obcinsKi poročevo ec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVIZE DELOVNEGA UUDSTVA DOMŽALE Občinski poroftevilec, glasilo SodaJiallčne zveze delovnega ljudstvi občine Domisle, izhaja dvakrat meafčno, via loipodlnjitva v občini ga dobivajo brezplačno. Glaiilo ureja uredniški odbor v atatavi Marjan Bolhar. MatjaJ Brojan. Nada Humu, Štefan Msrkovič. Jože Skok Franc Tekavec, Vara Vojaka, Cveta /.alokar-Orazem Glavna uradnica: Vera Vojska, tel.: 721-35«, odgovorni urednik MatjaJ 182 tehnični urednik:'Zdrevkc Upovlek, tel.: 721-082 tal.: 721-686, utwaa Doaaaaia. ftofcosrtea apretaaaa o4mo waaaw ogaeae aarajiaaa Daaavau Mh-arae Ooi roĆMt ogtaM aaniiaaa Dala MkMi i Jono trotov „ _ i iMj M. k. lk»l>(ki»ka M. Uo.uk ■» ■UMIo to m podU« iktop« krti «n i~7> i dN 14 ii. «• lr»i«ni »«. 5» Sloonlk »roitiao ptaiik----'j Glasilo j« bilo do« 26. 7. 1970 odlikovano t Priznanjem Skupiti na občina Oomlala za uapatno informiranja, dna 24.4. 1974 pa s erabmim Priznanjem Osvobodilna fronta ilovanakaga naioda za uapatno Informiran/« delovnih ljudi in občanov občine Domtata. DOM2ALE, 10. 9. 1982, Leto XXI, St. 11 KMETIJSTVO — NAŠA SKUPNA SKRB ZA PRIHODNOST (po žetvi in pred setvi/o) Naše potrebe po hrani so vse večje in zemlja postaja vse bolj dragocena, zato je ena od prednostnih nalog v tem obdobju pridobivanja novih rodovitnih površin, boljše obdelovanje zanemarjene zemlje, smotrnejša poraba prostora ter ohranjanje kmetijskih zemljišč. Ob tem pa ne smemo pozabiti na eno izmed bistvenih stvari, tj. začeti moramo s spreminjanjem našega vsakdanjega odnosa do zemlje, v nas bi morala biti vedno prisotna skrb za drugačno ravnanje z zemljo tudi v vsakdanjem življenju, kajti le tako bomo lahko brez skrbi pričakovali jutrijšnji dan, v katerem bo dovolj kruha in druge hrane za vse. Za nami je bitka za letošnjo žetev. Kmetje so poželi sadove svojega dela. Iz dneva v dan so hodili na polja, gledali in ocenjevali, kako raste njihova pšenica, z zaskrbljenostjo so šteli zrnja v klasju in trepetali, ko so začela padati debela zrna toče. Niso tarnali, saj so vedeli daje le delo še enkrat delo tisto, ki bo kljub toči prineslo toliko željene tone pšenice. Prišli so dnevi žetve, kombajni so delali od jutra do noči, dani strojnih skupnosti so se dogovarjali, da bodo požete vse površine. Padali so snopi, ječmen pšenica pa se je zbirala v vrečah, ki so padale s kombajnov in kmetje so jih skrbno nosili domov in sušili, da se ne bi kakšno zrnje pokvarilo. Več zrnja je bilo, bolj vesel je bil kmetovalec, kajti to je rezultat njegovih žuljavih rok, njegovega truda, ki ga je skozi vse leto vlagal v zeljo. Sledil je odkup, s katerim smo v naši občini kar zadovoljni, še posebej, če upoštevamo, da naša zemlja ni najbolj primerna za različna žita. Vendar je bila to šele prva bitka, ko smo že vstopali v novo D pripravo na setev, kajti vsi se prav dobro zavedamo pregovora: „Kar boš žel, to boš sejal." Kmetje so tudi tokrat pokazali, kaj zmorejo, marsikje so „strnišča že preorana, na njih že rasta krmilna pesa in repa, ki so jo nekateri že okopali, posejali so krmilno koruzo, opleli korenje, nekateri pa čakajo, da se bo zemlja, odja odpočila in potem bo tu setev, najpomembnejše jesensko opravilo. , V akcijo se je vključil tudi Izvršni svet, ki je spregovoril o težavah, ki so bile doslej največkrat vzrok, da s setvijo nismo bili zadovoljni. Tokrat bo drugače, dovolj je semen, lahko smo zadovoljni z zalogo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev in če bo šlo vse v redu, bomo lahko govorili o blizu 1000 ha posejanih površin. Največ težav bo seveda še vedno z zagotavljanjem rezervnih delov za posamezne kmetijske stroje, vendar se tudi ta problem rešuje v sodelovanju z MLINOSTROJ-em. Morda kdo ne bo mogel kupiti gum, medtem ko je gorivo zagotovljeno. Več pozornosti bo potrebno nameniti tudi pomanjkanju delovne sile. Prav zadnji problem pa bo potrebno reševati načrtno in dolgotrajno. Eden izmed načinov je tudi seznanjanje osmošolcev s kmetijskimi poklici, da bi se lažje odločali za ostajanje na kmetijah. Pridobljeno znanje, ki bi ga lahko dopolnjevali s predavanji za kmetovalce v zimskem času, bi jim omogočalo kvalitetnejše obdelovanje zemlje, doseganje boljših rezultatov in več hrane za vse nas. Pri tem pa ne gre pozabiti tudi na usmerjanje v druge poklice, ki so še kako pomembni za kmetijstvo (mehaniki kmetijskih strojev, mlekarji, pospeševalci in drugi). Čas setve je torej in prepričani smo, da nas kmetovalci tudi tokrat ne bodo razočarali in bodo posejali vse dogovorjene površine z žiti ter tako omogočili dobro preskrbljenost s hrano. To pa je še kako pomembno za vse, zato dobro setev 82, da bo dobra žetev 83. Vera PRED LETOŠNJIMI SINDIKALNIMI KONGRESI Letos bo od 11. do 13. oktobra v Ljubljani potekal 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije, mesec dni kasneje pa v Beogradu 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Priložnost, da se oceni prehojena pot po 9. kongresu ZSS oz. 8. kongresu ZSJ. Predvsem pa zahteva, da se postavijo in opredelijo naše naloge za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja, nadalje uveljavljanje delavskega razreda in jegovega družbeno—ekonomskega položaja. Podlaga naše celotne dejavnosti, tako dosedanje kot prihodnje so Ustava, Zakon o združenem delu, indejnopolitične usmeritve Zveze komunistov, kot usmeritve in naloge opredeljene na zadnjih sindikalnih kongresih in 3. kongresu samoupravlja/cev Jugoslavije. Že v medkongresnem obdobju se je potrdilo, da je sindikat tisti subjektivni dejavnik, ki ustvarja pogoje in možnosti za to, da delavec, kot posameznik in kot delavec, ki združuje svoje delo v temeljni organizaciji združenega dela, prevzema tako mesto v družbi, ki mu zagotavlja, da sam odloča o pogojih in sadovih svojega dela, o vseh odnosih v družbi in družbeni reprodukciji. Nadaljnje ustvarjanje pogojev za samoupravno povezovanje združenega dela ter za združevanje dela in sredstev, spodbujanje oblikovanja in uveljavljanja še bolj učinkovitih samoupravnih poti je tudi nadaljnja naloga sindikata kot najširše družbenopolitične organizacije delavca. Omogočanje le—teh pogojev in dosledno izvajanje načel socialističnega samoupravljanja ne pomeni zgolj krepitve političnega sistema socialističnega samoupravljanja, temveč tudi pot za reševanje iz sedanjih gospodarskih težav. Pri tem pa se moramo zavedati, da mora naš razvoj temeljiti na realno ustvarjenem dohodku in na porabi v okviru ustvarjenega dohodka, tako osebne, splošne in skupne. Krepitev materialne podlage združenega dela, ki pa je istočasno najtesneje povezan z urejanjem vseh socialnih in drugih vprašanj družbenega razvoja pa nam in nam bo mogočala boljše rezultate v proizvodnji in pri gospodarjenju in s tem tudi reševanje vseh ostalih vprašanj, predvsem (Nadaljevanje s 1. strani) socialnih. Že na svoji 1. konferenci ZSS se je sindikat opredelil naloge pri uveljavljanju družbenega planiranja kot podlage za združevanje dela in sredstev. Pri tem mora sindikat zahtevati še hitrejše uresničevanje le—tega kot tudi proizvodno—poslovno povezovanje organizacij združenega dela, da bi preprečevali nepotrebno in škodljivo podvajanje proizvodnih možnosti. Ker smo se do sedaj prekomerno in stihijsko zadolževali v tujini in nam je vračanje denarnih obveznosti do tujine ena od od prednostnih nalog v tem trenutku, moramo še nadalje vlagati vse svoje sile