Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2017/12 E! iü m №№ ШЏ ZAKLJUČNO POROČILO CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V4-1431 Naslov projekta Načrtovanje in gozdnogojitveno ukrepanje v razmerah navzočnosti tujerodnih invazivnih drevesnih vrst Planning and silvicultural intervention in situations of the presence of alien invasive tree species Vodja projekta 10194 Andraž Čarni Naziv težišča v okviru CRP 3.01.06 Načrtovanje in gozdnogojitveno ukrepanje v razmerah navzočnosti tujerodnih invazivnih drevesnih vrst Obseg raziskovalnih ur 1213 Cenovni razred C Trajanje projekta 07.2014 - 09.2016 Nosilna raziskovalna organizacija r.a Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije 61o znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke 404 Gozdarski inštitut Slovenije 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 4 BIOTEHNIKA 4.01 Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo 4.01.01 Gozd - gozdarstvo Družbenoekonomski cilj 08. Kmetijstvo Raziskovalno področje po šifrantu FOS 4 Kmetijske vede 4.01 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 2.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Naslov Dunajska 22. 1000 Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO_ Tujerodne invazivne vrste predstavljajo veliko tveganje, saj velik del tujerodnih vrst postane invaziven, kar ima resne škodljive posledice na biotsko raznovrstnost in z njo povezane ekosistemske storitve ter negativno vpliva na druge družbene in gospodarske dejavnosti. Zaradi tega je potrebno takšne vrste raziskovati, spremljati in nadzorovati. V raziskavi smo ugotovili, da lahko v Sloveniji med problematične tujerodne invazivne drevesne vrste štejemo navadno ameriško duglazijo, zeleni bor, sitko, Lawsonovo pacipreso, japonski macesen, črni oreh, ameriški in pensilvanski jesen, rdeči hrast, kanadski topol, ameriški javor, visoki pajesen, robinijo, kraljevsko pavlovnijo. V naši raziskavi smo ugotovili, da sta najbolj invazivni vrsti robinija in visoki pajesen, tako da smo se osredotočili predvsem na ti dve vrsti. V raziskavi smo s pomočjo analize pomlajevanja ugotoviti, kako se obnašata invazivna robinija in visoki pajesen v ohranjenih gospodarskih gozdovih in kakšni so potenciali obeh vrst za širjenje v prihodnosti. Izdelali smo tudi priporočila za gozdnogojitveno ukrepanje v razmerah navzočnosti robinije in pajesena. ANG_ Non-native invasive species pose a significant risk, since a large part of non-native species becomes invasive, which has serious adverse effects on biodiversity with associated ecosystem services and have a negative impact on the overall society and economic activity. This requires that such species should be investigated and monitored. In this study we found that in Slovenia as problematic non-native invasive tree species could be considered the following species: Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco), Pinus strobus L., Picea sitchensis (Bong.) Carr.), Chamaecyparis lawsoniana (A. Murray) Parl., Larix kaempferi (Lamb.) Carr., Juglans nigra L., Fraxinus americana L., Fraxinus pennsylvanica Marshall, Quercus rubra L., Populus x canadensis Moench, Acer negundo L., Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, Robinia pseudoacacia L., Paulownia tomentosa (Thunb.) Stend.. In our study we found that the most invasive species are black locust (Robinia pseudacacia) in tree of heaven (Ailanthus altissima), so we are focused on these two species. We analyzed the rejuvenation process and figure out how they behave in preserved managed forests and what is the potentials of both species to spread in the future. We have prepared recommendations for silvicultural intervention in the situation of the presence of black locust and tree of heaven. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela oz. ciljev na raziskovalnem projektu2 Tujerodne invazivne vrste predstavljajo veliko tveganje, saj velik del tujerodnih vrst postane invaziven, kar ima resne škodljive posledice na biotsko raznovrstnost in z njo povezane ekosistemske storitve ter negativno vpliva na druge družbene in gospodarske dejavnosti. Zaradi tega je potrebno takšne vrste raziskovati, spremljati in nadzorovati. Le tako bomo pridobili dovolj znanja za soočenje s problemi, ki jih invazivne tujerodne vrste povzročajo. V raziskavi smo ugotovili, da lahko v Sloveniji med problematične tujerodne invazivne drevesne vrste štejemo navadno ameriško duglazijo, zeleni bor, sitko, Lawsonovo pacipreso, japonski macesen, črni oreh, ameriški in pensilvanski jesen, rdeči hrast, kanadski topol, ameriški javor, visoki pajesen, robinijo, kraljevsko pavlovnijo. V naši raziskavi smo se osredotočili na robinijo in visoki pajesen. Robinija je invazivna tujerodna vrsta, ki je po eni strani nezaželena, po drugi pa lahko prinaša številne koristi. Naše simulacije nakazujejo na možnost večje širitve robinije v prihodnosti in napovedujejo dodatno širitev in povečane deleže te vrste v gozdnogospodarskem območju Murska Sobota in v Kraškem gozdnogospodarskem območju. Robinija postopno izpodriva nekatere avtohtone drevesne vrste. To pa lahko posledično pomeni postopno porušitev ugodnega ohranitvenega^ stanja nekaterih (predvsem nižinskih) gozdnih habitatnih tipov. Širitev robinije, ki je razmeroma prilagodljiva in na sušo dobro odporna drevesna vrsta, lahko ob podnebnih spremembah poleg naravovarstvenega problema pomeni tudi gospodarski problem. Ne glede na razmeroma črnoglede napovedi za prihodnost, ki nakazujejo izrazito povečanje deleža robinije v naših gozdovih, je smiselno nadaljevati s strategijo sonaravnega gospodarjenja in doslednim izvajanjem ustreznih gozdnogojitvenih ukrepov, ki bi vsaj deloma preprečevali njeno širitev. Pajesen je tipična pionirska lesnata vrsta, ki se pojavlja na območjih, kjer so prisotne različne motnje, kot so požarišča, nasuta zemlja, ob cestah, zapuščene poljedelske površine, gozdne poseke in podobno. V Sloveniji sklenjene populacije pajesena najdemo le v zahodnem delu Slovenije, drugje se pojavlja bolj posamezno ali ob rekah. Na invazivnost pajesena vplivata predvsem makroklima in rastiščne razmere. Velika verjetnost je, da se bo pajesen razširil v submediteranskih nižinskih gabrovih gozdovih, sekundarnih gozdovih črnega in rdečega bora, cerovih, gradnovih ter puhavčevih gozdovih s črnim gabrom, v podgorskih in termofilnih bukovih gozdovih, gozdovih plemenitih listavcev ter tudi v obrežnih gozdovih, manjša pa je možnost pojavljanja pajesena v gorskih bukovih gozdovih, kostanjevih gozdovih, gradnovih gozdovih in gozdovih rdečega bora. Pajesena ne pričakujemo v gorskih bukovih, smrekovih in jelovih gozdovih. Invazivnost robinije in visokega pajesena na spremenjenih in degradiranih rastiščih ni sporna. V takih primerih je potrebno presoditi kakšne pozitivne in negativne spremembe v okolju vrsti povzročata in ali je potrebno s primernimi ukrepi zmanjšati njun vpliv. Namen naše raziskave je bil s pomočjo analize pomlajevanja ugotoviti, kako invazivna sta robinija in visoki pajesen v ohranjenih gospodarskih gozdovih in kakšni so potenciali obeh vrst za širjenje v prihodnosti. Glede na našo raziskavo je invazivnost obeh vrst v ohranjenih gozdovih razmeroma omejena. Ker sta tako robinija kot visoki pajesen izrazito svetloljubna, je njun razvoj v takih sestojih mogoče usmerjati s primernimi gojitvenimi ukrepi, ki so v veliki meri že del obstoječega gospodarjenja: 1. Malopovršinsko obnavljanje in pomlajevanje pod zastorom. Tak način pomlajevanja ustvarja razmere v katerih so avtohtone vrste konkurenčnejše. Glede na našo raziskavo je svetloba ekološki dejavnik, ki najmočneje vpliva na uspešnost pomlajevanja tako robinije, kot visokega pajesena. 2. Podaljševanje proizvodnih dob za odrasla drevesa robinije in visokega pajesena. Glede na literaturo in naša opažanja rastna moč obeh vrst upade v drugi polovici njunega življenjskega obdobja, zato je smotrno starejša drevesa obeh vrst puščati v sestoju, kjer je to mogoče. Na tak način ohranjamo sklep krošenj, hkrati pa imajo zaradi kratkoživosti in manjše rasti robinije in visokega pajesena avtohtone vrste dolgoročno več možnosti, da prevzamejo zgornje socialne položaje v sestoju. Puščanje odraslih dreves sicer pomeni nenehno produkcijo semena, ki pa se ne razvije v mladje, če so svetlobne razmere neugodne. Ni povsem jasno kakšno vlogo imajo ženska drevesa pri visokem pajesenu. Tudi nekatere izkušnje iz tujine kažejo, da njihova sečnja in s tem prekinjena produkcija semena omeji širjenje te vrste, moški osebki pa še vedno zasenčujejo tla. Po drugi strani pa sečnja lahko sproži močnejše vegetativno razmnoževanje. V primeru sečnje na objektu RO2 je po sečnji ženskih osebkov prišlo do močnega odganjanja iz korenin posekanih dreves in ob kombinaciji z žledolomom do širjenja visokega pajesena. 3. Skrb za polnilno plast. V sestojih, ki so potencialno ogroženi v smislu vdora robinije in visokega pajesena je smotrno aktivno delovanje v smislu vzdrževanja, pa tudi osnovanja polnilne plasti. Slednja onemogoča semensko pomlajevanje, obenem pa veča odpornost sestojev proti invaziji tujerodnih vrst v primeru poškodb glavnega sestoja zaradi ujm. 4. Vertikalno strukturirani sestoji in prebiralno gospodarjenje. Zaradi podobnih razlogov, kot pri polnilni plasti so gozdovi v katerih uporabljamo malopovršinske gojitvene zvrsti bolj odporni proti invaziji tujerodnih vrst. Negovalno prebiralno gospodarjenje je mogoče samo v določenih razmerah in ga ne moremo uporabljati povsod, so pa mogoče prilagoditve prevladujočega skupinsko postopnega gospodarjenja v smislu sproščene tehnike gojenja gozdov in trajnega gozda z večjo vertikalno strukturiranostjo sestojev, kjer to omogočajo rastiščne in sestojne razmere. Glede na našo raziskavo je invazivnost obeh vrst v ohranjenih gozdovih razmeroma omejena. Ker sta tako robinija kot visoki pajesen izrazito svetloljubna, je njun razvoj v takih sestojih mogoče usmerjati s primernimi gojitvenimi ukrepi, ki so v veliki meri že del obstoječega gospodarjenja. Sprijazniti se bomo morali, da sta obe vrsti postali del našega naravnega okolja Celoten elaborat je dodan v priponki._ 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Cilji projekta so bili v celoti doseženi: Cilj 1: Identificirali smo problematične tujerodnih invazivne drevesne vrste in opisali njihovo ekologijo Znotraj cilja 1 smo dosegli naslednje podrobne cilje Cilj 1.1. Zbrali smo obstoječe podatke in izdelali karte (zemljevide) razširjenosti tujerodnih vrst Cilj 1.2. Ugotoviti smo, da sta najbolj problematični robinija in pajesen in se z njima podrobneje ukvarjali Cilj 1.3. Opisali smo njuno ekologijo in označili rastišče Cilj 2: Določiti območija, kjer robinija in pajesen predstavljata problem pri doseganju ciljev večnamenskega gospodarjenja z gozdovi; Znotraj cilja 2 smo dosegli naslednje bolj podrobne cilje: Cilj 2.1. Izdelali smo model razširjenosti za robinijo in pajesen Cilj 2.2. Na podlagi modela smo izdelati karto potencialne razširjenosti robinije in pajesena in tako opredelili ranljiva območja Cilj 2.3. Na podlagi terenskih preverb modela smo ugotovili, kateri gozdovi so najbolj ogroženi Cilj 3: Izdelali smo gozdnogojitvene smernice za ravnanje s robinijo in pajesenom Znotraj cilja 3 smo dosegli naslednje bolj podrobne cilje: Cilj 3.1. Analizirali smo pretekle rabe spremenjenih sestojev s prevladujočim deležem invazivne drevesna vrste Cilj 3.2. Analizirali smo stanje spremenjenih sestojev Cilj 3.3. Analizali smo ekologijo pomlajevanja invazivnih vrst in analizirali učinkovitosti odstranjevanja Cilj 3.4. Izdelali smo gozdnogojitvene smernice za ravnanje v primerih pojavljanja invazivnih vrst 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Sprememb programa projekta ni bilo. Bili pa smo v stalnih stikih s sofinancjem (MKO) in vsebine neposredno uskladili. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 4692390 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) in smernice za gozdnogojitveno ukrepanje ob vdoru potencialno invazivnih tujerodnih drevesnih vrst v ohranjene gozdove v Sloveniji ANG Control treatments for tree of heaven (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) and silvicultural guidelines for potentially invasive alien tree species within managed forests of Slovenia Opis SLO Visoki pajesen je ena bolj razširjenih tujerodnih drevesnih vrst v Sloveniji. Najpogosteje se razrašča zunaj gozda, včasih pa ga najdemo tudi v gozdnem prostoru. V naših gozdovih je kemično zatiranje prepovedano, zato smo preizkusili tri vrste mehanskega zatiranja te vrste. Najuspešnejša metoda je bila puljenje celotnih osebkov, najmanj pa lomljenje enoletnih poganjkov. Mehansko zatiranje je najučinkovitejše, če ga kombiniramo z drugimi ukrepi, kot so: malopovršinsko pomlajevanje, skrb za polnilno plast, uporaba gozdnogojitvenih sistemov, ki pospešujejo vrstno in strukturno pestrost sestojev, ter pospeševanje in sajenje hitrorastočih, rastišču primernih domorodnih vrst. ANG Tree of heaven is one of the most widely spread non-native tree species in Slovenia. The most commonly it grows outside forest, but sometimes it can also be found in forests. In our forests is prohibited to use chemical suppression, so we tested three kinds of mechanical repression of this species. The most successful method was pulling out of the total specimens, and at least breaking annual shoots. Mechanical control is most effective when it is combined with other measures, such as: small surface rejuvenation, care for the filler layer, use of silvicultural systems that promote species diversity in the structure stands, and promoting the planting of fast-growing, site-appropriate native species. Objavljeno v Zveza gozdarskih društev Slovenije; Gozdarski vestnik; 2017; Letn. 77, št. 1; str. 3-20; Avtorji / Authors: Roženbergar Dušan, Nagel Thomas Andrew, Urbas Blaž, Marion Lena, Brus Robert Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 4367782 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Razširjenost visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) v Sloveniji ANG Distribution of tree of heaven (Ailanthus altissima) in Slovenia Opis SLO Prispevek se ukvarja z razširjenostjo visokega pajesena v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da se je pajesen doslej strnjeno naselil predvsem v zahodni Sloveniji, kjer je že postal pomembna invazivna vrsta. Na podlagi zbranih podatkov in modela smo ugotovili, da so širjenju pajesena na tem območju najbolj izpostavljeni gozdovi puhastega hrasta in gradna na karbonatni podlagi in jerovici, primorski gozdovi belega gabra, obrečni gozdovi ter podgorski in termofilni bukovi gozdovi. Verjetnost pojavljanja pajesena pa je manjša v acidofilnih gradnovih ter acidofilnih in gorskih bukovih gozdovih. ANG Contribution deals with the distribution of the tree of heaven in Slovenia. It was found out that tree of heaven densely settled mainly in western Slovenia, where it has already become an important invasive species. Based on the data collected and according to the model, it was found out that the most vulnerable to the spread of the tree of heaven are forests of downy oak and sessile oak on carbonate bedrock and terra rossa, sub-Mediterranean hornbeam forests, riverine forests, as well as submontane and thermophilic beech forests. Probability of occurrence of the Tree of heaven is smaller in acidophilic oak forests, as well as in acidophilic and montane beech forests. Objavljeno v Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire; Invazivne tujerodne vrste v gozdovih ter njihov vpliv na trajnostno rabo gozdnih virov; 2016; Str. 111-117; Avtorji / Authors: Čarni Andraž, Juvan Nina, Dakskobler Igor, Kutnar Lado, Marinšek Aleksander, Šilc Urban Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 8.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 4702630 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ekologija pomlajevanja visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) v gospodarskih gozdovih na Goriškem ANG Ecology of rejuvenation of Tree of heaven (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) in managed forests Opis SLO V diplomskem delu smo ugotavljali, kako se visoki pajesen pomlajuje v ohranjenih gozdovih. Zanimalo nas je, kako okoljski dejavniki in druge drevesne vrste vplivajo na pomlajevanje visokega pajesena. Rezultati kažejo, da se visoki pajesen zelo dobro pomlajuje ob večjem deležu svetlobe in v bližini semenskih dreves. Visoki pajesen hitro preraste avtohtone drevesne vrste in zasede zgornje socialne položaje ter s tem vpliva na manjši delež avtohtonih vrst. Edina vrsta, ki mu uspe konkurirati, je robinija. Za omejitev širjenja visokega pajesena moramo v prihodnje več pozornosti nameniti gozdnogojitvenim ukrepom, ki so že del obstoječega gospodarjenja z gozdovi. ANG In the thesis we tried to discover how tree of heaven rejuvenates in preserved forests. We were interested how environmental factors and other tree species influence the rejuvenation of tree of heaven. The results show that tree of heaven very well rejuvenates in sites with greater proportion of the light and near seed trees. Tree of heaven fastly outgrow native species and occupy the upper social positions and cause a smaller proportion of indigenous species. Only black locust is able to outcompete it. To limit the spread of tree of heaven, we must in future pay more attention to forest management measures, which are already part of the existing forest management. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v [A. Mladinov]; 2017; IX f., 56 f. ; Avtorji / Authors: Mladinov Andraž Tipologija 2.11 Diplomsko delo 2. COBISS ID 39713837 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Potencialna razširjenost invazivne vrste pajesena v gozdovih ANG Potential distribution of invasive species Ailanthus altissima in forest communities in western part of Slovenia Opis SLO Prispevek se ukvarja z potencialno razširjenostjo pajesena in je predstavlja najbolj ogrožene gozdne združbe. Rezultati kažejo, da je potencial razširjenost pajesena v strnjenih površinah v nižinah submediteranskega sveta Slovenije, kjer so zimske temperature in sezonskost padavin relativno visoki, medtem ko je sezonskost temperature nizka in je naklon terena sorazmerno majhen. Najbolj ogroženi so gozdovi puhavca, gradnovi gozdovi na karbonatni podlagi in jerovici, gabrovi gozdovi, obrečni gozdovi ter podgorski in toploljubni bukovi gozdovi. ANG The contribution deals with potential distribution of Ailanthus altissima and presents the most endangered forest communities for its invasion. Results show that potential distribution of ailanthus in continuous surfaces in lowlands of the Sub-Mediterranean Slovenia, where winter temperatures and precipitation seasonality are relatively high, while temperature seasonality is low and slope is moderate. The most endangered are forests of pubescent and sessile oak on carbonate and terra rossa, hornbeam forests, riverine forest and submontane and thermophilous beech forests. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v EVS; Book of abstracts; 2016; Str. 24; Avtorji / Authors: Čarni Andraž, Juvan Nina, Dakskobler Igor, Kutnar Lado, Marinšek Aleksander, Šilc Urban Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 3. COBISS ID 40640557 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Načrtovanje in gozdnogojitveno ukrepanje v razmerah navzočnosti tujerodnih invazivnih drevesnih vrst ANG Planning and silvicultural intervention in situations of the pr esence of alien invasive tree species Tujerodne invazivne vrste predstavljajo veliko tveganje, saj velik del tujerodnih vrst postane invaziven, kar ima resne škodljive posledice na biotsko raznovrstnost in z njo povezane ekosistemske storitve ter negativno vpliva na druge družbene in gospodarske dejavnosti. Zaradi tega je potrebno takšne vrste raziskovati, spremljati in nadzorovati. V raziskavi smo ugotovili, da lahko v Sloveniji med problematične tujerodne invazivne drevesne vrste štejemo navadno ameriško duglazijo, zeleni bor, Opis SLO sitko, Lawsonovo pacipreso, japonski macesen, črni oreh, ameriški in pensilvanski jesen, rdeči hrast, kanadski topol, ameriški javor, visoki pajesen, robinijo, kraljevsko pavlovnijo. V naši raziskavi smo se ugotovili, da sta najbolj invazivni vrsti robinija in visoki pajesen, tako da smo se osredotočili predvsem na ti dve vrsti. V raziskavi smo s pomočjo analize pomlajevanja ugotoviti, kako se obnašata invazivna robinija in visoki pajesen v ohranjenih gospodarskih gozdovih in kakšni so potenciali obeh vrst za širjenje v prihodnosti. Izdelali smo tudi priporočila za gozdnogojitveno ukrepanje v razmerah navzočnosti robinije in pajesena. ANG Non-native invasive species pose a significant risk, since a large part of non-native species becomes invasive, which has serious adverse effects on biodiversity with associated ecosystem services and have a negative impact on the overall society and economic activity. This requires that such species should be investigated and monitored. In this study we found that in Slovenia as problematic non-native invasive tree species could be considered the following species: Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco), Pinus strobus L., Picea sitchensis (Bong.) Carr.), Chamaecyparis lawsoniana (A. Murray) Parl., Larix kaempferi (Lamb.) Carr., Juglans nigra L., Fraxinus americana L., Fraxinus pennsylvanica Marshall, Quercus rubra L., Populus X canadensis Moench, Acer negundo L., Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, Robinia pseudoacacia L., Paulownia tomentosa (Thunb.) Stend.. In our study we found that the most invasive species are black locust (Robinia pseudacacia) and tree of heaven (Ailanthus altissima), so we are focused on these two species. We analyzed the rejuvenation process and figure out how they behave in preserved managed forests and what is the potentials of both species to spread in the future. We have prepared recommendations for silvicultural intervention in the situation of the presence of black locust and tree of heaven. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v [Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti]; 2016; 151 f., [7] f. pril.; Avtorji / Authors: Čarni Andraž, Brus Robert, Dakskobler Igor, Juvan Nina, Kutnar Lado, Marinšek Aleksander, Roženbergar Dušan, Nagel Thomas Andrew, Šilc Urban Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 4. COBISS ID 40661037 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Napoved pojavljanja pajesena v gozdnih združbah v zahodni Sloveniji ANG Prediction of the appearance of tree of heaven in forest communities in western Slovenia Opis SLO Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri značilnosti gozdov povzročijo njihovo večjo dovzetnost na naselitev pajesena. Najbolj občutljive gozdne združbe se pojavljajo v toplih območjih z izrazito klimatsko sezonskostjo. Številne razlike se pojavljajo v floristični zgradbi in rastlinskih znakih v gozdnih združbah v skrajnih razmerah, v prehodnih območjih pa razlike niso tako očitne. Dovzetnost za naselitev pajesena je predvsem pod vplivom makro klimatskih razmer; v prehodnem območju pa so gozdovi na plitvih tleh, ki se razvije na karbonatni podlagi, bolj ranljivi. ANG The aim of the presentation was to show what characteristics of forest stands make them susceptible for invasion of tree of heaven. The most susceptible forest communities appear in warm areas with pronounced climatic seasonality. Many differences occur in floristics and plant traits of forest communities in extreme positions, but in transitional areas, these differences are not so obvious. Susceptibility to invasion by tree of heaven is mainly influenced by macro-climatic conditions; in the transitional zone, communities thriving on shallow soils over carbonate bedrock are more vulnerable. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Hrvatsko ekološko društvo = Croatian Ecological Society; Zbornik sažetaka; 2016; Str. 30; Avtorji / Authors: Čarni Andraž, Juvan Nina, Dakskobler Igor, Kutnar Lado, Marinšek Aleksander, Šilc Urban Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 9.Drugi pomembni rezultati projektne skupine7 Rezultate projekta bodo sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije uporabili pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov; rezultati pa bodo uporabni tudi v naravovarstvu. Poleg neposrednih ciljev, ki so bili predmet projekta, pa smo tudi preko projekta nagovorili širšo javnost in jo opozorili na nevarnost širjenja invazivnih tujerodnih vrst. V mednarodno uveljavljeno revijo Periodicum biologorum smo oddali v tisk prispevek Prediction of the appearance of tree of heaven in forest communities in western Slovenia. Omeniti pa moramo tudi plodno sodelovanje vseh treh raziskovalnih inštitucij Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Gozdarskega inštituta Slovenije in oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Glede na dejstvo, da imajo raziskovalci iz treh raziskovalnih skupin komplementarna znanja, smo dosegli povezovanje vsebin in s tem razvoj novega znanja na obravnavanih območjih. 10.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 10.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Raziskave so prinesle nova znanja na področju gozdarstva, naravovarstva, botanike in ekologije. Ugotovili smo, kateri so mejni dejavniki, ki omogočajo pojavljanje invazivnih vrst in rezultate primerjali s podobnimi študijami v svetu. Ugotovili smo, kateri so najbolj ogroženi habitati in bomo ta spoznanja vključili v različne (mednarodne) projekte s področja naravovarstva. Testirali smo metodologijo za izdelavo modelov potencialne razširjenosti. Na podlagi analiz pomlajanja in dosedanjih izkušenj smo izdelali smernice za goznogojitveno ukrepanje, ki jih bo mogoče uporabiti tudi drugje. O rezultatih smo poročali na mednarodnih simpozijih in objavili dela, ki so nastala med izvajanjem projekta, v mednarodno uveljavljenih revijah. ANG_ Research has brought new knowledge in the field of forestry, nature conservation, botany and ecology. We found the limiting conditions that enable the emergence of invasive species and compared the results with similar studies elsewhere. We found out which are the most threatened forest habitats and we will include these findings in different (international) projects in the field of nature conservation. We tested a methodology for modeling the potential distribution. Based on the analyzes rejuvenation and previous experiences, we have developed guidelines for silvicultural action in presence of invasive species, which could be used elsewhere. The results were reported at international conferences and articles were published in international journals. 10.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Raziskovalni dosežki bodo najprej vidni na področju gozdarstva. Identificirali smo invazivne drevesne vrste v gozdovih, izdelali modele in na podlagi analiz izdelali smernice za gozdno-gojitvene ukrepe, ki jih bodo sodelavci Zavoda za gozdove neposredno vključili v gozdarsko načrtovanje. Poleg tega pa bodo rezultati projekta posredno uporabni tudi v naravovarstvu (bolj proti invazivnim vrstam), kmetijstvu (pašni kataster za čebele), prostorskem planiranju itd. Rezultati bomo vključili tudi v šolske kurikulume, ki jih izvajajo sodelavci projekta na različnih slovenskih univerzah. Poleg tega pa smo s projektom nagovorili tudi širšo javnost, ki se bo tako zavedala nevarnosti, ki jo predstavljajo invazivne vrste za naše okolje. ANG_ Achievements of the project will be firstly visible in the field of forestry. We have identified invasive species in forests, created models and on a basis of analyses prepared the guidelines for silvicultural measures that will be directly implemented by collaborators of Slovenian Forest Service in forest planning. In addition, the project results will be indirectly useful in nature conservation (more invasive species), agriculture (pasture cadastre of bees), spatial planning, etc. The results will be included in the university curriculum, carried out by collaborators of the project at various Slovenian universities. In addition, the project also addressed the general public, who will be aware of the danger posed by invasive species to our environment. ll.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine 11.1. Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?!! Projekt je potekal v stikih a sodelavci Zavoda za gozdove, ki bodo rezultate implementirali v neposredno delo v gozdarstvu. Prav tako pa smo predstavili rezultate na gozdarskih študijskih dnevih in tako z rezultati seznanili domače znanstvene kroge. Prav tako pa bodo rezultati zanimivi za strokovnjake, ki se ukvarjajo z invazivnimi vrstami in naravovarstvom. 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v mednarodnih znanstvenih krogih □ pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:12 Rezultate projekta smo predstavili na mednarodnem simpoziju o invazivnih vrstah, ki ga je organiziralo Hrvaško ekološko društvo in delavnici o Pregledu vegetacije Evrope v Rimu. Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:13 Prispevek smo poslali v objavo v reviji, ki jo izdaja Hrvaško ekološko društvo. 12.Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov V celoti v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov V celoti - F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen - Uporaba rezultatov V celoti - F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen - Uporaba rezultatov V celoti - F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen - Uporaba rezultatov V celoti - F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA © NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen - Uporaba rezultatov V celoti - F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA © NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.12 Izboljšanje obstoječe storitve 1 Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen - Uporaba rezultatov V celoti - F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA © NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA © NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov V celoti v F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov V celoti - F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA © NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - Komentar Vsi zastavljeni cilji so bili doseženi. 13.Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O 0 O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o 0 o o G.01.03. Drugo: o O o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu 0 O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov ® o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje 0 o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 0 O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti O 0 o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost O 0 o o G.02.07. Večji delež izvoza 0 O o o G.02.08. Povečanje dobička 0 o o o G.02.09. Nova delovna mesta 0 o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih 0 O O O G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O 0 O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o 0 O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij O o 0 o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o 0 o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja 0 o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 0 O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 0 o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe 0 o o o G.04.06. Drugo: O o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O 0 G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O 0 G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura 0 O O O G.07.02. Prometna infrastruktura 0 o o o G.07.03. Energetska infrastruktura 0 o o o G.07.04. Drugo: O o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 0 O O O G.09. Drugo: O o o o Komentar Projekt bo imel neposreden potencialni vliv na področju gozdarstva in naravovarstva. 14.Izjemni dosežek v letu 201614 14.1. Izjemni znanstveni dosežek 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek V okviru projekta smo zbrali podatke in identificirali, katere invazivne drevesne vrste se pojavljajo v gozdovih v Sloveniji. Na podlagi zbranih podatkov (iz obstoječih podatkovnih baz, literature in terenskih opazovanj) smo izdelali model potencialnega širjenja robinije in pajesena. Na podlagi modela smo določili, kateri gozdovi bodo v prihodnje najbolj ogroženi in katere so tiste ekološke razmere, ki povzročijo večjo ranljivost teh gozdov. Poleg tega pa smo s pomočjo analize pomlajevanja ugotovili, kako invazivna sta robinija in visoki pajesen v ohranjenih gospodarskih gozdovih in kakšni so potenciali obeh vrst za širjenje v prihodnosti. Ker sta tako robinija kot visoki pajesen izrazito svetloljubna, je njun razvoj v takih sestojih mogoče usmerjati s primernimi gojitvenimi ukrepi. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Znanstvenoraziskovalni center Andraž Čarni Slovenske akademije znanosti in umetnosti ŽIG Datum: 7.3.2017 Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2017/12 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite cilje iz prijave projekta in napišite, ali so bili cilji projekta doseženi. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 V primeru odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 11 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 12 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 13 Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2016 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/ Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2017 v1.00 77-EA-2D-02-60-3A-28-0C-EC-98-C1-23-D8-CF-4D-F8-04-67-01-9C NAČRTOVANJE IN GOZDNOGOJITVENO UKREPANJE V RAZMERAH NAVZOČNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH DREVESNIH VRST ZAKLJUČNO POROČILO V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA (V4-1431) Andraž Čarni, Robert Brus, Igor Dakskobler, Nina Juvan Mastnak, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Dušan Roženbergar, Tom Nagel, Urban Sile Financerja: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Ljubljana, 2016 NASLOV PROJEKTA: Načrtovanje in gozdnogojitveno ukrepanje v razmerah navzočnosti tujerodnih invazivnih drevesnih vrst Projekt je bil izbran na javnem razpisu za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2014 (št. ugotovitvenega sklepa: 6316-3/2014-245, z dne 20. 6. 2014). ŠT. POGODBE: 2330-14-000271 IZVAJALEC: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 2, 1000 Ljubljana SOIZVAJALCA: Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana VODJA PROJEKTA: izr. prof. dr. Andraž ČARNI DIREKTOR ZRC SAZU: red. prof. dr. Oto LUTHAR V Ljubljani, dne 29. 9.2016 KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE..................................................................................................................3 KAZALO PREGLEDNIC..........................................................................................................5 KAZALO SLIK..........................................................................................................................6 1 UVOD......................................................................................................................................9 2 PROBLEMATIČNE TUJERODNE DREVESNE VRSTE V SLOVENIJI IN OPIS NJIHOVE EKOLOGIJE..........................................................................................................13 2.1 NAVADNA AMERIŠKA DUGLAZDA {Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco)......14 2.2 ZELENI BOR (Pinus strobus L.)...................................................................................16 2.3 SITKA (Picea sitchensis (Bong.) Carr.).........................................................................19 2.4 LAWSONOVA PACIPRESA (Chamaecyparis lawsoniana (A. Murray) Pari.)...........20 2.5 JAPONSKI MACESEN (Larix kaempferi (Lamb.) Carr. = Larix leptolepis)...............22 2.6 ČRNI OREH (.Juglans nigra L.)....................................................................................23 2.7 AMERIŠKI JESEN (Fraxinus americana L.) IN PENSILVANSKI JESEN (Fraxinuspennsylvanica Marshall)......................................................................................25 2.8 RDEČI HRAST (Quercus rubra L.)..............................................................................26 2.9 KANADSKI TOPOL (Populus x canadesis Moench)..................................................29 2.10 AMERIŠKI JAVOR (Acer negundo L.)......................................................................31 2.11 VISOKI PAJESEN (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle = A. glandulosa Desf.)......33 2.12 ROBINÜA (Robiniapseudoacacia L.)........................................................................36 2.13 KRALJEVSKA PAVLOVNÜA (Paulownia tomentosa (Thunb.) Stend.)..................39 3 ZDAJŠNJE STANJE IN NAPOVEDI PRIHODNJE RAZŠIRJENOSTI ROBINÜE (Robinia pseudoacacia L.) IN VISOKEGA PAJESENA (Ailanthus altissima (Mili.) Swingle) V SLOVENIJI...........................................................................................................42 3.1 ROBINÜA (Robiniapseudoacacia L.)