K osvobajanju človeka in dela
(Nudaljeviinje s 1. strani)
Takšen. ki ho spodbujiil mo/nosti nadiiljnjega razvoja političnih in ekonomskih od-nosov. Že konec pctdeselih let so se zato začele priprave na spremembo ustave. ki je bila sprejeta v zvezni Ijudski skupščini 7. aprila 1963. ustava Socialistične republike Slovenije pa.dvadni kusncje v republiski  ljudski  skupšcmi.
Z novo ustavo se \c spre-menil naziv države v Sociali-stično fedcrativno repubiiko Jugoslavijo, kar je bila n;i zunaj najbolj vidna spre-menibu. A ustava je prinašalu bistvene novosti globljega, političnega in ekonomskega značaja. Z novim imcnom dr-žave je bil posebej izpostav-Ijen socialistični značaj ozi-roma socialistiena demokra-cija kot oblika, v kateri se družuje ekonomska demo-kracija s politično. V novi ustavi je bila odpravljena dvotirncftt med delavskim samoupravljanjem in drui-benim upravljanjem. Dolo-čala je temelje samoupravlja-nja na vseh področjh družoe-nega življenja. Samouprav-Ijanje je postalo temelj druž-benopolitičnega sistema. Delo je postalo edina osnova upravljanja z družbenimi pri)izvajalnimi sredstvi in razpolganja z njimi, edina osnova družbenega položaja človeka, prisvajunja proizvo-dov dela in pridobivanja osebnega dohodka: zato je tudi postalo delovno ljudstvo cdini nosilec oblasii.
Osnovna misel nove ustave
lela 1963 jc bila torej v priza-devanju vzpostaviti najugod-nejše možnosti za reševanje teh nalog, pomembnih za na-daljnji razvoj in napredek ju-goslovanske družbe: zagoto-viti največje možnosti za sa-
mostojnost človeka in delov-nega kolektiva pri delu in iz tega izhajajoče načelo, da so safno bsebno delo in rezultati dela rnerilo za pridubivanje osebnega dohodka in družbe-nega polpžaja ter zagotoviti čim dempkratičnejše oblike centralizacije družbenih funkcij.
Po tej ustavUta bila okrep-ljeni tudi poliiiaj in vloga re-publik kot držav v sestavi SFRJ. čeprav še niso bila razčiščena vprašanja med fe-deracijo in njcuimi- članicami — republikami na področju ekonomskih (KJnosov, predv-sem ejede decetitralizucije zveznih skladov. Ustava je uzakoniia še vrsto sprememb v sestavi skupščin, v funkciji predsednika republike in predsednika ZIS, ki sta bili ločeni, itd., hkrati pa so prvič v zgodovini ustavnosti Jugo-slavije dobile v ustavi mesto in vlogo družbenopolitične organizacije v političnem si-stemu.
Po svuji vsebini je bila torej ustava SFRJ (in tudi ustava SRS) aprila 1963 nov korak k osvobajanju človeka in dela ter odmiranju države in je bila zrcalo velikih revolucionarnih pridobitev in nspehov sociali-stične graditve, ki so jih dose-gli delovni Ijudje Jugoslavije od osvpboditve do leta 1 %3.
ZČ