in napore v izvozno proizvodnjo. Pri tem organizacijam združenega dela usmerjenost v izvoz ne sme biti le trenutna „modna muha", temveč nujna dolgoročna potreba in življenjski interes. Odločno spopadanje z vsemi izvori gospodarskih težav in vsemi oblikami nesamoupravnih in protisamou pravni h teženj in poti pri reševanju naših gospodarskih težav z žarišči nestabilnosti in povečevanjem ekonomske odvistnosti od tujine pa je naloga vseh nas, tako kot delavcev v združenem delu, in občana doma v karevni skupnosti, kmeta na svojem posestvu kot združenih delavcev z ostalimi delavci, kot tudi vseh ostalih družbenih subjektov v našem samoupravnem socialističnem sistemu. Odločno, hitro in organizirano si moramo prizadevati za še hitrejši razvoj proizvajalnih sil kot podlage za uspešno in učinkovito reševanje nakopičenih težav in problemov, bodisi gospodarskih, političnih, socialnih ali druge vrste. Pri tem se moramo opreti predvsem na lastne sile in zmogljivosti, bolje izkoriščati proizvodne in delovne zmogljivosti in v to vlagati več lastnega znanja, več inovacij. Vse to moramo povezati z doslednim nagrajevanjem po delu, kot z enim od mnogih elementov dvigovanja produktivnosti in s tem ustvarjanja večjega dohodka. Vse navedene aktivnosti pa lahko potekajo zgolj in samo z ostalimi bratskimi narodi in narodnostmi v okviru enotne Socialistične federativne republike Jugoslavije, kot socialistične samoupravne družbene skupnosti. Sindikat v občini Domžale čakajo enake naloge kot v SR Sloveniji, kot tudi v socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Zavedati se moramo, da z reševanjem lastnih nakopičenih težav in problemov s katerimi se spopadamo v naših organizacij združenega dela ne rešujemo samo problemov in težav in ne zadovoljujemo naših zahtev kot občanov temveč pomagamo reševati tudi širše. Pri tem moramo nastopati enotno in z istimi nameni, kajti le tako bomo lahko kos vsem težavam in bomo lahko dosegli nove uspehe, katerih pa nismo dosegli malo. Zato morata kongresa Zveze sindikatov pokazati, da vztrajamo in da je za nas edina možna pot, pot ki jo je utrl tovariš Tito. Štefan Marković 14. september Domžal: — praznik krajevnih skupnosti KAKO JE BIL USTANOVLJEN OBČINSKI ODBOR OF ZA DOMŽALE 14. septembra praznujemo občani vseh treh krajevnih skupnosti občinski praznik, kot spomin na dan pred 41 leti, ko je bil v Domžalah ustanovljen občinski odbor OF. Kaj je tedaj dogajalo v revolucionarnem in antifašističnem gibanju na Domžalskem in kako, zvemo iz ugotovitve. J Instruktor CK KPS, član vojno-revolucionarnega komiteja za Gorenjsko in organizator vstaje v kamniškem partijskem okrožju Tomo Brejc-Pavle je po zboru Kamniškega bataljona na Rašici odšel v Ljubljano poročat vodilnim funkcionarjem KPS, OF in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet o poteku vstaje na Gorenjskem. Ob ugotovitvi, daje bila vstaja v kamniškem okrožju in na nekaterih drugih območjih Gorenjske uspešna in da so partizanske enote zelo aktivne, sta dala Edvard Kardelj in Boris Kidrič političnim funkcionarjem na Gorenjskem nalogo, da takoj začnejo ustanavljati odbore OF. Kidrič je Brejca peljal tudi na sestanke odborov OF v Ljubljani. Ko se je seznanil z njihovim delovanjem, je Brejc ugotovil, da so bili na Gorenjskem preozki, ker niso zajeli cele vrste ljudi, ki bi organizirani v OF lahko veliko prispevali k oboroženemu uporu. Tomo Brejc je konec avgusta 1941, najprej organiziral sestanke privržencev OF na območju Kranja, nato pa je odšel v kamniško okrožje. V nedeljo, 14. septembra 1941 je organiziral sestanek nekaterih privržencev NOG iz Domžal in okolice na gradu Krumperk. Na sestanek je prišlo osem privržencev OF in Tomo Brejc je sestavil iz njih občinski odbor OF za Domžale. Žal so kmalu po ustanovitvi tega odbora čete Kamniškega bataljona doživele hude udarce, nenehno pa se je stopnjevalo nemško nasilje in zato občinski odbor OF za Domžale ni obstal. Toda že pozimi 1941/42, so Tomo Brejc-Pavle, Mira Sveti-na-Metka in Nace Strlekar-Jože ustanovili nove odbore OF na domžalskem območju. Od tedaj dalje so privrženci NOB preko odborov OF, posebno sedanjih krajevnih skupnosti v Domžalah ves čas NOB preko odborov OF, posebno množično od leta 1943 , podpirali NOG zlasti z izvajanjem nabiralnih, propagandnih, sabotažnih in obveščevalnih nalog. Ustanovitev prvega odbora OF za Domžale, ki je bil tudi prvi v kamniškem okrožju, 14. septembra 1941, pa pomeni začetni datum organiziranega delovanja OF na območju Domžal. Kolesarsko društvo „DISK" Domžale prireja v počastitev krajevnega praznika krajevnih skupnosti „Vencelj Perko", ..Slavko Šlander" in „Simon Jenko" Domžale dne 19. septembra 1982 množično tri m akcijo „VSI S KOLESOM V MORAVČE", s startom ob 9. uri na parkirnem prostoru pri Železniški postaji Domžale. Udeleženci bodo razdeljeni v skupine, glede na fizično in kondicijsko pripravljenost ter vrsto in opremo koles, voziti pa morajo v skladu s cestno prometnimi predpisi. Na čelu kolone bo vozilo, katerega nihče od udeležencev ne sme prehiteti. Organizator bo poskrbel za servisno službo za manjša tehnična popravila koles. Na startu in cilju bodo udeležencem na voljo brezplačna okrepičila, poleg tega pa bo vsak udeleženec na cilju prejel še spominsko priznanje in značko. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na 25.9.1982 ob 16. uri z istim štartnim mestom. Prireditveni odbor vabi vse ljubitelje kolesarskega športa in rekreativce, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu. Izvršni odbor kolesarskega društva £ „DISK" Domžale Krajevne skupnosti Domžal Simon Jenko Slavko Šlander Vencelj Perko Košarkarski klub Domžale prirejajo ob zaključku krajevnega praznika DRUŽABNI VEČER v soboto dne 18. septembra 1982 ob 20. uri v Hali komunalnega centra Vabljeni! Igrajo: KOVINARJI Organizae ijski odbor PRIREDITVE OB PRAZNOVANJU KRAJEVNEGA PRAZNIKA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SLAVKA SLANDRA, VENCLJA PERKA IN SIMONA JENKA DOMŽALE „14. september" 1982 sreda 8.9.1982 ob 19. uri Košarka - pokalna tekma SRS Domžale- Libela Celje v dvorani OŠ Venclja Perka petek 10.9.1982 ob 19.30 uri Košarka - mladinska tekma Domžale— Jezica v OŠ Venclja Perka sobota 11.9.1982 ob 8. uri Teniški turnir v športnem parku v Domža- lah sobota 11.9.1982 ob 9. uri Balinanje ekipno med tremi krajevnimi skupnostmi Domžale v športnem parku v Domžalah sobota 11.9.1982 ob 18. uri Promenadni koncert Godbe Domžale pred Halo komunalnega centra nedelja 12.9.1982 ob 8. uri Teniški turnir v športnem parku v Domža- lah nedelja 12.9.1982 ob 9. uri Balinanje ekipno med tremi krajevnimi skupnostmi Domžale v športnem parku nedelja 12.9.1982 ob 9. uri AMD Domžale moto slalom izpred pod- jetja Trak Mengeš nedelja 12.9.1982 ob 9. uri Partizan Domžale — rekreacijski pohod na Krumperk Zbirališče pri spomeniku talcev pod šumberkom nedelja 12.9. ob 10.30 uri Nogomet člani Domžale Ilirija Ljubljana v športnem parku Domžale ponedeljek 13.9.1982 ob 16. uri Kegljanje - posamično na kegljišču „Rcpovž" v športnem parku Domžale torek 14.9.1982 ob 16. uri Kegljanje - posamično na keljišču „Repovž" v športnem parku v Domžalah torek 14.9.1982 ob 18. uri Svečana seja krajevnih skupnosti Si. Šlan- dra, V.Perka in S. Jenka v Avli šole Šlan-drove brigade sreda 15.9.1982 ob 15. uri Nogometni turnir v malem nogometu med tremi krajevnimi skupnostmi Domžale v športnem parku Domžale sreda 