..........................................................................43 3.1.1 Uvod........................................................................................................................43 3.1.2 Metode dela.............................................................................................................45 3.1.3 Rezultati...................................................................................................................48 3.1.4 Razprava in zaključki..............................................................................................51 3.2 VISOKI PAJESEN (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle).............................................54 3.2.1 Uvod........................................................................................................................54 3.2.2 Metode dela.............................................................................................................54 3.2.3 Rezultati in razprava................................................................................................58 3.2.4 Opisi posameznih gozdnih združb, kjer lahko pričakujemo pojavljanje pajesena.,67 3.2.5 Zaključek.................................................................................................................99 4 EKOLOGIJA POMLAJEVANJA IN GOZDNOGOJITVENE SMERNICE ZA RAVNANJE S TUJERODNIMI INVAZIVNIMI VRSTAMI V SLOVENIJI (avtorji Dušan Roženbergar, Tom Nagel in Robert Brus)..................................................................100 4.1 UVOD IN PREGLED LITERATURE.........................................................................100 4.2 OSNOVNA EKOLOGIJA VISOKEGA PAJESENA IN ROBINIJE.........................103 4.3 RAZISKAVA EKOLOGIJE POMLAJEVANJA ROBINIJE IN VISOKEGA PAJESENA.........................................................................................................................106 4.3.1 Metode...................................................................................................................106 4.4 REZULTATI IN RAZPRAVA....................................................................................113 4.4.1 Analize pretekle rabe in stanja sestojev na raziskovalnih objektih.......................113 4.4.2 Intervju strokovnjakov, ki se z robinijo ali visokim pajesenom srečujejo pri svojem delu na terenu.....................................................................................................114 4.4.3 Analiza pomlajevanja robinije in visokega pajesena.............................................118 4.4.4 Analiza učinkovitosti odstranjevanja visokega pajesena......................................125 4.5 ZAKLJUČKI IN GOZDNOGOJITVENE SMERNICE ZA RAVNANJE S TUJERODNIMI INVAZIVNIMI VRSTAMI....................................................................131 5 ZAKLJUČEK......................................................................................................................136 6 ZAHVALA..........................................................................................................................138 7 LITERATURA....................................................................................................................139 PRILOGA...............................................................................................................................151 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Shematska predstavitev treh scenarijev podnebnih sprememb........................47 Preglednica 2: Pregled gozdnih združb po posameznih popisih..............................................56 Preglednica3: Diagnostične vrste posameznih skupin...............................................62 Preglednica 3a: Analitična tabela.............................................................................................62 Preglednica 4: Ekološke lastnosti visokega pajesena in robinije. Povzeto po Radtke in sod. (2013), Kowarik in Säumel (2007), in Stone (2009)..............................................................104 Preglednica 5: Povprečna temeljni ca in deleži drevesnih vrst v temeljnici za tri raziskovalne objekte...............................................................................................................114 Preglednica 6: Rezultati intervjuja gozdarskih strokovnjakov..............................................114 Preglednica 7: Število osebkov mladja na ha in odstotni deleži po drevesnih vrstah na štirih raziskovalnih lokacijah...........................................................................................................118 Preglednica 8: Odvisnost deleža zastiranja zelišč in gostot mladja robinije v različnih višinskih razredih od nagiba, ekspozicije, števila semenskih dreves in temeljnice okoliškega sestoja, na objektu SE. Prikazani so Spearmanovi korekcijski koeficienti. Značilne odvisnosti so označene s krepkim tiskom................................................................121 Preglednica 9: Odvisnost deleža zastiranja zelišč in gostot mladja visokega pajesena v različnih višinskih razredih od nagiba, ekspozicije, števila semenskih dreves in temeljnice okoliškega sestoja, na objektu NG. Prikazani so Spearmanovi korekcijski koeficienti. Značilne odvisnosti so označene s krepkim tiskom................................................................123 Preglednica 10: Rezultati testa razlik za odvisne vzorce za primerjavo deležev zastiranja površine ploskve (%) zelišč, mladja in visokega pajesena v letih 2015 in 2016....................128 KAZALO SLIK Slika 1: Duglazija v Brkinih. Foto R. Brus..............................................................................14 Slika 2: Hlodovina duglazije. Foto R. Brus..............................................................................15 Slika 3: Zeleni bor, storži in iglice. Foto R. Brus.....................................................................16 Slika 4: Zeleni bor pri Dutovljah. Foto R. Brus.......................................................................17 Slika 5: Domnevno subspontana nahajališča zelenega bora na območju Slovenije glede na podatke v bazi FloVegSi (Seliškar in sod., 2003)....................................................................18 Slika 6: Lawsonova pacipresa, luskasti listi in storži. Foto R. Brus.........................................20 Slika 7: Japonski macesen, iglice in storži. Foto R. Brus.........................................................22 Slika 8: Črni oreh, listi in plodovi. Foto R. Brus......................................................................23 Slika 9: Črni orehje drevo z visokim, ravnim deblom. Foto R. Brus......................................24 Slika 10: Ameriškijesen, listi. Foto R. Brus............................................................................25 Slika 11: Rdeči hrast, želod in list. Foto R. Brus.....................................................................26 Slika 12: Sestoj rdečega hrasta pri Dutovljah. Foto R. Brus...................................................27 Slika 13: Subspontana nahajališča rdečega hrasta na območju Slovenije glede na podatke v bazi FloVegSi (Seliškar in sod., 2003).....................................................................................28 Slika 14: Kanadski topol, soplodje in list. Foto R. Brus..........................................................29 Slika 15: Nasad kanadskega topola pri Brežicah. Foto R. Brus...............................................30 Slika 16: Ameriškijavor, listi. Foto R. Brus............................................................................31 Slika 17: Ameriškijavor, socvetje. Foto R. Brus.....................................................................32 Slika 18: Subspontana nahajališča ameriškega javorja na območju Slovenije glede na podatke v bazi FloVegSi (Seliškar in sod., 2003)....................................................................32 Slika 19: Visoki pajesen, listi in socvetje. Foto R. Brus..........................................................33 Slika 20: Visoki pajesen na Krasu. Foto R. Brus.....................................................................34 Slika 21: Subspontana nahajališča visokega pajesena na območju Slovenije glede na podatke v bazi FloVegSi (Seliškar in sod., 2003)....................................................................35 Slika 22: Robinija, listi in socvetje. Foto R. Brus....................................................................36 Slika 23: Sestoj robinije obob Muri. Foto R. Brus...................................................................37 Slika 24: Subspontana nahajališča robinije na območju Slovenije glede na podatke v bazi FloVegSi (Seliškarin sod., 2003).............................................................................................38 Slika 25: Kraljevska pavlovnija, listi in plodovi. Foto R. Brus................................................39 Slika 26: Kraljevska pavlovnija, socvetje (grozd). Foto R. Brus.............................................40 Slika 27: Subspontana nahajališča kraljevske paulovnije na območju Slovenije glede na podatke v bazi FloVegSi (Seliškar in sod., 2003)...................................................................41 Slika 28: Odkloni povprečne temperature zemeljskega površja in 10-letno drseče povprečje (povzeto po CRU, 2008)...........................................................................................................46 Slika 29: Prikaz deleža (nivoja) invazivne robinije po gozdnogospodarskih območjih ZGS glede na podatke iz leta 2011. Na karti so z različnimi odtenki rdeče barve označena gozdnogospodarska območja z deležem robinije nad 0,05 % v lesni zalogi gozdov. Območja z deležem robinije pod 0,05 % v lesni zalogi so obarvana belo (v legendi označena z 0 %) (Kutnar in Kobler, 2013)...............................................................................49 Slika 30: Model sedanje razporeditve lesne zaloge robinije (Kutnar in Kobler, 2013)...........50 Slika 31: Napoved razporeditve lesne zaloge robinije do konca stoletja po optimističnem scenariju (Kutnar in Kobler, 2013)...........................................................................................50 Slika 32: Razširjenost pajesena v Sloveniji..............................................................................59 Slika 33: Model razširjenosti pajesena v zahodni Sloveniji pripravljen s programom WEKA......................................................................................................................................60 Slika 34: Karta potencijalne razširjenosti pajesena v zahodni Sloveniji..................................61 Slika 35: Dendrogram kaže delitev vzorčenih gozdov na pet skupin.......................................62 Slika 36: DCA analiza gozdnih združb s pasivno projeciranimi bioindikatorskimi vrednostmi. Legenda: rdeči krogi - skupina 1, modri kvadrati - skupina 2, zeleni trikotniki - skupina 3, rumeni kvadrati - skupina 4. Skupina 1 in 2 sta dovzetni za invazijo pajesena, skupini 3in4pane...................................................................................................................64 Slika 37: Ekološki pogoji prikazani z bioindikatorskimi vrednostmi. Legenda: 1-4 so posamezne skupine...................................................................................................................64 Slika 38: Horotipi predstavljajo izvorvrst. Legenda: 1-4 so posamezne skupine...................65 Slika 39: Razlike med skupinami glede na morfološke funkcionalne tipe. Legenda: 1-4 so posamezne skupine...................................................................................................................65 Slika 40: CSR diagram z ekološkimi funkcionalnimi tipi. Položaj večjega trikotnika v CSR diagramu je prikazan zgoraj desno. Legenda: rdeči krogi - skupina 1, modri kvadrati -skupina 2, zeleni trikotniki - skupina 3, rumeni kvadrati - skupina 4. Skupina 1 in 2 sta dovzetni za invazijo pajesena, skupini 3in4 pane..................................................................66 Slika 41: Razlike med skupinami glede na vedenjske vzorce. Legenda: FAG - vrste mezofilnih gozdov, PUB - vrste termofilnih listopadnih gozdov, RHA - grmiščne vrste in vrste gozdnih zastorov, PIC - vrste acidofilnih gozdov, EPI - vrste gozdnih čistin, GER - vrste gozdnih robov in termofilnih travišč. Legenda: 1-4 so posamezne skupine...................67 Slika42: Sestoj subasociacije Luzuloalbidae-Fagetumabietetosum. Foto I. Dakskobler......68 Slika 43: Sestoj asociacije Saxifrago cuneifolii-Fagetum. Foto I. Dakskobler........................69 Slika44: Sestoj asociacij e Homogynosylvestris-Fagetum. Foto I. Dakskobler......................69 Slika 45: Sestoj asociacije Lamio orvalae-Fagetum. Foto I. Dakskobler................................70 Slika 46: Sestoj asociacije Galio rotundifolii-Abietetum albae. Foto I. Dakskobler...............70 Slika 47: Sestoj asociacije Ornithogalopyrenaici-Carpinetum betuli. Foto I. Dakskobler.....71 Slika 48: Sestoj asociacije Rusco aculeati-Quercetum cerridis. Foto I. Dakskobler...............73 Slika 49: Sestoj asociacije Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae. Foto I. Dakskobler.............75 Slika 50: Sestoj asociacijq Aristolochio-Quercetumpubescentis. Foto I. Dakskobler.............76 Slika 51: Sestoj asociacije Seslerio autumnalis-Quercetumpetraeae. Foto I. Dakskobler.....78 Slika 52: Sestoj asociacije Seslerio autumnalis-Quercetum pubescentis. Foto. I. Dakskobler................................................................................................................................80 Slika 53: Sestoj asociacije Astragalu liburnici-Pinetum. Foto I. Dakskobler..........................82 Slika 54: Sestoj asociacijtMelampyro vulgati-Quecetumpetraeae. Foto I. Dakskobler........83 Slika 55: Sestoj asociacije Seslerioautumnalis-Fagetum. Foto I. Dakskobler........................84 Slika 56: Sestoj asociacije Seslerio autumnalis-Ostryetum. Foto I. Dakskobler.....................85 Slika 57: Presvetljeni sestoj na rastišču asociacije Ornithogalopyrenaici-Fagetum. Foto I. Dakskobler................................................................................................................................86 Slika 58: Sestoj asociacije Saxifragopetraeae-Tilietum. Foto I. Dakksobler..........................88 Slika 59: Sestoj asociacije Omphalodo-Aceretumpseudoplatani. Foto I. Dakskobler............91 Slika 60: Sestoj asociacije Ostryo-Fagetum. Foto I. Dakskobler.............................................92 Slika 61: Sestoj asociacije Castaneo-Fagetum sylvaticae. Foto I. Dakskobler........................96 Slika 62: Sestoj asociacije Stellario-Alnetum glutinosae. Foto I. Dakskobler.........................97 Slika 63: Sestoj asociacije Lamio orvalae-Alnetum glutinosae. Foto I. Dakskobler...............98 Slika 64: Razširjenost robinije in visokega pajesena v Evropi. Povzeto po (DAISIE, 2008). 100 Slika 65: Prva stran vprašalnika poslanega gozdarskim strokovnjakom................................106 Slika 66: Lokacije transektov na raziskovalnem objektu Rožnik 1 (ROl)............................107 Slika 67: Lokacije stojišč na objektu Sevnica (SE). Na vsakem stojišču smo postavili 2 transekta..................................................................................................................................108 Slika 68: Lokacije transektov na objektu Nova Gorica (NG)................................................109 Slika 69: Shema postavitve ploskev stran od matičnega sestoja semenskih dreves robinije in visokega pajesena...............................................................................................................110 Slika 70: Na ploskvah smo izmerili osnovne rastiščne in sestojne razmere in osnovne parametre mladja. Na slikije ploskev z objekta ROl............................................................110 Slika 71: Gostota mladja (N/ha; leva y os; stolpci) in delež v višinskem razredu (%; desna y os; črta) za robinijo in visoki pajesen na različnih raziskovalnih objektih..........................120 Slika 72: Srednje vrednosti (črni kvadratki), standardna napaka (okvirčki) in standardni odklon (črte z ročaji) za gostoto robinije (levo) in zastiranje zelišč (desno) glede na kvartilne razrede temeljnice. Srednje vrednosti temeljnice za posamezni kvartilni razred so bile: 1 - 10 m2/ha ;2-15 m2/ha; 3-20 m2/ha; 4-26 m2/ha...............................................122 Slika 73: Robinija se najuspešneje širi s pomočjo odganjanja iz korenin (zgoraj), močno odganja tudi iz panja (spodaj desno), v ugodnih razmerah pa se razmnožuje tudi s semeni (spodaj levo)...........................................................................................................................124 Slika 74: Višinska struktura mladja visokega pajesena, gorskega javorja in gradna na lokaciji Rožnik 2 v letu 2015..................................................................................................125 Slika 75: Spremembe v gostotah mladja za najbolj zastopane drevesne vrste na lokaciji Rožnik 2 v letih 2015 in 2016................................................................................................125 Slika 76: Spremembe v gostotah mladja za najbolj zastopane drevesne vrste na lokaciji Rožnik 2 v letih 2015 in 2016 glede na način odstranjevanjavisokega pajesena..................126 Slika 77: Odstotni deleži najbolj pogostih drevesnih vrst v mladju pred ukrepanjem (2015) in eno leto po ukrepanju (2016) glede na tretma (K - kontrola, LZ - lomljenje zgoraj, LS - lomljenje spodaj in PU - puljenje)..........................................................................................127 Slika 78: Višinska struktura (N/ha) za tri najpogostejše drevesne vrste v mladju v letih 2015 in 2016 glede na tretma.................................................................................................129 Slika 79: Mestoma visoki pajesen povsem dominira v zgornji plasti mladja. Na sliki je mladje na lokaciji RO 2 tri leta po sečnji in našemenitvi visokega pajesena.........................130 Slika 80: Invazivni potencial in vloge tujerodnih drevesnih vrst niso povsod enake in so odvisne od ekosistema, v katerega se naselijo. Na sliki je pomlajevanje visokega pajesena na degradiranih (levo; Foto R. Brus) in ohranjenih rastiščih (desno; Foto D. Roženbergar). 131 1 UVOD Poročilo obsega rezultate projekta v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Načrtovanje in gozdnogojitveno ukrepanje v razmerah navzočnosti tujerodnih invazivnih drevesnih vrst (V4-1431), ki sta ga sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izvedli pa so ga sodelavci Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Gozdarskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru projekta smo se ukvarjali z vprašanjem, katere so tujerodne drevesne vrste v naših gozdovi in katere med njimi so invazivne, izdelali smo karto razširjenja in model njihovega razširjanja, proučili mehanizme širjenja in izdelali smernice za gospodarjenje z gozdovi v njihovi prisotnosti. Zaradi velikega tveganja, ki ga predstavljajo tujerodne invazivne vrste za območje Evropske unije, je evropski parlament sprejel Uredbo (EU) št. 1143/2014 z dne 22. 10. 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Uredbo je parlament sprejel, saj so ugotovili, da velik del tujerodnih vrst postane invaziven, kar ima resne škodljive posledice na biotsko raznovrstnost in z njo povezane ekosistemske storitve ter negativno vpliva na druge družbene in gospodarske dejavnosti, kar je potrebno preprečiti. Na ozemlju EU je okoli 12 000 tujerodnih vrst (rastlin, živali, gliv in mikroorganizmov), med katerimi je 10-15 % invazivnih. Direktiva poudarja, da morajo države članice raziskovati, spremljati in nadzorovati tujerodne vrste. Le tako bomo pridobili dovolj znanja za soočenje s problemi, kijih invazivne tujerodne vrste povzročajo. Teoretično je najlažje preprečiti nenamerni in namerni vnos tujerodnih invazivnih vrst z ustreznim uradnim nadzorom nad vrstami, ki prihajajo v državo. Ce pa se vnos vrste zgodi, so za preprečitev njene naselitve in širjenja bistveni ukrepi za zgodnje odkrivanje in hitro odstranitev. Najbolj učinkovito in ekonomičnoje, da se populacijo invazivne vrste odstrani čim prej, dokler je število osebkov še omejeno. Ce odstranitev ni izvedljiva ali so stroški večji kot dolgoročne okoljske, družbene in gospodarske koristi, bi bilo potrebno izvesti ukrepe za preprečitev širjenja in nadzor. Ukrepi za obvladovanje bi morali biti sorazmerni z vplivi na okolje ter bi morali upoštevati biogeografske in podnebne razmere. Tujerodne invazivne vrste navadno škodujejo ekosistemom in zmanjšujejo njihovo odpornost za spremembe. V teh primerih je potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi bi povečali odpornost ekosistemov proti delovanju invazivnih vrst, popravili povzročeno škodo in izboljšali stanje ohranjenosti vrst in habitatov v skladu z ustreznimi direktivami. Uredba prav tako označi pojme, ki jih bomo uporabljali v nadaljevanju. Tujerodna vrsta vsebuje vse žive osebke neke vrste, ki se je s posredno ali neposredno pomočjo človeka naselila na območju, ki ni njeno naravno območje razširjenosti. Pojem tujerodna invazivna vrsta označuje tujerodno vrsto, za katero je bilo ugotovljeno, da njen vnos ali širjenje ogroža ali ima škodljive vplive na biotsko raznovrstnost in povezane ekosistemske storitve. Na podlagi Uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (Uredba (EU) št. 1143/2014 z dne 22. 10. 2016), so invazivne tujerodne vrste, tiste, ki: 1. so glede na razpoložljive znanstvene dokaze tujerodne; 2. so se, glede na razpoložljive znanstvene dokaze, v zdajšnjih razmerah in v razmerah, ki bodo predvidoma nastale zaradi podnebnih sprememb, zmožne naseliti kot preživetja sposobna populacija: 3. bodo glede na razpoložljive znanstvene dokaze verjetno imele znatne škodljive vplive na biotsko raznovrstnost ali povezane ekosistemske storitve in lahko imajo tudi škodljive vplive na človekovo zdravje ali gospodarstvo; 4. ocena tveganja dokazuje, da je za preprečitev njihovega vnosa, naselitve ali širjenja potrebno usklajeno ukrepanje. Uredba govori tudi o oceni tveganja v zvezi s sedanjim in potencialnim območjem razširjenosti tujerodne invazivne vrste, pri čemer je potrebno upoštevati naslednje elemente: opis vrste z njeno taksonomsko opredelitvijo, njeno zgodovino ter naravno in potencialno območje razširjenosti, opis vzorcev njenega razmnoževanja in dinamike razširjenja, vključno z oceno, ali obstajajo okoljske razmere, ki omogočajo razmnoževanje in širjenje; raziskavo potencialnih poti namernega in nenamernega vnosa in širjenja te vrste, temeljita ocena možnosti vnosa, naselitve in širjenja v različnih biogeografskih regijah in razmerah, ki bodo nastale zaradi podnebnih sprememb, opis sedanje razširjenosti te vrste in projekcijo njene verjetne prihodnje razširjenosti, opis škodljivih vplivov na biotsko raznovrstnost in povezane ekosistemske storitve, oceno morebitnih stroškov in morebitne znane uporabnosti teh vrst ter družbenih in gospodarskih koristi. Država, ki predloži zahtevek za uvrstitev vrste na seznam EU, je odgovorna, da pripravi oceno tveganja. Uredba predpisuje, da države vzpostavijo sistem nadzora in odkrivanja vnosa ali navzočnosti tujerodne invazivne vrste in pojavljanje brez odlašanja priglasijo ter izvedejo ukrepe za njihovo odstranitev. Bolj problematično pa je obvladovanje močno razširjenih tujerodnih invazivnih vrst. Tuje potrebno uvesti ukrepe za obvladovanje tistih invazivnih vrst, za katere je ugotovljeno, da so močno razširjene na določenem ozemlju, tako da bi se čim bolj zmanjšalo njihove negativne vplive na biotsko raznovrstnost, njihov vpliv na ekosistemske storitve ter človekovo zdravje in gospodarstvo. Prav tako pa države izvedejo ustrezne ukrepe za obnovo, s katerimi pripomorejo k obnovi ekosistema, ki ga je degradirala, poškodovala ali uničila tujerodna invazivna vrsta. Glede na navedeno uredbo, so cilji projekta naslednji: 1. izdelati seznam tujerodnih drevesnih vrst v gozdovih; 2. izločiti najbolj invazivne; 3. določiti dejansko razširjenost invazivne vrste; 4. izdelati model potencialne razširjenosti vrste; 5. določiti potencialno ogrožene gozdne združbe; 6. obdelati načine in mehanizme širjenja vrste; 7. izdelati smernice za gospodarjenje z gozdovi v prisotnosti te vrste. Vnos tujih vrst v Slovenijo se je začel že v 19. stoletju, intenzivnejše vnašanje pa se je začelo med obema vojnama (Wraber, 1951b; Brus in Gajšek, 2014). Tako je že Sotošek razmišljal o primernosti za sajenje nekaterih iglavcev in listavcev pri nas (Sotošek, 1938a; Sotošek, 1938b) in tudi prva večja pogozdovanja z tujerodnimi drevesnimi vrstami so se začela pred drugo svetovno vojno (Potočnik, 1939). Wraber se je že leta 1951 zavedal nevarnosti vnosa tujerodnih vrst v gozdove in posledic, ki jih lahko prinese (Wraber, 1951a). Kot tujerodne drevesne vrste je takrat naštel zeleno duglazijo (Pseudotsuga douglasii), zeleni bor (Pinus strobus), kavkaško jelko {Abies nordmanniana), veliko jelko {Abies grandis), koloradsko jelko {Abies concolor), sitko {Picea sitchensis), bodečo smreko {Picea pungens), Lawsonovo pacipreso {Chamaecyparis lawsoniana), kanadsko čugo {Tsuga canadensis), zahodnoameriško čugo {Tsuga heterophylla), močvirsko pacipreso {Taxodium distichum), Pančičevo smreko {Picea omorika), cemprin {Pinus cembra), japonski macesen {Larix leptolepis), atlantsko cedro {Cedrus atlantica), libanonsko cedro {Cedrus libani), himalajsko cedro {Cedrus deodora), grško jelko {Abies cephalonica), špansko jelko {Abies pinsapo), maroško jelko {Abies marocana), alžirsko jelko {Abies numidica), sicilijsko jelko {Abies nebrodensis), borisovo jelko {Abies borisii-regis), tazaotsko jelko {Abies tazaotana), rdeči hrast {Quercus rubra), močvirski hrast {Quercus palustris), debeloplodni hrast {Quercus macrocarpa), črni oreh {Juglans nigra), ameriški jesen {Fraxinus americana), kanadski topol {Populus x canadensis) in različne druge vrste topola (npr. Populus eugenei, P. robusta, P. trichocarpa, itd.). Iz tega je razvidno, da smo se pri nas že v sredini prejšnjega stoletja zavedali prisotnosti velikega števila tujerodnih drevesnih vrst. Uvajanje tujerodnih drevesni vrst je imelo tudi številne prednosti. Tako je bil les nekaterih vrst veliko boljši kot les domačih ter njihova rast hitrejša (Wraber, 1951b). Poleg tega so tujerodne vrste uporabne za preprečevanja erozije, proizvodnjo medu, smole, za okrasne namene in homeoterapije (Ribeiro in sod., 2011). To je razlog, da je tudi ponekod v gozdnogospodarskih načrtih moč zaslediti določeno sprejemljivost do tujerodnih drevesnih vrst, čeprav so v konceptu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi manj, oziroma nezaželene (Kutnar, 2012). Podroben pregled zgodovine, opise drevesnih vrst in tujerodnih drevesnih vrst po gozdnogospodarskih načrtih je pripravil že L. Kutnar v okviru projekta Neobiota Slovenije (Kutnar, 2012), o čemerje poročal tudi v Gozdarskem vestniku (Kutnar in Pisek, 2013). Kutnar (Kutnar, 2012; Kutnar in Pisek, 2013) je analiziral podatke Zavoda za gozdove Slovenije, ki se zbirajo iz 14-ih območnih enot. V šifrantu Zavoda za gozdove najdemo naslednje tujerodne vrste: sitka, grška jelka, zeleni bor, japonski macesen, duglazija, pacipresa, rdeči hrast, močvirski hrast, robinija, pod posebno kategorijo so uvrščeni topoli, ki pa vključujejo tako domači vrsti črni in beli topol in kategorijo ostali bori. Po zgoraj navedenem viru je lesna zaloga vseh tujerodnih drevesnih vrst več kot 3 milijone kubičnih metrov, kar je manj kot 1 % celotne lesne zaloge gozdov v Sloveniji. Med vsemi tujerodnimi drevesnimi vrstami je najbolj razširjena robinija (0,60 %), sledijo ji zeleni bor (0,18 %), skupina topolov, v katero sta vključena tudi črni in beli topol (0,12 %), sledita duglazija (0,05 %) in rdeči hrast (0,03 %), ostale vrste so manj zastopane. Največji delež tujerodnih vrst se pojavlja v gozdnogospodarskih območjih Murska Sobota in Sežana, najmanj pa v gozdnogospodarskih območjih Bled, Nazarje, Kranj in Kočevje. Tako lahko zaključimo, da so najbolj ogrožena gozdnogospodarska območja v subpanonskem in južnoprimorskem delu Slovenije, medtem ko se tujerodne drevesne vrste redkeje pojavljajo v gorskem svetu osrednje Slovenije. 2 PROBLEMATIČNE TUJERODNE DREVESNE VRSTE V SLOVENIJI IN OPIS NJIHOVE EKOLOGIJE (avtorja Robert Brus in Igor Dakskobler) Izbor tujerodnih drevesnih vrst smo naredili na podlagi virov (Brus, 2005, 2012), in na podlagi izkušenj, pridobljenih pri našem delu pri tem projektu (Dakskobler in sod., 2016). Najprej predstavljamo iglavce, nato listavce, v glavnem po naraščajoči invazivnosti, od manj proti bolj invazivnim vrstam. 2.1 NAVADNA AMERIŠKA DUGLAZIJA {Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) Navadna ameriška duglazija (Slika 1, 2) je vednozeleno, tudi do 100 m visoko in do 4 m debelo drevo. V povprečju potrebuje visoko zračno in talno vlago ter globoka, sveža, zračna tla, malo slabše raste na apnencu. Ne mara plitvih in revnih tal, prav tako ne zbitih tal z zastajajočo vodo. Je polsvetloljubna do polsencozdržna vrsta, več sence prenese v mladosti. Bolje kot smreka prenese sušo in obremenitev s snegom, čeprav jo zaradi hitre rasti v čistih nasadih rad upogne sneg. Naravno območje razširjenosti je v zahodnem delu Severne Amerike. Njen areal se razteza po gorovjih od Britanske Kolumbije v Kanadi na severu do Mehike najugu. Njena vertikalna razširjenost sega od obal do 3260 m n. v. Slika 1: Duglazijav Brkinih. Foto R. Brus. Slika 2: Hlodovina duglazije. Foto R. Brus. V Slovenijije ena najbolj razširjenih tujih drevesnih vrst; pripadaji okoli 5 % lesne zaloge tujerodnih drevesnih vrst v Sloveniji (Kutnar in Pisek, 2013). V gozdove so jo v obliki nasadov začeli vnašati konec 19. stoletja. Največ nasadov so osnovali v prvi polovici 20. stoletja. Največje površine so zasadili na Rdečem bregu in še na več mestih na Pohorju, v Pečovniku pri Celju, Počivalniku pri Postojni, pri Planini pri Rakeku, na Jabljah pri Trzinu, v okolici Brežic, pri Podbrezju na Gorenjskem, v Breginjskem kotu in Brkinih, posamič ali v manjših skupinah pa jo danes najdemo po vsej Sloveniji. Nekoč sojo najbolj priporočali za sajenje v mešanih sestojih z bukvijo, smreko in jelko, nabolje v gorskih gozdovih med 500 in 1000 m n. v. Pri vnašanju v gozd moramo biti previdni pri izboru prave provenience in prave varietete, ki jo sadimo, saj se med seboj močno razlikujejo po ekoloških lastnostih. V Sloveniji že več kot 40 let poteka nekaj provenienčnih poskusov z zeleno duglazijo v Brkinih in na Javornikih, kjer se ugotavlja najprimernejša provenienca za določena območja. V naših razmerah med vsemi tremi varietetami najbolje uspeva prav zelena duglazija. Ponekod se pomlajuje, a se navadno ne širi zunaj območij nekdanjih nasadov. Subspontano uspevanje smo za zdaj ugotovili le v gozdnem rastiščnem tipu podgorsko-gorsko lipovje in ocenjujemo, da ta drevesna vrsta v Sloveniji ni invazivna. 2.2 ZELENI BOR (Pinus strobus L.) Zeleni bor (Slika 3, 4) je do 30, izjemoma 50 m visoko in do 3 m debelo drevo. Iglice izraščajo v šopkih po pet in so 6-14 cm dolge, zelo tanke, mehke in nežne ter modrozelene. Naravno je razširjen v severovzhodnem delu Severne Amerike, kjer je eden najpomembnejših graditeljev naravnih gozdov. Največ ga je na območju okrog Velikih jezer, iz Kanade na severu sega na jug do Iowe in Ulinoisa in po Apalačih do Georgije. Največ gajev nižinah in gričevju, raste od morja do 1500 m n. v. Slika 3: Zeleni bor, storži in iglice. Foto R. Brus. Raste lahko na različnih vrstah tal, najbolje na globokih, peščenih, zmerno vlažnih in nekoliko kislih tleh. Na silikatni matični podlagi raste bolje kot na apnenčasti. Prenese tudi sušo in revna tla in zadovoljivo uspeva celo na skrajno pustih peščenih in skalnatih, pa tudi barskih in zamočvirjenih tleh. Dobro prenaša nizko zimsko temperaturo, slabše pa sneg in veter, ki mu zaradi krhkega lesa včasih lomita veje. Po takšnih poškodbah si precej hitro opomore. Je polsencozdržna vrsta; v mladosti prenese precej zasenčenja predvsem od strani, v starosti pa reagira kot svetloljubna vrsta. Zaradi tega ostanejo njegovi sestoji sklenjeni vse do visoke starosti. V poštev pride kot pionirska vrsta za pogozdovanje degradiranih in sterilnih zemljišč, kjer s svojimi gostimi, dolgimi iglicami, ki se hitro razkrajajo, popravlja tla. Slika 4: Zeleni bor pri Dutovljah. Foto R. Brus. Obsežnejše nasade v Sloveniji so začeli snovati od konca 19. stoletja naprej, največ v Brkinih, na več mestih na Pohorju, v Panovcu pri Novi Gorici in na Dravskem polju, po 2. sv. vojni tudi na Dolenjskem, v Beli Krajini, v okolici Brežic, Selški dolini, na Jezerskem in drugje. Po lesni zalogi je med tujerodnimi vrstami drugi za robinijo (Kutnar in Pisek, 2013). Zdaj zelenega bora v naših gozdovih ne sadimo več. V primerjavi z ameriško (zeleno) duglazijo se precej bolj pogosto pojavlja tudi subspontano (Slika 5) in se ponekod dobro pomlajuje. Za zdaj nimamo podatkov o invazivnem širjenju. Kot redko smo njegovo subspontano uspevanje ocenili v sedmih gozdnih rastiščnih tipih: predalpsko-alpsko toploljubno bukovje, gorsko obrečno sivo in črno jelševje, alpsko bukovje s snežnobelo bekico, kisloljubno gradnovo-belogabrovje, kisloljubno gradnovo bukovje, jelovje s praprotmi in kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico. Glede na tip rastišča se zeleni bor pogosteje pomlajuje in potencialno širi na globokih in razmeroma kislih tleh v gričevnatem, podgorskem, gorskem in (redkeje) tudi zgornjegorskem pasu. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 5: Domnevno subspontana nahajališča zelenega bora na območju Slovenije glede na podatke v bazi FloVegSi (Seliškar in sod., 2003). 2.3 SITKA (Picea sitchensis (Bong.) Carr.) Sitka zraste do 60, izjemoma do 80 m visoko in je ena najvišjih vrst smreke. Je daljna sorodnica omorike, saj ima prav tako ploščate iglice. Iglice so zgoraj zelene in bleščeče ter mnogo bolj trde in bodeče kot pri omoriki. Raste v podobnih ekoloških razmerah kot navadna smreka, vendar prirašča zelo hitro. Naraven areal ima v ozkem pasu v nižjih predelih na pacifiških obalah ZDA od Aljaske do severne Kalifornije. Na zahodu ZDA je ena najpogosteje sajenih drevesnih vrst, pa tudi v zahodni Evropi, na primer na Škotskem, v Angliji, na Irskem in na Norveškem je zelo pogosta v gozdnih nasadih. V Sloveniji se v gozdnih nasadih ni močneje uveljavila. Na začetku 20. stoletja sojo sadili na več mestih, med drugim v nasadih pri Lovrencu na Pohorju, pri Prevaljah in na Ravniku pri Planini. Zdaj je v Sloveniji zelo redka in nimamo podatkov o njenem subspontanem širjenju, zato ne sodi med invazivne tujerodne vrste. 2.4 LAWSONOVA PACIPRESA (Chamaecyparis lawsoniana (A. Murray) Pari.) Lawsonova pacipresa (Slika 6) je do 60 m visoko in do 2 m debelo vednozeleno drevo. Glede tal ni izbirčna, vendar najbolje uspeva na globokih, svežih, glinastih tleh in na apnenih tleh, če ima dovolj zračne vlage. Prenese zmerno sušo, slabše se izkaže na zelo sušnih rastiščih. Odporna je proti mrazu, saj prenese do - 25 °C, zaradi močnih korenin je odporna tudi proti vetru. Dobro prenaša onesnažen mestni zrak, tudi pri nasje zelo odporna proti boleznim in škodljivcem. Glede potreb po svetlobi ima širok razpon, saj dobro raste pri polni osvetljenosti ali rahlo zasenčena; več zasenčenja potrebuje v mladosti. Naravnoje razširjena na razmeroma majhnem območju, saj samoniklo raste le za zahodu ZDA v jugozahodnem Oregonu in severozahodni Kaliforniji do največ 1500 m n. v. Slika 6: Lawsonova pacipresa, luskasti listi in storži. Foto R. Brus. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so se zaradi njenega velikega prirastka in odpornosti proti škodljivcem za njeno sajenje v gozdu precej navduševali tudi pri nas. Po vsej Sloveniji so zasadili več gozdnih nasadov za proizvodnjo lesa, znani so bili na primer nasadi iz leta 1889 na Skrbsovem na Rdečem bregu in v okolici Lovrenca na Pohorju, leta 1911 so posadili nasad na Brezovi rebri na Dolenjskem, pozneje tudi nasad v Gradacu v Beli Krajini in leta 1922 dva nasada v Panovcu pri Novi Gorici, pri katerih so izmerili izjemno velik tekoči prirastek lesne mase (več kot 23 m3/ha). Pri nas je najbolje uspela na rastiščih pravega kostanja ter hrastovo-gabrovih in toplejših bukovih gozdov. Zdaj Lawsonove paciprese v naših gozdovih ne sadimo več. Ponekod opažamo primerke, ki so domnevno subspontani. Našli smo jih v treh gozdnih rastiščnih tipih: v kisloljubnem gradnovem belogabrovju, v kisloljubnem gradnovem bukovju in v jelovju s praprotmi, torej na bolj kislih in razmeroma vlažnih rastiščih. Ta drevesna vrste po našem mnenju ne kaže znakov invazivnosti. 