15.9.1982 ob 18. uri Atletski klub - odprto prvenstvo v atletiki za mlajše in starejše mladince - v športnem parku četrtek 16.9.1982 ob 15. uri Nogometni turnir v malem nogometu med tremi krajevnimi skupnostmi Domžale v športnem parku Domžale četrtek 16.9.1982 od 16. do 21. ure Strelsko tekmovanje - odprto prvenstvo občanov Domžal - v OŠ Venclja Perka Domžale četrtek 16.9.1982 ob 17. uri Šah—medobčinsko srečanje Domžale — Kamnik v salonu restavracije Pošta petek 17.9.1982 od 16. do 21. ure Strelsko tekmovanje—odprto prvenstvo občanov Domžal - OŠ Venclja Perka Domžale petek 17.9.1982 ob 19. uri KoSarka-kadetska tekma Domžale- Triglav Kranj v dvorani OŠ Venclja Perka Domžale petek 17.9.1982 ob 18. uri Otvoritev novih prostorov društva šoferjev in avtomehanikov v Domžalah v novem bloku SPB 2 (nasproti Jugotehnike) sobota 18.9.1982 ob 10.30, 11.3ffradicionalni turnir veteranov košarke 15. in 16. uri nastopajo ekipe: Domžal, Vrhnike, Rudar Trbovlje in Zagorje v OŠ Venclja Perka Domžale sobota 18.9.1982 ob 20. uri DRUŽABNI VEČER - igrajo KOVINAR- JI v Hali komunalnega centra sobota 18.9.1982 ob 18. uri Združena vaja cibilne zaščite krajevnih skupnosti SI. Šlandra, V. Perka in S. Jenka Domžale — enota prve medicinske pomoči, gasilci in narodna zaščita nedelja 19 9.1982 ob 9. uri Nogomet mladinci Domžale—Elan Novo mesto v športnem parku Domžale nedelja 19.9.1982 ob 9. uri Kolesarski klub „DISK" Domžale prereja rekreacijsko kolesarjenje - relacija: Domžale - Moravče zbirališče pred Halo komunalnega centra nedelja 19.9.1982 ob 10.30 Nogomet člani Domžale—Elan Novo mesto v športnem parku v Domžalah nedelja 19.9.1982 ob 14. uri Velika tombola Smučarskega društva Domžale v športnem parku v Domžalah sreda 22.9.1982 ob 19. uri Košarka—kadeti B tekma Domžale B - Ilirija v OŠ Venclja Perka Domžale DEŽURSTVO TRGOVIN DO KONCA LETA: SEPTEMBER: EMONA market Mengeš - SP RAČA Domžale OKTOBER: MERCATOR Domžale - SP PLANINKA Količevo NO VEMBER: SP KIDRIČE V A Domžale - SP Preserje DECEMBER: EMONA market Vir - SP BISTRICA Radomlje r OBVESTILO Obveščamo člane ZB NOV občine Domžale, da se je Občinski odbor ZZB NOV Domžale preselil iz drugega nadstropja v pritličje in tako še vedno posluje v isti zgradbi. Uradne ure za člane ZB NOV so v ponedeljek in petek od 7. do 12. ure in v sredo od 7. do 16. ure. Občinski odbor ZZB NOV Domžale .J PRAZNIKI NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI DOB Krajevna skupnost Dob praznuje svoj praznik v mesecu avgustu. Ob tej priložnosti so bile številne kulturne in športne prireditve, na slavnostni seji skupščine KS pa so bila najzaslužnejšim občanom podeljena priznanja krajevne skupnosti. Prejeli so jih: Ažman Tone, Grčar Stanko, Lenarčič Franc, Serko Dina, Kosmatin Marija, Gregorčič Marta, Kušar Franc, Rugelj Zofija, Jarc Sonja, Josipovič Jože, svet KS. Obenem je bila to tudi priložnost, da presedajo svoje delo in načrte za vnaprej. Ugotovili so, da so v preteklem mandatnem obdobju dosegli lepe uspehe, na kar kažejo asfaltirane ceste, skoraj urejeno pokopališče, javna razsvetljava in drugo. Zato so prepričani, da se bodo delovni ljudje in občani tega območja tudi v prihodnjem letu odločili za podaljšanje samoprispevka, še posebej, če bo asfaltirana cesta Dob - Češenik - Turnše in če se bodo začela dela pri izgradnji mrliške vežice in avtobusne postaje. Zelo aktivna so tudi društva in družbene organizacije, ki s svojim aktivnim delom mnogo prispevajo k bolj samoupravnemu življenju v krajevni skupnosti. Po končani seji so se občani in delovni ljudje napotili na Hrastovec, prizorišče boja, v spomin katerega praznujejo svoj krajevni praznik, kjer so s kulturnim programom počastili spomin na vse padle, na tradicionalnem tovariškem srečanju, pa so se že dogovorili, da se prihodnje leto spet dobijo. Vera ROVA KS Rova sicer praznuje svoj praznik v mesecu januarju v spomin na požig treh domačij v Dolenjah leta 1944, ko so obenem z domačijami zgoreli tudi Štirje otroci in pet odraslih ter obenem padli trije partizanski kurirji. Ker pa je ta čas precej neprimeren za različne pohode, so se krajani odločili, da v letnem času organizirajo pohodk krajanov ob vseh spominskih obeležjih na svojem območju. Tako so obiskali Kolovec, domačiji pri Bunčku in Jernevcu, Stari vrh, Lukovo bolnico in Dolenje. Pohoda so se udeležili tudi preživeli borci, ki so obudili spomine na svetle čase naše preteklosti. V Dolenjah je bilo krajše zborovanje s kulturnim programom, ki naj bi postalo tradicionalno. Stegnar JARŠE RODICA 29. avgusta praznujejo občani in delovni ljudje te KS svoj praznik v spomin na leto 1941, ko so tu padli prvi talci kot žrtve fašističnega nasilja in domačih izdajalcev. Ob krajevnem prazniku so pregledali tudi dosedanji razvoj KS, kije bil zelo dinamičen, vendar je prav hitro naseljevanje in individualna gradnja na komunalno neurejenih zemljiščih pustila mnoge neurejene in nezadovoljne skupne potrebe krajanov. Izgradnja trafo postaje in položitev nizkonapetostnega kabla na območju Rodice in delu KS Slavka Slandra sta bih realizirani ob pomoči krajanov, enako tudi kanalizacijsko omrežje v Petrovčevi ulici. Pri vseh teh investicijah so občani, zlasti pa gradbeni odbori pokazali izjemno delovno zavest in pripravljenost kar največ prispevati k uresničevanju skupnih potreb. i = I Občani se zavedajo, da bo potrebno v najbližji prihodnosti razrešiti zlasti dva problema: prostorske težave OŠ Josip Broz Tito in preskrbljenost občanov z osnovnimi življenjskimi artikli, v zvezi z reševanjem tega problema bodo sklicali konferenco, na kateri bodo poskušali najti rešitev iz težke situacije. Kljub gospodarskim težavam so občani trdno odločeni, da se aktivnosti pri reševanju vsakodnevnih problemov življenja in dela KS ne bodo zmanjševale, temveč bodo še bolj kot doslej usmerjene v reševanje te problematike na kar najbolj racionalen način. VIR Praznik KS je 27. julij, ko se je leta 1941 začela množična vstaja in ko so se v KS letos spominjali teh dni, so poudarili, da je letošnje leto obdobje, v katerem želijo pridobiti čim večjo aktivnost vsakega posameznika, kajti le tako bodo kos vsem težavam in nalogam. Njihova želja je, da aktivirajo čim večje število občanov in delovnih ljudi in jih vključijo v delo delegacij in samoupravnih organov. Na svečani prireditvi so spregovorili o uspehih kot so izgradnja kanalizacije, dela pri zasutju gramozne jame, izdelava prostorskega plana in drugo. E = Narodni heroj Franc Avbetj-Lojko prejema listino o častnem občanu KS Vir Želja in potreb je veliko, dosegljive pa bodo le s skupnim prizadevanjem in sodelovanjem vseh krajanov, dokaz takega aktivnega neumornega in prizadevnega dela pa je tudi praznovanje 60-letnice Gasilskega društva Vir ter podelitev priznanj najaktivnejšim krajanom. Bronasta priznanja OF so prejeli: Lenič Jernej ml., Korbar Boris, Pelan Evstahija, Štiftar Franc, Zorman Franc. Priznanja KS: Agroemona TOZD Poljedeljstvo, Arnuš Justi, Joger Ivanka, Korošec Marija, Korošec Milan, Mihelčič Anton, Pervinšek Marija, Potočnik Betka, Prašnikar Anton, Zalokar Fani. Pohvale KS pa: Čeme Marijan, Čeme Anton, Grojzdek Marjan, Jamnik Janez, Leben Drago, Pučko Valentin. Naziv častni občan KS Toma Brejca Vir pa je prejel Franc Avbelj-Lojko. „Veliko dela in nalog je še pred nami," je poudaril predsednik sveta KS, „toda na lovorikah nismo spali tudi dosedaj. Sadovi dela in razvoja naše KS so vidni in smo z njimi pridobili veliko. V Želji za boljšim jutri sodelu- (Nadaljevanje s 4. strani) jejo vse družbenopolitične organizacije, delovne organizacije in društva, vsi pa se trudimo, da bi nam bilo lepše v okolju, kjer živimo. Dokaz za to so tudi prizadevanja posameznikov, da poskrbijo za čim lepše okolje svojih domov in širše okolice, zato gre zahvala vsem našim krajanom, predvsem pa delegatom v krajevnem in občinskem merilu, Še posebej pa svetu in skupščini, kajti vsi skupaj si prizadevamo, da bi bil življenjski prostor, v katerem živimo, čimbolj urejen, KS čimbolj homogena in prijetna za vse, ki v njej živimo in delamo." Bronasto plaketo OFfe prejel tov. Franc Zorman TROJANE V poletnih mesecih praznuje tudi krajevna skupnost Trojane in sicer v spomin na obletnico ustanovitve Šlandrove brigade. Poleg kulturnih prireditev, od katerih naj omenimo kar nekaj filmskih predstav v novo urejenem objektu gostišča Konšek, pripravili so pohod na Sipek, za vse krajane pa so organizirah tudi enodnevni izlet na morje. Skupščina krajevne skupnosti je predlagledala dosedanje delo, ki kaže uspešno povezovanje družbenopolitičnih organizacij z organi krajevne skupnosti in delegati, obenem pa so podelili tudi bronasta priznanja OF, ki so jih prejeli: Potrbin Mira, Ocvirk Janez, Kušar Janez, Lovska družina Trojane-Šentožbolt. Po končani seji se je igralec Dare Ulaga predstavil z mono dramo Nekoč in danes. " Vera r = E I OBVESTILO! Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju in Delavska univerza Domžale organizirata dvodnevni tečaj o požarni varnosti. Posvet bo predvidoma v petek, 1. oktobra 1982 in v soboto, 2. oktobra 1982, drugi posvet bo naslednji petek in soboto, to je 8. in 9.10.1982. Nosilce obrti prosimo, d prijavi te svoje delavce in sicer do 22.9.1982 na naslov: Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Za vse tiste delavce in nosilce obrti, ki še nimate tečaja iz vacstv pri delu ali p morate le-tega obnoviti, smo v dogovoru, da za vas organiziramo celotni tečaj, za tiste, ki ste že bili v tečaju pa organiziramo samo preverjanje. Vse prijave zbiramo na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6. Tečaji iz varstva pri delu bodo v drugi polovici novembra 1982. Želimo, da se prijavite čimprej. Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Delavska univerza Domžale RADIOFOTOGRAFIRANJE PREBIVALSTVA DOMŽALE V OBČINI DOMŽALE Od pravočasnega odkritja obolenja in takojšnjega zdravljenje so odvisni uspešnost in trajanje zdravljenja, stopnja delazmožnosti in morebitne invalidnosti, psihično zadovoljstvo in, ne nazadnje, gmotne posledice za posameznika in celotno našo skupnost. RADIOFOTOGRAFIRANJE - posebna oblika rentgenskega slikanja — se je kot najuspešnejša metoda za odkrivanje bolezni pljuč in srca, v zadnjih nekaj letih uvrstila med najvažnejše preventivne ukrepe zdravstvenega varstva prebivalstva. Njegov namen je pravočasno odkrivanje vseh poznanih obolenj prsnega koša (obolenja pljuč, srca, velikih žil ipd.). Najpomembnejši obolenji, ki ju množična radio-fotografija uspeva pravočasno odkrivati, sta tuberkoloza in pljučni rak. Čim hitreje ju odkrijemo, v čim začetnejšem razvoju ju začnemo zdraviti, tem hitreje se vsak bolnik zazdravi brez oslabitve delovne sposobnosti in se zato tem hitreje vrne na svoje delovno mesto. DELOVNI LJUDJE IN OBČANI! POZIVAMO VAS, DA SE LETOŠNJE AKCIJE RADIO-FOTOGRAFIRANJA UDELEŽITE V ČASU, KI BO OZNAČEN NA VABILU, KI GA BO SLEHERNI IZMED VAS , KI STE DOPOLNILI 39 LET, DOBIL V MESECU OKTOBRU. V NAŠEM SKUPNEM INTERESU JE, DA VAS ZDRAVNIŠKA EKIPA RADIOFOTOGRAFIRA IN V PRIMERU ODKRITJA KAKRŠNE KOLI BOLEZNI ZAČNE USTREZNO ZDRAVITI. RADIOFOTOGRAFIRANJE JE PO ZAKONU OBVEZNO ZA VSE PREBIVALSTVO NAD 39 LETOM STAROSTI. PREGLED JE BREZPLAČEN! štab za radiofotografiranje Skupščine občine Domžale si je prizadeva/ pripraviti tak program, da bi bili delovni procesi v naših organizacijah združenega dela kar najbolj nemoteni, zato upoštevajte datum, uro in kraj radiofotogrJiranja, kajti le tako bomo dosegli, da se bo sleherni izmed vas brez čakanja v vrsti kar najhitreje vrnil na svoje delovno mesto. Le v najnujnejših primerih pridite na radiofotografiranje izven časa, ki je določen na vašem vabilu, če ste že dopolnili 39 let, pa vabila ne boste prejeli, oglasite se, prosimo, na najbližji postaji za radiofotografiranje. kjer vas bomo pregledali. Točen razpored pregledov po posameznih območjih v občini bo objavljen v prihodnji številki Občinskega poročevalca. Vsak neopravičen izostanek se kaznuje z denarno kazni/o na osnovi odloka o obveznem radiofotografiranju prebivalstva občine Domžale in Zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS št. 7/77). Štab za radiofotografiranje skupščine občine Domžale NOVO Ne veste kam bi s šotorom? Pravilno shranjujemo in opravljamo kompletni servis šotorov in ostalih platnenih izdelkov. ■ OREHE K IZTOK Prečna 12, Domžale PRED MLADIMI JE 11. KONGRES ZSMS: BREZ FRAS O RESNIČNIH VPRAŠANJIH Že skoraj vse leto se mladi pripravljajo na svoj kongres, ki bo oktobra v Novem mestu. Javno razpravo o dokumentih smo v Domžalah končali junija po številnih obiskih 00 ZSMS, kjer smo govorili o mladih in jihovih težavah. Na dokumente smo imeli tudi nekaj pripomb, tako smo opozorili na to, da so pozabili na mlade, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Opozorili smo tudi na nekatere pereče probleme pri pridobivanju stanovanj, pri nagrajevanju pri delu, usmerjenem izobraževanju. Mladi smo menili, da tudi pri štipendiranju še ni vse idealno; opozorili so, da DO, kjer imajo visoke OD sploh ne štipendirajo, saj vedo, da bodo z lahkoto dobili že izobražene kadre in jih ,'kradejo" tistim, ki so jih štipendirali, imajo pa tam nižji OD. J Programske usmeritve za 11. kongres ZSMS so v javnosti vzbudile številne odmeve, o njih je bilo slišati marsikaj, tudi kakšno kritično prikro, ogorčeno, morda še jezno in užaljeno. Prvi krog razprav o kongresnih dokumentih, ki naj bi jih mladi iz naše republike sprejeli na svojem kongresu oktobra v Novem mestu zelo jasno kaže odnos do mladih. Nikakor se ne moremo otresti paternalizma drugih družbenopolitičnih organizacij; starejši mladim premalo zaupajo in jih hočejo neprestano voditi za roke in preskrb-no bedeti nad njimi. Mladi so na primer v svoje osnutke kongresnih dokumentov zapisali tudi nekatere splošne resnice, ki pa učakale kritiko starejših oziroma drugih družbenopolitičnih organizacij. Zato ker so bile besede mladih bolj neposredne in manj javite". Tako se mladi pisci kongresnih dokumentov niso zaustavili samo pri ugotovitvi, da ponekod imajo delavci premalo vpliva na odločanje o pogojih in rezultatih dela. Temu so dodali še piko na i z ugotovitvijo, da to v bistvu pomeni mezdni odnos. Kritike so govorile, da to ni res. Nekateri še vedno ne razumejo zakonitosti, da mladi bolj neposredno in kritično presojamo dogajanja in pojave. Strah jih je lastnih ocen mladih o posameznih problemih in pojavih v družbi. Z vsiljivo „skrbjo" omejujejo ali že kar onemogočajo uveljavljanje pobud mladih. V nekaterih okoljih sestav-ljalci mladinskega predkongresnega dokumenta so izhajali iz ugotovitve, da socialistična samoupravna družba prehodnega obdobja ni odpravila razrednih nasprotij. Sestavljala so se prav tako poskušali izogniti naštevanju vsega, kar je „naša družba dosegla", ker s tem kaj lahko pride v dogme in nezmožnosti