2.5 JAPONSKI MACESEN (Larix kaempferi (Lamb.) Carr. = Larix leptolepis) Japonski macesen (Slika 7)je do 30 m visoko drevo. Domaje na Japonskem na osrednjem delu otoka Honšu. Rastiščne potrebe so večje kot pri evropskem macesnu, saj potrebuje več vlage ter daljšo vegetacijsko dobo. Raste hitro, še zlasti v mladosti, odporen je proti nekaterim boleznim, ki rade prizadenejo evropski macesen. Med vsemi macesni prenese največ zasenčenja. V Evropi mu najbolj ustreza atlantsko podnebje, prizadene ga lahko moker južni sneg. Marsikje v Evropi ga namesto evropskega macesna gojijo zaradi lepe in zelo hitre rasti (za 30 % večja proizvodnja lesne mase) in zaradi mnogo boljše odpornosti proti macesnovemu raku in macesnovemu molju. V Sloveniji je bil poskusni nasad na Rdečem bregu na Pohorju precej obetaven. Za japonski macesen nimamo podatkov o subspontanem uspevanju. Slika 7: Japonski macesen, iglice in storži. Foto R. Brus. 2.6 ČRNI OREH (Juglans nigra L.) Črni oreh (Slika 8, 9)je do 50 m visoko drevo z visokim, ravnim deblom. Najbolje raste na globokih, bogatih, rahlih in vlažnih tleh na ravninskih predelih, najraje v rečnih dolinah, vendar ne prenese težkih glinastih ali predolgo poplavljenih rastišč. Zmerna suša ga ne prizadene. Je prezimno trden in prenese mraz do - 30 °C. Kljub temu najbolje uspeva v toplih in zavetnih legah, saj pomladanska in jesenska pozeba rada poškodujeta mlade rastline. Je svetloljuben in ne prenese zasenčenja. Slika 8: Črni oreh, listi inplodovi. Foto R. Brus. Domaje v osrednjem in vzhodnem delu Severne Amerike. Po vsej Evropi je zelo pogost v gozdnih nasadih in kot okrasno drevo po mestih. Nekoč so ga kot obetavno drevesno vrsto precej sadili v gozdnih nasadih v nižinskih predelih, na primer v Prekmurju v Murski šumi in pri Veliki Nedelji, na Dolenjskem pa v okolici Kostanjevice na Krki. V nižinskih predelih z globokimi in razmeroma vlažnimi tlemi se lahko tudi pomlajuje. V primerjavi z navadnim orehom raste črni oreh lepše, hitreje in dosega večje mere, poleg tega je zelo odporen proti boleznim in škodljivcem. Subspontano uspevanje smo opazili v primorskem belogabrovju in gradnovju, in v gozdovih ob Muri. Kar se tiče črnega oreha, lahko rečemo, da se naravno pomlajuje, vendar vrsta nima invazivnega značaja. Slika 9: Črni orehje drevo z visokim, ravnim deblom. Foto R. Brus. 2.7 AMERIŠKI JESEN (Fraxinus americana L.) IN PENSILVANSKI JESEN (Fraxinuspennsylvanica Marshall) Ameriškijesen (Slika 10)je do 40 m visoko listopadno drevo. Domaje v vzhodni polovici Severne Amerike. V Sloveniji je najpogostejši tuji jesen. Sredi prejšnjega stoletja so ga poskusno zasajali v večjih gozdnih nasadih v panonskem svetu, na primer v Murski šumi in Črnem logu, nekaj tudi v sredozemskem svetu, na primer v Panovcu. Pozneje ga niso več sadili, tako da danes najdemo le še posamezna drevesa ali manjše skupine. V Severni Ameriki je ameriški jesen vrsta jesena z najbolj cenjenim lesom. Nasadi se pri nas niso najbolje obnesli iz več razlogov: v nekoliko višji starosti začne priraščanje ameriškega jesena močno popuščati, zaradi česar ga druge vrste, tudi poljski jesen, rade prerastejo, domače vrste jesenov dajejo vrednejši les, v tehničnem smislu pa je pogosta večdebelna rast njegova slaba lastnost. Subspontano uspevanje teh dveh severnoameriških vrst smo opazili v štirih gozdnih rastiščnih tipih: vrbovje s topolom, nižinsko črnojelševje, dobovje in dobovo belogabrovje, vezovje z ozkolistnim jesenom. Za zdaj ti dve vrsti ne kažeta znakov invazivnega širjenja. Slika 10: Ameriškijesen, listi. Foto R. Brus. 2.8 RDEČI HRAST (Quercus rubra L.) Rdeči hrast (Slika 11, 12) je listopadno drevo, visoko do 35 m in debelo do 2 m. Na splošno je rastiščno skromnejši od domačih hrastovih vrst. Najraje raste na kislih, rahlih, svežih, peščeno ilovnatih tleh. Zadovolji se tudi z revnimi, a ne presuhimi rastišči, na katerih raste hitreje kot dob ali graden, izogiba pa se apnencu ter zastajajoči vodi ali poplavam. Bolje kot naši domači hrasti prenaša nizko temperaturo (do - 30 °C) in zasenčenje. Uspeva tudi v mestih. Samonikel je samo v vzhodnem delu Severne Amerike. Na severu raste na območju Velikih jezer tudi v Kanadi, na jugu sega do Georgie, Arkansasa in Oklahome, na vzhodu do Nebraske. Raste po ravninah in gričevjih tudi do 1000 m n. v. Rdeči hrast je najbolj razširjena tuja vrsta hrasta v Sloveniji. Zaradi hitre rasti so ga v preteklosti pogosto sadili v gozdnih nasadih, predvsemv gričevnatem in spodnjem gorskem pasu in tam se navadno dobro pomlajuje in tudi širi zunaj nasadov in izpodriva domače drevesne vrste, predvsem graden, beli gaber in bukev. Znani so na primer večji nasadi v Krakovskem gozdu, Dobrovniku v Prekmurju in Panovcu pri Novi Gorici, precej so ga sadili tudi pri Palčju pri Pivki, v okolici Sevnice, na Ravnem polju pri Ptuju, Navrškem vrhu pri Ravnah na Koroškem in drugod. Slika 11: Rdeči hrast, želod in list. Foto R. Brus. Rdeči hrast uvrščamo med najbolj invazivne tujerodne drevesne vrste v gozdovih Slovenije, s tem da je za zdaj njegova invazivnost krajevno omejena, tam, kjer so v bližini njegovi nasadi. Subspontano (Slika 13) uspevanje smo ugotovili v trinajstih gozdnih rastiščnih tipih. Največjo invazivnost za zdaj kaže v primorskem belogabrovju in gradnovju, primorskem bukovju na flišu, primorskem gradnovju z jesensko vilovino, kisloljubnem gradnovem belogabrovju, kisloljubnem gradnovem bukovju, kisloljubnem rdečem borovju in vjelovju s praprotmi. Slika 12: Sestoj rdečega hrasta pri Dutovljah. Foto R. Brus. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 13: Subspontana nahajališča rdečega hrasta na območju Slovenije glede na podatke v bazi FloVegSi (Seliškarin sod.,2003). 2.9 KANADSKI TOPOL (Populus x canadesis Moench) Kanadski topol (Slika 14, 15) je do 30 m visoko, hitro rastoče drevo z ravnim deblom. Je križanec med evropskim in ameriškim črnim topolom. V nasadih, zaščitnih pasovih, drevoredih in parkihje pogost po vsej Evropi. Po vsej Sloveniji ga sadimo v drevoredih, ob rečnih bregovih in v intenzivnih nasadih za proizvodnjo lesa. Tako zasajene površine pa so izjemno majhne, največjihje na obrečnih rastiščih ob reki Savi med Brežicami in Krškim, nekaj tudi v okolici Murske Sobote, Celja, ob Muri in na Ljubljanskem barju. Topoli so z več kot 10 % lesne zaloge med najbolj pogostimi tujerodnimi vrstami v Sloveniji (Kutnar in Pisek, 2013). Podatkov o njegovem subspontanem širjenju je malo, zagotovo se to dogaja v gozdnem rastiščnem tipu vrbovje s topoli in zagotovo ta križanec in drugi tujerodni topoli ogrožajo domači črni topol in genetsko čistost njegovih populacij v Sloveniji. Slika 14: Kanadski topol, soplodje in list. Foto R. Brus. Slika 15: Nasad kanadskega topola pri Brežicah. Foto R. Brus. 2.10 AMERIŠKI JAVOR (Acer negundo L.) Ameriški javor (Slika 16, 17, 18) je do 20 m visoko, pogosto večdebelno drevo z redko krošnjo. Glede tal ni izbirčen in prenese tudi slaba. Prenese precej vlage, dolgotrajnejše poplave in slana tla, a tudi sušo. Je svetloljubna vrsta in dobro prenaša mestno okolje. Zaradi krhkih vej ga rada prizadeneta veter in sneg. Je med severnoameriškimi drevesnimi vrstami z največjim naravnim arealom, ki obsega vso vzhodno polovico ZDA. Lesje malo trajen in slabe kakovosti. Uporabljajo ga za izdelavo vezanih plošč, embalaže, cenenega pohištva, kuhinjske opreme in celuloze. Pomembnejša je njegova ekološka vloga, saj ga v ameriških prerijah in ruskih stepah zasajajo v protivetrne in protierozijske nasade. Ameriški javor je tudi v izvorni domovini Severni Ameriki predvsem vrsta obrežnih gozdov. V Sloveniji ga sadijo v urbanem okolju in na opuščenih kmetijskih površinah. Od tam se je začel množično širiti v obrežne gozdove, predvsem v belovrbovje s topoli, vezovje z ozkolistnim jesenom in gorsko obrečno sivo in črno jelševje. Obilno se pomlajuje in izpodriva domače drevesne vrste, predvsem belo vrbo in črni topol, deloma tudi sivo in črno jelšo, veliki in ozkolistni jesen. Spontano se naseljuje tudi na opuščene kmetijske površine na vlažnih obrečnih rastiščih. Načina, kako bi zaustavili njegovo invazivno širjenje, ne poznamo, še posebej zato, ker je v obrečnih gozdovih že zaradi naravnih dejavnikov sestojni sklep navadno prekinjen in so svetlobne razmere za njegovo širjenje ugodne. Slika 16: Ameriškijavor, listi. Foto R. Brus. Slika 17: Ameriškijavor, socvetje. Foto R. Brus. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 FloVegSi (Seliškar in sod., 2003). 2.11 VISOKI PAJESEN (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle =A. glandulosa Desf.) Visoki pajesen (Slika 19, 20, 21) je do 25 m visoko listopadno drevo. Najraje ima globoka in sveža tla, a je uspešen tudi na zelo skromnih kamnitih in peščenih tleh. Prenaša dolgotrajno sušo, izogiba se vlažnih, zbitih ilovnatih tal. Prija mu toplo podnebje, primerno za gojenje vinske trte. Na hud mraz so občutljive le mlade rastline, starejše prenesejo do -30 °C. Velja za svetloljubno vrsto, včasih poročajo tudi o njegovi sencozdržnosti. Odporen je proti industrijskim emisijam. Raste zelo hitro in redko doživi več kot 50 let. Samonikel je na Kitajskem in na Moluških otokih. V velikem delu Severne Amerike in marsikje v Evropi se zdaj subspontano razširja. V Sloveniji so ponekod z njim pogozdovali suha kraška rastišča, na Krasu že v 19. stoletju, še bolj pa po prvi svetovni vojni, na cestnih brežinah, neporaslem grušču (na primer na Bovškem), na od vojaške dejavnosti spremenjenih in ranjenih rastiščih. Slika 19: Visoki pajesen, listi in socvetje. Foto R. Brus. 'Ц- '!' L ч- 8t Slika 20: Visoki pajesen na Krasu. Foto R. Brus. Drugod so ga kot okrasno drevo sadili tudi v urbanem okolju. Je zelo invazivna hitro rastoča drevesna vrsta. Siri se na opuščene kmetijske površine in tudi v gozdne vrzeli, ki nastanejo po močnejših sečnjah, gozdnih gradnjah in naravnih ujmah. Njegovo subspontano uspevanje smo ugotovili v 30-ih gozdnih rastiščnih tipih. Najbolj invaziven se za zdaj kaže v primorskem hrastovju in črnogabrovju na apnencu, primorskem hrastovju na flišu, podgorsko-gorskem lipovju, primorskem bukovju na flišu, dobovju in dobovem belogabrovju, vezovju z ozkolistnim jesenom, primorskem belogabrovju in gradnovju. Pojavlja se tudi v predalpsko-alpskem toploljubnem bukovju, primorskem bukovju in alpskem bukovju s snežnobelo bekico, torej v nižinskih, gričevnatih, podgorskih in spodnje gorskih gozdovih (do nadmorske višine okoli 800 m), tako na precej vlažnih kot na zelo sušnih rastiščih. Za uspevanje potrebuje dovolj svetlobe in v sklenjenih podgorsko-gorskih bukovih in mešanih gozdovih so možnosti za njegovo širjenje majhne, enako tudi v območjih s hladnejšim podnebjem. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 21: Subspontana nahajališča visokega pajesena na območju Slovenije glede na podatke v bazi FloVegSi (Seliškarin sod.,2003). 2.12 ROBINIJA (Robiniapseudoacacia L.) Robinija (Slika 22, 23) je do 30 m visoko listopadno drevo z redko in zračno krošnjo. Najbolje raste na rahlih, globokih in rodovitnih peščenih tleh. Dobro prenaša tudi slana tla, ne uspeva pa na kamnitih terenih in rastiščih z zastajajočo vodo ali visoko podtalnico. Tudi hude suše ne prenaša dobro. Je svetloljubna vrsta in najbolje uspeva v čistih sestojih, zasenčenost slabo prenaša. Občutljiva je na veter in sneg ter zelo nizko temperaturo, zato jo v Evropi na splošno priporočajo za gojenje na vinorodnih območjih. Prenaša onesnažen zrak. Je severnoameriška drevesna vrsta. Njen naravni areal je za Severno Ameriko razmeroma majhen in obsega dva dela. Prvi, večjije v Apalačih med Pensilvanijo, Ohiem, Alabamo in severno Georgio, drugi, manjši del pa v južnem Misuriju, Arkansasu in Oklahomi. V Sloveniji ni avtohtona, vendar seje tako uspešno vključila med domače rastje tudi v gozdnem prostoru, daje danes najpogostejša tuja drevesna vrsta pri nas. Nekoč sojo sadili zaradi lesa, čebelje paše in utrjevanja nestabilnih rastišč. Slika 22: Robinija, listi in socvetje. Foto R. Brus. Slika 23: Sestoj robinije obob Muri. Foto R. Brus. Ta severnoameriška vrsta je v Sloveniji že splošno razširjena in se subspontano (Slika 24) pojavlja v 35-ih gozdnih rastiščnih tipih. V nekaterih območjih je močno spremenila naravno rastlinsko sestavo in gradi drugotne združbe. Najvišjo stopnjo invazivnosti ugotavljamo predvsem v primorskem belogabrovju in gradnovju in v primorskem bukovju na flišu. Zelo invazivna je tudi v obrečnih gozdnih rastiščnih tipih (vrbovje s topoli, dobovje in dobovo belogabrovje) in v (zmerno) kisloljubnih gradnovih in bukovih gozdnih rastiščnih tipih (kisloljubno gradnovo belogabrovje, kisloljubno bukovje z gradnom; predpanonsko podgorsko bukovje). Pojavlja se tudi v združbah plemenitih listavcev, primorskem in predalpsko-alpskem toploljubnem bukovju in v jelovju s praprotmi. Ugotavljamo njeno uspevanje do nadmorske višine okoli 850 m, torej je za zdaj omejena na gozdne rastiščne tipe nižinskega, gričevnatega, podgorskega in spodnjega gorskega pasu na globokih, vlažnih, a tudi na plitvih in suhih tleh. Slika 24: Subspontana nahajališča robinije na območju Slovenije glede na podatke v bazi FloVegSi (Seliškar in sod., 2003). 2.13 KRALJEVSKA PAVLOVNIJA (Paulownia tomentosa (Thunb.) Stend.) Pavlovnija (Slika 25, 26) je do 20 m visoko listopadno drevo z debelimi poganjki. Dobro raste na bogatih, svežih in zračnih aluvialnih tleh. Potrebuje veliko toplote in rada pozebe, zato jo sadimo na zavarovana mesta. K nam sojo prinesli iz Kitajske in Koreje. V Evropi je priljubljeno okrasno drevo, ponekod raste podivjano. Kot okrasno jo sadimo po vsej Sloveniji, pogostejša paje v sredozemskem svetu in v toplejših predelih, primernih tudi za gojenje vinske trte. Les je zelo lahek in med vsemi drevesi, ki jih sadimo v Evropi, ima najmehkejši les. Je tudi medonosna vrsta. Slika 25: Kraljevska pavlovnija, listi in plodovi. Foto R. Brus. Slika 26: Kraljevska pavlovnija, socvetje (grozd). Foto R. Brus. V zadnjem času nekateri spodbujajo snovanje nasadov različnih križancev pavlovnije. Subspontano pojavljanje smo najprej opazili na odprtih površinah, na primer trasah plinovodov, na ruderalnih rastiščih v okolici naselij (Javornik in Dakskobler, 2014). Vedno več je primerov, ko se naseli v gozdne vrzeli, navadno le posamezna drevesa, a v zadnjih letih že tudi skupine. Ker je ta vrsta invazivna v severni Ameriki, Avstraliji in tudi v nam bližnji Srednji Evropi (v Avstriji na Štajerskem) (Essl, 2007), jo lahko že štejemo med potencialno invazivne vrste v slovenskih gozdovih. Invazivnost že ugotavljajo gozdarji v tolminskem in mariborskem gozdnogospodarskem območju. Za uspevanje potrebuje dovolj svetlobe, glede talnih razmer pa ni zahtevna. Do zdaj smo njeno subspontano (Slika 27) pojavljanje opazili v kisloljubnem gradnovem bukovju, v vrbovju s topolom, gorskem obrečnem sivo in črno jelševju, v predalpsko-alpskem toploljubnem bukovju, v predalpskem podgorskem bukovju na karbonatih, v primorskem bukovju na flišu in v primorskem črnogabrovju in hrastovju. Dovzetne za širjenje te hitrorastoče vrste so predvsem vrzeli v gričevnatih, podgorskih in spodnjegorskih gozdovih, na karbonatni, mešani in silikatni podlagi. Slika 27: Subspontana nahajališča kraljevske paulovnije na območju Slovenije glede na podatke v bazi FloVegSi (Seliškar in sod., 2003). 3 ZDAJŠNJE STANJE IN NAPOVEDI PRIHODNJE RAZŠIRJENOSTI ROBINIJE (Robinia pseudoacacia L.) IN VISOKEGA PAJESENA (Ailanthus altissima (Mili.) Swingle) V SLOVENIJI Pri oceni ali je neka vrsta tujerodna invazivna ali ne, oz. ali se invazivno širi v druge habitate se je projektna skupina odločila na podlagi ekspertnega mnenja. Vrste je težko oceniti ali se obnašajo invazivno ali ne. Prav tako pa moramo upoštevati, da rastlinske vrste večinoma ne postanejo takoj po naselitvi invazivne, ampak je za to potrebna prilagoditvena faza, t.i. lag faza, med katero tujerodna rastlinska vrsta naseli vse ugodne habitate, se prilagodi na okolje, morebiti tudi genetsko spremeni ali pa križa z domačimi ali drugimi tujerodnimi vrstami. Tako smo se odločili, da v naši raziskavi kot invazivni vrsti izpostavimo le dve, in sicer robinijo {Robiniapseudoacacia) in visoki pajesen {Ailanthus altissima). Med invazivne tujerodne drevesne vrste moramo vsekor uvrstiti tudi ameriški javor {Acer negundo), ki pa za zdaj, v primerjavi z robinijo in pajesenom, ogroža manj gozdnih rastiščnih tipov, v glavnem le obrežne gozdne združbe. V prihodnje bo treba pozorno spremljati tudi širjenje močno invazivnega rdečega hrasta. Ogrožajoča za avtohtone drvesne vrste lahko kaj kmalu postane pavlovnija. 3.1 ROBINIJA (Robinia pseudoacacia L.) (avtorja Lado Kutnar in Aleksander Marinšek) 3.1.1 Uvod Robinija (Robinia pseudoacacia) je najbolj razširjena tujerodna invazivna vrsta med drevesnimi vrstami v Sloveniji (Kutnar in Pisek, 2013). Naravno se pojavlja v Severni Ameriki, in sicer pretežno na vzhodnem delu te celine. Njen naravni areal je razmeroma majhen, vendar sojo umetno razširili tudi v druge dele Severne Amerike. V Evropo jo je leta 1600 prinesel francoski botanik J. Robin (Brus, 2004). Robinija se je bolj kot katera koli druga tuja drevesna vrsta udomačila in razširila po vsej Evropi. Danes je ena najpogostejših tujerodnih invazivnih vrst v Evropi (Weber, 2000; Lambdon in sod., 2008). O možnostih načrtnega vnosa robinije v naše gozdove so poročali že v prvih številkah Gozdarskega vestnika (Sotošek, 1938a, 1938b; Potočnik, 1939). Tujerodne vrste in med njimi tudi robinija so bili predmet zanimanja tudi povojnega gozdarstva (Wraber, 1951a, 1951b). V nasprotju z večino piscev tistega časa se je Maks Wraber (1951a) že močno zavedal nevarnosti pogozdovanja s tujerodnimi drevesnimi vrstami. V prispevku (Wraber, 1951a) je poleg pozitivnih vidikov vnosa jasno opozoril tudi na nevarnosti pri izbiri tujerodnih drevesnih vrst in njihovega uvajanja na nova rastišča. Že takrat je opozarjal na problem nekontroliranega širjenja robinije (Robinia pseudoacacia L.) v Prekmurju. M. Wraber (1951a) ugotavlja, da seje robinija v ravninskem in gričevnem svetu Podravja in Pomurja razširila tako močno, da že daje značilen ton pokrajinski sliki tega prostora. Vrsta je že v tistem obdobju predstavljala velik gozdnogojitveni problem, saj je nezadržno osvajala nova gozdna rastišča, prav tako pa se je razraščala na kmetijskih zemljiščih. Pojavljala seje na suhih in vlažnih rastiščih. Med svojim razširjanjem izpodriva in uničuje domače rastje. Močno prodiranje robinije v degradirane, biološko oslabele gozdove je M. Wraber (1951a) ocenil kot enega največjih problemov prekmurskega gozdarstva. Robinijo označuje kot t.i. »gozdni plevel«, ki po svojih bioloških in ekoloških lastnostih ne sodi v naše gozdne združbe, ker razdiralno deluje na naravno sestavo fitocenoze, moti njeno življenjsko harmonijo in ruši njeno biološko ravnotežje. Tak status pripisuje robiniji za območje Prekmurja in tudi za druga območja Slovenije. Ocenjuje, daje robinija tem bolj nevarna in agresivna, čim bolj se rastiščne razmere približujejo stepskim in čim bolj je sestoj pretrgan oz. so gozdna tla nezastrta. Kot ugotavlja M. Wraber (1951a), se ta vrsta v Prekmurju razširja tako na slaba kot tudi dobra gozdna zemljišča. Po njegovem mnenju jo je praktično nemogoče povsem izkoreniniti in omogočiti rast drugim drevesnim vrstam. Zanjo sta značilni izjemna življenjska moč in vztrajnost. Razmnožuje se generativno s semenom, ki ji omogoča razširjanje že v 5. do 6. letu življenja in ga rodi obilo vsako leto. Njena največja moč paje v vegetativnem razmnoževanju. Po njegovih ugotovitvahje ne moreš zatreti ne s sečnjo ne s požiganjem, saj lahko odganja iz panja in korenin. Iz panja lahko šop poganjkov že v enem letu doseže višino tudi 5do6 metrov (Wraber, 1951a). Edini možni način obrambe proti njeni ekspanzivnosti so dobro negovani, mešani naravni gozdovi s polno zarastjo, dobro razvitim polnilnim slojem in zaprtimi robovi, kakršnih ni bilo prav dosti v času prispevka (Wraber, 1951a). Poleg ugodnih naravnih razmer za razširjanje robinije je prav človek tisti, ki ima največje zasluge za njeno ekstremno razširjanje, saj jo je poleg načina gospodarjenja (pretirano odpiranje sestojev) pospeševal tako s sejanjem kot sajenjem. Kljub izrazito negativni oznaki robinije, ki ji jo pripisuje M. Wraber (1951a), paji priznava tudi nekatere pozitivne biološke vidike. Tako naj bi bila kot metuljnica dober fiksator dušika in s tem primerna za bolj sterilna tla. Prav tako uspešno stabilizira gibljive terene (nestabilni peščeni tereni, plazišča, prodišča, melišča, železniški nasipi). Na tovrstnih terenih naj bi jo uporabili kot predrast (predkultura). Čeprav omenja tudi njen veliki prirastek lesa in njegovo uporabnost, pa meni, da njen les lahko nadomestimo z lesom številnih domačih vrst (Wraber, 1951a). O široki uporabi robinijevega lesa je v novejšem času pisal tudi Torelli (2002). Po njegovem mnenjuje robinija zaradi lastnosti lesa sicer cenjena, vendar paje bila njena raba zaradi slabe oblikovanosti debel doslej precej omejena. Zaradi stabilnosti, trdote in obarvanosti se les robinije uporablja za parket, ob dobri oblikovanosti pa tudi za dekorativen rezan furnir. Lesni sortimenti robinije so primerni za vodne gradnje, kot rudniški les, ki s pokanjem opozarja na zrušitev, za vrtno pohištvo, železniške pragove, pilote, kole za ograje, vinogradniško kolje, sode, ročaje za orodje, v kolarstvu za napere, pesta in platišča, kot športno orodje in kjer je potreben žilav les. Zaradi visokega toplotnega ekvivalentaje les robinije cenjen tudi za kurjavo (Torelli, 2002). Poleg uporabnosti samega lesa je robinija uporabna tudi za druge namene. Med zdravilnimi zelišči in gozdnimi sadeži, ki so pomembni stranski gozdni proizvodi, sta že pred desetletji Simič in Kromar (1951) ocenila, da bi v naših gozdovih lahko poleg 40.000 kg lipovega cvetja nabrali tudi 13.000 kg cvetja robinije. Robinija je tudi med najbolj medonosnimi drevesnimi vrstami, zatoje zelo cenjena med čebelarji. Ponuja dobro čebeljo pašo, saj dnevni donos lahko doseže 7 kg medu na panj (Brus, 2004). V preteklosti so jo uporabljali tudi za krmo živini (Torelli, 2002). Ima pa tudi določene zdravilne učinke (Petauer, 1993). Robinijaje cenjena tudi kot okrasno drevo, znanihje več različnih sort (Brus, 2004). Kljub temu, da ima robinija številne koristne vloge (npr. Torelli, 2002; Brus, 2004; Rudolf, 2004), pajev konceptu sonaravnega gospodarjenja z gozdovijasno označena kot tujerodna invazivna drevesna vrsta (npr. Jogan, 2000; Rudolf, 2004; Rudolf in Brus, 2006; Kutnar in Pisek, 2013), saj izpodriva domače drevesne in druge vrste. Zaradi tega je z biološkega in gozdnogospodarskega vidika manj zaželena v naših gozdovih. Po dobrih šestih desetletjih od Wraberjevih razmišljanj o tujerodnih drevesnih vrstah in o robiniji (Wraber, 1951a, 1951b) smo na osnovi podatkov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS, 2011a) ocenili sedanje stanje razširjenosti robinije pri nas (Kutnar in Kobler, 2013). Na osnovi uporabe dostopnih scenarijev podnebnih sprememb in empiričnega modela smo napovedali možno razširjenost in njen delež v prihodnosti (Kutnar in Kobler, 2013). 3.1.2 Metode dela Z uporabo razpoložljivih podatkov, pridobljenih iz gozdarske informacijske baze Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS, 2011a), smo analizirali lesno zalogo robinije v Sloveniji in jo primerjali s celotno lesno zalogo v posameznem gozdnogospodarskem območju Zavod za gozdove Slovenije. Na osnovi empiričnega modela sedanje ekološke niše robinije in scenarijev podnebnih sprememb smo ocenili potencialno razširjenost robinije v prihodnosti (Kutnar in Kobler, 2013). Vplivpodnebnih sprememb in gozd Po izmerjenih podatkihje trend segrevanja ozračja v zadnjih petdesetih letih skoraj dvakrat tako velik kot v zadnjih sto letih, kar kaže na pospešeno segrevanje ozračja (Slika 28). Scenariji podnebnih sprememb za naslednja desetletja napovedujejo segrevanje podnebja, ki bo na severu Evrope izrazitejše v zimskem času, na jugu in v osrednjem delu Evrope pa v poletnem času. V južnem delu napovedujejo tudi zmanjšanje količine padavin (ГРСС, 2007). Rezultati dosedanjih raziskav podnebnih sprememb nakazujejo, da se bo v prihodnosti še povečalo tveganje zaradi vremenskih ekstremov (ГРСС, 2001, 2007). Napovedi kažejo, da bo toplejše podnebje povzročalo vse pogostejše in dolgotrajnejše suše, s tem bo prihajalo tudi do daljših obdobij požarne nevarnosti, kar še posebej velja za Sredozemlje (IPCC, 2007). Napovedano globalno segrevanje ozračja bi lahko imelo znatne posledice za gozdne ekosisteme (Shaver in sod., 2000; Askeev in sod., 2005; Kellomäki in Leinonen, 2005; Maracchi in sod., 2005; IPCC, 2007). Po ocenah se bo povečal vpliv abiotskih dejavnikov na gozdove, vendar pa naj bi bil vpliv regionalno specifičen in v veliki meri odvisen od obstoječega gozdnogospodarskega sistema (Kellomäki in Leinonen, 2005). Za srednjeevropski prostor so bile v zadnjih desetletjih na podlagi različnih izhodišč že simulirane spremembe gozdne vegetacije in drevesnih vrst zaradi pričakovanih sprememb podnebja (npr. Kienast, 1991; Brzeziecki in sod., 1993, 1995; Kienast in sod., 1994, 1996, 1998; Lexer in sod., 2002). Tudi za območje Slovenije so že zaznali in potrdili vpliv podnebnih sprememb, ki se kaže predvsem v spremenjenem temperaturnem in padavinskem režimu (Bergant, 2007). Na podlagi predvidevanj sprememb podnebja so bile simulirane tudi pričakovane spremembe gozdne vegetacije in razporeditev drevesnih vrst v Sloveniji v prihodnosti (Kutnar in Kobler, 2007, 2011; Ogris in Jurc, 2007; Ogris in sod., 2008; Kutnar in sod., 2009). 0,6 0,4 S- 0,2 C _o TJ o E 0 D 4—• 2 «u Q. jO -0,2 -0,4 -0,6 1840 1880 1920 1960 2000 Leto Slika 28: Odkloni povprečne temperature zemeljskega površja in 10-letno drseče povprečje (povzeto po CRU, 2008). Scenarijipodnebnih sprememb Za simulacije sprememb razširjenosti robinije smo uporabili obstoječe napovedi podnebnih sprememb (Bergant, 2003, 2007), ki temeljijo na različnih globalnih modelih in so podane v obliki intervalnih vrednosti za posamezno podnebno spremenljivko (mesečna in letna povprečja za temperature (T), evapotranspiracijo (E) in padavine (P)). Napovedi nakazujejo, da bi se lahko v prihodnosti najbolj ogrela poletja (3,5 °C do 8 °C) in zime (3,5 °C do 7 °C). Hkrati pa bi po napovedih lahko prišlo do spremembe padavinskega režima, in sicer do povečanja količine padavin v zimskih mesecih (do +30 %) ter do zmanjšanja v poletnih (do - 20 %). Iz podanih intervalnih napovedi temperatur, padavin in evapotranspiracije smo oblikovali tri scenarije, kijih prikazuje Preglednica 1. Preglednica 1: Shematska predstavitev treh scenarijev podnebnih sprememb. Scenarij Podnebni parametri Temperatura Evapotranspiracija Padavine Srednji scenarij Srednja napovedana Srednja napovedana Srednje napovedane Pesimistični scenarij Maksimalna napovedana Maksimalna napovedana Minimalne napovedane Optimistični scenarij Minimalna napovedana Minimalna napovedana Maksimalne napovedane Modeliranje Simulacije bodoče porazdelitve robinije, prikazane v tem sestavku, temeljijo (1) na empiričnem prostorskem modelu, ki za vsak z gozdom pokrit kilometrski kvadrant v Sloveniji na podlagi znanih vrednosti ekoloških parametrov napovedujejo hektarsko lesno zalogo drevesne vrste, ter na (2) podanih scenarijih mogočih podnebnih sprememb. Prostorske modele pojavljanja vrst je mogoče razviti na podlagi poznavanja ekoloških procesov - to so tako imenovani procesni modeli (White in sod., 2000) - ali pa, kot v našem primeru, na podlagi statističnih povezav med znano prostorsko porazdelitvijo ciljnega parametra in znanimi vrednostmi ekoloških parametrov - to so empirični modeli (Ferrier in Guisan, 2006; Steinmann in sod., 2009). V tej raziskavi uporabljeni model odslikava povezave, ki jih implicitno vsebujejo vhodni podatki (sedanja geografska razporeditev robinije v Sloveniji pri danes veljavnih vrednostih ekoloških parametrov), ne upošteva pa drugega splošnega vedenja o vrsti in tudi ne sekundarnih učinkov podnebnih sprememb (npr. pojavov novih bolezni in škodljivcev, povečane pogostnosti gozdnih požarov, spremenjenih načinov rabe prostora). Ciljna spremenljivka pri izdelavi modela je hektarska lesna zaloga robinije v vsakem kilometrskem kvadrantu, izdelana z agregacijo podatkov sestojne karte ZGS (ZGS, 2008). Predmet modeliranja in simulacij je le gozdni prostor znotraj današnjega gozdnega roba, kar pomeni, da nismo napovedovali premikanja gozdnega roba, prav tako se nismo ukvarjali z negozdnimi površinami ali opuščenimi kmetijskimi površinami v zaraščanju. Karte pojasnjevalnih spremenljivk prikazujejo vrednosti ekoloških parametrov, s katerimi model pojasnjuje vrednosti ciljne spremenljivke. Uporabili smo dve skupini pojasnjevalnih spremenljivk - podnebne in pomožne. Podnebne spremenljivke prikazujejo mesečna in letna povprečja temperatur, padavin in evapotranspiracije za 30-letno obdobje med 1971 in 2000 (ARSO, 2005, 2006a, 2006b). Ločljivost vseh podnebnih kart je 1 kmx lkm. Pomožne spremenljivke vključujejo nadmorske višine digitalnega modela reliefa DMR-ločljivosti 100 m X 100 m (GURS, 2006), iz DMR izpeljano karto naklonov in ekspozicij ter FAO-pedološki razred tal, tudi ločljivosti 100 m x 100 m (CPVO, 1999). Empirični model v obliki ansambla random forest, ki je sestavljen iz množice regresijskih dreves, je bil zgrajen iz učnih podatkov po metodi strojnega učenja (Breiman, 2001) z orodjem WEKA (http://www.cs.waikato.ac.nz/ml/weka/). Vrednosti učnih parametrov so bile: število dreves (numTrees) = 100, največja globina drevesa (maxDepth) = unlimited. Ansambelski modeli so navadno preveliki za intuitivno razumevanje modelirane povezave med ciljno spremenljivko in ekološko nišo, namenjeni so napovedovanju ciljne spremenljivke pri spremenjenih ekoloških razmerah. Točnost modela smo ocenili z 10-kratnim navzkrižnim preverjanjem (angl. cross-validation) korelacije med dejansko in modelirano lesno zalogo. Napovedi prihodnjega stanja smo po modelih izračunali za vsak kvadrant tako, da smo v model vstavili lokalne podatke o prihodnjem podnebju po treh klimatskih scenarijih, podatki o reliefu in pedologiji pa so ostali nespremenjeni. 3.1.3 Rezultati Sedanja razširjenost robinije v Sloveniji Model v obliki ansambla regresijskih dreves ima skupaj 1.843.726 vrstic inje sestavljen iz 100 regresijskih dreves. Model je prevelik za prikaz, na voljo pa je pri avtorjih. Korelacija med dejanskimi in modeliranimi lesnimi zalogami znaša 0,83 (Kutnar in Kobler, 2013). Sedanji obseg lesne zaloge robinije je bil ocenjen na osnovi podatkov iz baze ZGS (2011a). Podatek o celotni lesni zalogi, s katero smo primerjali lesno zalogo robinije, smo povzeli iz Poročila ZGS za leto 2010 (ZGS, 201 lb). Po izračunu, ki temelji na podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS, 2011a, 2011b), je celotna lesna zaloga robinije znašala okoli 1.985.697 m3 ali okoli 0,6 % celotne lesne zaloge gozdov v Sloveniji. Med vsemi tujerodnimi drevesnimi vrstami v naših gozdovih ima robinija največji delež, saj predstavlja skoraj 2/3 lesne zaloge vseh tujerodnih drevesnih vrst v naših gozdovih (Kutnar in Kobler, 2013). Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS, 2011a, 2011b) ima robinija največji delež v lesni zalogi gozdov Gozdnogospodarskega območja Murska Sobota (6,73 %) in Kraškega Gozdnogospodarskega območja (2,68 %) (Slika 29, 30). Lesna zaloga robinije predstavlja dober 1 % lesne zaloge gozdov GGO Brežice (1,09 %) in GGO Tolmin (1,05 %). Nekoliko večji delež ima ta vrsta še v gozdovih GGO Maribor (0,59 %), GGO Novo mesto (0,45 %), GGO Celje (0,10 %) in GGO Ljubljana (0,06 %). Delež te vrste paje pod 0,05 % v GGO Nazarje, Slovenj Gradec, Postojna, Kočevje, Kranj in Bled (Kutnar in Kobler, 2013). Slika 29: Prikaz deleža (nivoja) invazivne robinije po gozdnogospodarskih območjih ZGS glede na podatke iz leta 2011. Na karti so z različnimi odtenki rdeče barve označena gozdnogospodarska območja z deležem robinije nad 0,05 % v lesni zalogi gozdov. Območja z deležem robinije pod 0,05 % v lesni zalogi so obarvana belo (v legendi označena z 0 %) (Kutnar inKobler, 2013). Napovedipojavljanja robinije v Sloveniji vprihodnosti V raziskavi (Kutnar in Kobler, 2013) smo simulirali prostorsko razporeditev robinije in njene lesne zaloge v spremenjenih podnebnih razmerah. Delež lesne zaloge robinije se bo ob uresničitvi uporabljenih scenarijev podnebnih sprememb predvidoma postopoma povečeval predvsem na vzhodnem in severovzhodnem ter jugozahodnem delu Slovenije (slika 31). Po napovedih modela lahko pričakujemo povečan delež tudi v nižinskem in gričevnem delu osrednje Slovenije. Poleg povečanje areala robinije v Sloveniji je model nakazal tudi izrazito povečanje povprečne hektarske lesne zaloge robinije v prihodnosti ob uresničitvi vseh treh scenarijev (srednji, optimistični, pesimistični). Njen delež bi se po teh predvidevanjih lahko v odvisnosti od uporabljenega scenarija do konca stoletja povečal za 97 % do 139 %. To pomeni, da bi se povprečna lesna zaloga robinije ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb vsaj podvojila glede na današnje stanje. Po ekstremnejšem (pesimističnem) scenariju, ki predvideva mnogo bolj vroče in suho podnebje v prihodnosti, pa lahko pričakujemo, da bo vrsta napredovala tudi v predele Slovenije, v katerihje danes skoraj ni ali paje zelo redka. Slika 30: Model sedanje razporeditve lesne zaloge robinije (Kutnar in Kobler, 2013). Slika 31: Napoved razporeditve lesne zaloge robinije do konca stoletja po optimističnem scenariju (Kutnar in Kobler, 2013). 3.1.4 Razprava in zaključki Robinija (Robinia pseudoacacia) je invazivna tujerodna vrsta, ki je po eni strani nezaželena, po drugi pa lahko prinaša številne koristi (Kutnar in Kobler, 2013). Z njeno dvojnostjo so se srečevali že v preteklosti (npr. Wraber, 1951a), še bolj pa se srečujemo danes (ZGS-GGN1, 2011; ZGS-GGN4, 2011; ZGS-GGN6, 2011; ZGS-GGN7, 2011; ZGS-GGN13, 2011; ZGS-GGN14, 2011). Predvsem v načrtih gozdnogospodarskih območij, kjer ima robinija večji delež (npr. ZGS-GGN13, 2011; ZGS-GGN14, 2011), je jasno izraženo stališče gozdarske stroke, daje robinija invazivna tujerodna vrsta in s tem v konceptu sonaravnega gozdarstva neustrezna vrsta. Hkrati pa jo gozdarska stroka obravnava kot gospodarsko (ekonomsko) in tudi sicer zanimivo drevesno vrsto. Na zelo ilustrativen, nazoren način je večplastnost problema robinije in gospodarjenja z njo prikazan v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarskega območja Murska Sobota (ZGS-GGN13, 2011), kjerje med drugim zapisano: »Na agresivno pomlajevanje robinije v nižinskem delu ... v veliki meri vpliva nižanje podtalnice in velika presvetljenost sestojev, ki ustvarjata idealne pogoje za razvoj robinije. Proti nadaljnjemu vdoru oz. širitvi robinije moramo gospodariti v smeri čim večje zastrtosti gozdov, na območjih, kjer robinija nadomešča vlagoljubne drevesne vrste, ukrepati tudi s sadnjo ustreznih drevesnih vrst. V državnih gozdovih, kjer se načrtno gospodari, je to možno, problem so zasebni lastniki gozdov (lastniki 80 % gozdnih površin), ki imajo zaradi hitre rasti robinije in mnogostranske uporabnosti lesa drugačne interese...«. O invazivnosti robinije in možnih načinih gozdnogojitvenega ukrepanja lahko razberemo tudi iz Gozdnogospodarskega načrta Kraškega gozdnogospodarskega območja (ZGS-GGN14, 2011), kjerje zapisano sledeče: »... vendar se površina robinijevih sestojev hitro povečuje. Robinijaje drevesna vrsta, ki ni avtohtona in ni rastišču ustrezna, zaradi česar bi bilo potrebno njeno širjenje zaustaviti in v določeni meri pa površino njenih sestojev tudi zmanjšati. Skoraj edina možnost počasnega spreminjanja sestojev v rastišču primernejše oblike je podaljševanje starosti robinijevih panjevcev in njihova malopovršinska obnova v kombinaciji z intenzivno nego, predvsem pod zastorom in v letvenjaku, ko je nega lažja in so še prisotne avtohtone svetloljubne drevesne vrste. Ključno pri zmanjševanju robinijevih panjevcev pa je izobraževanje in usmerjanje lastnikov gozdov k drugačnemu načinu gospodarjenja...«. Na možnost večje širitve robinije v prihodnosti nakazujejo tudi naše simulacije (Kutnar in Kobler, 2013), ki napovedujejo dodatno širitev in povečane deleže te vrste prav v dveh omenjenih območjih. Trend naraščanja lesne zaloge in njenega deleža v slovenskih gozdovih v zadnjih desetletjih pa je dobro razviden tudi že iz obstoječih podatkov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS, 2011a). Po podatkih ZGS (2011 a) narašča njena absolutna lesna zaloga in njen relativni delež. V letu 1990 je bila celotna lesna zaloga robinije ocenjena na 646.616 m3 ali 0,3 % lesne zaloge vseh gozdov v tistem obdobju. V letu 2000 je bila njena skupna lesna zaloga 1.220.281 m3 (0,5 % lesne zaloge vseh gozdov) in v letu 2010 že 1.985.697 m3 (0,6 % ). Jasen trend širitve robinije je razviden tudi iz Gozdnogospodarskega načrta GGO Maribor (ZGS-GGN12, 2011), kjer navajajo, da seje njen delež od leta 2000 do 2010 povečal za 0,12 %. Posebej paje zaskrbljujoče, da seje delež te vrste v istem obdobju povečal tudi na območju Nature 2000 v tem GGO (iz 0,33 % na 0,42 %). To pomeni, da robinija postopno izpodriva nekatere avtohtone drevesne vrste. To pa lahko posledično pomeni postopno porušitev ugodnega ohranitvenega stanja nekaterih (predvsem nižinskih) gozdnih habitatnih tipov (Habitatna direktiva, 1992; Skoberne, 2004; Kutnar in Dakskobler, 2014). Širitev robinije, ki je razmeroma prilagodljiva in na sušo dobro odporna drevesna vrsta, lahko ob podnebnih spremembah poleg naravovarstvenega problema pomeni tudi gospodarski problem. Kljub njenim številnim koristim lahko ta vrsta izpodriva nekatere gozdnogojitveno, gozdnogospodarsko in ekonomsko pomembnejše avtohtone drevesne vrste. Na potencialne možnosti uspevanja te vrste nakazujejo tudi predhodne študije (Kutnar in Kobler, 2007, 2011; Kutnar in sod., 2009, 2012; Kobler in Kutnar, 2010), ki napovedujejo možnost zamenjave sedanjih mezofilnih gozdov (predvsem bukovih) s termofilnimi gozdovi, v katerih bi prevladovale proti suši odpornejše in višjim temperaturam prilagojene drevesne vrste. Po teh napovedih bi že do konca stoletja lahko prišlo do zamenjave razmeroma dobro ohranjenih, strnjenih gozdov z bolj presvetljenimi gozdovi in grmišči. V teh razmerah pa bi lahko bila robinija med bolj konkurenčnimi drevesnimi vrstami. Iz tega razloga je tudi ne smemo slepo zavračati kot tujerodno invazivno vrsto, temveč jo moramo ustrezno upoštevati pri gospodarjenju z gozdovi v prihodnosti. Pri večjem nadzoru njenega širjenja se lahko naslanjamo tudi na dosedanje izkušnje v primerljivih razmerah (npr. Motta in sod., 2009). Kljub temu da so napovedi širitve robinije in povečevanja njenega deleže v prihodnosti (Kutnar in Kobler, 2013) razmeroma dobro podkrepljene tudi z dosedanjimi trendi povečevanja deleža te invazivne tujerodne vrste, je pri tem potrebna določena mera previdnosti. Modeli, ki smo jih uporabili za simulacijo prihodnosti, temeljijo na poenostavljenih predpostavkah in so zato uporabni predvsem za zožitev polja negotovosti pri odločanju o prihodnjem gospodarjenju s to vrsto in gozdovi, v katerih se pojavlja. V modelih namreč ni bilo mogoče upoštevati potencialnih sprememb ekološke niše te in drugih drevesnih vrst v prihodnosti (možnost prilagoditve vrst), zanemariti pa smo morali tudi druge pomembne dejavnike, kot na primer dinamiko sukcesijskega razvoja gozdov, možnosti za širitev in morebitne omejujoče dejavnike, kot so pojavljanje in širjenje novih bolezni in škodljivcev, vpliv gozdnih požarov ter antropogene spremembe rabe prostora. Ne glede na razmeroma črnoglede napovedi za prihodnost, ki nakazujejo izrazito povečanje deleža robinije v naših gozdovih, je smiselno nadaljevati s strategijo sonaravnega gospodarjenja in doslednim izvajanjem ustreznih gozdnogojitvenih ukrepov, ki bi vsaj deloma preprečevali njeno širitev. Kot protiutež tej vrsti je treba vzdrževati naravno biotsko pestrost na čim višji ravni. Kar najširši nabor drevesnih in drugih vrst je lahko vsaj delno zagotovilo za razmeroma nemoten razvoj gozdov tudi po morebitnih drugačnih razvojnih poteh. Vendar tako kot že danes bo v prihodnosti pri gospodarjenju z gozdovi, v katerih ima robinija večji delež, treba dinamično usklajevati med zelo različnimi vidiki te vrste. V konceptu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi je robinija rastiščem neustrezna drevesna vrsta in s tem manj zaželena v naših gozdovih. Vendar pa slepo zavračanje vrste ne vodi v pravo smer, saj je kljub vsemu treba upoštevati in izkoristiti številne njene koristi in potencial. Zdi se, da lahko v določenih primerih finančna donosnost sestojev robinije pretehta potencialne negativne vplive na naravne habitate (Stančič, 2016). Po mnenju Chiabai in sod. (2011) je korist sestojev robinije večja za privatne lastnike gozdov kot pa za družbo kot celoto. Zaradi tega bo gozdarska stroka še pred večjimi izzivi, kako uskladiti strokovna načela z interesi lastnikov in drugih deležnikov do te vrste (Kutnar in Kobler, 2013). 