kakršnekoli kritične oddaljenosti do sedanjih družbenih odnosov. Znanstvena, družboslovna strogost, zvesta marksističnim načelom, poskuša čim manj idealizirati stvarnost. To so poskušali narediti tudi sestavljala „usmeritev", ko so v vsakem idelanem družbenem cilju odkrivali dvojnost, dobro in zlo. TRADICIJE IN MLADI Takšen je bil verjetno njihov namen tudi v najbolj kritizirani formulaciji „Usmeritev" ;.. Vse to seveda predpostavllja, da se odpovedujemo tako imenovanemu gojenju revolucionarnih tradicij, kar predstavlja v bistvu odnos do nečesa, kar je zgodovinsko mrtvo in kar nima nekega temeljnega vpliva na nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov." Nerodno sestavljen stavek, ki pa v bistvu izraža odpor do vsakršnega religioznega obravnavanja preteklosti, tudi do tradicij NOB. Nič ni tako sveto, da se ne bi dalo spremeniti, narediti še boljše. V tem ni nikakršne obsodbe, temveč želja po nekem hlastnem razvoju. „Mladina se čuti uklenjena v to, kar so starši izbojevali. To je njena tragedija", mi je nekoč dejal nek mladi prijatelj. OBROBNI POLOŽAJ MLADIH Iz „usmeritev" izhaja, da še zmeraj živimo v razredni družbi v kateri je birokracija tista, ki potiska delavce v mezdni položaj, ki dejansko razpolaga s presežno vrednostjo, ki določa o družbeni reprodukciji. Sestavljala ugotavljajo, da je sedanja družbeno-ekonomska kriza pri nas dejansko kriza birokracije, kriza starega uprav- ljanja, kjer je imela poglavitno besedo država. To je priložnost za samoupravljanje, za delavski razred in za mladino. Saj je mladina po svojem položaju najbolj izkoriščeni del delavskega razreda. ..Usmeritve" kritizirajo forum-sko delovanje ZSMS, nepovezanost z interesi mladih in poudarjajo potrebo po združevanju, pod okriljem mladinske organizacije vseh interesnih dejavnosti mladih: mladinskega tiska, umetniškega ustvarjanja, glasbe, do najrazličenjših drugih dejavnosti. Da bi ZSMS lahko to svojo družbeno akcijo in aktivnost uspešno uveljavila, mora biti oborožena. Njeno orožje pa je razvoj in širjenje marksistične teorije. Cveta Zalokar-Oražem TABORNIŠKI BOHINJ Moj hotel je šotor, kuhinja pod smrekami, pogled na Pršivec, umivanje v jezeru... Bohinj je le eden, če ga omenjamo v zvezi s taborništvom, pa to še toliko bolj drži. Kot že vrsto let doslej, smo tudi letos taborniki domžalske občine postavili svoje platnene domove ob prelepem Bohinjskem jezeru. Letos je bil vhod v tabor nekoliko drugačen. Ob emblemu odreda skalnih taborov iz Domžal sta se pojavila še dva nova: odred Upornega plamena iz Mengša in Mlinskih kamnov iz Radomelj. Kot organizator taborenja prvič nastopa Zveza tabornikov občine Domžale. Domžalski taborniki v Bohinju (Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje s 6. stiani) V treh izmenah od 12. julija do 10. avgusta je že na kar stalnem prostoru taborilo preko 180 članov taborniške organizacije iz nase občine. Zadnja leta beležimo občuten porast števila prijav tako, da bo potrebno v prihodnosti resno razmisliti o še eni izmeni taborjenja, novi opremi in predvsem boljših pogojih priprave hrane. Številčno pa so kot vedno najmočnejše izmene medvedkov in čebelic, naših najmlajših članov. Z vodstvom vred smo jih našteli kar blizu devetdeset. Tudi vsebinsko je bilo deset dnevno taborenjc posamezne izmene izredno pestro in bogato. Gozdna šola je postala redna oblika praktičnega izobraževanja naših članov. Lepo število taborečih je uspešno opravilo izpite in veščine. Se vreme je bilo letos taborečim bolj naklonjeno kot prejšnja leta. Bilo je sicer nekaj bohinjskih ploh, a je vedno kmalu posijalo sonce. Voda v jezeru pa naravnost fantastično topla; 22 -24°C! Pa tudi drugače smo bili na moč aktivni. Imeli srno prijateljska in športna srečanja s sosednjimi tabori. Tako smo se pomerili s s sosedi Kamničani v nogometu in odbojki, pa odredom Dobre volje iz Ljubljane in kasneje še Savskim odredom. Vsi so morali priznati premoč domžalča-nov, še posebno dobri so bili naši medvedki. Poleg vsega tega ni manjkalo izletov v okolico Bohinja, v planine, čolnarili smo po jezeru, še kopanja in plavanja je bilo letos obilo. Posebna doživetja pa' so prav gotovo večeri ob tabornih ognjih, ko v mladih očeh, v pesmi, v igri, povedani šali vidiš iskro medsebojnega prijateljstva in tovarištva. Vsi ti mladi iz Domžal, Radomelj in Mengša in že tudi Doba tkejo vsako leto nove in trdnejše vezi. Zato je njihova največkrat izrečena beseda ob slovesu: „Drugo leto nasvidenje!" Mnogi mladi so za te želje prikrajšani. Te ugotovitve, kot tudi splošno zelo ugodne ocene staršev taborečih, nas navdajajo z mislijo, daje taborni-štve v domžalski občini na pravi poti. Za vodstva taborenj pa te ocene pomenijo tiho zadovoljstvo za vložen trud in delo. Ob uspešnem zaključevanju sezone letnih taborenj je prav, da se zahvalimo IS skupščine občine Domžale za pomoč in razumevanje, zahvala gre tudi ZPM Domžale za posojilo postelj. V kolikor pogledamo še finančno stran takšnega taborenja, ponovno laliko ugotovimo, da z razmeroma majhnim denarjem; dnevni „pen-zion" 170.- din za kompletno oskrbo (zajtrk, kosilo, malica in večerja) lahko nudimo zdravo in vsebinsko polno letovanje mladini v naravi. Jaz ne menjam s hotelom... Moj hotel je šotor, kuhinja pod smrekami, pogled na Pršivec, umivanje v jezeru ... ' Kučman Alojz Organzirana letovanja In zimovanja otrok imajo v naši občini že tradicijo, saj jih organizirajo tako vzgojno varstvena ustanova, socialno skrbstvo. Zveza prijateljev mladine, planincev in tabornikov. Vendar pa ob tem opažamo, da je tako organiziranje neenotno, nekoordinirano, premalo povezano. Te pomanjkljivosti fe opazijo zlasti pri izbiri otrok, pri določanju ekonomskih cen, pri izbiri vzgojiteljev in morda tudi pri iskanju krajev, kjre bi otroci zimovali in letovali. Z večjim dogovarjanjem z vsemi temi dejavniki, bi prav gotovo dosegli cilj, ki pravi, naj bi v počitnicah v organizirano delo, igro in. počitek vključili čimvečje število otrok, če že ne moremo vseh. Organizatorji pa se ob doseganju tega cilja nemalokrat srečujemo s finančnimi težavami. Morda je mnogim premalo znano, da zimovanja in letovanja niso samo smučanje in plavanje, temveč so v takih organiziranih oblikah življenja izrednega pomena tudi mnoge druge prvine. Med zelo važnimi prvinami je oblikovanje kolektivnega življenja, kjer se spletajo nova tovarištva in poznanstva. Med njimi se spleta enakost in dolžnost do reda, ki ga oblikuje skupina skupaj z vzgojiteljem in pionirjem - starešino. Ves čas se spontano odvijajo in utrjujejo interesi, ki jih otroci kažejo, na izobrazbenem, kulturnem in športnem področju že med šolskim letom. g Vzgojitelji imajo polne roke dela, da organizirano vodijo vse te naloge v prostem času, da oblikujejo skupine po interesnih dejavnostih, da zaposlijo otroke, pripravljajo izdelke, urejujejo razstave, pripravljajo časopise, tekmovanja. Nenehno se v tako organiziranem počitnikovanju prepletajo naloge s področja izobraževanja in vzgoje. V oblikah dela, ki ga je organizirala republiška zveze prijateljev mladine, je bilo sprejetih več sklepov. Med drugimi bodo pripravili pravila, razne statute, pravilnike za oblikovanje cen ter pravilnik s področja nagrajevanja delavcev v kolonijah. Poudarjeno je bilo, da je treba izdelati enotna izhodišča za vključevanje programov ZPM na področju letovanja v programe SIS. Tako torej vidimo, da morajo letovanja in rekreacija otrok in mladine postati sestavni del rednega in kontinuiranega procesa vzgoje in izobraževanja otrok ter sestavni del programov SIS družbenih dejavnosti (izobraževanje, otroškega varstva, socialnega skfcstva, zdravstva, telesne kulture in raziskovalne dejavnosti). Menim pa tudi, da nam celo v bodoče ne bo kmalu v celoti uspelo doseči, da bi bil vsak otrok v obdobju osnovnega šolanja deležen pouka plavanja in pouka smučanja, da bi šel vsaj enkrat v organizirano zimsko ali poletno kolonijo ali kot tabornik na taborjenje. Veliko jih bo, ki bodo ostali med dvomesečnimi šolskimi počitnicami doma. Kako bomo poskrbeli za te otroke? Tudi njihove počitnice naj bi bile organizirane. Mnogo lepega jim lahko nudimo. Organizirajmo z njimi enodnevne izlete v bližnjo in daljno OHRANJANJE REVOLUCIONARNIH TRADICIJ Program ohranjanja revolucionarnih tradicij smo mladi sprejeli na programsko volilni konferenci, ki je bila v juniju. Začeli smo tu že delati na tem področju. Na zadnjem stasnku komisije za SLO, DS in ORT smo se dogovorili za dva pohoda. Prvi pohod: - datum: sobota 18. in nedelja 19. septembra 1982 - traso: Po poteh spominov NOB v domžalski občini Prvi pohod bo priprava /kondicija, izbor pohodnikov/ na drugi pohod. Posneli pa bi tudi film o tem pohodu. Drugi pohod: bo organiziran v počastitev XI. Kongresa ZSMS. Pohod bo trodnevni /pete, 22.10., sobota, 23.10., nedelja,24.10.; 1. dan - peš do Višnje gore, nato s kamioni do Žužemberka, kjer bomo prenočili v naselju MDA Suha Krajina; 2. dan - peš iz Žužemberka po občini Trebnje do Lanšpreša, kjer bo taborni ogenj in tovariško srečanje, iz Lanšpreša do Novega mesta s kamioni, kjer bodo vsi pohodniki gosje na 11. kongresu ZSMS. Pohoda se bo udeležilo okoli 90 mladih iz ljubljanske regije, pa tudi vojaki in člani društev. Cveta Z.-O. • y * t- * »in- r r \ OTROKOM DOLGUJEMO VSE NAJBOLJŠE, KAR PREMOREMO Združeni narodi so vnesli v eno od načel deklaracije o pravicah otroka tudi načelo: „Človeštvo dolguje otroku vse najboljše, kar premore." Ob razmišljanju o tem načelu, smo člani predsedstva pri ZPM Domžale že v mesecu decembru začeli. razpravljati o pripravah na letovanje otrok in mladine. V___ Igre, razvedrilo, rekreativne dejavnosti, na letovanju v Kopru Mladi Domtalčani ( Tovarišica in njeni varovanci (Nadaljevanje s 7. strani) okolico, z njimi nabirajmo gozdne sadeže, peljimo jih k reki, ali v živalski vrt, peljimo jih na kulturno prireditev, na pohode k partizanskim obeležjem, na bližnje kmetije, kjer bi opravljali lažja dela, zbirajmo jih na igriščih, organizirajmo zanje razne ustvarjalne aktivnosti na tehničnem in kulturnem področju. Da bi zmogli tudi to, je za izvajanje nujno treba pritegniti dejavnike v KS in delovnih organizacijah med tistimi, ki so jim otroci blizu in ki jim ni vseeno kakšen bo naš mladi rod. Seveda pa je tudi za te aktivnosti potrebno pripraviti in izdelati ustrezne programe. Take oblike naj se uveljavijo kot redna oblika dela z otroki in mladino v vseh družbenih organizacijah, društvih v KS. V okviru SZDL, ZSMS in samoupravnih organih KS je potrebno dati pobudo za vsklajenost pri organizaciji in izkoriščanju prostega časa in otrok in mladine. ZNP in DPM pa morata biti pobudnika in koordinatorja pri izvajanju teh programov. In kako je Občinska zveze prijateljev mladine za letos pripravljala letovanje naših otrok, kaj smo jim nudili. Žalostno je, da v vseh letih tako urejeni občini, kot je naša, ni uspelo pridobiti lastne baze za letovanje. Nekaj let nazaj so letovali v izolski šoli, kjer so imeli lastno oskrbo, v učilnicah zložljive postelje in mnogo osebja, ki je skrbelo za izvajanje del. Pred leti so nam to šolo odpovedali in tako je bilo treba poiskati prostor ob morju drugje. Tudi letos smo uspeli dobiti dom v Kopru in s pogodbo zagotoviti počitnikovanje za 300 otrok. Vsaka šola je po svoji krajevni skupnosti pripravila izbor in ob zaključku prijav smo ugotovili, da bi se letovanja udeležilo okoli 350 otrok z vsega občinskega področja. Vodja kluba vzgojiteljev tov. Igor Lipovšek je takoj sklical sestanek vzgojiteljev in presenetljivi ugotovil, da jih je bilo navzočih kar 42. Sprejeli so pravilnik delovanja kluba in ožja skupina je takoj pripravila celoten program vzgojno-izobraževal-nega dela za obe izmeni. Otroci so namreč letovali v 2 izmenah po 14 dni. Zanje je bil organiziran prevoz v Koper in kopanje v Simonovem zalivu. Pred odhodom smo sklicali roditeljski sestanek s starši in vzgojitelji. Predhodno so upravniki izmen določili skupine po 9 do 12 otrok ter vzgojitelje le-teh. Tako so na sestanku starši lahko spoznali vzgojitelja, kateremu bodo zaupali svojega otroka, mu povedali sprecifičnosti otroka, vzgojitelji in upravnika pa so starši seznanili s celotnim programom dela v koloniji. Za izvajanje vseh del smo potrebovali več pripomočkov in surovin. Nakupili smo žoge, kasete, barvice, lepila, plastelin, svinčnike itd. Vzgojiteljice so s seboj vzele plošče, knjige, volno, prejico, sami otroci pa igrače. Mnogo razumevanja so pokazale tudi delovne organizacije. Tovarni Trak in Filc iz Mengša sta nam pripravili po 5 kg elastičnih trakov in filca.' Tovarna Induplati iz Jarš pa velik zavoj odpadnih krp za izdelovanje ročnih izdelkov. V domžalski lekarni jim ni bilo težko pripraviti večjo količino mazil proti sončnim opeklinam. Zares, na kogar smo se s prošnjami obrnili, so nam pripravili zaželjeno. In v mesecu juliju je tako prijetno letovalo na morju okrog 350 otrok. Med letovanjem so jih obiskali tudi tovariš Karel Kušar predsednik občine, tov. Angelca Kržan sekretarka ZK občine Domžale, tov. Marjan Gorza in tov. Majda Breznik, vodja skupnih služb. Ogledali so si njihovo bivanje, jih obiskali na plaži, jim izročili paket sladkarij kot poklon SZDL občine Domžale. Otroci pa so pripravili čudovito razstavo in pokazali časopise, ki so jih izdali v času letovanja. Štefka mlakar OGLAS Ugodno prodam furnirana krila za vrata Naslov v uredništvu glasila. OGLAS Honorarno opravljam vsa knjigovodska Šifra: natančna. dela. 10 let Osnovne šole Šlandrove brigade: SKRB ZA ŠOLARJE V letu 1972 je bila kot rezultat samoprispevka izgrajena tudi osnovna šola Šlandrove brigade, ki je v svojem desetletnem obstoju dosegla lepe uspehe in se vseskozi uspešno vključevala v delo krajevne skupnosti in delovnih organizacije. Pred nami je novo šolsko leto, vrste prvošolčkov bodo zakorakale v svetle učilnice širom naše občine, zato smo se odločili, da v razgovoru z ravnateljico te šole tov. Jožico Polanc predstavimo šolo in tako opozorimo starše na možnosti, ki jih imajo ne le v šoli Šlandrove brigade, temveč tudi v drugih šolah v naši občini. Vaša šola je ena izmed celodnevnih šol, bi nam jo na kratko predstavili? V letu 1976 smo prešli na celodnevno osnovno šolo do predmetne stopnje, kar pomeni, da bo v letošnjem letu vanju vključenih 352 otrok od skupaj 731, kolikor jih bo obiskovalo našo šolo. V okviru celodnevne šole lahko v grobem govorimo o treh elementih: vzgoja in izobraževanje pri rednem učenju, ki poteka v jutranjih urah, samostojno učenje, ki v marsičem olajša delo staršev, saj učenci V šoli napišejo naloge in snov utrdijo, neorganiziran prosti čas ob kosilu ter interesne aktivnosti, v katerih so posebej pomembni elementi vzgojnih predrretov. Začnete že zelo zgodaj zjutraj in tako omogočite staršem zlasti učencev nižjih razredov, da brez skrbi odidejo v službo? Jutranje varstvo, ki