3.2 VISOKI PAJESEN {Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) (avtorji Andraž Čarni, Igor Dakskobler, Nina Juvan Mastnak, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek in Urban Šile) 3.2.1 Uvod Pajesen (Ailanthus altisima) je tipična pionirska lesnata vrsta, ki se pojavlja na območjih, kjer so prisotne različne motnje, kot so požarišča, nasuta zemlja, ob cestah, zapuščene poljedelske površine, gozdne poseke in podobno. Pojavlja se kot ena prvih lesnatih vrst v sukcesijskih procesih, najdemo jo tudi v vrzelih v gozdu. V sklenjenih gozdnih sestojih se navadno ne pojavlja, ker ga izrinejo bolj tekmovalne (kompetitivne) vrste poznejših sukcesijskih stadijev (Kowarik, 1995; Knapp in Canham, 2000; Chytry in sod., 2008), a smo ga v Sloveniji že opazili kot primes v drogovnjakih. Glede na trenutno stanje na terenu in ugotovljeno invazivnost pajesena lahko pričakujemo njegovo obilnejše pojavljanje v gozdnem prostoru (Brus in Dakskobler, 2001; Brus in Gajšek, 2014; Brus in sod., 2016). Raziskave naselitve in razširjanja tujerodnih vrst kažejo (Pyšek in Richardson, 2012), da se tujerodne vrste najprej sporadično naselijo in po navadi šele čez nekaj časa postanejo invazivne. Morebiti je razlog za to dejstvo, da morajo vrste najprej zasesti vse zanjo ugodne habitate ali pa se lahko tudi genetsko spremenijo, kot je to primer pri dresniku. Pri tujerodnih rastlinah poznamo naselitveno obdobje, to je obdobje od naselitve do danes, znotraj katerega je pripravljalno (prilagoditveno) obdobje (t.i. lag fazo), to je obdobje med naselitvijo in začetkom hitrega širjenja (obdobja, ko vrste postanejo invazivne). Seveda pa je pripravljalno obdobje lahko dolgo desetletja oz. stoletja, ali pa ga sploh ni. Namen raziskave je bil ugotoviti trenutno razširjenost pajesena v Sloveniji na podlagi znanih lokalitet in okoljskih spremenljivk (geoloških, geomorfoloških, pedoloških in klimatskih), izdelati model potencialne razširjenosti pajesena ter ugotoviti kateri gozdni tipi so najbolj ogroženi in zakaj. 3.2.2 Metode dela Zbiranjepodatkov Podatke o pojavljanju pajesena v Sloveniji smo zbrali iz podatkovne baze FloVegSi (Seliškar in sod., 2003) in Podatkovne baze fitocenoloških popisov Slovenije (Sile, 2012) ter iz podatkov kartiranja habitatnih tipov (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave). Poleg tega smo pridobili tudi precej novih terenskih podatkov o pojavljanju pajesena. Vse podatke smo vnesli v ArcGIS in izdelali karto zdajšnjega pojavljanja pajesena v Sloveniji. Glede na to, da se pajesen strnjeno pojavlja le v zahodni Sloveniji, in sicer na tolminskem in kraškem gozdnogospodarskem območju, smo se odločili, da nadaljujemo z raziskavami na teh območjih. Na drugih gozdnogospodarskih območjih se še ni naselil po njihovem celotnem ozemlju in tako še ne moremo na podlagi posamičnih pojavljanj izdelati modela razširjenosti. Izdelava modela V pretekih letih so se razvile številne tehnike modeliranja, ki so omogočile pripravo relativno natančnih kart razširjenosti vrst in združb na podlagi omejenega števila nahajališč, okoljskih dejavnikov in ustreznih tehnik modeliranja (Ribeiro in sod., 2016). Podlaga za izdelavo modela potencialne razširjenosti pajesena v zahodni Sloveniji so bili podatki o tem, kje se pajesen pojavlja (346 točk) in kje ga ni (1124 točk) (Debeljak in sod., 2015). Vsem lokalitetam smo dodali še informacijo o okoljskih dejavnikih, in sicer podatke o geologiji (Geološki zavod Slovenije, 2003), nadmorski višini, ekspoziciji in naklonu (digitalni model površja; Geodetska uprava Republike Slovenije, 2009), o talnih tipih (pedološka karta; Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2007) in o podnebju (podatkovna baza Worldclim; Hijmans in sod., 2005). Korelirane spremenljivke smo izločili. Model smo pripravili z metodo podatkovnega rudarjenja, s katerim smo izračunali poglavitne okoljske dejavnike, ki omogočajo naselitev pajesena. Tako smo pripravili klasifikacijsko odločitveno drevo z algoritmom J4.8 v programskem paketu WEKA. Spreminjali smo minimalno število primerov v vsakem listu, medtem ko smo ostale parametre algoritma nastavili na njegove privzete vrednosti. Dobili smo več potencialnih modelov. Izbor končnega modela je temeljil na kvalitativni napovedni uspešnosti ocenjeni z 10-kratnim prečnim preverjanjem. Izdelava kartepotencialne razširjenostipajesena V Are GIS-u smo za celotno raziskovano območje izdelali vzorec sistematičnih točk na razdalji 100 metrov. Vsaki točki smo pripisali zgoraj navedene okoljske dejavnike. To matriko smo obdelali z modelom, ki smo ga izdelali na podlagi pojavljanja/nepojavljanja pajesena na tem območju. Na ta način smo za vsako točko dobili podatek ali so pogoji za pojavljanje pajesena ugodni ali ne. Potem smo točke še predstavili na karti, ki prikazuje potencialno razširjenost pajesena. Vzorčenje gozdov Da bi ugotovili, kateri gozdovi so najbolj ogroženi zaradi širjenja pajesena, smo za začetek vzorčili na terenu. Določili smo 25 točk na območju, kjer se pajesen potencialno pojavlja, in isto število točk, kjer se pajesen potencialno ne pojavlja oz. kjer za njegovo pojavljanje obstajajo manjše možnosti. Da bi bilo vseh 50 točk določeno znotraj gozda, smo uporabili obris gozdnega roba (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2016). Na teh 50 lokalitetah smo naredili fitocenološke popise v skladu s standardnim postopkom (Braun-Blanquet, 1964). Popisne ploskve so bile velike 200 m2. Na vsaki ploskvi smo popisali vse rastlinske vrste višjih rastlin in mahov in ocenili njihovo pogostnost in pokrovnost po sedemstopenjski lestvici, poleg tega pa smo zabeležili tudi poglavitne značilnosti rastišča. Obdelavapodatkov Podatke smo vnesli v program Turboveg (Hennekens in Schaminee, 2001), kije prilagojen za izdelavo vegetacijskih podatkovnih baz. Analizo smo izvedli s programom Juice (Tichy, 2002) in drugimi programi, ki omogočajo različne univariatne in multivariatne analize, kot so PC-Ord (McCune in Mefford, 1999), Statistica (StatSoft, Inc.; v 7.0, http://www.statsoft.com) in Canoco (ter Braak in Smilauer, 2012). Ugotoviti smo poskušali floristične, ekološke, strukturne in druge razlike med združbami, ki se pojavljajo na območju in pri tem primerjali združbe, kjer je verjetnost za naselitev pajesena večja, s tistimi, kjer je ranljivost manjša. Tako smo ugotovili, katere so najbolj ranljive gozdne združbe in katere so njihove značilnosti, ki povzročijo večjo možnost za naselitev pajesena. Analiza združb in njihove -vrstne sestave Vseh 50 popisov smo uvrstili v sintaksonomski sitem na rangu asociacije (Preglednica 2). Gozdne združbe smo primerjali med seboj na podlagi floristične podobnosti. Za pripravo klasifikacijskega drevesa (dendrograma) smo izvorno sedemstopenjsko lestvico, s katero smo ocenjevali pogostnost in pokrovnost rastlinskih vrst v popisih na terenu, pretvorili v odstotno in te vrednosti potem korenili. Takoje lestvica postala ordinalna (Maarel van der, 1979) in smo z njo lahko izvedli numerične analize. Pri izdelavi drevesa smo za razdaljo med popisi izračunali evklidsko razdaljo in jih združevali v skupine na podlagi Wardove metode. Glede nato, da se je eden izmed popisov uvrstil v samostojen snop in kot tak odstopa iz podatkovnega niza, smo ga izključili iz nadaljnjih analiz. Preglednica 2: Pregled gozdnih združb po posameznih popisih. Številka popisa Gozdna združba Številka popisa Gozdna združba 1 Ornithogalo-Carpinetum 26 Saxifrago-Tilietum 2 Ornithogalo-Carpinetum 27 Omphalodo-Aceretum 3 Rusco aculeati-Quercetum cerridis (prov.) 28 Ostryo-Fagetum 4 Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae 29 Ostryo-Fagetum 5 Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae 30 Melapmyro-Quercetum petraeae 6 Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae 31 Astragalo liburnici-Pinetum sylvestris nom. prov. 7 Rusco aculeati-Quercetum cerridis (prov.) 32 Castaneo-Fagetum 8 Aristolochio-Quercetum pubescentis 33 Castaneo-Fagetum 9 Aristolochio-Quercetum pubescentis 34 Melapmyro-Quercetum petraeae 10 Aristolochio-Quercetum pubescentis 35 Ostryo-Fagetum 11 Aristolochio-Quercetum pubescentis 36 Luzulo-Fagetum 12 Aristolochio-Quercetum pubescentis 37 Omphalodo-Fagetum 13 Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae 38 Ostryo-Fagetum 14 Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae 39 Saxifrago cuneifolii-Fagetum 15 Seslerio autumnalis-Quercetum pubescentis 40 Saxifrago cuneifolii-Fagetum 16 Astragalo liburnici-Pinetum sylvestris 41 Saxifrago cuneifolii-Fagetum 17 Astragalo liburnici-Pinetum sylvestris 42 Homogyno-Fagetum 18 Melampyro-Quercetum petraeae (Querco-Castanetum submediterraneaum) 43 Homogyno-Fagetum 19 Seslerio autumnalis-Fagetum 44 Anemone-Fagetum 20 Seslerio autumnalis-Fagetum 45 Lamio orvalae-Fagetum 21 Ornithogalo-Fagetum 46 Lamio orvalae-Fagetum 22 Seslerio autumnalis-Fagetum 47 Galio-Abietetum 23 Ostryo-Fagetum 48 Homogyno-Fagetum 24 Fraxino orni-Pinetum nigrae / Ostryo-Fagetum 49 Homogyno-Fagetum 25 Saxifrago-Tilietum 50 monokultura smreke Iste podatke smo obdelali še z korespondenčno analizo z odstranjenim trendom (DCA) v R programskem okolju (verzija 3.1.1., R Development Core Team 2015) s programskim paketom vegan (Oksanen, 2015). Bioindikatorske vrednosti smo pasivno projecirali na dvodimenzionalni DCA diagram. Diagnostične vrste za posamezen ter za prva dva in druga dva snopa smo izračunali s pomočjo indeksa navezanosti in Fisherjevega testa (Bruelheide, 2000; Chytry in sod., 2002). Vrstaje morala doseči vrednost 0,50, da smojo uvrstili med diagnostične. Funkcionalna analiza združb Polega tradicionalnega, florističnega pristopa za opredelitev značilnosti rastlinskih združb, smo uporabili tudi funkcionalnia pristop, s katerim smo ugotovili še druge značilnosti obravnavanih združb (Stupar in Carni, 2016). Naredili smo analize bioindikatoskih vrednosti, funkcionalnih tipov (morfoloških in ekoloških), horotipov in vedenjskih vzorcev, ki odražajo ekološke razmere, strukturo, izvor, notranje odnose v združbi in delovanje združbe. Vse vrednosti smo izračunali na osnovi prisotnosti vrst, saj bi dominantne vrste zakrile vpliv nekaterih pomembnih vrst z majhno pokrovnostjo in številčnostjo. Uporabili smo bioindikatorske vrednosti, ki kažejo na ekološke razmere v združbi in jih je za vsako vrsto določil Pignatti (Pignatti in sod., 2005). Pri raziskavi smo uporabili bioindikatorske vrednoti za naslednje dejavnike: svetlobo, temperaturo, hranila, reakcijotal in vlažnost. Funkcionalni tipi so ne-filogenetske skupine vrst, ki kažejo podoben odziv na okoljske in biotične dejavnike (Duckworth in sod., 2000; Skornik in sod., 2010). Znotraj fukcionalega pristopa lahko ločimo dve glavni smeri: morfološki in ekološki pristop (Shipley, 2010). Prvi pristop se ukvarja predvsem z morfološkimi značilnostmi, tak je na primer Raunkieijev sistem (Raunkiaer, 1934), ki raziskuje spreminjanje morfoloških značilnosti rastlin v odvisnosti od spreminajočega okolja. Drugi pristop pa izhaja iz ekoloških strategij, kjer smo uporabili Grimov CSR model (Grime, 2001). Ta model nakazuje, kako rastline reagirajo na stres in motnje. Lčimo tri glavne strategije - tekmovalna strategija (kompetitorji), strategija tolerance na stres (stres-toleratorji) in strategija tolerance na motnje (ruderalci) in njihove kombinacije. Te strategije so odziv združbe na okoljske razmere. Kompetitorji uspevajo v okolju, kjer so razmere ugodne in ni nikakršnih motenj (npr. v gozdu), rastejo hitro in se borijo med seboj; rastline, ki so tolerantne na stres (zahtevne okoljske razmere, npr. pomanjkanje hranil, vlage itd.) so na različne načine prilagojene na takšne razmere, zato rastejo počasi (npr. rastline na suhih traviščih, naskalna vegetacija, gozdovi na gozdni meji); ruderalci so prilagojeni na motnje, zato rastejo hitro, imajo mnogo semen in poskušajo svoj življenjski cikel čim prej zaključiti (npr. pleveli). Položaj vsake vrste in združbe lahko na ta način označimo v trikotniku CSR in dobimo funkcionalni podpis združbe (Hunt in sod., 2004). Pri naših raziskavah smo funkcionalni podpis izračunali le na podlagi zeliščne plasti, ki se hitreje odzove na spremembe v okolju kot grmovna in drevesna plast (Paušič in Carni, 2013). Podatke o rastlinskih vrstah, ki so bili osnova za izračun gornjih vrednosti smo pridobili iz različnih podatkovnih baz, kot so BiolFlor (Klotz in sod., 2002), baze bioindikatorskih vrednosti, horotipov in življenjskih oblik (Pignatti in sod., 2005) ter lokalne flore (Martinčič, 2007). Vedenjski vzorec združb smo izračunali na podlagi fitocenološke uvrstitve rastlinskih vrst v sintaksonomski sistem (Mucina in sod., 2016). Sinsistematska uvrstitev pa kaže na delovanje združbe v odvisnosti od ekoloških razmer, dinamike in razmer znotraj združbe (Troiani in sod., 2016). Vrste smo uvrščali v naslednje vedenjske tipe: vrste mezofilnih gozdov Carpino-Fagetea, vrste termofilnih listopadnih gozdov Quercetea pubescentis, vrste gozdnih robov Trifolio-Geranietea in termofilnih travišč Festuco-Brometea, grmiščne vrste in vrste gozdnih zastorov Rhamno-Prunetea, vrste acidofilnih gozdov Vaccinio-Piceetea in vrste gozdnih čistin Epilobietea. 3.2.3 Rezultati in razprava Pajesen se pojavlja v strnjenem arealu le v zahodnem delu Slovenije, ki je pod vplivom (sub)mediteranskega podnebja, medtem ko so nahajališča v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije bolj posamična, predvsem ob rekah in cestah, ki so glavne poti širjenja pajesena (Slika 32) (Kowarik in Säumel, 2007; Plachuelo in sod., 2016). Podatki kažejo, da se je pajesen že razširil v celotni zahodni Sloveniji, medtem koje v bolj kontinentalni, osrednji in vzhodni Sloveniji še vedno v pripravljalni fazi, čeprav so ga prinesli v Slovenijo že pred 150 leti (Pyšek in Richardson, 2012; Brus in Gajšek, 2014). Podoben vzorec razširjenosti ima pajesen tudi v sosednji Hrvaški (Idžojtić in Zebec, 2006). Slika 32: Razširjenostpajesenav Sloveniji. Moramo pa biti pozorni tudi na širjenje v notranjosti države, saj se bo podnebje zaradi predvidenega globalnega segrevanja spremenilo in bo postalo bolj podobno submediteranskemu (Bergant, 2007) in lahko v prihodnje pričakujemo hitrejše širjenje invazivnih vrst, ki so prilagojene na takšno podnebje (Knüsel in sod., 2015). Model, katerega zanesljivost je 87,96 % kaže (Slika 33), da je najbolj pomembna spremenljivka, ki omogoča pojavljanje pajesena, srednja temperatura najbolj hladnega obdobja (zima). Če je ta temperatura višja kot 3,8 °C, potem mora biti sezonskost padavin zelo poudarjena. Če pa je srednja temperatura najbolj hladnega obdobja manjša od 3,8 °C, mora biti poleti malo padavin, nadmorska višina pa mora biti pod 655 metrov, poleg tega pa morata biti sezonskost temperature in naklon rastišč majhna. Povprečna temperatura pozimi <3.8 Padavine poleti <242 ^ >242 (JMadmorska višina) <655,88 >655,88 Neprimerno Neprimerno Sezonskost temperature QBio4 <6708 >6708 (^акјој^' <23.8421 >23.8421 Neprimerno Neprimerno Primerno Neprimerno Sezonskost padavin Primerno Slika 33: Model razširjenosti pajesena v zahodni Sloveniji pripravljen s programom WEKA. Vizualizacija modela (Slika 34) prikazuje, da se pajesen pojavlja na sklenjenem območju neposredno ob morju in na gričevju z bolj poudarjeno sezonskostjo padavin. Pajesen se pojavlja v Istri tudi pod Kraškim robom, na Kraški planoti in v Vipavski doline ter v južnem delu Goriških Brd. Pojavlja se torej tam, kjer je močan poletni vodni stres (sezonskost padavin), toda ne pojavlja se nad 655 metri nadmorske višine. Razširja se tudi vzdolž rek, ki omogočajo prodor toplega zraka, tudi v alpskem prostoru. Nagib rastišča ima bolj ali manj lokalen pomen. K', ."S^- , ' • ^ •;. f „ — Državna meja t)*, ■MSu -Območje raziskave Ш Pojavljanje pajesena Goriška _ brdo , ITALIJA JADRANSK( MORJE 20 Km Klasifikacija (Slika 35) kaže, da lahko popise gozdnih družb, ki smo jih opravili na raziskovanem območju, uvrstimo v 5 snopov (skupin). Glede na to, da je eden izmed snopov (snop 3) sestavljen le iz enega popisa, smo ga izključili iz nadaljnjih analiz. Ta popis predstavlja obrečno združbo, v kateri prevladuje črna jelša in uspeva na območju, ki je potencialno ranljivo zaradi možnega vdora pajesena. Prva in druga skupina sta bili pretežno vzorčeni na območju, kjer lahko pričakujemo pojavljanje pajesena v gozdnih sestojih, medtem ko sta bili tretja in četrta skupina vzorčeni na območju, kjer je vdor pajesena v gozdni prostor manj pričakovan. X 1 2 3 4 5 Slika 35: Dendrogram kaže delitev vzorčenih gozdov na pet skupin. Glede na navezanost (Preglednica 3: Diagnostične vrste posameznih skupin, in Preglednica 3a: Analitična tabela. - glej Prilogo) lahko uvrstimo med diagnostične vrste 1. in 2. skupine vrste Hedera helix, Sesleria autumnalis in Ruscus aculeatus; med diagnostične vrste 3. in 4. skupine pa Oxalis acetosella, Prenanthes purpurea, Maianthemum bifolium, Athyriumfilix-femina in Polytrichumformosum. Diagnostične vrste 1. skupine so Cotinus coggygria, Vincetoxicum hirudinaria, Ligustum vulgare in Crataegus monogyna; 2. skupine Asarum europaeum in Galium laevigatum; 3. skupine Carex montana, Fragaria viridis, Euonymus europaea, Festuca heterophylla in Cephalanthera longifolia; 4. skupine Ctenidum molluscum, Cardamine trifolia, Isothecium alopecuroides, Neckera crispa itd. Prevladujoče drevesne vrste v 1. skupini so Carpinus betulus, Quercus cerris, Fraxinus ornus, Pinus nigra, Pinus sylvestris, Robinia pseudoacacia, Quercus petraea, Ostrya carpinifolia in Castanea sativa; v 2. skupini so Fagus sylvatica, Ostrya carpinifolia, Robinia psedoacacia, Tilia cordata in Ulmus glabra; v 3. skupini so Fagus sylvatica, Castanea sativa, Pinus sylvestris in Quercus petraea; v 4. skupini so Fagus sylvatica, Picea abies in Abies alba. Analiza kaže, da lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo pajesen v gozdovih, ki sodijo v prvo skupino in jo sestavljajo submediteranski nižinski gabrovi gozdovi, sekundarni gozdovi črnega in rdečega bora, cerovi, gradnovi ter gozdovi puhastega hrasta s črnim gabrom. Drugo skupino, kjer lahko prav tako pričakujemo pajesen, sestavljajo podgorski in termofilni bukovi gozdovi ter gozdovi plemenitih listavcev. Tretjo skupino, kjer je možnost pojavljanja pajesena manjša, sestavljajo gorski bukovi gozdovi, kostanjevi gozdovi, gradnovi gozdovi in gozdovi rdečega bora. V četrto skupino, kjer ne moremo pričakovati pajesena, pa uvrščamo bukove, smrekove in jelove gozdove (Carni in sod., 2002; Dakskobler, 2012; Dakskobler, 2013; Dakskobler in sod., 2013; Dakskobler in sod., 2014; Dakskobler in sod., 2015). V skupino, kjer lahko pričakujemo pojavljanje pajesena, lahko dodamo tudi obrežne gozdove, kjer dominira črna jelša (in tudi druge oblike logov). Iz analize smo jih izpustili, ker so v popisnem materialu zastopani samo z enim samim podpisom. Obrežni gozdovi so bili uvrščeni med ranljive tudi v tujini (Castro-Diez in sod., 2014). Korespondenčna analiza z odstranjenim trendom (DCA) kaže položaj štirih skupin na dvodimenzionalnem diagramu (Slika 36). Ugotovimo lahko, da poglavitni gradient vzdolž prve osi predstavlja prehod med gozdnimi združbami, kjer pričakujemo pajesen (skupina 1) in gozdnimi združbami, kjer je pojavljanje pajesena manj verjetno (skupina 4). Položaj prehodnih združb, ki jih uvrščamo v drugo in tretjo skupino, pa na prvi osi ne moremo ločiti, ampak ju lahko ločimo na drugi osi. Ločitev prve in četrte skupine na prvi osi lahko razložimo z makro-klimatskimi dejavniki, saj je vzdolž prve osi gradient gozdov od območij pod vplivom submediteranske klime k območjem, kjer je ta vpliv manj zaznaven. Zaključki se ujemajo s spoznanji drugih avtorjev (Kowarik, 1983), ki menijo, da je razširjenost pajesena v Sredozemlju odvisna od plodnosti tal, medtem ko je v predelih, ki so bolj pod vplivom kontinentalne klime, odločujoča klima. V prehodnem območju pa je pojavljanje odvisno od drugih dejavnikov, ki so bolj ali manj lokalnega značaja (Fekete in sod., 2014). Bioindikatorske vrednosti (Slika 36 in Slika 37) kažejo na razlike med dvema ekstremnima skupinama, in sicerje za skupino 1, ki je bolj ranljiva za invazijo pajesena, značilna visoka vrednost za osvetljenost, temperaturo ter nizko vlažnost in hranila. Ravno obratno pa je stanje v gozdovih iz skupine 4, ki je bistveno manj ranljiva. Položaj skupine 2 in 3 je med dvema skrajnima skupinama. To kaže, da je pajesen odporen na sušo (Filippou in sod., 2014) in slabo prenaša zasenčenje (Knapp in Canham, 2000). Izgleda pa, da na raziskovanem območju hranila nimajo velike vloge (Kowarik, 1983). Edina izjema je reakcija tal (pH), kjer lahko ugotovimo, da je v gozdovih iz ranljivih skupin 1 in 2 visoka, medtem koje v manj ranljivih skupinah 3 in 4 reakcija (pH) nižja. Tako lahko zaključimo, da je pajesen dober kompetitor na rastiščih, ki so na plitvih, bazičnih karbonatnih tleh (Trajer in sod., 2016). V A O .,„.........<>:' o.......A....... A SVETLOBA / A Q □ л/ • # z;...........*..........ste o b,*; o o / ! - - o / VLAŽNOST X> /S O / NUTRIENTI \ \ * TEMPERATURA ] \ 0 REAKCIJA T-1-r -2-1 0 1 2 DCA1 Slika 36: DCA analiza gozdnih združb s pasivno projeciranimi bioindikatorskimi vrednostmi. Legenda: krogi - skupina l, temnosivi kvadrati - skupina 2, trikotniki - skupina 3, svetlosivi kvadrati - skupina 4. Skupina 1 in 2 sta dovzetni za invazijo pajesena, skupini 3 in 4pa ne. m —i-1-1-1— 12 3 4 Slika 37: Ekološki pogoji prikazani z bioindikatorskimi vrednostmi. Legenda: 1-4 so posamezne skupine. Izvor rastlinskih vrst, ki gradijo sestoje, kaže (Slika 38), da so gozdne združbe, v katerih se pojavlja večji delež vrst, ki izvirajo iz širšega območja Sredozemlja (1. in 2. skupina) bolj ranljivi za pojavljanje pajesena, medtem, ko so gozdovi, v katerih vrste izvirajo iz hladnejših območjih (borealne in gorske vrste) manj ranljive. To dejstvo potrjuje izvor pajesena, ki izvira iz submediteranskih območij Azije (Hu, 1979). Slika 38: Horotipi predstavljajo izvorvrst. Legenda: 1-4 so posamezne skupine. Morfološki funkcionalni tipi kažejo (Slika 39) na klimatske razmere (Moles in sod., 2014) in tako lahko najdemo največ fanerofitov v polidominantnih (sub)mediteranskih gozdovih iz 1. skupine in več hemikriptofitov v mezofilnih gozdovih, ki jih uvrščamo v 4. skupino. Prav tako najdemo več geofitov na vlažnih rastiščih na karbonatni podlagi (Čarni in sod., 2016; Vymazalovä in sod., 2016). Slika 39: Razlike med skupinami glede na morfološke funkcionalne tipe. Legenda: 1-4 so posamezne skupine. Ekološki fukcionalni tipi (CSR) kažejo (Slika 40), da imajo obravnavane gozdne združbe CSR funkcionalni podpis blizu osi CS, kar pomeni, da so te združbe zadnji stadij sukcesije, ki ga predstavlja gozd. V 1. skupini lahko najdemo več kompetitorjev in več stres-toleratorjev in ruderalcev v ostalih treh skupinah, kar lahko razložimo z zasenčenjem, ki je v sklenjenih mezoftlnih gozdovih večje kot v presevnih submediteranskih gozdovih in s človekovim vplivom v mezoftlnih in bolj produktivnih sestojih (Grime, 1988; Stupar in Carni, 2016). Predvidevamo, da iz funkcionalnega podpisa ne moremo sklepati na ranljivost za naselitev pajesena. Pajesen se pojavlja v začetnih sukcesijskih stadijih, v gozdnih vrzelih in na čistinah, kjer so ruderalci veliko bolj zastopani v funkcionalnem podpisu (Grime, 2001). C • 1 П2 A3 04 Slika 40: CSR diagram z ekološkimi funkcionalnimi tipi. Položaj večjega trikotnika v CSR diagramuje prikazan zgoraj desno. Legenda: rdeči krogi - skupina l, modri kvadrati - skupina 2, zeleni trikotniki -skupina 3, rumeni kvadrati - skupina 4. Skupina lin 2 sta dovzetni za invazijo pajesena, skupini 3 in 4pa ne. Vedenjski vzorec kaže (Slika 41) na prevladovanje vrst iz termofilnih gozdov, grmiščnih vrst in vrst iz gozdnih zastorov ter vrst suhih travišč v gozdovih iz 1. skupine in delno tudi iz 2. in 3. skupine, medtem ko v gozdovih iz 4. skupine prevladujejo vrste značilne za mezoftlne in acidoftlne gozdove. Obstaja pomembna razlika med 2. in 3. skupino, ki sovpada z bioindikatorsko vrednostjo za reakcijo tal (pH). Tako lahko najdemo v ranljivih gozdovih iz 1. in 2. skupine manjši delež vrst acidoftlnih gozdov. Te vrste se ne pojavljajo na plitvih, karbonatnih tleh. Medtem ko se acidoftlne rastlinske vrste pojavljajo v manj ranljivih gozdovih iz 3. in 4. skupine, ki se pojavljajo na globljih, dekalciftciranih tleh (Poldini, 2009; Dakskobler, 2013). Slika 41: Razlike med skupinami glede na vedenjske vzorce. Legenda: FAG - vrste mezofilnih gozdov, PUB - vrste termofilnih listopadnih gozdov, RHA - grmiščne vrste in vrste gozdnih zastorov, PIC - vrste acidofilnih gozdov, EPI - vrste gozdnih čistin, GER - vrste gozdnih robov in termofilnih travišč. Legenda: 14 so posamezne skupine. 3.2.4 Opisi posameznih gozdnih združb, kjer lahko pričakujemo pojavljanje pajesena Na kratko smo opisali vse združbe, kjer lahko pričakujemo pojavljanje pajesena. Tem opisom smo dodali še združbe, ki smo jih pri naši analizi uvrstili v tretjo skupini, pri katerih lahko pričakujemo pajesen le v določenih oblikah in sukcesijskih stadijih, medtem kojev optimalno razvitih oblikah ranljivost za naselitev pajesena manjša. Opisali pa nismo naslednjih združb, kjer je analiza pokazala, da se bo pajesen le težko naselil. To so združbe, ki smo jih v naši analizi uvrstili v četrto skupino: združba bukve in belkaste bekice (Luzulo albidae-Fagetum Meusel 1937, popis 36), združba bukve in spomladanske torilnice (Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček in sod. 1993, popis 37), združba bukve in klinolistnega kamnokreča (Saxifrago cuneifolii-Fagetum Dakskobler 2015, popisi od 39 do 41), združba bukve in gozdnega planinščka (Homogyno sylvestris-Fagetum Marinček et al. 1993 (popisi 42, 43, 48 in 49), gozd bukve in trilistne vetrnice (Anemono trifoliae-Fagetum Tregubov 1962, popis 44), gozd bukve in velecvetne mrtve koprive (Lamio orvalae-Fagetum (I. Horvat 1938) Borhidi 1963, popisa 45 in 46), gozd jelke in okroglolistne lakote (Galio rotundifolii-Abietetum albae M. Wraber (1955) 1959, popis 47) in monokultura smreke (popis 50). V sestojih asociacije Anemono trifoliae-Fagetum se pajesen pojavlja v Trenti (iz opuščenih kmetijskih površin se širi tudi v gozd), v bližini rastišča asociacije Galio rotundifolii-Abietetum se pajesen pojavlja pri Idriji. Slika 42: Sestoj subasociacije Luzulo albidae-Fagetum abietetosum. Foto I. Dakskobler. Slika 45: Sestoj asociacije Lamio orvalae-Fagetum. Foto I. Dakskobler. Slika 46: Sestoj asociacije Galio rotundifolii-Abietetum albae. Foto I. Dakskobler. Združba belega gabra in pirenejskega ptičjega mleka Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum betuli Marinček, Poldini et Zupančič in Marinček 1994 (1. skupina, popisa 1 in 2) Gozd belega gabra in pirenejskega ptičjega mleka (Slika 47) je razširjen v submediteranskem območju Slovenije. Naseljuje spodnji del gričevnatega sveta, v nadmorskih višinah od 50 m do približno 300 metrov. Podnebje je submediteransko, toplo in z relativno obilnimi padavinami. Geološko matično podlago gradita fliš z zelo raznovrstno sestavo in apnenec. Na teh kamninahje serija tal od evtričnih rjavih tal na flišu do psevdoglejnih in oglejnih tal, ki so pod vplivom visoke talne vode, in evtričnih rjavih tal na apnencu. Veliko gozdov te združbe je bilo izkrčenih za kmetijske in urbane površine. Preostali so bolj ali manj degradirani panjevci (Marinček in sod., 1983). Slika 47: Sestoj asociacije Ornithogalopyrenaici-Carpinetum betuli. Foto I. Dakskobler. Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: beli gaber (Carpinus betulus), maklen (Acer campestre), graden (Quercus petraeci), češnja (Prunus avium). Grmovna plast: Corylus avellana, Crataegus laevigata, Euonymus europaea, Hedera helix, Rosa arvensis, Ruscus aculeatus. Zeliščna plast: Anemone nemorosa, Aposeris foetida, Asarum europaeum, Asparagus tenuifolius, Crocus napolitanus, Cruciata glabra, Euphorbia dulcis, Hacquetia epipactis, Knautia drymeia. subsp. tergestina, Melampyrum nemorosum, Ornithogalum pyrenaicum, Primula vulgaris, Pulmonaria officinalis, Symphytum tuberosum, Stellaria holostea, Vinca minor. Združba cera in bodeče lobodike Rusco aculeati-Quercetum cerridis Dakskobelr et Sadar 2016 ad int. (1. skupina, popisa 3 in 7) Cerovi sestoji (Slika 48) so pogosti na flišu in apnencu s primesjo laporovca, na evtričnih in rjavih pokarbonatnih tleh, ki so ponekod nekoliko zakisana. Uspevajo na nadmorski višini med (50) 100 in 600 m. Večinoma so sukcesijski stadiji na rastiščih asociacij Carpinetum orientalis, Ornithogalo-Carpinetum betuli, Ornithogalo-Fagetum in Seslerio autumnalis-Fagetum. Za združbo je značilna prisotnost helioftlnih in termofilnih vrst, ki kažejo na določeno zakisanost podlage (npr. Serratula tinctoria, Betonica officinalis s. lat., Festuca heterophylla in številne druge). Pogosto so nastali na nekdanjih pašnikih, predvsem na Krasu so izpostavljeni požarom. Zaradi slabo razvite grmovne plasti ima združba ponekod videz parka, drugod, predvsem v Istri, pa se cer v njej dobro pomlajuje in imajo njeni sestoji precej naravno podobo (Dakskobler in Sadar, 2016). Slika48: Sestoj asociacije Rusco aculeati-Quercetum cerridis. Foto I. Dakskobler. Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: brek (Sorbus torminalis), bršljan (Hedera helix), cer (Quercus cerris), črni gaber (Ostrya carpinifolia), malijesen (Fraxinus ornus). Grmovna plast: Asparagus acutifolius, Cornus mas, Fraxinus ornus, Ligustrum vulgare, Lonicera caprifolium, Ruscus aculeatus. Zeliščna plast: Fraxinus ornus, Hedera helix, Melittis melissophyllum, Quercus cerris, Sesleria autumnalis, Tamus communis, Helleborus odrus subsp. istriacus (= H. multifidus subsp. istriacus). Združba črnega bora in jesenske vilovine Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič et Žagar 2008 (1. skupina, popisi 4, 5 in 13) V submediteranskem območju se pojavljajo večje površine kultur črnega bora (Pinus nigra) (Slika 49). Te so osnovane na apnenčastih in flišnih rastiščih različnih združb. Nekateri, večinoma mlajši nasadi, nimajo nikakršne podrasti, medetm ko starejše, preredčene nasade zaraščajo avtohtone rastlinske vrste, med katerimi prevladuje jesenska vilovina (Sesleria autumnalis) in nekatere grmovne vrste, med katerimi pogosto najdemo tudi ruj (Cotinus coggygria). (Zupančič, 1997; Zupančič in Žagar, 2008) Slika49: Sestoj asociacije Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae. Foto I. Dakskobler. Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: črni bor (Pinus nigra), črni gaber (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus). Grmovna plast: Clematis vitalba, Crataegus monogyna, Euonymus europaea, Hedera helix, Juniperus communis, Ulmus minor. Zeliščna plast: Brachypodium sylvaticum, Ruscus aculeatus, Sesleria autumnalis. Združba puhastega hrasta in rumenega podraščeca Aristolochio-Quercetumpubescentis (Horvat 1959) Poldini 2008 (1. skupina, popisi 8-12) Združba puhastega hrasta in rumenega podraščeca (Slika 50) je conalna združba submediteranskega območja in jo najdemo na različnih legah in nagibih na karbonatni podlagi (vključno s flišem). Tla so rendzine. Klima je submediteranska, letna količina padavin je 1250 mm in povprečna letna temperatura 12 °C. Sestojne oblike so različne, pretežno je mešan sestoj panjevca in semenovca. Drevesna plast je navadno visoka med šestimi in petnajstimi metri in ima pokrovnost med 80 in 90 %. Prav tako sta dobro razviti grmovna in zeliščna plast. Gozd puhastega hrasta in rumenega podraščeca je s stališča pridobivanja lesnih sortimentov nepomemben in ima predvsem varovalno vlogo, saj ščiti območje pred ujmami in tla pred erozijo. Po drugi svetovno vojni je bilo opuščenih veliko pašnikov, ki se danes postopoma zaraščajo z združbo puhastega hrasta in rumenega podraščeca(Zupančič, 1999). Sestoje te združbe smo pred letom 2008 uvrščali v asociacijo Ostryo carpinifoliae-Quercetum pubescentis (Horvat 1950) Trinajstič 1977. To ime ni bilo v skladu s kodeksom fitocenološke nomenkature, ker je sinonim imena združbe, ki se pojavlja v bolj kontinentalnih predelih Slovenije in Hrvaške (Querco pubescentis-Ostryetum Horvat 1938), tako da ime Ostryo-Quercetum ni veljavno (Poldini, 2008). Slika50: Sestoj asociacije Aristolochio-Quercetumpubescentis. Foto I. Dakskobler. Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: črni gaber {Ostrya carpinifolia), puhasti hrast {Quercus pubescens), mali jesen {Fraxinus ornus). Grmovna plast: Cornus mas, Crataegus monogyna, Fraxinus ornus, Juniperus communis, Ostrya carpinifolia, Quercuspubescens. Zeliščna plast: Asparagus tenuifolius, Brachypodium ruprestre, Dorycnium herbaceum, Sesleria autumnalis. Mahovna plast: Hypnum cupressiforme. Združba gradna in jesenske vilovine Seslerio autumnalis-Quercetumpetraeae Poldini (1964) 1982 (1. skupina, popis 14) Submediteranska združba gradna in jesenske vilovine (Slika 51) je aconalna združba na flišni matični podlagi in občasno tudi na jerovici. Najdemo jo na hladnih legah od nadmorske višine 100 do 400 m. Na teh rastiščih je vpliv submediteranske klime zaradi geološke podlage modificiran v smislu večje vlažnosti in bolj izravnanih temperaturnih razmer. V teh sestojih so drevesa na tem območju najvišja, saj znaša povprečna višina drevesne plasti 15 m, posamezna drevesa pa dosegajo 20 m. Najpogostejši premeri so od 15 do 30 cm, včasih pa celo 40 cm. Združbo gradna in jesenske vilovine lahko uvrstimo med najboljše gozdove na tem območju. Gradnov les je uporaben za različne dejavnosti (gradbeni les, sodarstvo) in za kurjavo (Zupančič, 1999). Slika51: Sestoj asociacije Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae. Foto I. Dakskobler. Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: graden (Quercuspetraea), navadni gaber (Carpinus betulus). Grmovna plast: Castanea sativa, Cornus sanguinea, Corylus avellana, Crataegus monogyna, Fraxinus ornus, Juniperus communis, Ligustrum vulgare, Quercus petraea, Sorbus torminalis. Zeliščna plast: Anemone nemorosa, Betonica officinalis, Carex flacca, Euphorbia dulcis, Festuca heterophylla, Hieracium racemosum var. barbatum, Lathyrus niger, L. vernus, Serratula tinctoria, Sesleria autumnalis, Vincetoxicum hirundinaria, Viola reichenbachiana. Združba puhastega hrasta in jesenske vilovine Seslerio autumnalis-Quercetumpubescentis Zupančič 1999 (1. skupina, popis 15) Združbo puhastega hrasta in jesenske vilovine (Slika 52) najdemo na gričevnatem flišnem svetu na nadmorskih višinah 300 do 500 m v submediteranskem delu Slovenije. Pobočja so gladka, srednje strmih nagibov (10°-25°), redki pa so večji nagibi. Tu in tam so v pobočja vrezani hudourniškijarki in udori ob vodotokih. Klimaje submediteranska s toplimi poletji in milimi zimami. Povprečna letna temperatura zraka je med 12 °C in 14 °C. Letno pade med 1000 in 1200 mm padavin, od tega polovico v vegetacijski dobi. Sneg pade le redko in obleži le krajši čas. Geološka podlaga sta srednjeeocenski lapor in terciarni fliš. Tla so sprsteninasta rendzina na karbonatnem flišu. To je nizki gozd ali grmišče, kjer drevesna plast večinoma ne presega višine osmih metrov, pogosto paje še nižja. Premeri drevja niso veliki in so med 10 in 20 cm, redkeje so večji. To je slab gospodarski gozd, vendar ima precejšnjo varovalno vlogo, saj ščiti tla pred erozijo in krajino pred ujmami (Zupančič, 1999). Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: puhasti hrast (Quercuspubescens). Grmovna plast: Crataegus monogyna, Fraxinus ornus, Juniperus communis, Ligustrum vulgare, Quercuspubescens. Zeliščna plast: Asparagus acutifolius, Brachypodium rupestre, Carexflacca, Chrysopogon gryllus, Dactylis glomerata, Dorycnium herbaceum, Melittis melissophyllum, Sesleria autumnalis, Teucrium chamaedrys, Trifolium rubens, Viola hirta. Slika 52: Sestoj asociacije Seslerio autumnalis-Quercetumpubescentis. Foto. I. Dakskobler. Združba rdečega bora in liburnijskega grahovca Astragalo liburnici-Pinetum sylvestris Surina et Dakskobler nom prov. in Dakskobler et al. 2015 (1. skupina, popisa 16 in 17; 3. skupina, popis 31) To je še ne povsem raziskan pionirski stadij na erozijskih območjih, predvsem na flišu (Dakskobler in sod., 2015). Liburnijski grahovec (Astragalus liburnicus) še ni veljavno opisano ime taksona, ki smo ga do zdaj uvrščali v vrsto Astragalus illyricus in novo ime še ni vključeno v mednarodne preglede rastlinskih taksonov (http://ww2.bgbm.org). Glede na to, da raziskave še potekajo, lahko pričakujemo obdelavo gradiva v prihodnjih letih. Gozdno združbo (Slika 53) uvrščamo med zelo inicalne in navadno porašča flišana erozijska območja, predvsem v Istri in v dolini reke Reke. Ponekod uspeva tudi na apnenih blokih, med katerimi nastanejo žepi dekalcificirane jerovice, zaradi katere se pojavljajo v popisih nekatere nekoliko acidofilne vrste. V združbi je dobro razvita grmovna plast, ki omejuje razvoj in uveljavitev termofilnim listopadnim vrstam. Prav tako izrazita inicialnost rastišča ni najbolj ugodna za naselitev pajesena, tako lahko popise te združbe najdemo v obeh skupinah (ranljivi in manj ranljivi) in jo lahko uvrščamo med delno ranljive za pojavljanje pajesena. Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: rdeči bor (Pinus sylvestis), črni bor (Pinus nigra), cer (Quercus cerris), puhasti hrast (Quercus pubescens), črni gaber (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus). Grmovna plast: Berberis vulgaris, Clematis vitalba, Cornus mas, Ligustrum vulgare, Prunus spinsosa, Rosa arvensis, Rubus ulmifolius. Zeliščna plast: Dactylis glomerata, Hedera helix, Helleborus multifidus subsp. istriacus, Hieracium sabaudum, Sesleria autumnalis, Astragalus liburnicus (A. illyricus s. lat.), Ophrys insectifera. Slika 53: Sestoj asociacijeAstragalu liburnici-Pinetum. Foto I. Dakskobler. Submediteranska združba kostanja in gradna Querco-Castanetum submediterraneum Wraber 1954 (1. skupina, popis 18) Združba kostanja in gradna (Slika 54) ima omejeno razširjenost in je le ponekod dobro razvita. Zaradi močnega gospodarskega vpliva je namreč ohranjena le v obliki manjših sestojev, nekakšnih gajev z redkim drevjem in bornim grmovnim slojem. Wraber poroča, da se je v teh sestojih steljarilo in kosilo. Združba se pojavlja na globljih, spranih in zakisanih (dekalcificiranih) tleh, na apnenčasti podlagi, največkrat na kraški jerovici (terra rosa), ki je pogosto bogata s kremenom. Razširjenost te gozdne združbe se v splošnem pokriva z območjem kjer uspeva teran (Wraber, 1954). Tako je združbo opisal Wraber kmalu po drugi svetovni vojni. Glede na to, da o njej ne obstaja drugih zapisov, za zdaj njene sestoje navadno uvrščamo v asociacijoMelampyro vulgati-Quercetumpetraeae. Na Hrvaškem je opisana asociacija Aposeridio foetidae-Castanetum sativae Medak 2011 (Medak, 2011). Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: graden (Quercuspetraea), pravi kostanj (Castanea sativa). Grmovna plast: Ostrya carpinifolia, Rubus ulmifolius, Sorbus torminalis, Ulmus minor. Zeliščna plast: Calluna vulgaris, Genista germanica, Genista sagittalis, Lathyrus montanus, Luzula campestris, Luzula luzuloides, Luzulapilosa, Serratula tinctoria. Slika 54: Sestoj asociacije Melampyro vulgati-Quecetum petraeae. Foto I. Dakskobler. Združba bukve in jesenske vilovine Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963 (2. skupina, popisi 19, 20, 22 in 23) Gozd bukve in jesenske vilovine (Slika 55, 56) je conalna gozdna združba in gradi vegetacijski pas primorskega gorskega sveta na nadmorskih višinah od (60) 200 m do 1200 metrov, in sicer odjužnih Julijkih Alp do Snežniškega pogorja, Kolpske doline in Istre, ekstraconalno tudi v notranjosti Slovenije (Iška, Savinjska dolina). Pojavlja se na prisojnih pobočjih kraških gmot, ki se skokovito spuščajo v primorski podgorski svet. Prevladuje povprečna letna temperatura od 10 do 12 °C, vendar visoke povprečne letne padavine v veliki meri uravnavajo vplive toplega podnebja. Združba bukve in jesenske vilovine uspeva na apnencu, laporovcu, glinavcih in flišu, redkeje na dolomitu z rožencem, na evtričnih rjavih tleh, plitvih rjavih pokarbonatnih tleh in rendzinah. Pogosto so njeni sestoji degradirani in na njenih rastiščih prevladujejo gozdovi črnega gabra in malega jesena {Seslerio autumnalis-Ostryetum) ali celo cera (Rusco aculeati-Quercetum cerridis). Na opuščenih pašnikih potencialno naravnega rastišča gozda bukve injesenske vilovine seje ponekod zelo razširil črni bor, na steljarjenih površinah tudi graden (primer sestoji asociacije Chamaecytiso hirsuti-Quercetum petraeae Dakskobler 2014 v Vrheh med Vipavsko dolino in Krasom - Dakskobler, 2014). Prevladujejo gozdovi slabše kakovosti, predvsem panjevci, v katerih občasno tudi pasejo(Dakskobler, 1997). Slika 55: Sestoj asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum. Foto I. Dakskobler. Slika 56: Sestoj asociacije Seslerio autumnalis-Ostryetum. Foto I. Dakskobler. Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: bukev {Fagus sylvatica), beli javor (Acer pseudoplatanus), mokovec (Sorbus aria), cer (Quercus cerris), mali jesen (Fraxinus ornus), črni gaber (Ostrya carpinifolia), pravi kostanj (Castanea sativa), maklen (Acer campestre). Grmovna plast: Clematis vitalba, Crataegus monogyna, C. laevigata, Daphne mezereum, Hedera helix, Laburnum alpinum, Rosa arvensis, Viburnum lantana. Zeliščna plast: Actaea spicata, Anemone trifolia, Aposerisfoetida, Asarum europaeum, Calamagrostis arundinacea, Campanula rapunculoides, Carex digitata, Cyclamen purpurascens, Dryopteris filix-mas, Euphorbia dulcis, Galium laevigatum, Hacquetia epipactis, Helleborus odorus, Heracleum sphondylium, Hieracium sylvaticum, Lathyrus venetus, L. vernus, Melittis melissopyllum, Polygonatum multiflorum, Polypodium vulgare, Prenanthes purpurea, Primula vulgaris, Pulmonaria officinalis, Ruscus aculeatus, Salvia glutinosa, Senecio ovatus, Sesleria autumnalis, Solidago virgaurea, Symphytum tuberosum, Tamus communis, Tanacetum corymbosum, Veratrum nigrum, Vincetoxicum hirundinaria, Viola reichenbachiana. Mahovna plast: Brachythecium velutinum, Ctenidium molluscum, Grimmia pulvinata, Hypnum cupressiforme, Isothecium myurum, Madotheca platyphylla, Neckera crispa, Plagiothecium denticulatum. Združba bukve in pirenejskega ptičjega mleka Ornithogalopyrenaici-Fagetum Marinček, Papež, Dakskobler et Zupančič 1990 (2. skupina, popis 21) Gozd bukve in pirenejskega ptičjega mleka (Slika 57) je oblika podgorskih bukovih gozdov ilirske florne province, ki prevladuje v zahodni Sloveniji (okolica Bovca, Breginjski kot, Baska dolina, spodnji del doline Idrijce, srednja Soška dolina, Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras (Ponikve), Brkini, Istra). Zaradi razmeroma toplega podnebja bukovi gozdovi ne gradijo strnjenega vegetacijskega pasu, temveč se umikajo na osojne lege, kjer so za njihovo rast ugodnejše vlažnostne razmere. Uspevajo na nadmorskih višinah od 100 do 600 m. Prevladujejo zmerno strma pobočja, mestoma z večjo površinsko skalovitostjo. Matično podlago gradijo flišne plasti, pretežno sestavljene iz laporovca in apnenca. Na njih so srednje globoka evtrična rjava tla. Prevladujejo relativno visoke povprečne letne padavine in relativno visoka letna temperatura, od 10 do 12 °C. Pionirska vegetacija na opuščenih pašnikih na potencialnih rastiščih asociacije Ornithogalo pyrenaici-Fagetum so plemeniti listavci, predvsem veliki jesen, črna jelša in lipovec (sestoji asociacije Ornithogalo pyrenaici-Fraxinetum excelsioris), lahko tudi cer (Rusco aculeati-Quercetum cerridis). Gozdovi so enodobni in skupinsko raznodobni panjevci in semenovci, s prevladujočo bukvijo in obilno primesjo plemenitih listavcev (Marinček in sod., 1990; Dakskobler, 1996, 2006, 2007). Slika 57: Presvetljeni sestoj na rastišču asociacije Ornithogalopyrenaici-Fagetum. Foto I. Dakskobler. Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), beli javor (Acer pseudoplatanus), češnja (Prunus avium), veliki jesen (Fraxinus excelsior), pravi kostanj (Castanea sativa), navadni gaber (Carpinus betulus), malijesen (Fraxinus ornus), črni gaber (Ostrya carpinifolia). Grmovna plast: Clematis vitalba, Corylus avellana, Daphne mezereum, Hedera helix, Laburnum alpinum, Rosa arvensis, Ruscus aculeatus. Zeliščna plast: Actaea spicata, Anemone nemorosa, A. trifolia, Aposeris foetida, Asarum europaeum, Athyrium filix-femina, Calamagrostis arundinacea, Carex digitata, C. sylvatica, Cyclamen purpurascens, Dryopteris filix-mas, Euphorbia dulcis, Galeobdolon flavidum agg., Galium laevigatum, Hacquetia epipactis, Helleburus odorus, Heracleum sphondylium, Lamium orvala, Lathrus vernus, Mercurialis perennis, Ornithogalum pyrenaicum, Polygonatum multiflorum, Prenanthes purpurea, Primula vulgaris, Pulmonaria officinalis, Ruscus aculeatus, Salvia glutinosa, Senecio ovatus, Sesleria autumnalis, Solidago virgaurea, Symphytum tuberosum, Tamus communis, Viola reichenbachiana. Združba lipe in skalnega kamnokreča Saxifragopetraeae-Tilietum Dakskobler 1999 (2. skupina popisa 25 in 26) Združbo (Slika 58) uvrščamo med združbe plemenitih listavcev. Pod tem imenom obravnavamo vse gozdove, kjer dominirajo plemeniti listavci (veliki jesen, gorski in ostrolistni javor, gorski brest, lipa, lipovec, češnja) od submontanskega do visokogorskega pasu, od nižini do 1500 metrov nadmorske višine. Naseljujejo vlažna pobočja, mestoma zelo skalnatejarke in vrtače, grajene pretežno iz karbonatnih kamnin, redkeje se pojavljajo na slabo kislih nekarbonatnih kamninah. Pod gozdovi plemenitih listavcev je cela serija talnih tipov, ki se začne z neustaljenimi in nerazvitimi koluvialno-deluvialnimi tlemi ter se nadaljuje z rendzinami, rjavimi pokarbonatnimi in evtričnimi rjavimi tlemi z dodatnimi procesi koluviacije. Združbo lipe in skalnega kamnokreča uvrščamo med lipove združbe na karbonatni in mešani podlagi in jo najdemo v submontanskem in montanskem pasu. Združbo uvrščamo med gozdove v soteskah (Schluchtwälder), saj se pojavlja po zelo strmih skalnatih pobočjih, navadno v grapah in ozkih dolinah. Gozdovi te združbe se pojavljajo v območju bukovih gozdov, v submediternskem območju pa tudi v stiku s termofilnimi listopadnimi gozdovi. Rastišča teh združb so sorazmerno (v primerjavi z drugimi združbami plemenitih listavcev) bolj suha in bolj topla. To so skrajna rastišča gozdov, tako da se tukaj bukev težko uveljavi (Dakskobler, 2007). Slika 58: Sestoj asociacije Saxifragopetraeae-Tilietum. Foto I. Dakksobler. Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: črni gaber (iOstrya carpinifolia), lipa (Tilia platyphyllos), lipovec (Tilia cordata), mali jesen (Fraxinus ornus), mokovec (Sorbus aria), puhasti hrast (Quercus pubescens). Grmiščna plast: Cornus mas, Corylus avellana, Daphne mezereum, Euonymus europaea, E. verrucosa, Lonicera xylosteum, Spiraea chamaedryfolia. Zeliščna plast: Anemone trifolia, Asarum europaeum, Asplenium trichomanes, Calamagrostis varia, Campanula rapunculoides, Cardamine enneaphyllos, Cyclamen purpurascens, Galium laevigatum, Geranium robertianum, Melittis melissophylum, Mercurialis perennis, Moehringia muscosa, Mycelis muralis, Polypodium vulgare, Saxifragapetraea, Veratrum nigum, Vinca minor. Mahovna plast: Anomodon viticulosus, Ctenidium molluscum, Homalothecium lutescens, Isothecium alopecuroides, Neckera crispa. Združbajavorja in spomladanske torilnice Omphalodo-Aceretum P. Košir et Marinček 1999 (2. skupina, popis 27) Združbo (Slika 59) uvrščamo med gozdove plemenitih listavcev tako kot tudi prejšnjo združbo lipe in kamnokreča. Vendar pa ta združba ni tako termofilna kot prejšnja in jo uvrščamo v skupino združb, ki uspeva na hladnejših rastiščih. Uvrščamo jo med montanske do altimontanske gozdove javorja z brestom na karbonatnih in mešanih kamninah. Gozdovi uspevajo v pasu gorskih in zgornjegorskih (jelovo)-bukovih gozdov. Popis v tabali 1 smo naredili na nižji nadmorski višini, na izraziti severni legi, kjer se pojavlja ekstrazonalno. V sestoju dominira gorski brest (Ulmus glabra) in združbo uvrščamo v subasociacijo Omphalodo-Aceretum ulmetosum glabrae Dakskobler 2007 (Dakskobler in sod., 2013). Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: gorski brest (Ulmus glabra), gorski javor (Acer pseudoplatanus), navadna bukev (Fagus sylvatica), navadni gaber (Carpinus betulus), veliki jesen (Fraxinus excelsior). Grmiščna plast: Corylus avellana, Sambucus nigra. Zeliščna plast: Actaea spicata, Adoxa moschatellina, Aegopodium podagraria, Allium ursinum, Anemone nemorosa, Arum maculatum, Asarum europaeum, Athyrium filix-femina, Cardamine bulbifera, Circaea lutetiana, Doronicum austriacum, Galeobdolon flavidum, Lamium orvala, Mercurialis perennis, Omphalodes verna, Oxalis acetosella, Paris quadrifolia, Petasites albus, Phyllitis scolopendrium, Polygonatum multiflorum, Polystichum aculeatum, Polystichum braunii, Polystichum setiferum, Pulmonaria officinalis, Salvia glutinosa, Scopolia carniolica, Senecio fuchsii, Symphytum tuberosum. Mahovna plast: Conocephalum conicum, Ctenidium molluscum, Isothecium alopecuroides. Slika 59: Sestoj asociacije Omphalodo-Aceretum pseudoplatani. Foto I. Dakskobler. Združba bukve in črnega gabra Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstić 1972 (2. skupina, popis 24, 3. skupina popisa 28 in 29, 4. skupina, popisa 35 in 38) Aconalni gozdovi bukve in črnega gabra (Slika 60) pokrivajo v Sloveniji velike strnjene površine. Poraščajo kopaste grebene in strma, predvsem prisojna, gladka pobočja, v katera so vrezani globoki jarki. Uspevajo od nižin do približno 1000 (1200) m nad morjem. Na dolomitni matični podlagi prevladujejo srednje globoke, zelo skeletne rendzine, na grebenih prehajajo v inicialne rendzine, v jarkih pa so rjave rendzine, mestoma tudi plitva rjava tla. Toploljubni bukovi gozdovi uspevajo v navadno humidnih razmerah Slovenije, le na izrazito prisojnih legah, kjer so posebne ekološke razmere. Vendar črni gaber, kljub svoji toploljubnosti, uspeva le v krajih, kjer letno pade vsaj 1100 do 1200 mm padavin in poletja niso presuha, v nasprotnem primeru se umika izrazitejšim toploljubnim vrstam, kot sta na primer puhasti hrast in cer. Biocenotska zgradba toploljubnih bukovih gozdov je precej labilna. Po večjih presvetlitvah prevladajo izrazito toploljubne vrste: črni gaber, mali jesen in druge. Razvojne smeri na opuščenih pašnikih na potencialno naravnem rastišču združbe bukve in črnega gabra potekajo predvsem preko navadnega brina, navadne leske in rdečega bora. Gospodarski pomen gozdov bukve in črnega gabra je relativno majhen. Čistih bukovih gozdov boljše kakovosti je na teh rastiščih zelo malo. Največjo skupino predstavljajo degradirana grmišča in gozdovi, ki so zelo primerni za pašo drobnice. V isto skupino spadajo tudi zaraščajoči pašniki (Marinček, 1996). Slika 60: Sestoj asociacije Ostryo-Fagetum. Foto I. Dakskobler. Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: črni gaber (iOstrya carpinifolia), bukev (Fagus sylvatica), mali jesen (Fraxinus ornus), beli javor (Acer pseudoplatanus), mokovec (Sorbus aria), maklen (Acer campestre), graden (Quercuspetraea). Grmovna plast: Berberis vulgaris, Clematis vitalba, Cornus mas, C. sanguinea, Corylus avellana, Crataegus monogyna, Daphne mezereum, Euonymus verrucosa, Ligustrum ^vulgare, Lonicera xylosteum, Rosa arvensis, Viburnum lantana. Zeliščna plast: Aposeris foetida, Aremonia agrimonoides, Buphthalmum salicifolium, Calamagrostis varia, Carex alba, C. digitata, C. flacca, Cirsium erisithales, Cyclamen purpurascens, Digitalis grandiflora, Euphorbia amygdaloides, Fragaria vesca, Galium laevigatum, Hacquetia epipactis, Helleborrus niger subsp. niger, Hepatica nobilis, Hieracium sylvaticum, Melittis melissophyllum, Mercurialis perennis, Peucedanum oreoselinum, Polygala chamaebuxus, Primula vulgaris, Pteridium aquilinum, Salvia glutinosa, Sanicula europaea, Solidago virgaurea, Vincetoxicum hirundinaria, Viola reichenbachiana. Na rastišča združbe bukve in črnega gabra se ponekod razširja tudi pajesen (primer okolice Tolmina). Analiza namje pokazala, da so ranljivi predvsem degradirani sestoji, tudi na stiku s črnim borovjem (Fraxino orni Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967), ki jih nademo na strmih apnenčastih in dolomitnih pobočjih, kjer so tla plitva in skeletna (litosol, rendzina) ter so podvržena eroziji (Dakskobler, 1999). Drugotna združba gradna in navadnega črnilca Melampyo vulgati-Quercetum petraeae Puncer et Zupančič 1979 (3. skupina, popisa 30 in 34) Združba gradna in navadnega črnilca prevladuje na flišu, apnencu s primesjo laporovca, eolskih nanosih, navadno na distričnih rjavih tleh, ki so ponekod lahko psevdoglejna, včasih se pojavlja distrični ranker ali pobočni psevdoglej. Prevladuje razmeroma suho in toplo podnebje. Združba uspeva na nadmorskih višinah med 150 in 750 m, letna količina padavin je od 1000 do 1500 mm. Združba gradna in navadnega črnilca je sekundarna združba na rastišču združbe bukve in pravega kostanja. Pretežno je nastala na opuščenih pašnikih. Večinoma so to kmečki gozdovi, ki so bili v preteklosti pretirano izkoriščani, saj so v njih tudi steljarili in pasli (Puncer in Zupančič, 1981). Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: graden (Quercuspetraea), pravi kostanj (Castanea sativa). Grmovna plast: Quercuspetraea, Frangula alnus, Juniperus communis. Zeliščna plast: Calluna vulgaris, Chamaecytisus supinus, Festuca heterophylla, Genista germanica, Hieracium racemosum, H. sabaudum, H. sylvaticum, Lathyrus niger, Lembotropis nigricans, Luzula luzuloides, Melampyrum pratense subsp. vulgatum, Pteridium aquilinum, Quercuspetraea, Solidago virgaurea subsp. virgaurea, Vaccinium myrtillus. Mahovna plast: Hypnum cupressiforme, Leucobryum glaucum, Pleurozium schreberi, Polytrichumformosum, Thuidium tamariscinum. V tej združbi je širjenje pajesena najbolj verjetno v termofilnih oblikah, kjer dominira pravi kostanj (Castanea sativa) in jih je M. Wraber uvrstil v sintakson Querco-Castanetum submediterraneum. Združba bukve in pravega kostanja Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae (M. Wraber 1955) Marinček et Zupančič 1995 (3. skupina, popisa 32 in 33) Združba bukve in pravega kostanja (kisloljubni bukov gozd) (Slika 61)je aconalna, vezana na nekarbonatno matično podlago. Porašča prisojna, srednje strma do strma pobočja, v katera so mestoma vrezani globoki jarki. Pojavlja se pretežno v podgorskem pasu na nadmorskih višinah od 100 do 700 (900) metrov nad morjem. Uspeva na zelo različnih kamninah; prevladujejo peščenjaki, laporovci in skrilavi glinavci različnih starosti. Med talnimi oblikami so pretežno srednje globoka do globoka zelo skeletna distrična rjava tla. Dobro ohranjeni čisti bukovi gozdovi so redki. Večina jih je spremenjena v panjevce z obilno primesjo pravega kostanja, rdečega bora in gradna. Biocenotska zgradba združbe je precej labilna. V preveč izkoriščenih gozdovih in na opuščenih pašnikih se razvijajo različni stadiji in sekundarne združbe, med katerimi je najpogostejša združba gradna in črnilca - Melampyro-Quercetumpetraeae (Marinček in Zupančič, 1995). Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), graden (Quercus petraea), pravi kostanj (Castanea sativa). Grmovna plast: Frangula alnus, Fraxinus ornus, Prunus avium, Rubus hirtus. Zeliščna plast: Aposeris foetida, Athyrium filix-femina, Calamagrostis arundinacea, Calluna vulgaris, Chamaecytisus supinus, Gentiana asclepiadea, Hieracium lachenalii, H. racemosum, H. sylvaticum, Luzula luzuloides, L. pilosa, Melampyrum pratense subsp. vulgatum, Polypodium vulgare, Prenanthes purpurea, Primula vulgaris, Pteridium aquilinum, Solidago virgaurea, Vaccinium myrtillus. Mahovna plast: Atrichum undulatum, Cladonia pyxidata, Dicranella heteromalla, Dicranum scoparium, Hypnum cupressiforme, Polytrichum formosum, Thuidium delicatulum. Analiza je pokazala, da ti gozdovi v glavnemniso preveč ogroženi zaradi naselitve pajesena. Morebiti je potrebno biti pazljiv pri bolj termofilnih oblikah (na primer invazovno širjenje pajesena v dolini Branice, v spremenujene sestoje na rastiščih te asociacije in pri različnih sukcesijskih stadijih (npr. gozd gradna in črnilca, gozd kostanja in gradna). Slika 61: Sestoj asociacije Castaneo-Fagetum sylvaticae. Foto I. Dakskobler. Združba črnejelše in gozdne zvezdice Stettario-Alnetum glutinosae Lohmeyer 1956 (popis v prilogi) V podgorskem in gorskem svetu Slovenije se ob srednjem toku nekaterih manjših rek in številnih potokov pojavljajo gozdiči mešanih listavcev, ki jih grade črna jelša (Alnus glutinosa), veliki jesen (Fraxinus excelsior) ter posamič tudi drugi listavci (Sliki 62, 63). Gozdiči se razvijejo na manjših, ozko omejenih obrežnih površinah, ki so pod stalnim vplivom tekoče oz. stoječe vode, katere nivo se spreminja in so rastišča vsako leto večkrat poplavljena. Z novimi naplavinami prekriti humusni horizoni so pogost pojav, zato se tu ohranajo mlada in nerazvita tla (Accetto, 1994). Predvsem ob rekah in potokih na Primorskem prevladuje nekoliko podobno črno jelševje, ki ga uvrščamo v asociacijo Lamio orvalae-Alnetum glutinosae Dakskobler 2016 (Dakskobler, 2016). Slika62: Sestoj asociacije Stellario-Alnetumglutinosae. Foto I. Dakskobler. Slika 63: Sestoj asociacije Lamio orvalae-Alnetum glutinosae. Foto I. Dakskobler. Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst Drevesna plast: črna jelša (Alnus glutinosa), veliki jesen (Fraxinus excelsior), gorski javor (Acerpseudoplatanus), navadnigaber (Carpinus betulus). Grmovna plast: Sambucus nigra, Viburnum lantana, Euonymus europaea. Zeliščna plast: Aegopodium podagraria, Anemone nemorosa, Asarum europaeum, Athyrium filix-femina, Carex sylvatica, Festuca gigantea, Geranium robertianum, Geum urbanum, Pulmonaria officinalis, Ranunculus lanuginosus, Stachys sylvatica, Stellaria nemorum agg., Urtica dioica, Lamium orvala. Mahovna plast: Plagiomnium undulatum. Pri raziskavah smo popisali samo en sestoj te združbe (najbrž gre za rastišče asociacije Lamio orvalae-Alnetum glutinosae). Glede na to, da se nahaja na območju, kjer je verjetnost pojavljanja pajesena velika, lahko obrežni združbi jelše in zvezdice uvrstimo med ranljive. 3.2.5 Zaključek Sklenjene populacije pajesena najdemo le v zahodnem delu Slovenije, medtem ko se v osrednji in vzhodni Sloveniji pojavlja bolj posamezno in v manjših skupinah, največkrat vzdolž rek. Ugotovili smo, da je poglavitni dejavnik, ki omogoča invazivnost pajesena na večjih območjih makroklima, medtem ko so to v lokalnem merilu rastiščne razmere. Tako je poglavitni dejavnik v večjem merilu submediteranska klima, na prehodnem območju pa se pajesen pojavlja na plitvih, karbonatnih tleh. Z veliko verjetnostjo lahko pričakujemo pajesen v submediteranskih nižinskih gabrovih gozdovih, sekundarnih gozdovih črnega in rdečega bora, cerovih, gradnovih ter puhavčevih gozdovih s črnim gabrom, v podgorskih in termofilnih bukovih gozdovih, gozdovih plemenitih listavcev ter tudi v obrežnih gozdovih. Manjšaje možnost pojavljanja pajesena v gorskih bukovih gozdovih, kostanjevih gozdovih, gradnovih gozdovih in gozdovih rdečega bora. Pajesena ne pričakujemo v gorskih bukovih, smrekovih in jelovih gozdovih. Raziskava se je ukvarjala s pričakovanim širjenjem pajesena in je podlaga za izdelavo smernic za preprečitev oz. omejitev njegovega širjenja. Podobne smernice obstajajo v različnih delih sveta (Radtke in sod., 2013), vendar pa moramo upoštevati tudi mnenje R. Brusa (Brus in sod., 2016), ki meni, da je potrebno ponovno preučiti naše dojemanje pajesena in ga sprejeti kot del našega naravnega okolja. 4 EKOLOGIJA POMLAJEVANJA IN GOZDNOGOJITVENE SMERNICE ZA RAVNANJE S TUJERODNIMI INVAZIVNIMI VRSTAMI V SLOVENIJI (avtorji Dušan Roženbergar, Tom Nagel in Robert Brus) 4.1 UVOD IN PREGLED LITERATURE Invazija tujerodnih drevesnih vrst je prisotna v svetovnem merilu in čeprav je manj prepoznana kot invazija zeliščnih vrst lahko močno spremeni strukturo in delovanje gozdnih ekosistemov (Richardson in sod., 2014; Richardson in Rejmänek, 2011). V Evropi je na seznamu »100 najhujših vrst« sedem lesnatih rastlin (http:// www.europe-aliens.org/speciesTheWorst.do). Med njimi sta tudi robinija (Robiniapseudoacacia L.) in veliki pajesen (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle). Razširjenost obeh vrst je dobro dokumentirana tako v Evropi (DAISIE: http://www.europe-aliens.org/default.do; Sheppard in sod., 2006) (Slika 64), kottudi v Sloveniji (Ivajnšič in sod., 2012; Kutnar, 2013). Robinija Veliki pajesen Slika 64: Razširjenost robinije in visokega pajesena v Evropi. Povzeto po (DAISIE, 2008). Švicarski raziskovalci so že leta 2004 razvili protokol za ugotavljanje tveganja invazivnosti tujerodnih vrst. V analizo tveganja za invazivnost so vključili drevesne, pa tudi grmovne in zeliščne vrste. Rezultati njihove analize so pokazali, daje visoki pajesen na prvem mestu glede tveganja invazivnosti, robinija paje bila v zgornji tretjini seznama (Weber, 2004). Literatura, ki obravnava robinijo in visoki pajesen v Evropi, kaže, da sta obe vrsti uspešni pri poraščanju degradiranih površin na območjih z intenzivno rabo tal v preteklosti. Take površine so opuščena kmetijska zemljišča, pasovi drevnine na kmetijskih površinah in ob rekah, površine ob prometnicah in robovi manjših gozdnih kompleksov (Botta-Dukat, 2008; Buzhdygan in sod., 2016; Constan-Nava in sod., 2010; Crosti in sod., 2016; Kowarik in Säumel, 2007; Krizsik in Körmöczi, 2000; Staska in sod., 2014; Toth in sod., 2016). V teh primerih obe vrsti lahko dominirata v zgornji plasti vegetacije in izrinjata avtohtono rastje. Večina študij obeh vrst obravnava njune lastnosti v območjih, ki so močno spremenjena zaradi človekovega delovanja, malo paje bilo raziskav, ki bi proučevale njuno invazivnost v ohranjenih gozdovih, kot so npr. gozdovi na bukovih rastiščih v Evropi ali v Sloveniji, kjer poteka normalno gospodarjenje s ciljem zagotavljanja kakovostnega lesa. Te maloštevilne raziskave kažejo, da se robinija in visoki pajesen težko uveljavita v sklenjenih gozdnih sestojih. Italijanski raziskovalci so proučevali širjenje robinije v okolici njenih nasadov (Crosti in sod. 2016) in ugotovili, da je bilo minimalno v neposredni okolici nasadov, da ga skoraj ni bilo v okoliških gozdnih površinah in da ga je bilo največ na bližnjih zapuščenih kmetijskih površinah. Avtorji kljub temu opozarjajo, da intenzivno odpiranje gozdnih sestojev lahko pospeši vdiranje robinije v gozdne sestoje. Do podobnih rezultatov je prišla tudi raziskava v Južni Koreji, kjer so robinijo po letu 1960 intenzivno sadili v okolici mest na degradirana rastišča. Robinija je bila uspešna kot meliorator, vendar je prišlo do invazije v sosednje bolj ohranjene gozdove, predvsem na mestih kjer so bile motnje v sestojih večjih dimenzij (goloseki, oz prekomerno izkoriščanje). Obenem se je v sestojih robinije na mestih, kjer v sestojih niso redno izvajali močnih sečenj v spodnji plasti začela pojavljati avtohtona vegetacije z bolj sencozdržnimi klimaksnimi vrstami. Raziskava potrjuje domnevo o večji invazivnosti robinije v ekosistemih, ki so bolj spremenjeni in v katerih so bile pretekle motnje večjih jakosti in pogostosti (Lee in sod., 2004). Raziskave z Madžarske kažejo sicer, da je invazivnost obeh vrst najmočneje izražena v travnatih in stepskih ekosistemih, kljub temu pa je delež površin, ki jih obe zavzemata v ekosistemih s prevladujočo gozdno vegetacijo kar velik. V zmernih nižinskih gozdovih na Madžarskem je visokega pajesena 9 %, robinije pa 55 %, v gorskih gozdovih pa je visokega pajesena 3 % in robinije 30 %. Obe vrsti se v podobnih odstotkih pojavljata tudi v sklenjenih sestojih na suhih rastiščih hrasta (Botta-Dukät, 2008). Robinijo so na Madžarskem sadili kot primerno vrsto z odpornostjo na sušo, kije v nižinskih delih države problem. Njeno uvajanje je bilo uspešno, sedaj pa zaradi invazivnosti počasi izloča vrste (predvsem graden in bukev), ki so na ravninskih sušnih območjih na robu svojega areala in zato manj konkurenčne (Katona, 2013). Že Wraberje v letu 1951 ugotovil, daje robinija bolj invazivna v bolj stepskih razmerah in v vrzelastih in nezastrtih sestojih. Po njegovem mnenju so edina obramba pred širjenjem robinije dobro negovani sestoji z velikim zastiranjem zgornje drevesne plasti in dobro razvitim polnilnim slojem (Wraber, 1951a). Visoki pajesen in robinija dobro uspevata v razmerah po večjih ujmah. Takrat so razmere za take vrste dobre - aktivirajo se tla, več je svetlobe in toplote, manj je konkurence avtohtonih vrst. Glavna skrb v zvezi z invazivnimi vrstami je njihov vpliv na vrstno sestavo v smislu izrinjanja avtohtonih vrst, pa tudi vpliv na strukturo gozdov. Invazivne vrste velikokrat tvorijo enovrstne goste sestoje in na tak način omejijo pomlajevanje avtohtonih vrst. Vir semena za obe vrsti so dostikrat tudi urbana območja, kjer se pojavljata kot okrasni rastlini. Za obe vrsti je bila potrjena invazivnost v panjevskih gozdovih severne Italije s povprečno količino letnih padavin okoli 700 mm in povprečno letno temperaturo okoli 11,5 °C (Radtke, 2013). Glavni razlog za vdor obeh vrst so bile redne sečnje (proizvodna doba od 30-40 let) v panjevskih gozdovih, ki onemogočajo avtohtonim vrstam, da bi jih prerasle in zasenčile. V raziskavi sta se prisotnost in količina pajesena in robinije povečevala z manjšanjem starosti sestoja, z manjšanjem razdalje do vrzeli in s povečevanjem števila semenskih dreves. Slednje ni veljalo za prisotnost robinije, kar avtorji pripisujejo dejstvu, da robinija močno odganja iz korenin, vegetativni osebki pa imajo manjše potrebe po svetlobi. Se bolj to, glede na nekatere raziskave, velja za pajesen (Kowarik, 1995; Knapp in Canham, 2000). Sicer pa sta se obe vrsti pojavljali v večjem zastiranju v zgornjih višinskih razredih nad 1 m, verjetno zaradi hitrejše rasti v primerjavi z avtohtonimi vrstami. Vrsti sicer lahko odstranimo z dragimi tehničnimi ukrepi, vendar avtorji predlagajo, da je mogoče bolje da se z določenim deležem sprijaznimo in upoštevamo pozitivne učinke, ki jih imata, kot so les in varovalne funkcije. Po mnenju avtorjev bi manj svetlobe in sprememba sistema gospodarjenja v nepanjevskega omejilo invazivnost obeh vrst (Radtke, 2013). V starejših fazah razvoja robinija zmanjšuje fiksacijo dušika, kar naj bi povečalo možnosti za vrnitev naravnih vrst, vendar je ta učinek prekinjen zaradi kratkih proizvodnih dob v sestojih robinije. Ukrep, ki naj bi zmanjševal vplive robinije na rastišče je tako puščanje starejših sestojev in podaljševanje proizvodne dobe (Benesperi in sod., 2012), kar naj bi omogočilo razvoj bolj sencozdržnih in dolgoživih avtohtonih vrst (Motta in sod., 2009). Raziskav na temo invazivnosti robinije in visokega pajesena v gospodarske gozdove z relativno sklenjenimi sestoji in malopovršinskim načinom gospodarjenja ni, zato je bil namen naše raziskave s pomočjo analize pomlajevanja ugotoviti, kakšna je invazivnost obeh vrst v ohranjenih gospodarskih gozdovih na mestih, kjer sta obe vrsti že prisotni v zgornjih drevesnih plasteh. Pomembno vprašanje, ki se je ob tem pojavilo je, ali se je v spremenjenih klimatskih razmerah potencialna invazivnost robinije in visokega pajesena v Sloveniji povečala do te mere, da sta iz ohranjenih gospodarskih gozdov že sposobna izrinjati avtohtone drevesne vrste. 4.2 OSNOVNA EKOLOGIJA VISOKEGA PAJESENA IN ROBINIJE Robinija izvira iz Severne Amerike, v Evropi je bila prvič posajena leta 1600 v Parizu. Najstarejše omembe njenega sajenja v Sloveniji segajo v konec 18. stoletja, ko sojo kot okras in botanično posebnost že gojili v parku v Dolu pri Ljubljani (Strgar, 1992) in drugih rastlinskih zbirkah, na primer v Botaničnem vrtu v Ljubljani (Fleischmann, 1844). Poleg gojenja v tovrstnih zbirkah so robinijo že leta 1810 priporočali kot vrsto, zelo primerno za pogozdovanje degradiranih kraških površin (Anko, 1989). Leta 1858 so jo še vedno priporočali kot meliorativno vrsto, a že takrat opazili njeno veliko obstojnost v naravnem okolju in to zaznali kot potencialni problem (Anonymous, 1858). Leta 1872 so v dveh primorskih drevesnicah v Srminu in Gorici imeli zalogo kar 1,3 milijona pogozdovanju namenjenih sadik robinije (Schober, 1872). Ti podatki kažejo, da smo robinijo pri nas v naravno okolje začeli uvajati zgodaj in intenzivno, kar sta zelo pomembna dejavnika za poznejši razvoj invazivnosti (Bucharova in van Kleunen, 2009). Danes je robinija najbolj razširjena tujerodna drevesna vrsta v Sloveniji, najpogostejša je v gozdovih GGO Murska Sobota, GGO Sežana, GGO Brežice in GGO Tolmin. Njen delež v skupni lesni zalogi je 0,6 % in se bo po napovedih do konca stoletja morda celo podvojil (Kutnar in Kobler, 2013). Njen status v Sloveniji je zelo zanimiv: zaradi vsestranske uporabnosti kakovostnega in trajnega lesa, velike medonosnosti in enostavnega gojenja je med lastniki gozdov zaželena vrsta, zatojo celo pospešujejo. Robinija v svojem sekundarnem področju pojavljanja (Evropa) uspeva v zelo različnih talnih razmerah. Najpogosteje se nahaja na plitvih tleh mlajšega nastanka. Najboljšo rast so raziskovalci zabeležili na peščenih tleh (arenosoli). Vrsta tudi glede reakcije tal ni občutljiva, saj lahko uspeva na tleh s pH med 3,2 in 8,8. Podobno velja tudi za z vodo zasičena tla. Sicer pa ima raje dobro prezračena tla in se izogiba zbitih tal, še posebej če so daljše obdobje namočena. Manj konkurenčna je tudi na izrazito suhih rastiščih (Vitkova in sod., 2015). Ekstremnih kamnitih terenov in najhujše suše sicer ne prenaša najbolje, a je vendarle precej zdržljiva in prilagodljiva vrsta. Najbolje uspeva v čistih sestojih in je svetloljubna, zasenčenost prenaša slabše. Visoki pajesen prihaja s Kitajske. V Evropo so ga prinesli leta 1751, v Slovenijoje prišel z zamikom okrog 50 let (Brus in Gajšek, 2014). Prvi znani podatki o njegovem gojenju so iz časa po letu 1795, ko so ga kot okras gojili v parku Dol pri Ljubljani (Strgar, 1992). Že sredi 19. stoletja so ga uporabljali za pogozdovanje golih kraških površin; rodiški župnik Schöpfje leta 1863 poročal o uspešni pogozditvi okolice vasi z 2000 sadikami črnega bora in ajlanta (ajlant = pajesen, op. p.) (Anko, 1984a, Anko, 1984b). V drevesnici pri Srminu so imeli leta 1872 na zalogi 72.100 sadik visokega pajesena (Schober, 1872), Marchesetti (1896-1897) in Pospichal (1897-1899) navajata, da ga uporabljajo tudi za pogozdovanje goličav, tako da neredko raste tudi podivjano. Med letoma 1887 in 1892 so seme pajesena na Hrvaškem uporabljali za pogozdovanje kraškega Reškega kotarja (Horvat, 1964) in Giperborejski (1952)je še sredi 20. stoletja visoki pajesen priporočal kot drevo prihodnosti v boju z golim krasom. Visokega pajesena pri nas največ najdemo na Primorskem, kjer lahko na več mestih opazimo njegovo nenadzirano razraščanje, ter v urbanih okoljih po vsej državi. Pojavlja se na opuščenih kmetijskih površinah, ob prometnicah, na opuščenih industrijskih območjih, na posekah in po razpokah v zidovih. Visoki pajesen je izjemno prilagodljiva vrsta. Najbolje uspeva na globokih in svežih tleh, ki jih osvaja z lahkoto, vendar lahko raste tudi na zelo skromnih kamnitih in peščenih tleh. Dobro prenaša dolgotrajno sušo, izogiba se le vlažnih, zbitih ilovnatih tal. Prija mu toplo podnebje, primerno za gojenje vinske trte. Za hud mraz so občutljiva le mlada drevesa, odrasla prenesejo temperaturo do -30 °C. Raste hitro, a redko doživi 50 let. Velja za svetloljubno vrsto, a včasih poročajo o njegovi sencozdržnosti. Odporenje proti industrijskim plinom, pri njem je prisotna tudi alelopatija. Zelo uspešno se razmnožuje tako generativno kot vegetativno s pomočjo poganjkov iz korenin in iz panja (Brus in sod., 2016), na gozdnem robu rastoče drevo pa lahko semena razširi do več sto metrov daleč (Landenberger in sod., 2007). Hkrati razvije veliko število poganjkov iz panja in korenin, ki so sposobni izvajati fotosintezo pri majhni količini svetlobe, saj prejemajo hranila tudi od matične rastline in v podrasti lahko čakajo več let (Kowarik, 1995). Izjemnaje njegova sposobnost obnavljanja tudi po odstranitvi nadzemnih poganjkov, zaradi katere je trajno odstranjevanje dreves zelo težavno (Feret, 1985) in tudi malo uspešno. Preglednica 4: Ekološke lastnosti visokega pajesena in robinije. Povzeto po Radtke in sod. (2013), Kowarik in Säumel (2007), in Stone (2009). Lastnost Visoki pajesen Robinija Sencozdržnost majhna majhna Odpornost na sušo in visoke velika - zelo velika velika temperature Odpornost na pozebe srednja majhna - srednja Primerna tla vsi tipi tal vsi tipi tal Starost pri prvem semenjenju 3-5 let okoli 6 let Produkcija semena zelo velika velika Širjenje semena veter, voda težko seme Razdalja širjenja semena > 200 m nekaj metrov Kaljivost semena srednja - velika majhna, debela semenska ovojnica Sposobnost kaljenja okoli 1 leto več let, izjemoma desetletja Letni višinski prirastek > 1 m > 1 m semenskih osebkov mladja Letni višinski prirastek > 2 m > 2 m vegetativnih osebkov mladja Sposobnost vegetativnega velika - korenine, panj velika - korenine, panj razmnoževanja Največja višina 27-30 m 25 m Življenjska doba do 100 let do 100 let Glavni razlog za vnos robinije in visokega pajesena v slovenski in evropski prostor so bile ekološke lastnosti obeh vrst, ki so za obe vrsti podobne in hkrati značilne za invazivne rastline. Glavne prednosti, kijih imata obe vrsti pred avtohtonimi vrstami so: hitra reakcija na večje spremembe v sestojni klimi, intenzivna višinska rast, močno vegetativno pomlajevanje, ter hitra in obilna produkcija semena. Ko se vrsti uveljavita tvorita goste čiste sestoje, ki povsem prekrijejo tla, kar ima več negativnih učinkov na strukturo (Benesperi in sod., 2012; Buchholz in sod., 2015; Nascimbene in sod., 2015; Nascimbene in Marini, 2010), delovanje, pa tudi biotsko pestrost ekosistemov (Buzhdygan in sod., 2016; Kowarik in Säumel, 2007; Staska in sod., 2014; Vitkova in sod., 2015; Zelnik, 2012). Obe vrsti po uveljavitvi spreminjata tla - robinija s fiksacijo dušika in posledično evtrofikacijo (Somodi in sod., 2012), visoki pajesen pa z izločanjem alelopatskih snovi, kar neugodno vpliva na konkurenčnost avtohtonih vrst (Kowarik in Säumel, 2007). 4.3 RAZISKAVA EKOLOGIJE POMLAJEVANJA ROBINIJE IN VISOKEGA PAJESENA 4.3.1 Metode Intervju in izdelava gradiva za komunikacijo z gozdarskimi strokovnjaki Pripravili smo brošuro s slikovnim gradivom in osnovnimi informacijami, ki smojih zbrali v okviru projekta in jo skupaj z vprašalnikom (Slika 65) poslali na vse enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), kjer se katera od obravnavanih vrst pogosto pojavlja. i Um verza v Lj ubijam Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo ш obnovljive gozdne vire ' ,'inlHttli. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRCSAZU Poteucialna invazivnost robinije ( velikega pajesena ( Slovenije > v gospodarskih gozdovih V okviru CRP projekta z naslovom: »Načrtovanje in gozdnogojitveno ukrepanje v razmerah navzočnosti tujerodnih invazivnih drevesnih vrst«, ki ga financirata ARRS in MKO proučujemo vplive, kijih imata robinija in veliki pajesen na gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji Poleg podatkov kijih pridobimo z raziskovalnim delom (nekaj informacij s preliminarnimi rezultati je v prilogi) so za nas dragocene tudi informacije, ki jih imajo strokovnjaki, ki se z eno ali drugo vrsto vsak dan srečujejo pri svojem delu na terenu. Prosimo vas. če odgovorite na nekaj vprašanj v povezavi z obema vrstama in njunim vplivom na gozd V območju, kjer delujete. Za vse odgovore se vam najlepše zahvaljujemo. V primeru nejasnosti lahko dodatna vprašanja naslovite na spodnji naslov: Dušan Ražeafcscgai Večna pot 83 1000 Ljubljana dusan. rozenber gar ' ž'bf um-1 j. s i tel.: 01 320 3536 Prosimo odgovore vpisujte direktno v prazna polja pod "vprašanja. i) Status anketiranca: revirni gozdar, gojitelj načrtovalec, vodja enote, drugo (prosimo opišite)._ 2) Prosimo, če čim bolj natančno opredelite območje v katerem delujete oz. na katerega se bodo nanašali odgovori na vprašanja. Definicija je lahko geografska ali pa gozdnogospodarska (revir. GGE. j_ 2a) Robinija 2b) Veliki pajesen 3) V kakšnem deležu po površini se v območ ju vašega delovanja pojavlja ena ali druga vrsta?_ 3a) Robinija_ Slika 65: Prva stran vprašalnikaposlanega gozdarskim strokovnjakom. Z vprašalnikom smo poskušali izvedeti, kakšno je trenutno stanje v gozdovih in ukrepanje v povezavi z robinijo in visokim pajesenom. Odgovore smo analizirali in predstavili v poglavju rezultatov. Analizapomlajevanja Analizo pomlajevanja smo izvedli v letih 2015 in 2016 v relativno ohranjenih sestojih na mestih, kjer sta se v mladju pojavljala robinija ali visoki pajesen. Pomlajevanje robinije smo proučevali na Rožniku (Rožnik 1 - ROl) in v okolici Sevnice (SE), analizo pomlajevanja visokega pajesena pa smo izvedli na Rožniku (Rožnik2 - R02) in v okolici Nove Gorice (NG). Območje Rožnika (objekta ROI in R02) je gričevje, ki doseže največjo nadmorsko višino 429 m n.v. (Šišenski hrib) in ima več vodnih virov. Na vznožjuje humusna plast debelejša, z višino pa se tanjša. Na zgornjih delih pobočijje na površini pogosto debela plast peščene ilovice, višje pa najdemo sklade glinastih skrilavcev in peščenjakov. Tla so srednje globoka do globoka, ilovnata do ilovnato glinasta, večinoma rumena in rdeča. V vrhnjih plasteh so zračna, prepustna in globoko prekoreninjena, globje pa so zaradi večje primesi gline slabša. Po kemičnih lastnostih so kisla in so revna s hranili kot sta fosfor in kalcij. Na rožniku najdemo združbi kisloljubnega gradnovega belogabrovja in kisloljubnega bukovja z rebrenjačo (Gozdnogospodarski načrt GGE Rast, 1997). Slika 66: Lokacije transektov na raziskovalnem objektu Rožnik 1 (ROl). Na objektu ROl smo transekte postavili pretežno najužna in deloma vzhodna pobočja nad Večno potjo (Slika 66). Na objektu SE smo postavili 6 transektov s treh različnih stojišč (Slika 67). Slika 67: Lokacije stojišč na objektu Sevnica (SE). Na vsakem stojišču smo postavili 2 transekta. Tudni na objektu NG smo na treh različnih lokacijah s prisotnim visokim pajesenom postavili 6 transektov (Slika 68). Slika 68: Lokacije transektov na objektu Nova Gorica (NG). V vseh primerih smo locirali odrasla semenska drevesa ali skupino dreves obeh vrst v sestoju ali na robu sestoja, pri čemer nismo analizirali sestojev, ki so nastali kot posledica sukcesijskega razvoja ali predhodno negozdne rabe tal. Sestoji so bili nespremenjeni tudi glede drevesne sestave v zgornji plasti, ki je bila v vseh primerih, razen v Novi Gorici rastišču primerna. 5iS m 10 Ш t M H M 5 ni !5m 15 m jj | Slika 69: Shema postavitve ploskev stran od matičnega sestoja semenskih dreves robinije in visokega pajesena. V okolici Nove Gorice sta na raziskovalnem območju znaten delež v temeljnici predstavljala tudi robinija in visoki pajesen. Od skupine semenskih dreves smo v različne smeri postavili transekte (Slika 69) in na njih postavili raziskovalne ploskve dimenzij 5^5 m. Slika 70: Na ploskvah smo izmerili osnovne rastiščne in sestojne razmere in osnovne parametre mladja. Na slikije ploskev z objekta ROl. Vsako ploskev smo najprej zakoličili in okoli ploskve napeljali trak (Slika 70). Na vsaki ploskvi smo izmerili naslednje podatke: • geografske koordinate; • azimut; • nagib; • ekspozicijo; • svetlobo z densiometrom; • temeljnico z Bitterlichovo ploščico; • zastiranje zeliščne plasti v % površine ploskve • število semenskih dreves v vsakem od 5 m pasov od ploskve navzven do maksimalne oddaljenosti 30m (uporabljali smo razrede po 5 m); • premer in drevesna vrsta vseh dreves s premerom nad 5 cm; • prešteli smo vse osebke mladja in jim določili drevesno vrsto in višinski (debelinski) razred: a) do 20 cm višine samo za invazivno vrsto, ostali višinski razredi pa so veljali za vse vrste; b) 20-50 cm višine; c) 50-200 cm višine; d) 200 cm višine -5cm premera (D); e)>5 cm premera; trem dominantnim osebkom (najvišji osebki, ki si neposredno ne konkurirajo npr. če je drugi najvišji osebek najvišjemu podrejen, poiščemo nižji osebek, ki je bolj sproščen) mladja robinije ali visokega pajesena pod 5 cm premera na ploskvi smo izmerili dolžino in izvor (seme, vegetativno korenina, vegetativno deblo). Analiza učinkovitosti odstranjevanja visokegapajesena Na lokaciji R02 smo na delu površine, kjer je bil visoki pajesen bujno pomlajen (v večini primerov osebki mladja niso bili starejši od dveh let) izločili ploskve dimenzij 6^6 m s podobno višinsko strukturo in gostoto mladja pajesena. Ploskve so bile vedno orientirane pravokotno na plastnice in so se nahajale na območjih z različno odprtostjo sestoja in različnimi svetlobnimi razmerami pri tleh. Ko smo določili približno lokacijo ploskve smo pazili, da po njih do začetka meritev nismo hodili. Izhodišče vsake ploskve je bil jugozahodni vogal, vodoravno od katerega smo izmerili azimut. Na ploskvah smo: • Prešteli vse osebke mladja drevesnih in grmovnih vrst, jim določili vrsto in jih uvrstili v enega od višinskih razredov (do 50 cm, 50-100 cm, 100-200 cm in nad 200 cm). • Na 10 % natančno ocenili zastiranje zeliščnih (vsa zelišča skupaj vključno z vrstami rodu Rubus), grmovnih (vse grmovne vrste skupaj) in drevesnih vrst (vse vrste razen visokega pajesena) ter posebej visokega pajesena v zgornji plasti (pogled od zgoraj). • V neposredni okolici vsake ploskve smo popisali tako panje, kot tudi stoječe in ležeče osebke visokega pajesena. V primeru velike gostote drugih vrst smo šteli samo osebke drugih vrst, ki so višji od 20 cm. Osebke pajesena smo v vseh primerih prešteli vse, pri čemer smo v tem primeru posebej dodali višinska razreda do 20 in od 20 do 50 cm. Ploskev dimenzije 6^6 m smo razdelili na 4 podploskve z dimenzijo 3x3. Za vsako podploskev smo z žrebom določili tretma. Izbirali smo med 4 tretmaji: 1. Puljenje (pulili smo v času po padavinah, da bi zagotovili odstranitev čim večjega dela koreninskega sistema) 2. Lomljenje primarne rasti (lomili smo letošnje poganjke na spodnjem delu letošnjega prirastka, kjer je že prišlo do delne olesenitve, tako da je del skorje še ostal po lomljenju inje poganjek obvisel na drevescu. 3. Lomljenje sekundarne rasti (lomili smo lanske poganjke, ki so že oleseneli nekje na sredini lanskega prirastka na tak način da so polomljeni deli obviseli na rastlini). 4. Kontrola (na tej ploskvi nismo ukrepali) Ko smo določili tretma, smo na ploskvah hkrati s puljenjem izvajali tudi štetje, da ni prihajalo do poškodb mladja zaradi hoje po ploskvi. Ploskve smo trajno označili z železnimi količki na vsakem oglišču (velja za ploskev 6^6 m). Meritve in ukrepe bomo na ploskvah predvidoma ponovili vsako leto, nekaj let zapored. 4.4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4.4.1 Analize pretekle rabe in stanja sestojev na raziskovalnih objektih Na Rožniku (objekta ROl in R02) so poudarjene predvsem ekološke in sociološke funkcije gozda, medtem ko lesno-proizvodnja funkcija vse bolj izgublja na pomenu. Zaradi lege in funkcij, ki jih opravlja Rožnik, ga štejemo med urbane gozdove (Verlič 2006). Območje leži v krajinskem parku Rožnik, Tivoli in Šišenski hrib (Ur.l RS 21-28, VI, 1984). V krajinskem parku velja varstveni režim, ki določa prepovedi izvajanja in razvoja tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na ekologijo krajine in njeno podobo. Gozdove GGE Rast seje začelo vključevati v območje Ljubljana po letu 1990, pred tem paje s temi gozdovi ne glede na lastništvo gospodarilo KPL Rast. GGE Rast je je bila do leta 1997 brez GG načrta. Po sprejetju zakona o gozdovih (1993) seje stanje spremenilo in so morali za dela poskrbeti lastniki gozdov. Zaradi tega so nastali problemi, saj je veliko lastnikov ostarelih ljudi, nevajenih in nezmožnih dela v gozdu. Najemanje velikih podjetij za opravljanje del paje neekonomično, saj so gozdna posestva majhna, veliko je solastniških posestev, nekateri lastniki pa za svoje posesti ne vedo ali pa ne poznajo mej. Poleg tega poudarjenost splošno koristnih funkcij omejuje ekonomsko gospodarjenje z gozdom. Ker dela opravljajo le lastniki večjih posestev, polkmetje s svojimi stroji in KPL Rast, kot koncesionar v občinskih gozdovihje realizacija del zelo nizka, tako pri negi, kot pri sečnji. Glavnino poseka na raziskovalnem objektu v preteklosti je predstavljala sanitarna sečnja, predvsem po ujmah (žledolom in snegolom) v letih 1995/96 in 1996/97, ter po namnožitvi smrekovega lubadarja leta 2003. Največjo spremembo so sestoji na objektih ROl in R02 doživeli po žledolomu leta 2014, ko se je povsem spremenila struktura sestojev in se je njihova lesna zaloga precej zmanjšala. Pred žledolomom leta 2014 je v obeh primerih šlo za relativno ohranjene sestoje z naravno drevesno sestavo, v kateri sta prevladovala bukev in graden, s primesjo belega gabra, smreke, kostanja, mestoma pa tudi rdečega bora in robinije (Preglednica 5). V primerjavi z ostalimi objekti je bila temeljnica v objektu SE največja (Preglednica 5). V temeljnici prevladuje graden, z več kot deset odstotnim deležem pa so mu primešane še bukev, beli gaber, robinija in gorski javor. V sestojih je od leta 2009 naprej potekala redna sečnja v smislu redčenj in pomladitvenih sečenj. Del sestojev je bil prizadet zaradi snegoloma in v začetku leta 2015je potekala sečnja poškodovanih dreves. Na objektu Nova Gorica (NG) smo izvedli transektno analizo na treh lokacijah in sicer v Panovcu, v okolici Stare Gore in v bližini gostišča Oddih (Slika 68). Na lokaciji v Panovcu so v okolici prevladovali relativno sklenjeni sestoji, v katerih so v preteklosti potekale redne sečnje. Glavne drevesne vrste so bile jelka, gorski javor, malijesen, robinija in rdeči hrast. Preglednica 5: Povprečna temeljnica in deleži drevesnih vrst v temeljnici za tri raziskovalne objekte. Sevnica - SE Rožnik 1 - RO1 Nova gorica - NG G = 18 m2/ha G = 10 m2/ha G = 14 m2/ha Drevesna vrsta % Drevesna vrsta % Drevesna vrsta % Graden 25 Graden 43 M.jesen 24 Bukev 18 Smreka 14 Robinija 22 B.gaber 17 R.bor 10 V.pajesen 13 Robinija 13 Bukev 6 C.gaber 10 G.javor 10 B.gaber 6 R.hrast 7 Smreka 4 Kostanj 5 B.gaber 5 Kostanj 4 G.javor 5 Graden 3 Češnja 3 Lipa 4 G.javor 3 Ostalo 6 Robinija 3 Smreka 3 Breza 3 C.jelša 2 Češnja 1 Maklen 2 Ostalo 6 Skupaj 100 100 100 Na lokaciji Stara Gora je šlo za sestoj, ki seje oblikoval po odpiranju sestojev robinije. Po prvih sečnjah se je hitro začel pojavljati visoki pajesen. Poleg visokega pajesena so se pojavljale tudi ostale drevesne vrste kot so, gorski javor, robinija, maki en, mali jesen in črni gaber. Pri gostišču Oddih je bil sestoj mestoma v panjevski obliki s prisotnimi semenskimi drevesi visokega pajesena. V drevesni plasti so se pojavljale tudi druge vrste: lipa, gorski javor, črni gaber, mali jesen, maklen, gorski brest, robinja, graden in češnja. V sestojih na objektu NG do sedaj ni bilo posebnega ukrepanja za odstranjevanje visokega pajesena. Vir visokega pajesena na tem področju je bila saditev ogolelih površin v letih med 1930 in 1940. 4.4.2 Intervju strokovnjakov, ki se z robinijo ali visokim pajesenom srečujejo pri svojem delu na terenu V okviru pridobivanja informacij o pretekli rabi in stanju sestojev, ter z namenom komunikacije in posredovanja nekaterih rezultatov projekta upravljalcem gozdov z obema vrstama smo izvedli intervju strokovnjakov, ki se z robinijo ali visokim pajesenom srečujejo pri svojem delu na terenu. V preglednici (Preglednica 6), v kateri so tudi postavljena vprašanja, povzemamo odgovore anketirancev. Preglednica 6: Rezultati intervjuja gozdarskih strokovnjakov. 1) Status anketiranca: revirni gozdar, gojitelj načrtovalec, vodja enote, drugo (prosimo opišite). Na vprašanja so odgovarjali strokovnjaki ZGS in sicer revirni gozdarji, vodje krajevnih enot in vodje odsekov za gojenje in varstvo gozdov. 2) Prosimo, če čim bolj natančno opredelite območje v katerem delujete oz. na katerega se bodo nanašali odgovori na vprašanja. Definicija je lahko geografska ali pa gozdnogospodarska (revir, GGE...). 2a) Robinija 2b) Veliki pajesen V anketi so sodelovali gozdarski strokovnjaki, ki delujejo v okolici naslednjih mest: Tolmin, Idrija, Cerkno, Ajdovščina, Nova Gorica, Vipava, Sežana in primorje, Sevnica, Metlika, Brežice in Novo mesto. 3) V kakšnem deležu po površini se v območju vašega delovanja pojavlja ena ali druga vrsta? 3a) Robinija Odvisno od lokacije je bil delež površine pojavljanja robinije v območju delovanja gozdarskih strokovnjakov med 1 % in 70 %. 3b) Veliki pajesen Površinski delež prisotnosti visokega pajesena je bil po navedbah gozdarskih strokovnjakov med 0,05 % in 5 %. 4) Kdaj se je tujerodna vrsta začela pojavljati v območju vašega delovanja in zakaj (kdo in kako je vrsto vnesel)? 4a) Robinija V večini primerov je bila robinija vnesena na področja delovanja gozdarskih strokovnjakov okoli leta 1900. V večini primerov je šlo za vnašanje iz meliorativnih razlogov, za utrjevanje brežin železnice, kot čebelja paša in kot vir vinogradniškega kolja. 4b) Veliki pajesen Na kraškem področju naj bi bil vnesen med vojnama za namene pogozdovanja, sicer pa tudi okoli leta 1950. V nekaterih primerih je bil vnesen kot okrasna vrsta. Bolj opazno se je začel pojavljati po letu 1990. 5) Ali je tujerodna vrsta invazivna? Če je, kdaj je začela kazati znake invazivnosti? 5a) Robinija V večini primerov so gozdarski strokovnjaki definirali robinijo kot invazivno. Večkrat so omenili tudi njeno uporabno vrednost in načrtno gospodarjenje. Začetek invazivnosti se razlikuje med lokacijami, vendar večina gozdarskih strokovnjakov navaja večjo invazivnost po drugi svetovni vojni in pa v zadnjih dveh desetletjih. 5b) Veliki pajesen Približno polovica vprašanih je menila, da vrsta ni invazivna, ostali pa navajajo večjo invazivnost v zadnjih 20 letih in na manjših površinah. 6) Kakšno je bilo preteklo ravnanje v sestojih s prisotno tujerodno vrsto (pred in po pojavljanju)? 6a) Robinija Preteklo ravnanje s sestoji robinije se je razlikovalo glede na lokacijo. Marsikje ni bilo posebnih ukrepov, v nekaterih primerih so jo odstranjevali, v primorju in na kraškem je bilo gospodarjenje panjevsko, na tolminskem in goriškem pa so gospodarili panjevsko s puščanjem posameznih plemenitih listavcev. 6b) Veliki pajesen V večini primerov ni bilo gospodarjenja z visokim pajesenom, ker so bile površine, ki jih je poraščal majhne. 7) Kakšne so bile reakcije sestojev po prvem ukrepanju ob pojavljanju tujerodne vrste? 7a) Robinija V nekaterih primerih o tem ni bilo podatkov, v večini primerov pa je robinija reagirala z močno vegetativno rastjo in širjenjem. 7b) Veliki pajesen V nekaterih primerih je prišlo do vegetativnega odganjanja iz korenin v večini primerov pa ni bilo zaznavne reakcije. 8) Ali se tujerodna vrsta pomlajuje tudi v notranjosti sestojev (večje vrzeli, manjše vrzeli, pod zastorom)? 8a) Robinija Skoraj v vseh primerih gozdarski strokovnjaki poročajo o pojavljanju robinije tudi v sklenjenih sestojih. V večini primerov se pojavlja v vrzelih, mestoma pa tudi pod zastorom na vzhodnih legah in blizu notranjega ali zunanjega roba gozda. 8b) Veliki pajesen Večina gozdarskih strokovnjakov poroča o pojavljanju tudi pod zastorom. 9) Kakšen način pomlajevanja pri tujerodni vrsti prevladuje? (seme, koreninski poganjki, poganjki iz panja) 9a) Robinija Vsi načini pomlajevanja so prisotni, pri čemer prevladujejo koreninski poganjki. V primeru požarov na Krasu se pomlajuje s pomočjo semena. 9b) Veliki pajesen Tudi pri visokem pajesenu se pojavljajo vse oblike pomlajevanja. Večkrat kot pri robiniji je omenjeno pomlajevanje iz semena. 10) Ali ste opazili, da se tujerodna vrsta bolj intenzivno pomlajuje na mestih, kjer so bili sestoji velikopovršinsko poškodovani (kot na primer po žledolomu leta 2014)? 10a) Robinija Odgovori na to vprašanje so se močno razlikovali. Odgovor je bil pozitiven v večini primerov tam, kjer je v zadnjem času prišlo do velikopovršinskih poškodb gozdov. 10b) Veliki pajesen V nobenem primeru ni bilo razraščanja po ujmah. 11) Kakšno je vaše ukrepanje na mestih, kjer je tujerodna vrsta NEZAŽELENA in se pojavlja sestojno -degradirane površine, zaraščanje prej negozdnih zemljišč. 11a) Robinija Velik del gozdarskih strokovnjakov ne poroča o posebnih ukrepih za zatiranje. V nekaterih primerih ukrepajo v okviru nege mladja, v odraslih sestojih pa daljšajo proizvodno dobo in poskušajo s premeno sestojev. Nekateri predlagajo odpravo panjevskega načina gospodarjenja in njeno vključitev v normalno gospodarjenje. 11b) Veliki pajesen V večini primerov ukrepanja ni. Občasno se osebki odstranjujejo. Potrebno bo najti uporabno vrednost lesa te vrste. 12) Kakšno je vaše ukrepanje na mestih, kjer je tujerodna vrsta ZAŽELENA in se pojavlja sestojno -panjevci ali druge oblike gospodarjenja. 12a) Robinija V vseh primerih se z robinijo gospodari panjevsko. Nekateri gozdarski strokovnjaki predlagajo prehod na skupinsko postopno gospodarjenje in pridobivanje sortimentov iz redčenj. 12b) Veliki pajesen V večini primerov ukrepanja ni, ker vrsta ni zaželena pri lastnikih gozda. V primeru pojavljanja bi morali najti način uporabe. 13) Kakšno je vaše ukrepanje na mestih, kjer se tujerodna vrsta pojavlja znotraj relativno ohranjenih sestojev in se vriva v naravno mladje? Ali so ukrepi učinkoviti? 13a) Robinija V glavnem so ukrepi odstranjevanja v mladju slabo učinkoviti, zaradi vegetativnega odganjanja. Potrebno je večletno zaporedno odstranjevanje. Po nekaterih navedbah je posek mlajših osebkov učinkovit le če so delno zastrti, pri negi mladovja pa naj bi njen delež lahko zmanjšali na minimum, če zastopa v sestojni zmesi gošče pod 10 %. V nekaterih primerih gozdarski strokovnjaki predlagajo uporabo robinije kot predkulturo za senčenje zeliščne vegetacije in zaščito pomladka avtohtonih vrst. Najbolj učinkovito naj bi bilo podaljševanje proizvodnih dob v robinijevih sestojih in pomlajevanje po pojavu želenega mladja avtohtonih vrst. 13b) Veliki pajesen V večini primerov ukrepanja ni. V nekaterih primerih visoki pajesen v mladju odstranjujejo, vendar je uspeh slab zaradi vegetativne rasti. 14) Katere informacije v povezavi s tujerodnimi vrstami pogrešate in bi bile koristne pri vašem delu? Gozdarski strokovnjaki so navedli pomanjkanje naslednjih informacij: • ukrepanje v konkretnih primerih za vsako vrsto (tudi pavlovnije in japonskega dresnika) • načini zatiranja na čimbolj naraven in racionalen način • uporabna vrednost lesa visokega pajesena • potrebe po subvencioniranju zatiranja • pomanjkanje poljudnih brošur z napotki za ravnanje (tudi za primer zlate trsne rumenice) • neurejen status pri vnosu pavlovnije • napotki za prenos tujih praks gospodarjenja z obema vrstama v sozvočju z avtohtono vegetacijo Glede na povzetek intervjujev imajo vsi anketirani gozdarski strokovnjaki veliko izkušenj z obema vrstama. Pomembna usmeritev za nadaljnje delovanje raziskovalcev in državnih služb pa je seznam informacij, ki jih pri svojem delu pogrešajo, med katerimi so bile najpogostejše informacije o konkretnih napotkih in kombiniranem ukrepanju v povezavi z avtohtono vegetacijo in razvoju novih načinov gospodarjenja, kjer bi obravnavane vrste bolj vključili v normalno gospodarjenje. 4.4.3 Analiza pomlajevanja robinije in visokega pajesena Skupne gostote mladja so se med raziskovalnimi objekti znatno razlikovale. Najmanjše gostote smo zabeležili na objektu NG, kjer je bilo skupaj v mladju okoli 14 000 osebkov. Več kot desetkrat večje vrednosti (okrog 148 000 na ha) pa smo ugotovili na objektu R02 (Preglednica 7). Na vseh proučevanih lokacijah so bile gostote robinije v mladju razmeroma majhne, saj v nobenem primeru niso presegale vrednosti okoli 2700 osebkov na ha. V nobeni od obeh lokacij robinijav deležu mladja po številu ni presegla 10 %. Preglednica 7: Število osebkov mladja na ha in odstotni deleži po drevesnih vrstah na štirih raziskovalnih lokacijah. Rožnik2 Rožnik2 Lokacija Sevnica Rožnik1 N.Gorica 2015 2016 n/ha % n/ha % n/ha % n/ha % n/ha % robinija 1600 2,5 2657 8,5 1133 7,9 417 0,3 602 1 v. pajesen 486 1,5 1667 11,6 106620 71,4 28148 46,6 češnja 2347 3,6 1314 4,2 33 0,2 139 0,1 93 0,2 g. javor 23507 36,3 2486 7,9 778 5,4 30417 20,4 21713 35,9 kostanj 627 1,0 5829 18,6 93 0,1 0 0 bukev 20453 31,6 1629 5,2 b. gaber 7947 12,3 1286 4,1 1056 7,3 3194 2,1 694 1,1 v. jesen 1547 2,4 29 0,1 93 0,1 0 0 graden 6613 10,2 11657 37,1 111 0,8 6111 4,1 8287 13,7 smreka 40 0,1 371 1,2 11 0,1 breza 53 0,1 93 0,1 0 0 brest 13 611 4,2 topol 27 lipa 886 2,8 78 0,5 694 0,5 787 1,3 o. javor 914 2,9 tisa 57 0,2 jerebika 1771 5,6 jelka 29 0,1 233 1,6 m. jesen 2956 20,5 č. gaber 644 4,5 maklen 2089 14,5 r. bor 11 0,1 mokovec 89 0,6 p. hrast 11 0,1 r. hrast 2856 19,8 brek 56 0,4 skupaj 64773 100 31400 100 14422 100 147870 100 60324 100 Na lokaciji NG smo zabeležili okrog 1700 osebkov visokega pajesena na ha, kar je od skupnega števila predstavljalo malo manj kot 12 %. Gostota visokega pajesena je bila precej večja na lokaciji R02 v letu 2015 in je dosegla vrednost okoli 107 000 osebkov na ha, karje predstavljalo okoli 71 % skupnega števila (Preglednica 7). V slednjem primeruje šlo za hiter razvoj mladja takoj po odpiranju sestoja, pa tudi raziskovalne ploskve so bile zaradi narave tega dela raziskave skoncentrirane na ožje območje okoli semenskih dreves. Gostote so se na lokaciji R02 zmanjšale v letu 2016, kar je bila posledica našega ukrepanja. Analizo rezultatov zbranih na lokaciji R02 v letu 2016 smo predstavili bolj podrobno v posebnem poglavju. Če izvzamemo lokacijo R02, kjer smo izvajali poskus ciljno na področjih z največjo gostoto visokega pajesen, lahko ugotovimo, da so gostote, pa tudi deleži robinije in visokega pajesena v mladju relativno majhni, kar ne kaže na majhen vpliv v trenutnem razvoju mladja. V prihodnje se bo vpliv na razvoj sestoja domnevno povečal zaradi intenzivne višinske rasti obeh vrst, s pomočjo katere dostikrat prehitita avtohtone vrste, predvsem pa se hitreje sprostita konkurence zeliščnega sloja (Slika 71). 900 800 700 600 500 г 400 300 200 100 0 900 800 700 600 ™ S DO 2 400 300 200 100 0 70000 60000 50000 JS 40000 г 30000 20000 10000 0 Sevnica - robinija M 20 - 49 50 - 199 200 ■ 5 D visma in premer (D) mladja - cm Nova Gorica ■ robinija Rožnik 1 - robinija III. 40 35 30 25 20 15 10 5 0 20-49 50- 199 200-5 0 20 - 49 50-199 200-5 D >50 višina in premer (D) mladja - cm Rožnik 2 - veliki pajesen višina in premer {O) mladja - cm Nova Gorica - veliki pajesen II. višina in premer (D) mladja - cm 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Slika višina tn preme? (D) mladja - cm 71: Gostota mladja (N/ha; leva y os; stolpci) in delež v višinskem razredu (%; desna y os; črta) robinijo in visoki pajesen na različnih raziskovalnih objektih. za Analiza višinske strukture mladja kaže, v kateri fazi razvoja je mladje posamezne invazivne vrste. Opazimo lahko (Slika 71), da so gostote v nižjih višinskih razredih večje na objektih na Rožniku (ROI in R02), kar kaže na to, da smo analizo izvedli takoj po odpiranju sestojev in v zgodnji fazi razvoja mladja. Glede na analize pretekle rabe so bili sestoji na objektih SE in NG že prej bolj odprti, saj so potekale redne sečnje zaradi gospodarjenja in sanitarnih razlogov. Rezultati analize deležev kažejo, da sta robinija in visoki pajesen lahko zelo številčna v zgodnji fazi razvoja mladja, vendarje njun delež v teh višinskih razredih relativno majhen, če ga primerjamo z deležem, ki ga imata v višinah okoli 2 m. Na tej višini so bili deleži obeh vrst največji (Slika 71). Rezultati nakazujejo, da sta obe vrsti najbolj konkurenčni po prvi fazi osvajanja prostora. V začetni fazi jima konkurirajo zelišča in avtohtona drevesna in grmovna vegetacija, nekaj let kasneje pa zaradi hitre višinske rasti postaneta bolj pomembni, saj zasedeta zgornje socialne položaje. Ce želimo omejiti širjenje obeh vrst je pomembno, da ukrepamo z direktnimi ukrepi v mladju ravno v obdobju, preden pride do dominance v zgornji plasti mladja (Slika 79). Pri ukrepanju pazimo na avtohtono vegetacijo inji dajemo prednost in na tak način povečamo njeno konkurenčnost vsaj za nekaj časa. Zaradi razlik v pretekli rabi, sestojni strukturi in rastiščnih razmerah smo podrobno analizo vplivov zunanjih dejavnikov na gostoto robinije in visokega pajesena izdelali za vsak objekt posebej. Na objektu SE nismo ugotovili značilnih povezav med gostotami robinije in nagibom, ekspozicijo in številom semenskih dreves v radiju 30 m od raziskovalne ploskve (Preglednica 8). Značilen vpliv na zastiranje zelišč in gostoto robinije paje imela temeljnica, ki je dober pokazatelj svetlobnih razmer. V vseh primerih je bila povezava negativna, kar pomeni da z naraščanjem temeljnice pada delež tal zastrtih z zelišči in se zmanjšuje gostota robinije. Povezava med gostoto robinije v mladju in temeljnico je bila značilna pri višjem mladju, ne pa tudi za mladje z višino pod 50 cm. V tem začetnem delu razvoja robinije je svetloba, še posebej pri vegetativnem pomlajevanju, manj pomembna od drugih dejavnikov. Preglednica 8: Odvisnost deleža zastiranja zelišč in gostot mladja robinije v različnih višinskih razredih od nagiba, ekspozicije, števila semenskih dreves in temeljnice okoliškega sestoja, na objektu SE. Prikazani so Spearmanovi korelacijski koeficienti. Značilne odvisnosti so označene s krepkim tiskom. Nagib Ekspozicija Št. semenskih dreves Temeljnica Zelišča -0,065566 0,000900 -0,146486 -0,688592 Robinija - višinski razred < 19 cm 0,055846 -0,148640 0,168283 0,200664 20 - 49 cm -0,337553 -0,137851 -0,069654 -0,067504 50 - 199 cm -0,091314 -0,066032 -0,111674 -0,488051 200 - 5 cm D 0,092913 -0,108759 -0,223653 -0,629098 > 5 cm D 0,238897 -0,085455 -0,162356 -0,282836 Robinija skupaj 0,008498 -0,145277 -0,099287 -0,473871 Bolj podrobna analiza odvisnosti s pomočjo Kruskal-Wallis testa je potrdila naglo zmanjševanje gostot robinije v mladju v prvih dveh kvartilnih razredih temeljnice. Pri nadaljnjem naraščanju temeljnice nad vrednosti 17,5 m2/ha paje bilo upadanje gostot še vedno značilno, toda manj intenzivno (Slika 72). Rezultati kažejo na dobre možnosti za vplivanje na razvoj robinije s pomočjo gojitvenih ukrepov oz. uravnavanjem sklepa zgornje plasti gozda. Robinija 5000 ■ 4000 3000 2000 ■ 1000 0 -1000 ■ i 1 2 3 Kvartilni razredi temeljnice 120 r 100 80 60 40 20 0 -20 - Zastiranje zelišč 2 3 Kvartilni razredi temeljnice Slika 72: Srednje vrednosti (črni kvadratki), standardna napaka (okvirčki) in standardni odklon (črte z ročaji) za gostoto robinije (levo) in zastiranje zelišč (desno) glede na kvartilne razrede temeljnice. Srednje vrednosti temeljnice za posamezni kvartilni razred so bile: 1-10 m2/ha ;2 - 15 m2/ha; 3-20 m2/ha; 4-26 m2/ha. Podobno zmanjšanje smo opazili tudi za zastiranje zelišč, ki so v povprečju pri temeljnici okoli 26 m2/ha zastirala le še malo nad 10 % površine ploskev. Tudi pri zastiranju zelišč smo največji padec zabeležili za prva dva kvartilna razreda temeljnice (Slika 72). Na objektu ROl nismo ugotovili statistično značilnih povezav med gostoto robinije v pomladku in proučevanimi ekološkimi dejavniki. Na tej lokaciji je prišlo do močnih presvetlitev v relativno kratkem času, saj je bil sestoj močno poškodovan po žledolomu leta 2014. Temeljnica je bila na tej lokaciji najmanjša (Preglednica 5), zato je bilo prek vsega sestoja dovolj svetlobe za razvoj robinije v mladju, hkrati pa so bila v okolici vseh ploskev prisotna semenska drevesa ali panji robinije, kar je omogočilo vegetativno odganjanje iz korenin, ki je manj odvisno od zunanjih dejavnikov. Smo pa zabeležili statistično značilno negativno odvisnost med skupno gostoto robinije in skupno gostoto bukve v mladju (Spearmanov koeficient korelacije, r = -0,76598), ki je na teh rastiščih na mestih z manj svetlobe v pritalni plasti robiniji konkurenčna. Analizo odvisnosti smo izdelali tudi za objekt NG. Ugotovili smo značilno pozitivno odvisnost med gostoto mladja visokega pajesena in številom semenskih dreves v radiju 30 m od raziskovalne ploskve (Preglednica 9). Rezultat je bil pričakovan, saj je v okolici semenskih dreves na tleh prisotna večja količina semena, vegetativno odganjanje iz korenin pa je mogoče samo v okolici odraslih dreves. Odvisnost med številom semenskih dreves in gostoto mladja se lahko zmanjša ali zabriše, če so semenska drevesa enakomerno razporejena v okoliškem sestoju. V tem primeru seme dreves, ki jih nismo upoštevali vpliva na gostoto mladja, kar seje domnevno zgodilo na objektu SE, kjer nismo ugotovili odvisnosti za robinijo (Preglednica 8), kljub temu, da ima ta vrsta težje seme od visokega pajesena in bi taka odvisnost morala biti še bolj izrazita. Preglednica 9: Odvisnost deleža zastiranja zelišč in gostot mladja visokega pajesena v različnih višinskih razredih od nagiba, ekspozicije, števila semenskih dreves in temeljnice okoliškega sestoja, na objektu NG. Prikazani so Spearmanovi korelacijski koeficienti. Značilne odvisnosti so označene s krepkim tiskom. Nagib Ekspozicija Št. semenskih dreves Temeljnica Zelišča 0,138267 -0,419773 -0,196768023 -0,177122 Visoki pajesen -višinski razred < 49 cm 0,163524 -0,280236 0,223734 0,052886 50 - 199 cm 0,089346 -0,092617 0,417547 -0,303508 200 - 5 cm D 0,138709 -0,415655 0,295388 -0,191797 > 5 cm D 0,302947 -0,196680 0,463060 -0,246088 Visoki pajesen skupaj 0,260336 -0,332690 0,560158 -0,331720 Tako kot na objektu SE za robinijo smo na objektu NG zabeležili značilno negativno odvisnost med temeljnico in skupno gostoto visokega pajesena (Preglednica 9). Tako kot v primeru robinije, se je nakazovala bolj močna odvisnost za višje in nekoliko starejše osebke, kar tudi v tem primeru kaže na manjši vpliv svetlobe pri najmanjših osebkih mladja. Temeljnica in z njo povezana dostopnost svetlobe je tudi za to vrsto pomemben dejavnik, sajje izrazito svetloljubna. Z analizo na objektu NG nismo potrdili povezav med gostoto robinije, deležem zastiranja zelišč in temeljnico, pokazala pa seje odvisnost med deležem zastiranja zelišč in skupno gostoto visokega pajesena (Kruskal-Wallis test, p = 0,0149). Največje gostote pajesena so se pojavljale na mestih, kjer je bila tudi zeliščna plast najmočnejša. Glede na rezultate analize na objektu R02 (Preglednica 10) smo pričakovali negativen vpliv vegetacije na razvoj mladja visokega pajesena. Zakaj smo dobili tak rezultat pojasni višinska struktura mladja visokega pajesena na objektu NG. V tem primeruje bila večina mladja višja od 2 m (Slika 71), mladje pa starejše kot na objektu R02. Rezultat kaže na to, da je zeliščna plast zaviralni dejavnik pri razvoju visokega pajesena samo takoj na začetku pomlajevanja, ko pa mladje preraste višino zeliščne plasti, ta ni več pomembna, kar potrjuje nujnost ukrepanja v zgodnji fazi razvoja mladja visokega pajesena. V primeru robinije na objektih ROl in SE je bilo mogoče tudi ugotavljati, kakšen je bil delež osebkov mladja, ki je izhajal iz semena, saj je pri tej drevesni vrsti mogoče razlikovati med semenskimi osebki in osebki, ki so vegetativnega izvora (Slika 73). Na objektu SEje bil delež osebkov mladja semenskega izvora 12 %, na objektu ROl pa 26 %. Razlika v prid objekta ROl je domnevno posledica večje odprtosti in manjše starosti mladja na tem objektu. Slika 73: Robinija se najuspešneje širi s pomočjo odganjanja iz korenin (zgoraj), močno odganja tudi iz panja (spodaj desno), v ugodnih razmerah pa se razmnožuje tudi s semeni (spodaj levo). Drugi pomemben dejavnik, ki omogoča semensko širjenje robinije pa je prisotnost mineralnih tal. Delež razgaljenih mineralnih tal je bil na objektu ROl znatno večji, zaradi večjega števila prevrnjenih dreves v žledolomu leta 2014. Slednje kaže na omejeno moč robinije za velikopovršinsko širjenje znotraj relativno ohranjenih sestojev, saj je večina osebkov mladja vegetativnega izvora, pri čemer po številu močno izstopajo poganjki iz korenin (Slika 73). 4.4.4 Analiza učinkovitosti odstranjevanja visokega pajesena Na lokaciji Rožnik 2 smo izvedli analizo učinkovitosti različnih načinov mehanskega odstranjevanja visokega pajesena. Analiza je bila izvedena v neposredni bližini semenskih dreves, kjer je visoki pajesen leta 2015 povsem prevladoval v mladju. V skupnem številu osebkov mladja je zavzemal kar 70 % (Preglednica 7). Višinska struktura mladja je pokazala, da sta mu v najmanjšem višinskem razredu do 50 cm višine razmeroma dobro konkurirala gorski javor z gostoto okoli 30 000 osebkov na ha in graden z gostoto okoli 6000 osebkov na ha (Slika 74). 70000 60000 50000 ra 40000 ? 30000 20000 10000 o <50 cm 51-100 cm 101-200 cm >201 cm Višina Slika 74: Višinska struktura mladja visokega pajesena, gorskega javorja in gradna na lokaciji Rožnik 2 v letu 2015. Ponovljene meritve na istih ploskvah v letu 2016 so pokazale zmanjšanje gostot in deleža visokega pajesena v mladju, ki je s 70 % padel na 47 % (Preglednica 7). Deleža gorskega javorja in gradna (na sliki hrast) sta se povečala, gostote pa so ostale pri podobnih vrednostih (Slika 75). 100000 80000 Д 60000 -z. 40000 20000 0 Slika 75: Spremembe v gostotah mladja za najbolj zastopane drevesne vrste na lokaciji Rožnik 2 v letih 2015 in 2016. Relativno velike spremembe skupnih gostot visokega pajesena so delno posledica odstranjevanja, delno pa velike konkurence in naravnega izločanja. Ker smo želeli ugotoviti kako posamezni načini odstranjevanja (4 tretmaji: kontrola - K, lomljenje zgoraj - LZ, lomljenje spodaj - LS in puljenje - PU) vplivajo na gostote mladja, smo analizirali spremembe za vsak tretma posebej. Gostote visokega pajesena so se zmanjšale v vseh štirih tretmajih. Najmanjše razlike smo zabeležili na kontrolnih ploskvah Gostota mladja - Rožnik 2 ■ 2015 ■ 2016 I ll________ V.pajesen G.javor Hrast B.gaber Lipa Ostalo (2015 - 100926 na ha; 2016 - 43704 na ha), potem pa so si sledile ploskve s tretmajem lomljenje zgoraj (2015 - 80000 na ha; 2016 - 29259 na ha), lomljenje spodaj (2015 -116481 na ha; 2016 - 27407 na ha) in puljenje (2015 - 129074 na ha; 2016 - 12222 na ha) (Slika 76). Slika 76: Spremembe v gostotah mladja za najbolj zastopane drevesne vrste na lokaciji Rožnik 2 v letih 2015 in 2016 glede na način odstranjevanja visokega pajesena. Razlike med tretmaji so opazne tudi če jih prikazujemo v odstotnih deležih, ki bolj kot gostote prikazujejo potenciale določenih drevesnih vrst za nadaljnji razvoj. V letu 2016 je bil delež visokega pajesena za tretma K 69 %, za tretma LZ 59 %, za tretma LS 40 % in za tretma PU 20 % (Slika 77). 2015 K ■ V.pajesen «G.javor "Hrast i B.gaber »Lipa Ostalo 2015 LZ 1 [ 26%? 59% J L/ J 'V.pajesen "G.javor 'Hrast »B.gaber «Lipa Ostalo i V.pajesen «G.javor Hrast ■ B.gaber «Lipa Ostalo 2016 LS i V.pajesen ■ G.javor Hrast s B.gaber s« Lipa Ostalo 2015 PU f 24% } |r..... 71%^ i V.pajesen ■ G.javor Hrast в B.gaber »Lipa Ostalo 2016 PU i V.pajesen «G.javor Hrast o B.gaber »Lipa Ostalo i V.pajesen «G.javor Hrast «B.gaber »Lipa Ostalo Slika 77: Odstotni deleži najbolj pogostih drevesnih vrst v mladju pred ukrepanjem (2015) in eno leto po ukrepanju (2016) glede na tretma (K - kontrola, LZ - lomljenje zgoraj, LS - lomljenje spodaj in PU - puljenje). Rezultati iz kontrolnih ploskev kažejo, da se gostote visokega pajesena lahko znatno zmanjšajo že eno leto po kalitvi semena (Slika 77). Na kontrolnih ploskvah se je delež visokega pajesena zmanjšal za 18 %. Pomemben dejavnik pri zmanjšanju je domnevno konkurenca znotraj vrste, saj visoki pajesen zelo intenzivno prirašča v višino, dominantni osebki pa močno zastirajo nižje plasti mladja. Na zmanjšanje deleža visokega pajesena vpliva tudi pritisk domačih vrst, ki so v določenih razmerah z manj svetlobe bolj konkurenčne. Na kontrolnih ploskvah sta se povečala deleža gorskega javorja in hrasta. Pomemben dejavnik pri izločanju visokega pajesenaje tudi zeliščna in grmovna vegetacija. V povprečju se je delež površine zastrte z zelišči značilno povečal za trikrat na vrednost 91,8 % (Preglednica 10), kar kaže na hitro reakcijo in konkurenčnost zelišč v dobrih rastiščnih razmerah. Delež površine zastrte z mladjem drugih vrst se je neznačilno zmanjšal, značilno zmanjšanje pa smo zabeležili za visoki pajesen (Preglednica 10). Preglednica 10: Rezultati testa razlik za odvisne vzorce za primerjavo deležev zastiranja površine ploskve (%) zelišč, mladja in visokega pajesenav letih 2015 in 2016. Zelišča Mladje Visoki pajesen Aritmetična sredina 2015 (%) 32,5 19,2 45 Aritmetična sredina 2016 (%) 91,8 11,7 19 Standardni odklon 2015 (%) 14,1 6,6 10 Standardni odklon 2016 (%) 4,8 5,5 11,6 Število ploskev (N) 6 6 6 t -8,9606 2,3054 6,0833 Stopinje prostosti (df) 5 5 5 Statistična značilnost (p) 0,0002 0,0693 0,0017 Analiza sprememb višinske strukture mladja glavnih drevesnih vrst nam lahko pokaže trende razvoja posamezne drevesne vrste v mladju in omogoča sklepanje o potencialih posameznih vrst za preraščanje vvišje višinske razrede. Leto 2015 Leto 2016 Kontrola 80000 60000 40000 ---^^^ 20000 Kontrola 80000 60000 40000 20000 -----___ <50 51-100 101-200 >201 --V.pajesen 15 --G.javor 15 -Hrast 15 <50 51-100 101-200 > 201 -V.pajesen 16 ■-G.javor 16 -- Hrast 16 Lomljenje zgoraj 80000 60000 40000 20000 Lomljenje zgoraj 80000 60000 40000 20000 <50 51-100 101-200 >201 -—V.pajesen 15 --G.javor 15 —-Hrast 15 0 -- <50 51-100 101-200 >201 —V.pajesen 16 --G.javor 16 -Hrast 16 Lomljenje spodaj 80000 60000 40000 20000 Lomljenje spodaj 80000 60000 40000 20000 ________ u - -- <50 51-100 101-200 >201 —V. pajesen 15 ^—G.javor 15 Hrast 15 <50 51-100 101-200 >201 •^—V.pajesen 16 ^—G.javor 16 — Hrast 16 Puljenje 80000 \ 60000 40000 s. 20000 ^^^ Puljenje 80000 60000 40000 20000 ^4^44^^^ <50 51-100 101-200 > 201 -V. pajesen 15 -Gjavor 15 -Hrast 15 <50 51-100 101-200 >201 ^—V.pajesen 16 ^—G.javor 16 Hrast 16 Slika 78: Višinska struktura (N/ha) za tri najpogostejše drevesne vrste v mladju v letih 2015in 2016 glede na tretma. Na kontrolnih ploskvah kjer ni bilo ukrepanja je pajesen v letu 2016 dominiral v zgornjih plasteh mladja do višin 2 m (Slika 79). Podoben, vendar manj izrazit trend smo opazili tudi za tretmaja LZ in LS, kjerje pajesen kljub ukrepanju prehajal v zgornje plasti mladja. Prehajanja ni bilo na ploskvah s tretmajem PU, ki je bil pri preprečevanju razvoja visokega pajesena najuspešnejši (Slika 78). V spodnjih višinskih razredih do višine lm so se gostote visokega pajesena v vseh primerih močno zmanjšale, gostote gorskega javorja in gradna (na sliki hrast) pa so ostale na podobnih vrednostih kot leto prej (Slika 78). Rezultat nakazuje večjo sposobnost avtohtonih vrst da vztrajajo v spodnji plasti kljub slabšim svetlobnim razmeram, na drugi strani pa velike potrebe visokega pajesena po svetlobi, saj je ne glede na tretma skoraj povsem izginil iz spodnjih plasti mladja. Slika 79: Mestoma visoki pajesen povsem dominira v zgornji plasti mladja. Na slikije mladje na lokaciji RO 2 tri leta po sečnji in nasemenitvi visokega pajesena. 