ima pri nas že lepo tradicijo, se začne ob 5.30, vanj se največ vključujejo prvošolci in drugošolci. TuTu gre predvsem za varovanje, zato nam pri tem pomagajo upokojenke, pomagali pa so tudi učitelji. Do pričetka pouka učenci zajtrkujejo, pripravijo se na pouk, delajo različna ročna dela, so vključeni v interesne aktivnosti, veliko časa pa preživijo tudi na šolskem igrišču. Cena zajtrka je 250 din, vendar je treba povedati, da to ni ekonomska cena in ker ta obrok ni regresiran, gre razlika v breme ostalih obrokov. Po končanem pouku se učenci vključujejo v različne interesne dejavnosti? Da, lahko bi rekli, da je sleherni učenec na razredni stopnji vključen v vsaj eno interesno aktivnost (ročna dela, likovni, oblikovalni krožki, kulturno-umetniške dejavnosti, prometni krožki, v okviru katerih učenci pridobijo kolesarske izpite, športni krožki). Začeli smo tudi z mladimi gasilci, med nami so planinci, želeli pa bi tudi tabornike in več tehničnih interesnih aktivnosti. Zlasti pri slednjih pa imamo velike težave z mentorji, kajti zunanjih sodelavcev skoraj ni, kadrovska šola za učitelje pa tudi namenja premalo pozornosti tem dejavnostim. Učenci se ob začetku leta sami ali ob pomoči učiteljev in svetovanju staršev vključujejo v interesne aktivnosti, ob polletju pa prehajajo iz krožka v krožek, kar pomeni pridobivanje pestrosti znanj in spretnosti, to pa nenazadnje vpliva tudi na spoznavanje različnih poklicev. Omenim naj še povezavo z Glasbeno šolo (oddelek klavirja). Učenci se radi vključujejo v interesne dejavnosti, ve, vendar jih zaradi njihove vključenosti drugje in pomoči staršev le težko dobimo v šolo popoldne. Želeli bi tudi tesnejših stikov s KS in OZD, ki naj bi omogočile, da bi mentorji tudi v dopoldanskem času prihajali na šolo, saj bi tako še več učencev vključevali zlasti v tako imenovane tehnične dejavnosti. V okviru okrogle mize smo se v SZDLi pogovarjali tudi o prehrani otrok. Kako to rešujete pri vas? O zajtrku sem že spregovorila, vsi učenci malicajo v šoli, organizirano pa je tudi kosilo. Za oba obroka je bilo v lanskem letu potrebno plačati 1.000,00 din, kajti oba sta refundirana, obenem pa smo pri tem v veliki meri upoštevali tudi socialno stanje družin, tako da so nekateri plačevali le 500,00 din in tudi manj. Pri tem naj omenim tudi pomoč Telesno kulturne Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in obveznost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, s sklepi skupščine skupnosti ter njenih organov in delom strokovne službe. Delavci in delovni ljudje se seznanjajo s sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter z delom strokovne službe preko informativnih sredstev skupnosti, preko sredstev Javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in preko delegatov delegacij dajejo pripombe In predloge ter naslavjajo posamezna vprašanja skupščini In njenim organom In strokovni službi skupnosti. 27. člen . Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov In pravice ter obveznosti delavcev in delovnih ljudi, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole. Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delavci in delovni ljudje neposredno preko svojih delegacij. V statutu skupnosti se podrobneje določajo naloeg in način izvolitve odbora samoupravne delavskeskontrole. VIII. OPRAVLJANJE IZVAJALSKIH, ADMINISTRATIVNO—STROKOVNIH, POMOŽNIH IN DRUGIH PODOBNIH DEL 28. člen Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejema skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti'in uspešnosti ter njegov obseg. 29. člen Strokovna služba ima svoje sedež na sedežu Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Parmova 32. Delavci strokovne službe opravljajo dela in naloge tudi rja delovnih enotah, ki so na sedežih vseh občinskih skupnosti, ki so ustanovile strokovno službo. 30. člen Strokovna služba opravlja predvsem naslednje naloge- — opravlja naloge« usmerjanja v zaposlitev in organizira pripravo delavcev ter Invalidnih oseb za zaposlitev, — opravlja naloge s področja usmerjanja v izobraževanje, zlasti s tem, da razvija metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodeluje z drugimi nosilci usmerjanja pri usmerjanju v izobraževanje ter da organizira, povezuje in usklajuje delo na tem področju, — ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialnoekonomsko sestavo aktivnega prebivalstva, ter z njo povezuje poklicnos in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje In zunanje migracijske tokove, — proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam pomoč pri proučevanju njihovega stanja, — spremlja in analizira uresničevanje predvidene rast« zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov In aktivnosti za doseganje dogovorjene politike zaposlovanja, — spremlja in analizira uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov in aktivnosti za doseganje dogovorjenespolitike zaposlovanja, — spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu in družbenim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj poklicev ter organizira delo na spremembah in dopolnitvah nomenklature poklicev, — opravlja zadeve v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini, — opravlja vse strokovne in finančne naloge v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini, — vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja, — pripravlja strokovna gradiva, potrebna za delovanje organov skupnosti in strokovne podlage za obravnavanje ali sprejemanje planskih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih družbenih dokumentov in splošnih aktov, — opravlja organizacijska, administrativno strokovna, pomožna in tem podobna opravila, potrebna za nemoteno delovanje organov skupnosti za zaposlovanje, — opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 31. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe, ki je organizirana kot delovna skupnost in opravlja za skupnost za zaposlovanje dela, ki so navedena v 30. členu tega sporazuma, ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje. Delavci delovne skupnosti pridobijo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost s svobodno menjavo dela. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev v več kot polovici organizacije združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcevsz območja občine. Samoupravni sporazum potrdi skupščina občine Domžale. 33. člen Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni In spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem. 34. člen Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Domžale sprejet dne 10/11-78. 