4.5 ZAKLJUČKI IN GOZDNOGOJITVENE SMERNICE ZA RAVNANJE S TUJERODNIMI INVAZIVNIMI VRSTAMI Širjenje neke drevesne vrste v prostoru je poleg osnovnih ekoloških značilnosti močno odvisno od strategij pomlajevanja, ki jih ta vrsta ima. Uspešnost pomlajevanja pravzaprav definira invazivnost vrste, ki je bolj invazivna, če je njeno pomlajevanje bolj uspešno. Na uspešnost pomlajevanja poleg lastnosti vrste ključno vplivajo ekološke razmere, v katerih se mladje razvija, zato invazivni potencial neke vrste ni enak na degradiranih rastiščih v primerjavi z ohranjenimi gozdovi (Slika 80). Ker se invazivni potencial, pa tudi vloge posameznih drevesnih vrst razlikujejo, je pomembno, da razlikujemo tudi ukrepe, s katerimi poskušamo uravnavati njihov razvoj. INVAZIVNOST? / \ Slika 80: Invazivni potencial in vloge tujerodnih drevesnih vrst niso povsod enake in so odvisne od ekosistema, v katerega se naselijo. Na slikije pomlajevanje visokega pajesena na degradiranih (levo; Foto R. Brus) in ohranjenih rastiščih (desno; Foto D. Roženbergar). Invazivnost robinije in visokega pajesena na spremenjenih in degradiranih rastiščih ni sporna. V takih primerih je potrebno presoditi kakšne pozitivne in negativne spremembe v okolju vrsti povzročata in alije potrebno s primernimi ukrepi zmanjšati njun vpliv. Namen naše raziskave je bil s pomočjo analize pomlajevanja ugotoviti, kako invazivna sta robinija in visoki pajesen v ohranjenih gospodarskih gozdovih in kakšni so potenciali obeh vrst za širjenje v prihodnosti. Ce želimo oceniti, kakšna je potencialna invazivnost robinije in visokega pajesena v ohranjenih gozdovih, kjer poteka normalno gospodarjenje moramo dobro poznati njune osnovne ekološke značilnosti (Preglednica 4). Robinija in visoki pajesen sta vrsti zgodnjih sukcesijskih stadijev, sta kratkoživi in svetloljubni, kar pojasnjuje njuno prisotnost na degradiranih rastiščih. Obe vrsti tudi močno odganjata iz panja in korenin, kar jima omogoča nenehno prisotnost na območju, kjer se uveljavita. Mehansko odstranjevanje, tudi mlajših osebkov manjših dimenzij, v nekaterih primerih celo poveča območje njunega pojavljanja (Kowarik in Säumel, 2007; Stone, 2009). Čeprav imata robinija in pajesen veliko podobnih lastnosti je pomembno, da poznamo tudi razlike. Seme visokega pajesena je razmeroma lahko in se lahko prenaša tudi na večje razdalje, hkrati pa ima veliko kaljivost, kar mu omogoča širjenje z lokacij ob prometnicah v notranjost gozda, če pride v bližini do odpiranja sestoja. Seme robinijeje težko in za kaljenje potrebuje mineralna tla in mora nekaj časa odležati, zato naj bi bilo pomlajevanje robinije s semeni manj pogosto in tudi manj uspešno (Stone, 2009). Glede na našo raziskavo je invazivnost obeh vrst v ohranjenih gozdovih razmeroma omejena. Ker sta tako robinija kot visoki pajesen izrazito svetloljubna, je njun razvoj v takih sestojih mogoče usmerjati s primernimi gojitvenimi ukrepi, ki so v veliki meri že del obstoječega gospodarjenja: 1. Malopovršinsko obnavljanje in pomlajevanje pod zastorom. Tak način pomlajevanja ustvarja razmere v katerih so avtohtone vrste konkurenčnejše. Glede na našo raziskavoje svetloba ekološki dejavnik, ki najmočneje vpliva na uspešnost pomlajevanja tako robinije, kot visokega pajesena. 2. Podaljševanje proizvodnih dob za odrasla drevesa robinije in visokega pajesena. Glede na literaturo in naša opažanja rastna moč obeh vrst upade v drugi polovici njunega življenjskega obdobja, zatoje smotrno starejša drevesa obeh vrst puščati v sestoju, kjer je to mogoče. Na tak način ohranjamo sklep krošenj, hkrati pa imajo zaradi kratkoživosti in manjše rasti robinije in visokega pajesena avtohtone vrste dolgoročno več možnosti, da prevzamejo zgornje socialne položaje v sestoju. Puščanje odraslih dreves sicer pomeni nenehno produkcijo semena, ki pa se ne razvije v mladje, če so svetlobne razmere neugodne. Ni povsem jasno kakšno vlogo imajo ženska drevesa pri visokem pajesenu. Tudi nekatere izkušnje iz tujine kažejo, da njihova sečnja in s tem prekinjena produkcija semena omeji širjenje te vrste, moški osebki pa še vedno zasenčujejo tla. Po drugi strani pa sečnja lahko sproži močnejše vegetativno razmnoževanje. V primeru sečnje na objektu R02 je po sečnji ženskih osebkov prišlo do močnega odganjanja iz korenin posekanih dreves in ob kombinaciji z žledolomom do širjenja visokega pajesena. 3. Skrb za polnilno plast. V sestojih, ki so potencialno ogroženi v smislu vdora robinije in visokega pajesena je smotrno aktivno delovanje v smislu vzdrževanja, pa tudi osnovanja polnilne plasti. Slednja onemogoča semensko pomlajevanje, obenem pa veča odpornost sestojev proti invaziji tujerodnih vrst v primeru poškodb glavnega sestoja zaradi ujm. 4. Vertikalno strukturirani sestoji in prebiralno gospodarjenje. Zaradi podobnih razlogov, kot pri polnilni plasti so gozdovi v katerih uporabljamo malopovršinske gojitvene zvrsti bolj odporni proti invaziji tujerodnih vrst. Negovalno prebiralno gospodarjenje je mogoče samo v določenih razmerah in ga ne moremo uporabljati povsod, so pa mogoče prilagoditve prevladujočega skupinsko postopnega gospodarjenja v smislu sproščene tehnike gojenja gozdov in trajnega gozda z večjo vertikalno strukturiranostjo sestojev, kjer to omogočajo rastiščne in sestojne razmere. Čeprav sta robinija in visoki pajesen v evropskem in slovenskem prostoru prisotna že več kot 100 let, vrsti nista velikopovršinsko vdirali v ohranjene gozdove. Kljub temu je pomembno, da razvijamo preproste in čim cenejše strategije ukrepanja, saj se stanje v okolju spreminja, pa tudi vrste se prilagajajo. Naša raziskava na objektu Rožnik 1 kaže, da so manjše zaplate odraslega gozda, ki jih prizadenejo ujme večjih razsežnosti (v tem primeru žledolom leta 2014) dobro okolje za širjenje invazivnih tujerodnih vrst. Kombinacija žledoloma leta 2014 in sanitarnih sečenj zaradi podlubnikov na večjih površinah poškodovanih gozdov v Sloveniji ustvarja idealne razmere za širjenje robinije in visokega pajesena. Ko se v takih razmerah v mladju začne pojavljati katera od invazivnih vrstje potrebno prilagojeno ukrepanje: 1. Pospeševanje vseh avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Glede na naše raziskave so tudi v primeru, ko se obe vrsti zaradi zunanjih dejavnikov množično pojavljata v mladju, vedno prisotne tudi avtohtone grmovne in drevesne vrste. Te vrste lahko s pospeševanjem s pridom uporabimo za zaviranje širjenja robinije in visokega pajesena. 2. Pravočasno ukrepanje. Glede na rezultate naše raziskave so ukrepi učinkoviti le, če so izvedeni razmeroma hitro po naselitvi tujerodne vrste v plast mladja, saj se zaradi njihove hitre višinske rasti možnosti vplivanja na njihov razvoj z oblikovanjem okolja hitro zmanjšujejo. 3. Saditev avtohtonih hitrorastočih drevesnih (grmovnih) vrst. Kjer naravnega pomladka avtohtonih vrst ni si lahko pomagamo s saditvijo. Vrste, ki jih sadimo naj bodo prilagojene rastišču in hitrorastoče, ki jih lahko kombiniramo s točkovno saditvijo bolj sencozdržnih vrst, kot so bukev, jelka in smreka. Namen teh vrstje zastiranje spodnjih plasti mladja in onemogočanje ponovnega pomlajevanja invazivne vrste, hkrati pa lahko predstavljajo dobro osnovo za osnovanje bodočega sestoja. Pomembno je, da sajene sadike redno sproščamo konkurence invazivnih vrst, kotje navedeno zgoraj. Konkretnih napotkov za zatiranje invazivnih vrstje v literaturi precej in različne tehnike odstranjevanja ali drugih ukrepov so dobro razvite v različnih delih sveta. V nadaljevanju navajamo nekaj možnosti neposrednega zatiranja, ki pa v večini primerov niso izvedljive na večjih področjih in so lahko uporabne pri točkovnem zatiranju na mestih, kjer je odstranjevanje pomembno zaradi varstvenih ali estetskih vidikov. Neposredno zatiranje je poleg tega vedno zelo drag način ukrepanja. Glede na literaturo iz ZDA (Anonymous 2012), mehansko odstranjevanje robinije v večini primerov ni učinkovito. Puljenje poganjkov iz korenin povzroči nove poškodbe korenin in še bolj intenzivno odganjanje. Slednje velja tudi za rezanje poganjkov. Najboljši učinki so, če rast poganjkov robinije kontrolirajo koze ali govedo, pri čemer je potrebna previdnost, saj je robinija lahko za živali toksična, če je je v prehrani preveč. Raziskava na Japonskem, kjer so strokovnjaki analizirali različne pristope k odstranjevanju robinije je pokazala, daje obročkanje robinije bolj učinkovito in cenejše od popolnega odstranjevanja. Visoki pajesen uspešno zatirajo s pomočjo herbicidov, ki so pri nas prepovedani in jih ne priporočamo, saj imajo negativne učinke na okolje in ljudi. Ena od možnosti zatiranja je tudi biološko zatiranje s pomočjo gliv, kipaješev preizkusni fazi. V vseh primerih, je za točkovno omejevanje širjenja robinije in visokega pajesena na mestih, kjer sta površinsko močno zastopana v mladju, najboljša kombinacija direktnega odstranjevanja in senčenja tal na katerih se nahaja. Nekateri ukrepi, ki jih na podlagi literature in lastne raziskave odstranjevanja visokega pajesena lahko podamo so: 1. Za omejevanje proizvodnje semena visokega pajesena poiščemo drevesa ženskega spola in jih odstranimo. Slednji napotek velja za že odprte sestoje, ko z odstranjevanjem odraslih dreves ne povečujemo bistveno sestojnih vrzeli. 2. Osebke mladja visokega pajesena in robinije odstranjujemo s puljenjem in ne z rezanjem ali direktno obžetvijo. Pulimo, če je mogoče po dežju, da odstranimo kar največji delež korenin mladih osebkov. 3. Delno učinkovit način za omejevanje rasti je tudi lomljenje poganjkov istega leta, ki sicer v redkih primerih rastlino uniči, zavira pa višinsko rast osebka, pri čemer je reakcija osebka manj intenzivna kot če odstranimo osebek z lomljenjem ali rezom nižje. 4. Odstranjevanje ponovimo enkrat letno zgodaj poleti, ko je rezervnih hranil v koreninah najmanj. 5. V primeru večjih osebkov (višje od 1 m) - puljenje ni več učinkovito. V tem primeru je mogoče delno obročkanje (odstranjevanje skorje in dela beljave na % oboda drevesa) osebkov. Tako robinija kot visoki pajesen v našem okolju kažeta veliko regeneracijsko sposobnost in potencial za širjenje v naravno okolje, zaradi česar soju tudi uporabljali za zasajanje golih kraških površin. Nekoč zelo zaželeni in uspešni vrsti pa imata danes povsem drugačen status, saj veljata za pomembni invazivki z izrazito negativnim vplivom na rastišča in biodiverziteto. Glede na raziskave se bosta tako robinija kot visoki pajesen verjetno še naprej širila v slovenske gozdove. Glavni dejavniki, ki lahko pospešijo invazijo obeh vrst tudi v bolj ohranjene gozdove so: a) obe vrsti sta konkurenčnejši od avtohtonih vrst v bolj suhi in toplejši klimi; b) zaradi sprememb podnebja bodo bodoče motnje v gozdnih ekosistemih pogostejše in večjih intenzivnosti; c) povsod prisotne in stabilne populacije robinije in visokega pajesena ob prometnicah, vodnih poteh in na gozdnem robu predstavljajo stalen vir semena; d) povečevanje relativnega deleža gozdnega roba v primerjavi z matico gozda, kar je še posebej problematično v Prekmurju, kjer je robinija v slovenskem prostoru najbolj prisotna. Omenjeni dejavniki lahko povzročijo val invazije robinije in visokega pajesena, ki je mogoč po dolgotrajnem stadiju relativnega mirovanja obeh vrst pri osvajanju prostora. Ker so take hitre invazije po dolgotrajnih obdobjih mirovanja znane iz drugih delov sveta je pomembno, da vzpostavimo sistem nadzorovanja obeh vrst, ki bi upravljalcem omogočal hitro ukrepanje v primeru povečevanja njunega deleža. Mestoma bo intenzivno odstranjevanje obeh vrst smiselno, vendar so to dragi in časovno zahtevni ukrepi, ki niso vedno učinkoviti. Sprijazniti se bomo morali, da sta obe vrsti postali del našega naravnega okolja, zato bo verjetno smotrno še večkrat pretehtati, kakšne pozitivne ali negativne učinke imata obe vrsti v posameznih območjih slovenskih gozdov in pri različnih uporabnikih prostora. Poleg tega je obe vrsti učinkov smiselno presojati iz različnih zornih kotov in boljjasno kot v preteklosti opredeliti, o kakšnih učinkihje govor. V prikazanem primeru gre za preliminarno raziskavo na pretežno podgorskih bukovih rastiščih, smiselna paje razširitev raziskav ekologije pomlajevanja na rastišča, kjer je kljub ohranjenosti verjetnost pojavljanja obeh vrst večja, kot so npr. gozdovi puhastega hrasta in gradna, hrastovo gradnovi gozdovi, termofilni bukovi gozdovi, predvsem pa obrečni gozdovi. Iz analiz in raziskav mladja težko sodimo, kakšen bo razvoj, rast in pomen invazivnih vrst v analiziranih sestojih v prihodnje. Ce bo v sestojih dovolj svetlobe, potem bosta verjetno tudi v naslednjih razvojnih fazah zasedala dominantne socialne položaje. V primeru slabših svetlobnih razmer pa domnevno ne. V začetku razvoja obeh vrst je njuna intenzivna višinska rast lahko posledica vegetativnega izvora, kasneje pa postane pomembnejša kot dejavnik omejevanja svetloba, kar potrjujejo tudi naše raziskave. Glede na literaturo se višinska rast robinije in visokega pajesena kasneje umiri, potrebe po svetlobi pa povečajo, kar lahko predstavlja priložnost za bolj prilagojene domače vrste. To je ključen trenutek v razvoju sestoja, ki močno definira njegovo končno strukturo in vrstno sestavo, zato je pomembno, da razširimo raziskave invazivnosti in ekologije robinije in visokega pajesena tudi v faze v katerih prihaja do prehajanja sestoja v zgornje drevesne plasti. 5 ZAKLJUČEK Tujerodne invazivne vrste predstavljajo veliko tveganje, saj velik del tujerodnih vrst postane invaziven, kar ima resne škodljive posledice na biotsko raznovrstnost in z njo povezane ekosistemske storitve ter negativno vpliva na druge družbene in gospodarske dejavnosti. Zaradi tega je potrebno takšne vrste raziskovati, spremljati in nadzorovati. Le tako bomo pridobili dovolj znanja za soočenje s problemi, ki jih invazivne tujerodne vrste povzročajo. V raziskavi smo ugotovili, da lahko v Sloveniji med problematične tujerodne invazivne drevesne vrste štejemo navadno ameriško duglazijo, zeleni bor, sitko, Lawsonovo pacipreso, japonski macesen, črni oreh, ameriški in pensilvanski jesen, rdeči hrast, kanadski topol, ameriški javor, visoki pajesen, robinijo, kraljevsko pavlovnijo. V naši raziskavi smo se osredotočili na robinijo in visoki pajesen. Robinija je invazivna tujerodna vrsta, ki je po eni strani nezaželena, po drugi pa lahko prinaša številne koristi. Naše simulacije nakazujejo na možnost večje širitve robinije v prihodnosti in napovedujejo dodatno širitev in povečane deleže te vrste v gozdnogospodarskem območju Murska Sobota in v Kraškem gozdnogospodarskem območju. Robinija postopno izpodriva nekatere avtohtone drevesne vrste. To pa lahko posledično pomeni postopno porušitev ugodnega ohranitvenega stanja nekaterih (predvsem nižinskih) gozdnih habitatnih tipov. Širitev robinije, ki je razmeroma prilagodljiva in na sušo dobro odporna drevesna vrsta, lahko ob podnebnih spremembah poleg naravovarstvenega problema pomeni tudi gospodarski problem. Ne glede na razmeroma črnoglede napovedi za prihodnost, ki nakazujejo izrazito povečanje deleža robinije v naših gozdovih, je smiselno nadaljevati s strategijo sonaravnega gospodarjenja in doslednim izvajanjem ustreznih gozdnogojitvenih ukrepov, ki bi vsaj deloma preprečevali njeno širitev. Pajesen je tipična pionirska lesnata vrsta, ki se pojavlja na območjih, kjer so prisotne različne motnje, kot so požarišča, nasuta zemlja, ob cestah, zapuščene poljedelske površine, gozdne poseke in podobno. V Sloveniji sklenjene populacije pajesena najdemo le v zahodnem delu Slovenije, drugje se pojavlja bolj posamezno ali ob rekah. Na invazivnost pajesena vplivata predvsem makroklima in rastiščne razmere. Velika verjetnostje, da se bo pajesen razširil v submediteranskih nižinskih gabrovih gozdovih, sekundarnih gozdovih črnega in rdečega bora, cerovih, gradnovih ter puhavčevih gozdovih s črnim gabrom, v podgorskih in termofilnih bukovih gozdovih, gozdovih plemenitih listavcev ter tudi v obrežnih gozdovih, manjša pa je možnost pojavljanja pajesena v gorskih bukovih gozdovih, kostanjevih gozdovih, gradnovih gozdovih in gozdovih rdečega bora. Pajesena ne pričakujemo v gorskih bukovih, smrekovih injelovih gozdovih. Glede na našo raziskavo je invazivnost obeh vrst v ohranjenih gozdovih razmeroma omejena. Ker sta tako robinija kot visoki pajesen izrazito svetloljubna, je njun razvoj v takih sestojih mogoče usmerjati s primernimi gojitvenimi ukrepi, ki so v veliki meri že del obstoječega gospodarjenja. Sprijazniti se bomo morali, da sta obe vrsti postali del našega naravnega okolja, zato bo verjetno smotrno še večkrat pretehtati, kakšne pozitivne ali negativne učinke imata obe vrsti v posameznih območjih slovenskih gozdov in pri različnih uporabnikih prostora. Poleg tega je obe vrsti učinkov smiselno presojati iz različnih zornih kotov in boljjasno kot v preteklosti opredeliti, o kakšnih učinkihje govor. 6 ZAHVALA Zahvaljujemo se dr. Branku Vrešu, inž. Zvonetu Sadarju, mag. Andreju Seliškaiju, mag. Mladenu Prebevšku, univ. dipl. inž. Mateju Reščiču, univ. dipl. inž. Zoranu Zavrtaniku, univ. dipl. inž. Marku Gaspariču, Branetu Anderletu in Branku Dolinarju za posredovanje terenskih podatkov o pojavljanju pajesena. Za pomoč pri izbiri terenskih raziskovalnih objektov za raziskavo ekologije pomlajevanja visokega pajesena in robinije se zahvaljujemo univ. dipl. inž. Zoranu Zavrtaniku, univ. dipl. inž. Heleni Zorn in univ. dipl. inž. Milošu Brinovcu. Vsem strokovnjakom ZGS, ki so odgovorili na naša vprašanja v anketi, se zahavljujemo za sodelovanje. Iztoku Sajku se zahvaljujemo za pripravo grafičnih prilog. 7 LITERATURA Accetto, M. 1994. Močvirski in poplavni gozdovi, Zasnova rajonizacije ekosistemov Slovenije. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Anko, B. (ur.), Smole, M., Watton, I. (prev.), 1989. Gozdni red za Ilirske province 1810. Viri za zgodovino gozda in gozdarstva na Slovenskem 5. Ljubljana. Anko, B. 1984a. Kresničke iz gozdarske zgodovine. Gozdarski vestnik, 42, 2: 75-76. Anko, B. 1984b. Umni gospodar o kozah: Kresničke iz gozdarske zgodovine. Gozdarski vestnik, 42, 5: 232-234. Anonymous. 1858. O seji akacije. Novice gospodarske, obertniške in narodne 35, XVI, p.l. Anonymous. 2012 Black locust, Robinia pseudoacacia. M. D. o. N. Resources and M. N. F. Inventory (eds.), str. 7. ARSO (Agencija RS za okolje), 2005. Podnebne karte povprečnih mesečnih in letnih temperatur 1971-2000. ARSO (Agencija RS za okolje), 2006a. Podnebne karte povprečnih mesečnih in letnih padavin 1971-2000. ARSO (Agencija RS za okolje), 2006b. Podnebne karte povprečnih mesečnih in letnih evapotranspiracij 1971-2000. Askeev, O. V., Tischin, D., Sparks, T. H., Askeev, I. V. 2005. The effect of climate on the phenology, acorn crop and radial increment of pedunculate oak (Quercus robur) in the middle Volga region, Tatarstan, Russia. Int. J.Biometeorol., 49: 262-266. Benesperi, R., Giuliani, C., Zanetti, S., Gennai, M., Mariotti Lippi, M., Guidi, T., Nascimbene, J., Foggi, B., 2012. Forest plant diversity is threatened by Robinia pseudoacacia (black-locust) invasion. Biodivers. Conserv. 21, 3555-3568. doi:10.1007/sl0531-012-0380-5. Bergant, K. 2003. Projekcije simulacij globalne klime na lokalni nivo in njihova uporaba v agrometeorologiji. doktorska disertacija, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Bergant, K. 2007. Projekcije podnebnih sprememb za Slovenijo. V: Jure M. (ur.), Podnebne spremembe - Vpliv na gozd in gozdarstvo. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Ljubljana, Strokovna in znanstvena dela, 130: 67-86. Botta-Dukat, Z., 2008. Invasion of alien species to Hungarian (semi-)natural habitats. Acta Bot. Hung. 50, 219-227. doi:10.1556/ABot.50.2008.Suppl.ll. Braun-Blanquet, J. 1964. Pflanzensoziologie, Grundzüge der Vegetationskunde. Springer Verlag, Wien. Breiman, L. 2001. Random forests .Machine Learning 45 (1): 5-32. Bruelheide, H. 2000. A new measure of fidelity and its application to defining species groups. Journal ofVegetation Science 11: 167-178. Brus, R. 2004. Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana, Mladinska knjiga, 399 s. Brus, R. 2005. Dendrologija za gozdarje. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 408 s. Brus, R. 2012. Drevesne vrste na Slovenskem. 2., dopolnjena izdaja, Mladinska knjiga in samozaložba, Ljubljana, 406 s. Brus, R., Arnšek, T., Gajšek, D. 2016. Pomlajevanje in širjenje visokega pajesena {Ailathnus altissima (Mill.) Swingle) in the Goriška region. Gozdarski vestnik 74: 115-125. Brus, R., Dakskobler, I. 2001. Visoki pajesen. Proteus 63, 5: 224-228. Brus, R., Gajšek, D. 2014. The Introduction of Non-Native Tree Species to Present-Day Slovenia. V: Stih, Peter (ur.), Zwitter, Z. (ur.). Man, nature and environment between the northern Adriatic and the eastern Alps in premodern times. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana. ZbirkaZgodovinskegačasopisa, 48: 380-392. Brzeziecki, B., Kienast, F., Wildi, O. 1993. A simulated map of the potential natural forest vegetation in Switzerland. Journal ofVegetation Science 4: 499-508. Brzeziecki, B., Kienast, F., Wildi, O. 1995. Modelling potential impacts of climate change on the spatial distribution of zonal forest communities in Switzerland. Journal of Vegetation Science 6: 257-268. Bucharova, A., van Kleunen, M. 2009. Introduction history and species characteristics partly explain naturalization success of North American woody species in Europe. Journal ofEcology, 97: 230-238. Buchholz, S., Tietze, H., Kowarik, I., Schirmel, J., 2015. Effects of a Major Tree Invader on Urban Woodland Arthropods. PLOS ONE 10, e0137723. doi:10.1371/journal.pone.0137723 Buzhdygan, O.Y., Rudenko, S.S., Kazanci, C., Patten, B.C., 2016. Effect of invasive black locust (Robinia pseudoacacia L.) on nitrogen cycle in floodplain ecosystem. Ecol. Model. 319, 170-177. doi:10.1016/j.ecolmodel.2015.07.025 Castro-Diez, P., Valle, G., Gonzälez-Munoz, N, Alonso, A. 2014. Can the Life-History Strategy Explain the Success of the Exotic Trees Ailanthus altissima and Robinia pseudoacacia in Iberian Floodplain Forests? PLoS ONE 9: el00254. Chiabai, A., Travisi, C. M., Markandya, A., Ding, H., Nunes, P. A. L. D. 2011. Economic assessment of forest ecosystem services losses: Cost of policy inaction. EnvironmentalResource Economics 50 (3): 405-445. Chytry, M., Maskell, L. C., Pino, J., Pyšek, P., Vila, M., Font, X., Smart, S. M. 2008. Habitat invasions by alien plants: a quantitative comparison among Mediterranean, subcontinental and oceanic regions of Europe. Journal of Applied Ecology 45: 448458. Chytry, M., Tichy, L., Holt, J., Botta-Dukät, Z. 2002. Determination of diagnostic species with statistical fidelity measures. Journal ofVegetation Science 13: 79-90. Constän-Nava, S., Bonet, A., Pastor, E., Lledo, M.J., 2010. Long-term control of the invasive tree Ailanthus altissima: Insights from Mediterranean protected forests. For. Ecol.Manag. 260, 1058-1064. doi:10.1016/j.foreco.2010.06.030 CPVO (Center za pedologijo in varstvo okolja), 1999. Digitalna pedološka karta Slovenije 1 : 25.000. Crosti, R., Agrillo, E., Ciccarese, L., Guarino, R., Paris, P., Testi, A., 2016. Assessing escapes from short rotation plantations of the invasive tree species Robinia pseudoacacia L. in Mediterranean ecosystems: a study in central Italy. IForest -Biogeosciences For. el-e8. doi:10.3832/iforl526-009 CRU 2008. Climatic Research Unit School of Environmental Sciences, Faculty of Science, University ofEast Anglia, Norwich, UK, Čarni, A., Marinček, L., Seliškar, A., Zupančič, M. 2002. Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije 1 : 400.00. Čarni, A., Matevski, V., Juvan, N., Kostadinovski, M., Košir, P., Marinšek, A., Paušič, A., Sile, U. 2016. Transition along gradient from warm to mesic temperate forests evaluated by GAMM. JournalofPlantEcology 9: 410-433. DAISIE, European Invasive Alien Species Gateway, 2008. Oxyura jamaicensis. Available from: www.europe-aliens.org/speciesFactsheet.do?speciesId=50432 [1. april 2009], Dakskobler, I. 1996. Bukovi gozdovi Srednjega Posočja. Scopolia 35: 1-78. Dakskobler, I. 1997. Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraberex Borhidi 1963. RazpravelV. razredaSAZU38: 165-255. Dakskobler, I. 1999. Contribution of the knowledge of the association Fraxino orni-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1997. Wissenschaftliche Mitteilungen aus dem NiederösterreichischenLandesmuseum 12: 25-52. Dakskobler, I. 2006: Prispevek k poznavanju gozdne vegetacije Krasa (jugozahodna Slovenija). Annales, Ser. hist. nat. (Koper), 16 (1): 57-76. Dakskobler, I. 2007. Gozdovi plemenitih listavcev v Posočju. Scopolia 60: 1-287. Dakskobler, I. 2012. Pregled bukovih rastišč v Sloveniji. V: Bončina, A. (ur.), Bukovi gozdovi v Sloveniji: ekologija in gospodarjenje, s. 58-74. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Dakskobler, I. 2013. Phytosociological characteristics of beech forests in the colline belt of the sub-Mediterranean region of Slovenia. Hrvatska misao 46 (2013): 173-189. Dakskobler, I. 2016: Phytosociological analysis of riverine forests in the Vipava and Reka Valleys (southwestern Sloveniaj. Folia biologica etgeologica 57 (1): 5-61. Dakskobler, I., 2014: Phytosociological description of Quercus petraea forest stands with Chamaecytisus hirsutus and Erica carnea in the Vipavska brda (southwestern Slovenia). ActaSilvae etLigni 103: 1-20. Dakskobler, I., Košir, P., Kutnar, L. 2013. Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji: združbe gorskegajavorja, gorskega bresta, velikegajesena, ostrolistnegajavorja, lipe in lipovca. Ljubljana. Gozdarska založba. Dakskobler, I., Kutnar, L., Rozman, A. 2015. Bazoljubno borovje v Sloveniji: združbe črnega in rdečega bora na karbonatni podlagi in rušja v alpskih dolinah. Založba Silva Slovenica, Ljubljana. Dakskobler, I., Kutnar, L., Sile, U., Vreš, B., 2016. Prisotnost in pogostnost tujerodnih rastlinskih vrst v gozdnih rastiščnih tipih Slovenije: V: Jure, M. (ur.): Invazivne tujerodne vrste v gozdovih ter njihov vpliv na trajnostno rabo gozdnih virov. Zbornik prispevkov posvetovanja z mednarodno udeležbo, XXXIII. Gozdarski študijski dnevi, Ljubljana, 14.-15. april 2016, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdnevire, Ljubljana, s. 125-141. Dakskobler, I., Kutnar, L., Zupančič, M. 2014. Toploljubni listnati gozdovi v Sloveniji: toploljubni gozdovi kraškega gabra, puhastega hrasta, gradna, črnega gabra in malega jesena v submediteranskem fitogeografskem območju in ponekod v notranjosti države. Gozdarska založba. Dakskobler, I., Sadar, Z. 2016. Rusco aculeati-Quercetum cerridis. (v pripravi) Debeljak, M., Ficko, A., Brus, R. 2015. The use of habitat and dispersal models in protecting European black poplar (Populus nigra L.) from genetic introgression in Slovenia. Biological Conservation 184: 310-319. Duckworth, J. C., Kent, M., Ramsay, P. M. 2000. Plant functional types: an alternative to taxonomic plant community description in biogeography? Progress in Physical Geography 24: 515-542. Essl, F., 2007: From ornamental to detrimental? The incipient invasion of Central Europe by Paulownia tomentosa. Preslia 79: 377-389. Fekete, G., Molnär, Z., Magyar, I., Somodi, I., Varga, Z. 2014. A new framework for understanding Pannonian vegetation patterns: regularities, deviations and uniqueness. CommunityEcology 15: 12-26. Feret, P. 1985. Ailanthus: variation, cultivation, and frustration. Journal of Arboriculture 11, 12: 361-368. Ferner, S., Guisan, A., 2006. Spatial modelling of biodiversity at the community level. Journal ofApplied Ecology 43 (3): 393-404. Filippou, P., Bouchagier, P., Skotti, E., Fotopoulos, V. 2014. Proline and reactive oxygen/nitrogen species metabolism is involved in the tolerant response of the invasive plant species Ailanthus altissima to drought and salinity. Evironmental and ExperimentalBotany 97: 1-10. Fleischmann, A., 1844. Uebersicht der Flora Krain's, oder Verzeichniss der im Herzogthume Krain wildwachsenden und allgemein cultivirten, sichtbar blühenden Gewächse sammt Angabe ihrer Standorte. Laibach. GeodetskaupravaRepublike Slovenije. 2009. Državnatopografska karta 1 : 5000. Geološki zavod Slovenije. 2003. Osnovna geološka karta Slovenije. Giperborejski, B. 1952. Vrste drveta za pošumljavanje krša Dalmacije. Sumarski list 76: 390-400. Gozdnogospodarski načrt, 1997 - 2006. GE Rast, 56,4:35 str. Grime, J. P. 1988. The C-S-R model of primary plant strategies - origins, implications and tests. V: Gottlieb, L. D., Jain (ur.), Plant evolutionary biology, s. 371-393. Champman and Hall, London. Grime, J. P. 2001. Plant strategies, vegetation processes, and ecosystem properties, 2nd edition. New York. GURS (Geodetska uprava RS), 2006. Digitalni model reliefa DMR100. Habitatna direktiva 1992. Council Directive 92/43/EEC of 21 May 1992 on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/Lex UriServ.do?uri=CELEX:31992L0043: EN:HTML Hennekens, S. M., Schaminee, J. H. J. 2001. TURBOVEG, a comprehensive data base management system for vegetation data. Journal ofVegetation Science 12: 589-591. Hijmans, R. J., Cameron, S. E., Parra, J. L., Jones, P. G., Jarvis, A. 2005. Very high resolution interpolated climate surfaces for global land areas. International Journal of Climatology 25: 1965-1978. Horvat, A. 1964. Pošumljivanje degradiranih krških površina sjetvom. Sumarski list, Zagreb, 5, 6: 213-225. Hu, S.Y.1979. Ailanthus. Arnoldia 39: 29-50. Hunt, R., Hodgson, J., Thompson, K., Bungener, P., Dunnett, N., Askwe, A. 2004. A new practical tool for deriving a functional signature for herbaceous vegetation. Applied VegetationScience 7: 163-170. Idžojtić, M., Zebec, M. 2006. Rasprostanjenost pajesen (Ailanthus alissima i šrjenje invazivnih drvenstih neofita u Hrvatskoj. Glasnik za šumske pokuse, posebno izdanje 5: 315-323. IPCC 2001. Climate Change 2001: impacts, adaptation and vulnerability. V: McCarthy, J.J., Canziani, O.F., Leary, N.A., Dokken, D.J., White, K.S., (ur.), Contribution of Working Group II to the Third Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC). Cambridge, UK, Cambridge University Press. IPCC 2007. Climate Change 2007: impacts, adaptation and vulnerability. V: Parry M. L., Canziani O. F., Palutikof J. P., Van Der Linden P. J., Hanson C. E. (ur.), Contribution of Working Group II to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC), Cambridge, UK, Cambridge University Press. Ivajnšič, D., Cousins, S. A., Kaligarič, M., 2012. Colonization by Robiniapseudoacacia of various soil and habitat types outside woodlands in a traditional Central-European agricultural landscape. PolJEcol 60, 301-309. Javornik, J., Dakskobler, I., 2014: Paulownia tomentosa (Thunb.) Steud. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 33: 69-73. Jogan, N. 2000. Neofiti - rastline pritepenke. Proteus 63: 31-36. Katona, K, Kiss, M., Bleier, N. in sod. 2013. Ungulate browsing shapes climate change impacts on forest biodiversity in Hungary, Biodivers Conserv 22: 1167-1180. Kellomäki, S., Leinonen, S. (ur.) 2005. Management of European Forests under Changing Climatic Conditions. Final Report of the Project Silvistrat. Joensuu, Finland University of Joensuu, Research Notes, 163. Kienast, F. 1991. Simulated effects of increasing atmospheric C02 and changing climate on the successional characteristics of Alpine forest ecosystems. Landscape Ecology 5: 225-238. Kienast, F., Brzeziecki, B., Wildi O. 1996. Long-term adaptation potential of Central European mountain forests to climate change: a GIS-assisted sensitivity assessment. Forest Ecology andManagement 80: 133-153. Kienast, F., Brzeziecki, B., Wildi, O. 1994. Computergestützte Simulation der räumlichen Verbreitung naturnaher Waldgesellschaften in der Schweiz. Schweiz. Zeitschrift für Forstwesen 145: 293-309. Kienast, F., Brzeziecki, B., Wildi, O. 1998. Potential impacts of climate change on species richness in mountain forests an ecological risk assessment. Biological Conservation, 83: 291-305. Klotz, S., Kühn, I., Durka (ur.). 2002. BIOLFLOR - Eine Datenbank zu biologischökologischen Merkmalen der Gefäßpflanzen in Deutschland. Bundesamt für Naturschutz, Bonn. Knapp, L. B., Canham, C. D. 2000. Invasion of an old-growth forest in New York by »Ailanthus altissima«: sapling growth and recruitment in canopy gapsl. Journal of the TorreyBotanicalSociety 127: 305-315. Knüsel, S., Conedera, M., Rigling, A., Fonti, P., Wunder, J. 2015. A tree-ring perspective on the invasion of Ailanthus altissima in protection forests. Forest Ecology and Management 354: 334-343. Kobler, A., Kutnar, L. 2010. Potential forest change in Slovenia due to climate warming. IUFRO 3.08 Small-Scale Forestry Conference Proceedings, Bled, 6.-12junij 2010. Kowarik, I. 1983. Zur Einbürgerung und zum pflanzengeographischen Verhalten des Götterbaumes (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) im französischen Mittelmeergebiet(Bas-Languedoc). Phytocoenologia 11: 389-405. Kowarik, I. 1995. Clonal growth in Ailanthus altissima on natural site in West Virginia. Journal ofVegetation Science 6: 853-856. Kowarik, I., Säumel, I. 2007. Biological flora of Central Europe: Ailanthus altissima (Mill.) Swingle. Perspecives in Plant Ecology, Evolution and Systematics 8: 207237. doi:10.1016/j.ppees.2007.03.002 Krizsik, V., Körmöczi, L., 2000. Spatial spreading of Robinia pseudoacacia and Populus alba clones in sandy habitats. Tiscia 32, 3-8. Kutnar, L. 2012. Tujerodne in invazivne vrste v gozdu s poudarkom na drevesnih vrstah. V: Jogan, N., Bačič, M., Strguljc Krajšek, S. (ur.), Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv za ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajno rabo virov. Končno poročilo projekta., s. 70-97. Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta), Ljubljana. Kutnar, L., Kobler, A. 2013. Sedanje stanje razširjenosti robinije (Robinia pseudoacacia L.) v Sloveniji in napovedi za prihodnost. Acta Silvae et Ligni 102: 21-30. Kutnar, L., 2013. Non-native and invasive tree species in the Slovenian forests. Gozdarski Vestn. 71, 402-417. Kutnar, L., Dakskobler, I., 2014. Ocena stanja ohranjenosti gozdnih habitatnih tipov (Natura 2000) in gospodarjenje z njimi. Gozdarski vestnik 72(10): 419-439. Kutnar, L., Kobler, A. 2007. Potencialni vpliv podnebnih sprememb na gozdno vegetacijo v Sloveniji. V: Jurc, M. (ur.). Podnebne spremembe: vpliv na gozd in gozdarstvo, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Strokovna in znanstvena dela 130: 289-304. Kutnar, L., Kobler, A. 2011. Prediction of forest vegetation shift due to different climate-change scenarios in Slovenia. Sumarski list 135 (3-4): 113-126. Kutnar, L., Kobler, A. 2013. Sedanje stanje razširjenosti robinije (Robinia pseudoacacia L.) v Sloveniji in napovedi za prihodnost. Acta Silvae etLigni 102: 21-30. Kutnar, L., Kobler, A., Bergant, K. 2009. Vpliv podnebnih sprememb na pričakovano prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacije. Zbornik gozdarstva in lesarstva 89: 33-42. Kutnar, L., Kobler, A., Džeroski, S. 2012. Napovedi spreminjanja deleža bukovih gozdov in obilja bukve v spremenjenih okoljskih razmerah. V: Bončina, A. (ur). Bukovi gozdovi v Sloveniji: ekologija in gospodarjenje. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, s. 259-270. Kutnar, L., Pisek, R., 2013: Tujerodne in invazivne drevesne vrste v gozdovih Slovenije. Gozdarskivestnik 71 (9): 402-417. Lambdon, P. W., Pyšek, P., Basnou, C., Hejda, M., Arianoutsou, M., Essl, F., Jarošik, V., Pergl, J., Winter, M., Anastasiu, P., Andriopoulos, P., Bazos, I., Brundu, G., Celesti- Grapow, L., Chassot, P., Delipetrou, P., Josefsson, M., Kark, S., Klotz, S., Kokkoris, Y., Kühn, I., Marchante, H., Perglova, I., Pino, J., Vila, M., Zikos, A., Roy, D., Hulme, P. 2008. Alien flora of Europe: species diversity, temporal trends, geographical patterns and research needs. Preslia 80: 101-149. Landenberger, R. E., Kota, N. L., Mcgraw, J. B. 2007. Seed dispersal of the non-native invasive tree Ailanthus altissima into contrasting environments. Plant Ecology 192, 1: 55-70. Lee, C.-S., Cho, H.-J., Yi, H., 2004. Stand dynamics of introduced black locust (Robinia pseudoacacia L.) plantation under different disturbance regimes in Korea. For. Ecol. Manag. 189, 281-293. doi:10.1016/j.foreco.2003.08.012 Lexer, M. J., Hönninger, K., Scheifinger, H., Matulla, Ch., Groll, N, Kromp-Kolb, H., Schadauer, K., Starlinger, F., Englisch, M., 2002. The sensitivity of Austrian forests to scenarios of climatic change: a large-scale risk assessment based on a modified gap model and forest inventory data. ForestEcology andManagement 162: 53-72. Maarel van der, E. 1979. Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio 39: 97-114. Maracchi, G., Sirotenko, O., Bindi, M. 2005. Impacts of present and future climate variability on agriculture and forestry in the temperate regions: Europe. Climatic Change 70:117-135. Marchesetti, C. 1896-1897. Flora di Trieste e de' suoi dintorni. Trieste. Marinček, L. 1996. Prispevek k poznavanju asociacije Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstić 1972. Razprave IV. razreda SAZU36: 119-146. Marinček, L., Papež, J., Dakskobler, I., Zupančič, M. 1990. Ornithogalo pyrenaici-Fagetum ass. nova, nova združba bukovih gozdov v Sloveniji. Scopolia 22: 1-22. Marinček, L., Poldini, L., Zupančič, M. 1983. Ornithogalopyrenaici-Carpinetum ass. nova in Slowenien und Friaul-Julisch Venetien. Razprave IV. razreda SAZU24: 259-328. Marinček, L., Zupančič, M. 1995. Nomenklaturna revizija acidofilnih bukovih in gradnovih gozdov zahodnega območja ilirske florne province. Hladnikia 4: 29-35. Martinčič, A. (ur.). 2007. Mala flora Slovenije, 4. izdaja. Tehniška založba, Ljubljana. McCune, B., Mefford, M.J. 1999. PC-ORD. Multivariate Analysis of Ecological Data. Version 5.0. MjM Software, Gleneden Beach, Oregon, US. Medak, J. 2011: Sume pitomog kestena s prasećim zeljem (Aposeridio foetidae-Castanetum sativae ass. nova) u Hrvatskoj. Sumarski list (Zagreb) 135 Posebni broj: 5-24. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. 2007. Pedološka karta Slovenije 1 : 25.000. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2016. Raba. Javni pregledovanik grafičnih podatkov MKO. Moles, A. T., Perkins, S. E., Laffan, S. W., Flores-Moreno, H., Awasthy, M., Tindall, M. L., Sack, L., Pitman, A., Kattge, J., Aarssen, L. W., Anand, M., Bahn, Mi., Blonder, B., Cavender-Bares, J., Cornelissen, J. H., Cornwell, W. K., Diaz, S., Dickie, J. B., Freschet, G. T., Gutierrez, A.G., Hemmings, F. A., Hickler, T., Hitchcock, T. D., Keighery, M., Kleyer, M., Kurokawa, H., Leishman, M. R., Liu, K., Niinemets, Ü., Onipchenko, V., Onoda, Y., Penuelas, J., Pillar, V. D., Reich, P. B., Shiodera, S., Siefert, A., Sosinski, E. E., Soudzilovskaia, N. A., Swaine, E. K., Swenson, N. G., van Bodegom, P. M., Warman, L., Weiher, E., Wright, I. J., Zhang, H., Zobel, M., Bonser, S. P. 2014. Which is a better predictor of plant traits: temperature or precipitation? Journal of Vegetation Science 25: 1167-1180. Motta R., Nola P., Berretti R. 2009. The rise and fall of the black locust (Robinia pseudoacacia L.) in the "Siro Negri" Forest Reserve (Lombardy, Italy): lessons learned and future uncertainties. Annals of Forest Science 66 (4): 410 (10 s.). doi:10.1051/forest/2009012 Mucina, L., Bueltmann, H., Dierssen, K., Jean-Paul Theurillat, Raus, T., Carni, A., Sumberovä, K., Willner, W., Dengler, J., Gavilän Garcia, R., Chytry, M., Häjek, M., Di Pietro, R., Pallas, J., Daniels, F. J. A., Bergmeier, E., Santos Guerra, A., Ermakov, N, Valachovič, M., Schaminee, J. H. J., Lysenko, T., Dudukh, Y. P., Pignatti, S., Rodwell, J. S., Capelo, J., Weber, H. E., Solomeshch, A., Dimopoulos, P., Aguiar, C., Hennekens, S. M., Tichy, L. 2016. Vegetation of Europe: Hierarchical floristic classification system of vascular plant, bryophyte, lichen, and algal communities. Applied Vegetation Science 19:v tisku. Nascimbene, J., Lazzaro, L., Benesperi, R., 2015. Patterns of ß-diversity and similarity reveal biotic homogenization of epiphytic lichen communities associated with the spread of black locust forests. Fungal Ecol. 14, 1-7. doi:10.1016/j.funeco.2014.10.006 Nascimbene, J., Marini, L., 2010. Oak forest exploitation and black-locust invasion caused severe shifts in epiphytic lichen communities in Northern Italy. Sei. Total Environ. 408, 5506-5512. doi:10.1016/j.scitotenv.2010.07.056 Ogris, N, Jure, M., 2007. Potencialne spremembe v razširjenosti samoniklih vrst javorov {Acer pseudoplatanus, A. compestre, A. platanoides, A. obtusatum) zaradi podnebnih sprememb v Sloveniji. V: Jure, M. (ur.). Podnebne spremembe: vpliv na gozd in gozdarstvo, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Strokovna in znanstvena dela 130: 317-334. Ogris, N., Jure, M., Jure, D. 2008. Varstvo bukovih gozdov - danes injutri. V: Bončina, A. (ur.). Bukovi gozdovi-ekologija in gospodarjenje: zbornik razširjenih povzetkov predavanj. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 36-39. Oksanen, J.2015. Multivariate Analysis ofEcological Communities in R: vegan tutorial. Paušič, A., Carni, A. 2013. Functional response traits and plant community strategy indicate the stage of secondary succession. Hacquetia 11: 209-225. Petauer, T. 1993. Leksikon rastlinskih bogastev. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 686 s. Pignatti, S., Menegoni, P., Pietrosanti, S. 2005. Valori di bioindicazione delle piante vaseolari della flora d'Italia. Braun-Blanquetia 39: 1-97. Plachuelo, G., Catalan, P., Delgado, J. A. 2016. Gone with the wind and the stream: Dispersal in invasive species Ailanthus altissima. Acta Oecologica 73: 31-37. Poldini, L. 2008. Nomenklatorische Berichtigung von Ostryo-Quercetum pubescentis (Horvat 1959) Trinajstić 1977. Hacquetia 7: 173-174. Poldini, L. 2009. La diversitä vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. Goliardiche, Trieste. Pospichal, E. 1897-1899. Flora des Österreichischen Küstenlandes. Band 1 & 2. Leipzig, Wien. Potočnik, M. 1939. Problemi prekmurskega gozdarstva (2. del - konec). Gozdarski vestnih 11: 121-126. Puncer, I., Zupančič, M. 1981. Novi združbi gradna v Sloveniji {Melampyro vulgati-Quercetumpetraeae ass. nova s. lat.). Scopolia 2: 1-47. Pysek, P., Richardson, D. M. 2012. Invasive species. V: Craig, R. K., Nagle, J. C., Pardy, B., Schmitz, O., Smith, W. (ur.), Ecosystem Management and Sustainability, s. 211219. Berkshire Encyclopaedia of Sustainability. Berkshire Publishing Group, Great Barrington, MA. Radtke, A., Ambrass, S., Zerbe, S., Tonon, G., Fontana, V., Ammer, C. 2013. Traditional coppice forest management drives the invasion of Ailanthus altissima and Robinia pseudoacacia into deciduous forests. Forest Ecology and Management 291: 308317. doi:10.1016/j.foreco.2012.11.022. Raunkiaer, C. 1934. The life forms of plants and statistical plant geography, being the collected papers of C. Raunki^r. Oxford University Press, Oxford, UK. Ribeiro, D., Carni, A., Somodi, I. 2011. Vzorci razširjenosti invazivne vrste Robinia pseudoacacia v severovzhodni Sloveniji. AnnaliPAZU 1: 28-32. Ribeiro, D., Somodi, I., Carni, A. 2016. Transferability of a predictive Robinia pseudoacacia distribution model in northeast Slovenia. Acta Geographica Slovenica 56: 25-43. Richardson, D. M., Hui, C., Nunez, M. A., Pauchard, A., 2014. Tree invasions: patterns, processes, challenges and opportunities. Biol. Invasions 16, 473-481. doi:10.1007/sl0530-013-0606-9 Richardson, D. M., Rejmanek, M., 2011. Trees and shrubs as invasive alien species - a global review: Global review of invasive trees & shrubs. Divers. Distrib. 17, 788-809. doi:10.1111/j.l472-4642.2011.00782.x Rudolf, S. 2004. Robinija {Robinia pseudoacacia L.) v severovzhodni Sloveniji. Diplomsko delo, Visokošolski strokovni študij, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 64 s. Rudolf, S., Brus, R. 2006. Razširjenost in invazivnost robinije {Robiniapseudoacacia L.) v severovzhodni Sloveniji. Gozdarski vestnih 64 (3): 134-140, 157-159. Schober, F. 1872. Ufficiali della societa agraria. La provincia dell' Istria. Guiseppe Tondelli (ur.). Capodistria, 6, 1: 894-897. Seliškar, T., Vreš, B., Seliškar, A., 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitutZRC SAZU, Ljubljana. Shaver, G. R., Canadell J., Chapin III F. S., Gurevitch J., Harte J., Henry G., Ineson P., Jonasson S., Mellilo J., Pitelka L., Rustad L. 2000. Global warming and terrestrial ecosystems: a conceptual framework for analysis. Bioscience 50: 871-882. Sheppard, A. W., Shaw, R. H., Sforza, R., 2006. Top 20 environmental weeds for classical biological control in Europe: a review of opportunities, regulations and other barriers to adoption. WeedRes. 46, 93-117. Shipley, B. 2010. From plant traits to vegetation structure: chance and selection in the assembly of ecological communities. Cambidge. Simić, M., Kromar, J. 1951. Zdravilna zelišča in gozdni sadeži so važni stranski produkti našega gozda. Gozdarski vestnih 9: 185-187. Skoberne, P. 2004. Strokovni predlog za omrežjeNatura 2000. Proteus 66: 400-406. Somodi, I., Carni, A., Ribeiro, D., Podobnikar, T. 2012: Recognition of the invasive species Robinia pseudacacia from combined remote sensing and GIS sources. Biologicalconservation 150: 59-67. Sotošek, S. 1938a. Razmišljanje o pogozdovanju (2. del - nadaljevanje). Gozdarski vestnik 1: 25-30. Sotošek, S. 1938b. Razmišljanje o pogozdovanju (3. del - nadaljevanje ). Gozdarski vestnik 1: 55-60. Stančič, L. 2016. Ocena gospodarske vloge robinije (Robinia pseudoacacia) v zahodni Sloveniji. Zbornik - XXXIII Gozdarski študijski dnevi: Invazivne tujerodne vrste v gozdovih ter njihov vpliv na trajnostno rabo gozdnih virov. 177- 183. Staska, B., Essl, F., Samimi, C. 2014. Density and age of invasive Robinia pseudoacacia modulate its impact on floodplain forests. Basic and Applied Ecology 15 (6), 551558. Steinmann, K., Linder, H. P., Zimmermann, N. E., 2009. Modelling plant species richness using functional groups. EcologicalModelling 220 (7): 962-967. Stone, K. R. 2009. Robinia pseudoacacia. In: Fire Effects Information System, [Online], U.S. Department of Agriculture, Forest Service, Rocky Mountain Research Station, Fire Sciences Laboratory (Producer), http://www.fs.fed.us/database/feis/ [8. Februar 2010], Strgar, V. 1992. Rastlinstvo in vrtovi v Erbergovem Dolu. Parki - umetnost oblikovanja prostora. Ljubljana, 96-106. Stupar, V., Carni, A. 2016. Ecological, floristic and functional analysis of zonal forest vegetation in Bosnia and Herzegovina. Acta Botanica Croatica Šilc, U. 2012. Vegetation Database of Slovenia. Biodiversity & Ecology 4. Skornik, S., Hartman, K., Kaligarič, M. 2010. Relation between CSR functional signatures of dry grasslands from two contrasting geological substrates. Annales, seria Historia Naturalis 20 101-112. ter Braak, J. F. C., Smilauer, P. 2012. Canoco reference manual and user's guide. Software for Ordination (version 5.0). Biometris, Wageningen, Ceske Budejovice. Tichy, L. 2002. JUICE, software for vegetation classification. Journal of Vegetation Science 13: 451-453. Torelli, N. 2002. Robinija (Robiniapseudoacacia L.) in njen les. Les 54(1-2): 6-10. Toth, A., Kuczman, G., Feriancova, L., 2016. Species composition and diversity of non-forest woody vegetation along roads in the agricultural landscape. For. J. 62. doi:10.1515/forj -2016-0007 Trajer, A., Hammer, T., Bede-Fazekas, A., Schoffhauzer, J., Padisak, J. 2016. The comparison of the potential effect of climate change on the segment growth of Fraxinus ornus, Pinus nigra and Ailanthus altissima on shallow, calcareous soils. AppliedEcologyandEnvironmentalResearch 14: 161-182. Troiani, N, Tradelia, F. M., Malatesta, L., Corazza, M., Ferrari, C., Catorci, A. 2016. Long-term cropland abandonment does not lead per se to the recovery of semi-natural herb communities deemed habitats of community interest. Acta Botanica Croatica. doi: 10.1515/botcro-2016-002 1 Verlič, A. 2006. Rekreacijska vloga gozda v katastrski občini Zgornja Šiška. Diplomsko delo. Biotehniška fakulteta. Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Vitkova, M., Tonika, J., Mullerova, J. 2015. Black locust-Successful invader of a wide range of soil conditions. Sei TotalEnviron 505: 315-328. Vymazalova, M., Tichy, L., Axmanova, I. 2016. The role of vernal species in vegetation classification: a case study on deciduous forests and dry grasslands of Central Europe. Phytocoenologia 46: 9-20. Weber, E. 2000. Switzerland and the invasive plant species issue. Botanica Helvetica 110, 1: 11-24. Weber, E 2004. Assessing the risk of potentially invasive plant species in central Europe. Journal forNature Conservation 123: 171-179. White, A., Cannel, M. G. R., Friend, A. D., 2000. The high-latitude terrestrial carbon sink: a model analysis. Global Change Biology 6: 227-246. Wraber, M. 1951a. Gozdna vegetacijska slika in gozdnogojitveni problemi Prekmuija. Geografskivestnik 23: 1-52. Wraber, M. 1951b: Tuje drevesne vrste v naših gozdovih. Gozdarski vestnik 9: 94-103. Wraber, M. 1954. Glavne vegetacijske združbe slovenskega Krasa s posebnim ozirom na gozdnogospodarske razmere in melioracijske možnosti. Gozdarski vestnik 12: 282295. Zelnik, I. 2012. Razširjenost tujerodnih invazivnih vrst rastlin v različnih habitatih. Neobiota Slovenije. Končno poročilo projekta. Ljubljana, 55-69. ZGS 2008. Sestojna karta Slovenije - stanje januar2008. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana. ZGS 2011a. Baza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije, Ljubljana. ZGS 2011b. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2010, Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, 127 s. ZGS-GGN1, 2011. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Tolmin (2011-2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN12, 2011. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Maribor (2011-2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN13, 2011. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Murska Sobota (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN14, 2011. Gozdnogospodarski načrt Kraškega gozdnogospodarskega območja (2011-2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN4, 2011. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Ljubljana (2011-2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN5, 2011. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Postojna (2011-2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN6, 2011. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Kočevje (2011-2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN7, 2011. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Novo mesto (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. Zupančič, M. 1997. (Sub)mediteranski florni element v gozdni vegetaciji submediteranskega flornega območja Slovenije. Razprave IV. razreda SAZU 38: 257-298. Zupančič, M. 1999. Novosti o gozdno-grmiščni vegetaciji slovenskega submediterana. Razprave 40: 195-313. Zupančič, M., V. Žagar, 2008: Secondary Austrian pine forest on the Slovene Karst. Sekundarni gozd črnega bora na slovenskem Krasu. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 49-1: 207-240. PRILOGA Preglednica 3a: Analitična tabela. St. popisa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 Prisotnost pajesena 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 0 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 9 1 2 3 4 Dominantne drevesne vrste FAG Carpinus betulus 1 3 3 + FAG Carpinus betulus 2 + + + FAG Carpinus betulus 4 + + 1 2 FAG Carpinus betulus 6 1 + r PUB Quercus cerris 1 4 2 1 + 1 1 1 2 1 PUB Quercus cerris 2 2 + + PUB Quercus cerris 4 + PUB Quercus cerris 6 + + + + + PUB Fraxinus ornus 1 2 1 1 3 3 1 2 3 1 + PUB Fraxinus ornus 2 3 1 2 3 2 2 3 2 2 3 3 r r r PUB Fraxinus ornus 4 1 1 2 3 + 3 1 + 1 1 1 1 1 1 1 + + 1 1 1 + 2 1 + + r r PUB Fraxinus ornus 6 1 1 1 1 + 1 1 1 + 2 1 + + + + + + + + + Pinus nigra 1 2 3 + 2 3 2 Pinus nigra 2 + Pinus sylvestis 1 + 4 1 3 Robinia pseudacacia 1 3 3 2 Robinia pseudacacia 2 + 2 Robinia pseudacacia 4 + + + Robinia pseudacacia 6 + + + + Quercus petraea 1 3 + + 3 5 Quercus petraea 2 + 1 Quercus petraea 4 + + 1 Quercus petraea 6 + + + 1 1 PUB Ostrya carpinifolia 1 + 3 4 3 2 2 + 4 1 1 + + + PUB Ostrya carpinifolia 2 2 3 2 1 1 + 1 2 1 1 PUB Ostrya carpinifolia 4 + + + + + 1 + 1 + PUB Ostrya carpinifolia 6 + + + + + + 1 + + PUB Quercus pubescens 1 2 2 PUB Quercus pubescens 2 + 1 1 PUB Quercus pubescens 4 + PUB Quercus pubescens 6 + + + QUE Castanea sativa 1 1 + 2 3 2 QUE Castanea sativa 2 2 2 1 3 + + QUE Castanea sativa 4 2 + + + QUE Castanea sativa 6 + + + Fagus sylvatica 1 5 5 5 2 2 2 4 3 3 4 3 5 4 5 5 5 5 4 3 5 5 5 2 + Fagus sylvatica 2 1 1 2 + 1 + 2 1 1 1 1 1 1 1 + 1 3 2 Fagus sylvatica 4 2 + + + 1 2 2 1 + + + 2 + + + r + + + + + + Fagus sylvatica 6 + + + + 2 1 + 1 1 2 + + 1 2 + 1 1 + 1 + FAG Tilia cordata 1 3 3 FAG Tilia cordata 2 2 2 1 FAG Tilia cordata 4 + + + + FAG Tilia cordata 6 + FAG Ulmus glabra 1 3 + FAG Ulmus glabra 2 + + 1 3 2 FAG Ulmus glabra 4 + 2 1 1 + + FAG Ulmus glabra 6 + + + + + + QUE Picea abies 1 1 1 3 + 2 3 + + + 3 5 4 QUE Picea abies 2 + + 1 + + + + QUE Picea abies 4 + + + + + + 2 + + + + QUE Picea abies 6 + + QUE Abies alba 1 1 + 2 QUE Abies alba 2 2 + 3 QUE Abies alba 4 + + 1 + r 1 + QUE Abies alba 6 1 + + Diagnostične vrste za skupino 1 in 2 Hedera helix 2 + + Hedera helix 4 2 + + + Hedera helix 6 2 1 + + 3 1 + + + + 1 1 1 1 + + + + + + + 1 + r 1 1 1 PUB Sesleria autumnalis 6 3 4 + 3 + 1 4 5 5 5 4 3 5 3 3 5 4 3 2 + + PUB Ruscus aculeatus 4 + + 2 PUB Ruscus aculeatus 6 1 1 1 + + 1 2 + + 1 + Diagnostične vrste za skupino 3 in 4 FAG Oxalis acetosella 6 + 1 + + + + 1 2 + + + + 1 4 FAG Prenanthes purpurea 6 1 + + + 2 + + 1 1 + + + + + + 1 QUE Maianthemum bifolium 6 1 + + + + + + + + + + FAG Athyrium filix-femina 6 1 + + + + + + 1 2 1 + QUE Polytrichum formosum 9 + 1 + 2 1 + + + 1 Diagnostične vrste za skupino 1 RHA Cotinus coggygria 1 + RHA Cotinus coggygria 4 3 3 3 3 3 1 + RHA Cotinus coggygria 6 1 2 2 2 2 Vincetoxicum hirundinaria 6 + + + + + + 1 + 1 + + RHA Ligustrum vulgare 4 1 1 1 + 1 + RHA Ligustum vulgare 4 + 2 + 1 + + RHA Ligustrum vulgare 6 + + + + 1 RHA Ligustum vulgare 6 + + RHA Crataegus monogyna 1 + RHA Crataegus monogyna 4 1 1 + + + 1 1 r 1 2 + + + RHA Crataegus monogyna 6 + + + + + + Diagnostične vrste za skupino 2 FAG Asarum europaeum 6 + + 1 + + 2 2 + + 1 1 + + + FAG Galium laevigatum 6 1 + + Diagnostične vrste za skupino 3 PUB Carex montana 6 + + + 2 + Fragaria viridis 6 + + + + + + + RHA Rubus fruticosus 4 + + 2 1 1 RHA Euonymus europaea 4 + + + + 1 + Festuca heterophylla 6 + + + + 2 + 1 + r r PUB Cephalanthera longifolia 6 + + + + Diagnostične vrste za skupino 4 FAG Ctenidium molluscum 9 2 2 1 1 2 + + + FAG Cardamine trifolia 6 + + + 1 + + + FAG Isothecium alopecuroides 9 + 1 + 1 1 1 1 FAG Neckera crispa 9 1 + + 1 1 + FAG Schistidium apocarpum 9 + + + 1 + 1 FAG Anemone nemorosa 6 1 + + + + 1 + 1 + QUE Veronica urticifolia 6 + r 1 1 + 1 1 + + Luzula nivea 6 2 1 1 2 1 + FAG Paris quadrifolia 6 + + + 1 + + Asplenium viride 6 1 1 1 + + + Phyteuma ovatum 6 1 + + + FAG Homogyne sylvestris 6 + 1 1 1 + Thuidium tamariscinum 9 + + 2 + + FAG Gymnocarpium dryopteris 6 r 2 + + FAG Daphne mezereum 4 + + + + + + + + + + FAG Daphne mezereum 6 + PUB QUERCETEA PUBESCENTIS Cornus mas 4 + 2 + + 1 2 + 1 + r Cornus mas 6 + + + Helleborus multifidus ssp. istriacus 6 1 1 + + 1 + + 1 + + 3 Melittis melissophyllum 6 + + + 1 + Tamus communis 6 + + + + + Sorbus torminalis 3 + 1 Sorbus torminalis 4 + + Sorbus torminalis 6 + Asparagus acutifolius 6 + 2 + 1 RHA RHAMNO-PUNETEA Clematis vitalba 1 + Clematis vitalba 4 1 Clematis vitalba 6 + + + + + + + + + 2 + 1 1 + 1 + Corylus avellana 2 1 1 Corylus avellana 4 2 + 1 + + + 2 1 + 2 2 + 1 r + Corylus avellana 6 + + + + + Rubus ulmifolius 4 + + 1 + 1 + 1 Rubus ulmifolius 4 2 2 Rubus ulmifolius 6 + + + + Rubus idaeus 4 + + + + 1 1 Rubus idaeus 6 + + + 1 Prunus spinosa 4 + + + 1 + + + Prunus spinosa 6 + + Cornus sanguinea 4 2 + 2 + + + Cornus sanguinea 6 + Berberis vulgaris 4 + + 2 Berberis vulgaris 6 + Prunus mahaleb 1 1 1 Prunus mahaleb 4 + + Prunus mahaleb 6 Rhamnus fallax 4 r + Rhamnus fallax 6 + Rubus hirtus 4 3 + Rubus hirtus 6 + 1 FAG CARPINO-FAGETEA Acer pseudoplatanus 1 1 1 1 1 + r 1 2 1 Acer pseudoplatanus 2 1 1 + + Acer pseudoplatanus 3 2 2 Acer pseudoplatanus 4 + + + Acer pseudoplanatnus 6 + 1 + Acer pseudoplatanus 6 + + + 1 + + + + 1 + 1 2 + 1 + + + + 1 + + Dryopteris filix-mas 6 + + 1 + 2 + + + + + r 1 + 1 2 1 + Mycelis muralis 6 + + + + + + + 1 + + + + 1 1 + + + + Cyclamen purpurascens 6 1 1 1 1 + 1 1 1 + + 2 + 1 + + + + Viola reichenbachiana 6 + + + + 1 + + + 1 + + + + + + Brachypodium sylvaticum 6 2 3 2 + + + + + + + + 2 + + Salvia glutinosa 6 + + 1 2 1 + 1 + + 1 + 1 1 + 1 Primula vulgaris 6 + + + + + 1 + + 1 1 1 + + Anemone trifolia 6 + 1 + + 1 1 2 1 1 1 1 + 1 Sorbus aria 1 + 1 Sorbus aria 2 + + Sorbus aria 3 2 + r r r Sorbus aria 4 1 + + + Sorbus aria 6 Acer campestre 1 1 + Acer campestre 2 + 1 Acer campestre 4 + 2 + 1 1 + + Acer campestre 6 + + + + + Prunus avium 1 1 + + + r Prunus avium 3 + Prunus avium 4 + + + Prunus avium 6 1 + + + r + Rosa arvensis 6 + Rosa arvensis 4 + 3 + + + + + + Rosa arvesis 6 1 + Carex digitata 6 + + + + + + + 1 + + 1 + Senecio ovatus 6 + + + + + r 1 + + 2 Fraxinus excelsior 1 r Fraxinus excelsior 2 1 + 1 Fraxinus excesior 3 + Fraxinus excelsior 4 1 2 Fraxinus excelsior 6 1 + + r 1 r + + Mercurialis perennis 6 + 1 2 1 r + + + 2 + Lathyrus vernus 6 + + + + + 2 + + + 1 Euphorbia amygdaloides 6 + + + 1 + + + + + Lamium orvala 6 1 1 + 1 3 r 1 + + Actaea spicata 6 + + + + + + + + + Carex sylvatica 6 + + + + + + + + Polygonatum multiflorum 6 + + 1 + 1 + + Hieracium murorum 6 1 + + + + + Ulmus minor 3 + Ulmus minor 4 + + 1 + + Ulmus minor 6 + Sambucus nigra 4 + + 2 + + + Sambucus nigra 6 + + Aposeris foetida 6 + 1 + 2 1 1 + Lonicera xylosteum 4 + 1 + + 1 + Aremonia agrimonoides 6 + + + + Galium odoratum 6 1 + + + 2 + Polystichum aculeatum 6 1 + + + + Galeobdolon flavidum 6 1 + + + + + Galium laevigatum 6 1 + + 1 + + Epipactis helleborine 6 + + r r + Galeobdolon montanum 6 + + 2 Helleborus niger 6 + 1 + 3 + Omphalodes verna 6 + + 2 + + Lilium martagon 6 + + r + Lonicera alpigena 4 + + + + Lonicera alpigena 6 + Sanicula europaea 6 1 1 + + + Cephalanthera damasonium 6 + Vinca minor 6 1 3 2 2 Campanula trachelium 6 + + + + Convallaria majalis 6 + 1 + Laburnum alpinum 1 + Laburnum alpinum 3 r + Laburnum alpinum 4 + Laburnum alpinum 6 + + + Polygonatum verticillatum 6 + + 1 1 Festuca altissima 6 r + + Lonicera caprifolium 6 + Lonicera caprifolium 4 + Calamintha sylvatica 6 Hieracium sabaudum 6 Scrophularia nodosa 6 + Hacquetia epipactis 6 1 + 1 Aruncus dioicus 6 + + + Euonymus verrucosa 4 + Euonymus verrucosa 6 + + Melica uniflora 6 Cardamine bulbifera 6 + + + + + Campanula rapunculoides 6 + + Dryopteris dilatata 6 + + Lonicera nigra 4 + + + Cardamine enneaphyllos 6 + + + Cephalanthera rubra 6 r + + Euphorbia carniolica 6 + + + QUE QUERCETEA ROBORIS, VACCINIO-PICEETEA Solidago virgaurea 6 1 + 1 + + + + r + + Luzula luzuloides 6 + + + 3 + + 1 Neotia nidus-avis 6 r r r r + + Gentiana asclepiadea 6 + + + + 2 + 1 + Sorbus aucuparia 3 r Sorbus aucuparia 4 + + + + Sorbus aucuparia 6 + + + + Dicranum scoparium 9 + + + Calamagrostis arundinacea 6 1 2 2 1 3 Vaccinium myrtillus 6 + + + r 1 + Hypnum cupressiforme 9 + + Serratula tinctoria 6 + Larix decidua 1 + + + + Larix decidua 6 r Saxifraga cuneifolia 6 + 1 + + Populus tremula 1 + 2 Populus tremula 4 + Populus tremula 6 + Luzula pilosa 6 + r + Atrichum undulatum 9 2 + + Ostale vrste Asplenium trichomanes 6 + + + + + + + + 1 1 + + 1 Brachypodium rupestre 6 2 1 1 2 + 3 + + + + 1 r Calamagrostis varia 6 + + + 1 + + 1 4 + + + Polypodium vulgare 6 + + + + + 1 + Juniperus communis 4 + + 2 2 + 1 Asplenium ruta-muraria 6 + + r + + + Moehringia trinervia 6 + Viola species 6 + + + + + Dactylis glomerata 6 + + + + Fragaria vesca 6 + 1 + + + Ajuga reptans 6 + + Polygonatum odoratum 6 + + + Urtica dioica 6 + + + + Carex alba 6 2 4 1 Peltigera canina 9 + + + Bromus erectus 6 1 + Carex flacca 6 + + Juglans regia 1 + Juglans regia 4 + Juglans regia 6 + + Cruciata glabra 6 + 1 + Geum urbanum 6 + + Betonica officinalis 6 + + Geranium robertianum 6 + + Veratrum album 6 + 1 + Eupatorium cannabinum 6 + r + Heracleum sphondylium 6 + + + Homalothecium lutescens 9 1 1 Adenostyles glabra 6 + + Clematis alpina 4 + + Clematis alpina 6 + Rosa pendulina 4 + + Rosa pendulina 6 + Fissidens dubius 9 + 1 + Lokalitete popisov: Št. v tabeli, datum (leto/mesec/dan), koordinate: sever in vzhod, | (%), kamnitost (%), višina najvišjega drevesa (m), avtorji (AČ Andre ovrš ž Čar na p ni; ID pisa Igor (m2), Daksk nadm oble orsk , LK a viši ado K na (m utna ), eks r, AM pozic Alek ija (st sande opinj r Ma e), na rinše klon c, UŠ (stopi Urba nje), Šilc) skupn , opo a po mba. krovn ost ( ), po krovn ost z gornj e dre vesne plast i, pok rovn ost sp odnj e dre esne plast i (%), pokr ovnos t grm ovne plast i (%), pokr ovno t zeli ščne plasti (%), okro vnost mah ov 1. Brič,20150901,45,475617,13,749461,200,100,-,0,,90,-,10,20,0,-,-,UŠ,zaraščanje opuščene terase, globoka tla; 2. Truške,20150901,45,482083,13,814167,200,210,45,10,,80,-,50,90,0,-,-,UŠ; 3. Dutovlje,20150710,45,756306 ,13,780392,200,281,338,2,-, 60,40,30,100,1,10,-,AČ,apnenec; 4. Kubed,20150831,45,517417,13,882667,200,130,-,0,,30,-,80,70,5,-,-,UŠ; 5. Obrov,20150831,45,527773,14,080464,200,600,-,0,,60,-,40,80,20,-,-,UŠ, 6. Manče,20150714,45,810919, 13,918689,200,283,45,15,-,70,20,60,40,1,0,-,AČ ,apnenec (v depresijah fliš); 7. Nad Kanalom,20150911,46,057961,13,583131,200,475 ,180,30, 90, 90,-, 15, 20, 1, 40, 0,LK,AM,apnenec, v okolici ni pajesena; 8. Oševljek,20150911,45,868775,13,700164,200,270,68,29,70,70,-,30,80,5,75,0,LK,AM,fliš in karbonat, v okolici ni pajesena; 9. Vrtoče,20150828,45,879603,13,624394,200,120 ,360,15,85,50,-,70,85,2,50,8,LK, AM,Aristolochio luteae-Quercetum pubescentis,pajesena ni na popisni ploskvi, vendar se pojavlja pod daljnovodom; 10. Mirenski grad,20150828,45,878328,13,604053,200,160,23,12,85,50,-,60,90,5,20,10,LK,AM, pajesena ni na popisni ploskvi, vendar se pojavlja v bližini, vzdolž ceste; 11. Oševljek blizu Prvačine,20150828,45,867686,13,694953,200,430,360,20,90,60,-,70,90,2,60,15,LK,AM,Aristolochio luteae-Quercetum pubescentis, v okolici ni pajesena; 12. Temenica,20150828,45,855725,13,673561,200,430,135,10,80,50,-,80,70,5,70,12,LK,AM,Aristolochio luteae-Quercetum pubescentis, v okolici ni pajesena; 13. Mohorini v bližini Renč,20150828,45,876669,13,680917,200,110,90,20,70,70,-,15,30,1,3,18,LK,AM,fliš,eutrični kambisol,ni pajesena; 14. Gažon,20150930,45,524500,13,714417,200,180,225,10,,80,-,40,90,0,-,-,UŠ; 15. Sv. Anton,20150831, -,- ,200,***,315,5,,50,-,30,80,0,-,-,UŠ; 16. Dutovlje,20150710,45,752506,13,797644,200,276,-,0,-,60,40,50,80,0,20,-,AČ,fliš; 17. Gorenje Ležeče,20150716,45,673183,14,069600,200,630,180,8,-,80,20,30,100,1,0,-,AČ ,fliš; 18. Labore,20150901,45,478528,13,777556,200,320,360,10,,60,-,10,20,0,-,-,UŠ; 19. Starod,20150831,45,493167,14,166417,200,650,270,5,,80,-,20,70,5,-,-,UŠ; 20. Podgrad, Plama,20150831,45,509833,14,130556,200,590,-,0,,90,-,20,50,40,-,-,UŠ; 21. - ,20150827, -,- ,200,330 ,315,21,95,95,-,2,25,25,60,0,LK,AM,apnenec, v okolici ni pajesena; 22. nad Kanalom,20150911,46,035094,13,584228,200,350,225,36,90,90,-,20,45,0,1,0,LK,AM,karbonat in fliš, v okolici ni pajesena; 23. Čakovik,20150821,45,982361,13,954725,200,540,180,35,75,75,-,15,40,10,60,20,LK,AM, v okolici ni pajesena; 24. Gorenja Trebuša,20150827,46,020469,13,855083,200,640,180,14,90,60,-,5,90,1,5,0,LK,AM, v okolici ni pajesena; 25. nad Kanalom,20150827,46,089367,13,633006,200,170,68,31,80,80,-,20,30,1,25,0,LK,AM,gozd lipe in robinije, v okolici ni pajesena; 26. Vrh nad Kanalom,20150827,46,083003,13,655539,200,520 ,360,12,95,95,-,1,25,0,0,0,LK,AM,na rastišču prevladuje lipa, verjetno opuščen pašnik, v okolici ni pajesena; 27. Dolenci,20150710,45,817692,13,875278,200,245,360,10,-,40,80,30,50,0,0,-,AČ,v jarku, fliš; 28. Volče,20150716,45,69818,14,0861,200,704,203,5,-,70,40,40,40,1,0,-,AČ,apnenec; 29. Volče,20150716,45,69096, 14,09048,200,625,-,0,-,80,20,40,30,0,0,-,AČ, v jarku, fliš; 30. Artviže,20150714,45,614664,14,012294,200,740,203,7,-,40,80,40,40,1,0,-,AČ,fliš; 31. Tublje,20150714,45,598189,13,989297,200,565,-,0,-,50,70,50,50,30,20,-,AČ,fliš; 32. Buje,20150901,45,645167,14,085861,200,370,90,3,,90,-,20,10,0,-,-,UŠ; 33. ,Studena gora,20150831,45,525444,14,224638,200,480,45,5,,80,-,5,10,0,-,-,UŠ,peščenjak; 34. Tatre,20150716,45,598925, 14,075183,200,671,270,12,-,90,10,40,60,0,0,-,AČ,karbonat; 35. Cemerija,20150813,46,17514,13,94927,200,900,180,30,-,90,5,5,40,5,5,30,ID,apnenec, lapor, eutrični kambisol, Ostryo-Fagetum calamagrostiestosum; 36. Jelenca,20150702,46,1811,13,88597,200,610,360,35,-,90,5,1,30,20,10,26,ID, apnenec, lapor, distrični kambisol, Luzulo-Fagetum s. lat.; 37. Hotedrščica,20150717,45,898242,14,106428,200,935,23,8,-,80,30,50,60,0,0,-,AČ,apnenec; 38. Govci,20150821,46,004233,13,845058,200,1247,23,20,80,80,-,1,80,2,5,0,LK,AM, v okolici ni pajesena; 39. Jehle,20150812,46,20028,13,9219,200,980,338,35,-,85,5,1,30,20,70,20,ID,apnenec, lapor, renzični leptosol, Saxifrago cuneifolii-Fagetum; 40. Koriška gora-Humar,20150812,46,16722,13,9008,200,550,45,40,-,90,5,5,40,10,30,24,ID, apnenec, lapor, renzični leptosol, Saxifrago cuneifolii-Fagetum / Ostryo-Fagetum calamagrostietosum; 41. Bant,20150805,46,28102,13,5132,200,534,23,35,-,80,5,1,40,30,30,24,ID, apnenec, renzični leptosol, Saxifrago cuneifolii-Fagetum; 42. Polovnik,20150810,46,30539,13,58699,200,830,360,30,-,90,10,5,30,20,60,25,ID, apnenec, renzični leptosol, Homogyno sylvestris-Fagetum; 43. Zjabci,20150811,46,3205,13,70994,200,1160,338,35,-,80,10,5,30,10,40,25,ID, apnenec, renzični leptosol, Homogyno sylvestris-Fagetum; 44. Staro Utro,20150804,46,38747,13,72958,200,1520,135,25,-,90,10,5,75,5,20,20,ID, apnenec, renzični leptosol, Anemono trifoliae-Fagetum / Polysticho lonchitis-Fagetum; 45. Polovnik,20150810,46,30977,13,53361,200,870,23,30,-,90,5,5,40,5,30,24,ID,apnenec, kromični kambisol, Lamio orvalae-Fagetum; 46. Golobar,20150811,46,32481,13,61153,200,1020,225,10,-,90,5,5,30,15,20,22,ID,limestone, apnenec, kromični kambisol, Lamio orvalae-Fagetum; 47. Čakovnik, nad Idrijo,20150821,45,988833,14,017342,200,560,338,8,90,50,-,60,90,5,2,27,LK,AM,eutrična tla, Omphalodo-Fagetum prehod v Aceretum s.lat, v okolici ni pajesena; 48. Vojsko,20150821,45,987886,13,901756,200,1075,90,11,60,60,-,20, 40,5,0,22,LK,AM, v okolici ni pajesena; 49. Podpleče,20150709,46,12316,14,04089,200,775,90,25,-,80,10,5,40,5,10,34,ID,apnenec, glina, eutrični kambisol, Galio rotundifolii-Abietetum / Homogyno sylvestris-Fagetum; 50. Lokve,20150821,45,987050,13,817608,200,1104,180,30,90,90,-,0,65,5,5,0,LK,AM,monokultura smreke, v okolici ni pajesena. 1 Ostale vrste: i Acer monspessulanum [6] 9: +; Acer platanoides [6] 22: +, 35: +; Aegopodium podagraria [6] 25: +, 50: +; Agrimonia eupatoria [6] 4: +; Agrostis stolonifera [6] 4: +; Ajuga pyramidalis [6] 44: r; Allium species [6] 14: +; Allium ursinum [6] 49: +; Angelica sylvestris [6] 47: +; Anomodon viticulosus [9] 45: +; Anthericum ramosum [6] 7: +; Arabis turrita [6] 39: +; Asaragus tenuifolius [6] 16: +; Asparagus tenuifolius [6] 8: +, 22: +; Asperula cynanchica [6] 9: r; Asplenium adiantum-nigrum [6] 8: +; Bartramia halleriana [9] 42: +; Betonica serotina [6] 3: +; Betula pendula [6] 34: +; Betula pendula [3] 35: r; Blechnum spicant [6] 47: +, 49: +; Brachythecium rutabulum [9] 41: +; Brachythecium velutinum [9] 36: 1, 40: 1; Briza media [6] 5: 1, 20: +; Buglossoides purpureocaerulea [6] 29: +; Calamagrostis villosa [6] 44: 1; Calaminta grandiflora [6] 37: 1; Calamintha menthifolia [6] 7: +; Campanula witasekiana [6] 39: +, 44: +; Cardamine impatiens [6] 50: +; Carex brachystachys [6] 43: r; Carex ferruginea [6] 38: +; Carex hirta [6] 19: 2; Carex humilis [6] 40: +; Carex species [6] 4: 1, 18: 2; Cirsium erisithales [6] 23: 1, 47: +; Cladonia rangiferina [9] 39: +; Clinopodium vulgare [6] 17: +; Cnidium silaeifolium [6] 3: +; Colchicum autumnale [6] 25: +; Conyza canadensis [6] 24: +; Corallorhiza trifida [6] 46: r; Coronilla emerus ssp. emeroides [4] 6: +, 14: 2; Crataegus laevigata [4] 2: +, 18: +; Crocus species [6] 2: r; Cystopteris fragilis [6] 43: +, 44: +; Cytisus hirsutus [6] 3: +; Daphne laureola [6] 23: +, 47: +; Dentaria waldsteinii [6] 37: 2; Deschampsia flexuosa [6] 7: +; Dianthus monspessulanus [6] 9: r; Dictamnus albus [6] 11: +, 12: +; Dryopteris carthusiana [6] 50: +; Epilobium montanum [6] 21: +; Epipactis muelleri [6] 35: +; Equisetum telmateia [6] 4: +; Erica carnea [6] 39: +; Erigeron annuus [6] 4: +, 36: +; Euphorbia angulata [6] 19: 1; Euphorbia cyparissias [6] 10: r; Euphorbia verrucosa [6] 17: +; Festuca gigantea [6] 37: 2; Festuca species [6] 32: +; Filipendula vulgaris [6] 4: 1; Frangula alnus [4] 31: +, 34: +; Frangula alnus [6] 34: +2; Galeopsis pubescens [6] 21: +; Galeopsis speciosa [6] 48: +, 50: 1; Galium mollugo [6] 35: +; Galium rotundifolium [6] 49: 1; Geranium nodosum [6] 37: +; Geranium sanguineum [6] 9: r; Gymnocarpium robertianum [6] 43: r; Helleborus odorus [6] 7: 1, 25: 1; Helleborus species [6] 2: 1; Hepatica nobilis [6] 23: +, 42: 1; Hieracium dollineri [6] 23: +; Hieracium latifolium [6] 14: +; Hieracium racemosum [6] 17: +, 40: +; Huperzia selago [6] 39: r; Hylocomium splendens [9] 41: +, 42: +; Hypericum hirsutum [6] 39: +; Hypericum montanum [6] 21: +; Hypericum perforatum [6] 18: +; Impatiens noli-tangere [6] 50: +; Inula conyza [6] 2: +; Inula salicina [6] 15: +; Lathyrus niger [6] 7: +; Lathyrus venetus [6] 21: +, 22: 1; Lembotropis nigricans [6] 31: +; Leucobryum glaucum [9] 36: 1; Lilium bulbiferum [6] 7: +; Linaria vulgaris [6] 18: +; Lobaria pulmonaria [0] 46: +; Lunaria rediviva [6] 48: 1; Luzula luzulina [6] 44: +; Luzula sylvatica [6] 38: +, 44: 1; Marchantia polymorpha [9] 36: +; Melampyrum pratense [6] 34: 1; Melampyrum sylvaticum [6] 43: r; Melica uniflora [6] 5: +, 30: +; Mercurialis ovata [6] 40: r; Metzgeria furcata [9] 41: +; Milium effusum [6] 46: +, 50: +; Mnium thomsonii [9] 41: +; Moehringia trinervia [6] 45: +; Molinia arundinacea [6] 34: 1; Monotropa hypopitys [6] 46: +; Myosotis sylvatica [6] 50: +; Ornithogalum pyrenaicum [6] 25: +; Petasites albus [6] 47: 1, 48: +; Peucedanum oreoselinum [6] 9: r, 26: +; Phyteuma scheuchzeri ssp. columnae [6] 23: 1; Piptatherum virescens [6] 47: +; Phyllitis scolopendrium [6] 21: 1; Plagiomnium undulatum [0] 41: +; Plagiothecium undulatum [9] 43: +; Platanthera bifolia [6] 48: +; Poa angustifolia [6] 6: +, 17: +; Poa nemoralis [6] 30: 1, 44: +; Polystichum lonchitis [6] 44: +, 45: r; Polystichum setiferum [6] 37: 1; Polystichum x illyricum [6] 48: +; Porella arboris-vitae [0] 40: +; Porella platyphylla [9] 44: +; Prunella vulgaris [6] 7: 1; Pseudoleskeella catenulata [9] 44: 1; Pteridium aquilinum [6] 34: 4, 49: +; Pulmonaria australis [6] 15: +; Pulmonaria officinalis [6] 25: +, 47: +; Pyrus pyraster [4] 6: +, 15: +; Rhytidiadelphus triquetrus [9] 43: +; Rosa canina [4] 12: +; Rosa species [4] 7: +; Rubia peregrina [6] 14: 1; Rubus species [4] 7: 1; Rubus species [6] 7: +, 14: +; Saxifraga rotundifolia [6] 44: 1; Selaginella helvetica [6] 39: 1; Senecio fuchsii [6] 37: 1; Solanum dulcamara [6] 23: +; Sorbus domestica [6] 30: +; Stachys sylvatica [6] 47: r; Staphylea pinnata [4] 22: +; ; Staphylea pinnata [6] 22: +; Stellaria media [6] 30: +; Stellaria montana [6] 48: +, 50: 1; Symphytum tuberosum [6] 35: +, 49: +; Tanacetum corymbosum [6] 22: +; Taraxacum officinale [6] 24: +, 48: +; Taxus baccata [3] 42: r; Teucrium chamadrys [6] 3: +; Thalictrum minus [6] 11: r, 31: +; Thamnobryum alopecurum [9] 41: +; Tortella tortuosa [9] 40: +, 43: +; Trifolium rubens [6] 3: +; Tussilago farfara [6] 36: +; Ulmus canescens [1] 33: +; Valeriana tripteris [6] 42: +, 43: r; Veronica chamaedrys [6] 30: +, 34: +; Veronica officinalis [6] 39: +; Viburnum lantana [4] 10: +, 24: +; Vicia sylvatica [6] 39: r; Viola hirta [6] 4: +, 31: +; Viola riviniana [6] 46: +; Vitis vinifera ssp. sylvestris [4] 12: +; Izbrisan popis: Buje (SI),20150716,45,644983,14,086144,200,380,-,0,-,80,10,50,60,0,0,-,AČ,gozd ob reki. Acer campestre [2]:+; Acer pseudoplanatnus [2]: 2; Aegopodium podagraria [6]:+; Alnus glutinosa [1]: 4; Anemone nemorosa [6]:+; Berberis vulgaris [4]:+; Brachypodium sylvaticum [6]: 1; Carex sylvatica [6]:+; Carpinus betulus [2]:+; Carpinus betulus [4]:+;; Cirsium erisithales [6]:+; Cornus sanguinea [4]: 3; Dactylis glomerata [6]: +; Cardamine bulbifera [6]: +; Euisetum palustre [6]: +; Euonymus europaea [4]: 2; Galeopsis pubescens [6]: +; Glechoma hederaceaea [6]: 2; Lamium orvala [6]: 1; Myosoton aquaticum [6]: +; Ornithogalum pyrenaicum [6]: +; Polygonatum multiflorum [6]: +; Pteridium aquilinum [6]: +; Pulmonaria officinalis [6]: +; Pyrus pyraster [1]: +; Quercus petraea [4]: +; Rubus caesius [6]: +; Rubus fruticosus [4]: 2; Salvia glutinosa [6]: +; Senecio fuchsii [6]: +; Stachys sylvatica [6]: 2; Stellaria montana agg. [6]: +; Viburnum lantana [4]: 2; Viola reichenbachiana [6]: +. BIOTEHNIŠKE VEDE Področje: 4.01 Gozdarstvo, lestarstvo in papriništvo Dosežek 1: družbenoekonomski dosežek, Vir: Čarni A., Brus R., Dakskobler I, Juvan Mastnak N., Kutnar L., Marinšek A., Roženbergar D., Nagel T., Šilc U. 2016. Načrtovanje in gozdnogojitveno ukrepanje v razmerah navzočnosti tujerodnih invazivnih drevesnih vrst. Zaključno poročilo, ZRC SAZU, GIS, BF UL, Ljubljana, 2016. Model razširjenosti pajesena in merjenje rastiščnih in sestojnih razmer. V okviru projekta smo zbrali podatke in identificirali, katere invazivne drevesne vrste se pojavljajo v gozdovih v Sloveniji. Na podlagi zbranih podatkov (iz obstoječih podatkovnih baz, literature in terenskih opazovanj) smo izdelali model potencialnega širjenja robinije in pajesena. Na podlagi modela smo določili, kateri gozdovi bodo v prihodnje najbolj ogroženi in katere so tiste ekološke razmere, ki povzročijo večjo ranljivost teh gozdov. Poleg tega pa smo s pomočjo analize pomlajevanja ugotovili, kako invazivna sta robinija in visoki pajesen v ohranjenih gospodarskih gozdovih in kakšni so potenciali obeh vrst za širjenje v prihodnosti. Ker sta tako robinija kot visoki pajesen izrazito svetloljubna, je njun razvoj v takih sestojih mogoče usmerjati s primernimi gojitvenimi ukrepi. Identificirali smo invazivne drevesne vrste v gozdovih, izdelali modele in na podlagi analiz pripravili smernice za gozdno-gojitvene ukrepe. Rezultati bodo pripomogli k izboljšanju stanja gozdov in zavedanju širše javnosti o nevarnosti širjenja invazivnih vrst.