35. člen Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Občinskem poročevalcu. UDE LEŽENCI: iiimmimiiiiiimmiHiiiiuiiniiiiiimiimHHiiim^ (Nadaljevanje z 8. strani) skupnosti pri organizaciji šole v naravi (letne in zimske), z vsem tem pa lažje uresničujemo dogovorjene cilje, to je da osnovna šola vsem zagotavlja enake pogoje in da sleherni otrok že ob vstopu v osnovno šolo začuti, daje enak med enakimi. To je še posebej pomembno v sedanji zaostreni gospodarski situaciji, zato je potrebno še nadalje uvajati celodnevno osnovno šolo, kjer je mogoče. Morda še beseda ob začetku letošnjega šolskega leta? Vsi skupaj se moramo zavedati, da je konkretno pozitivno vzgojno vplivanje učiteljev, star- OGLAS Ugodno prodam rabljeno spalnico. Klančar Alojz, Pelechova 35, Pre-serje (blok Induplati). šev in okolice še kako potrebno pri vzgoji in izobraževanju naših otrok, zato naj ob tem omenim uspešno sodelovanje naše šole z Domom starejših občanov Domžale. Vsak mesec jim naši učenci pripravijo kratko slovesnost, z njo razveseljujejo te občane, sami pa se vzgajajo v spoštovanju starejših občanov. Prizadevati si moramo, da bo takih sodelovanj čim več, obenem pa ne smemo pozabiti, da je temelj dobrega učnega uspe ha predvsem sodelovanje staršev s šolo, zato jih vabimo, da skupaj z nami spremljajo napredek svojih otrok in s tem tudi nam precej olajšajo delo. Ven SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLAN CAR TINE Vir, Cufarjeva 6 JUBILANTKA Dne 9. julija letos je praznovala 70-letnico svojega življenja naša članica odbora Rdečega križa Vir Marija Novak iz Vira, Linhartova 8. Rodila se je leta 1912 na Slevnem nad Stranjami. Na Vir se je priselila s svojimi starši leta 1931, kjer živi še sedaj. Poročila se je leta 1939, z sedaj že pokojnim možem Francom. Imela sta otrok, ki še vsi živijo. Lahko si predstavljamo, koliko je imela dela in skrbi pri tako številni družini. Spomladi leta 1944 je tudi njen mož odšel v partizane in se po končani vojni vrnil k svoji družini. Aktivna članica pri našem odboru je že vseskozi od leta 1950. Ob njenem visokem jibi-leju ji želimo obilo zdravja in uspešnega sodelovanja. KO RK Vir Štefka Veit PRED KURILNO SEZONO: KAKŠNA BO PRESKRBA S PREMOGOM? Trgovska organizacija ABC Napredek Domžale je nosilec preskrbe s trdimi gorivi v občini Domžale. Oskrbovanje poteka iz dveh virov in sicer: iz direktne dobave iz Zasavskih premogovnikov in preko področnega grosista Kurivoprodaja Ljubljana za dobave iz premogovnika Velenje in premogovnikov iz drugih republik. V lanskem letu smo dobavili kupcem skupno 13.153 ton premoga. Za letošnje leto ocenjujemo, da potrebujemo za zadoščanje potreb družbenih in individualnih kupcev cca 18.000 ton premoga. Na podlagi naše prijave potreb za leto 1982 v višini 11.200 ton premoga imamo v Zasavju dodeljenih le 1.600 ton, to je manj kot 10% celotnih potreb za naše prodajno področje. Treba je omeniti, da gre največji del premoga izkopanega v Zasavju za potrebe termoelektrarne Trbovlje, z aktiviranjem dodatnih kapacitet termoelektrarne se bodo dobave iz Zasavja še manjšale. Pri področnem grosistu Kurivoprodaja Ljubljana pa imamo prijavljene sledeče potrebne količine: - lignit iz rudnika 5.000 ton - rjavi premog Breza 7.000 don - rjavi premog iz drugih 5.000 ton 5.000 ton Skupaj 17.000 ton Realizacija v prvih sedmih mesecih je sledeča: Zasavje 788 ton Velenje 1.577 ton Breza 2.210 ton ostali rudniki 547 ton Skupaj 5.122 ton zagotavlja Rudnik Breza na podlagi nakazanih finančnih sredstev letno 7.000 ton premoga v asortimanu kosi-kocke. Glede na nizko akumulativnost trgovina ni v stanju prevzeti tovrstnih finančnih bremen, zato so sredstva zbrana in nakazana iz proračuna občine Domžale. V letošnjem letu je sklenjen tudi dogovor za dobavo premoga iz Rudnika rjavega premoga „Tito" Banoviči. Na podlagi nakzanih finančnih sredstev za vzdrževanje obstoječega nivoja proizvodnje se dobavitelj obvezuje, da bo v letih do 1985. leta dobavljal po 1.000 ton premoga letno. Na podlagi tega dogovora smo prejeli v mesecu juniju in juliju 205 ton premoga. Tudi ta finančna sredstva potrebna za realizacijo dogovora so zbrana in nakazana iz proračuna občine Domžale. Na podlagi kontinuiranega spremljanja dobav ugotavljamo, POJASNILO K INFORMACIJI O KURJAVI: V Občinskem poročevalcu št. 9 z dne 19.7.1982, je na četrti strani v članku „Kako smo in bomo preskrbljeni v letošnjem letu" napačna informacija o ceni drv v naši poslovni enoti Kurivo Domžale. Navedena cena 1.250 dinarjev za kubični meter bukovih drv je naša odkupna cena pri prodajalcu za drva v gozdu. Maloprodajna cena v „Kurivu" je 1.768,25 dinarjev za žagana drva. Uredništvo Občinskega poročevalca Glede na letne potrebe 18.000 ton bi bila potrebna realizacija do konca julija 10.500 ton. Naša trgovska organizacija je v lanskem letu sklenila preko Kurivoprodaja Ljubljana samoupravni sporazum o združevanju sredstev za obnovo in razširitev proizvodnjih zmogljivosti Rudnika rjavega premoga Breza v Brezi. Po tem sporazumu da bo tudi v letošnjem letu še nadalje situacija s preskrbo s premogom težka. Številna prizadevanja za povečane dobave ne dajejo kaj bistveno boljših rezultatov. Znano je, da je v mnogih občinah preskrba s premogom še precej slabša kot pri nas. V lanskem letu smo nabavili preko 2.000 ton briketov iz uvoza. Za leto je položaj okoli uvoza briketov še precej nejase in ni nobenih zagotovil za možno dobavo uvoženih vrst trdega goriva. Naša želja in prizadevanja so, da bo do zime prejelo čim večje število kupcev racionirane količine premoga. Smatramo pa, da reševanje problema z oskrbo s premogom presega okvire, v katerih lahko učinkovito vpliva trgovska mreža. Tako tudi v bodoče ni pričakovati bistvenega izboljšanja, če ne bo sistemskih rešitev z» razvoj premogovništva pri nas. SREČANJE Z IZSELJENCI IN ZDOMCI V KAMNIŠKI BISTRICI V soboto 14. avgusta je Slovenska izseljenska matica podružnica Kamnik—Domžale v prelepi Kamniški Bistrici pripravila prijateljsko srečanje izseljencev in zdomcev, ki se ga je udeležilo večje število ozseljencev in zdomcev, ki živijo in delajo v tujini. Največ jih je bilo iz Nemčije, Francije, prišli so tudi iz daljne Avstralije, nekaj je bilo pa tudi tistih, ki so se po dolgih desetletjih bivanja v tujini vrnili v staro domovino, kjer preživljajo jesen svojega življenjskega popotovanja. V kulturnem programu je za uvod zapel Oktet bratov Pirnat pesem Triglav skladatelja Jakoba Aljaža. Nato je spregovoril predsednik podružnice izseljenske matice Kamnik—Domžale Matija Jenko. Za tem so trije člani odbora matice položili venec k spomeniku padlim planincem v neposredni bližini doma. Spregovoril je tudi predsednik Skupščine občine Kamnik Ivan Justinek. Oktet bratov Pirnat je zapel pesem Luke Kramolca Lastov-ski v slovo, nakar je spregovoril še tajnik Slovenske izseljenske matice Marko Pogačnik. Oktet bratov Pirnat je zapel še nekaj pesmi, vmes je pa član odbora Tone Ravnikar recitiral pesem Iga Grudna: Kamniške elegije. Sledila sta še dva pozdrava izseljencev, nakar sta za dobro voljo poskrbela harmonikar Bertl in kitarist. Pesmi, ki jih je iz harmonike izvabil Bertl s spremljevalcem, so še pozno v noč razveseljevale številne izseljence in zdomce, številne narodne noše, pa tudi številne obiskovalce doma v Kamniški Bistrici, posebnoše, ker je bilo vreme nadvse naklonjeno prirediteljem. Med izseljenci, ki se je pred leti vrnil v staro domovino je bil tudi Domžalčan Metod Končan, ki sem ga zaprosil za razgovor, ki se mu je rad odzval. „Vem, da ite bili dolga leta čez veliko lulo." „Kar 50 let sem bil v Ameriki. Od tel sem leta 1921, vrnil sem se pa leta 1971. Zakaj ste se odločili za daljno pot? " ,,V naši družini je bilo več otrok in vsi nismo imeli dovolj kruha. Sestra Marija je kot šivalka slamnikov odšla v Ameriko že leta 1903, nekaj let za njo je pa odšel še brat Janko, pa tudi brat Ciril. Po očetovi smrti sta mi poslala denar in vizo in tako sem kot 23 letni fant odšel služit kruh v novo domovino. Toda življenje je bilo vsled gospodarske krize, ki je že takrat bila v Ameriki, zelo težko. Pri očetu sem se izučil za ključavničarja. Iskal sem službo in jo končno po treh mesecih tudi dobil. Pa to ni bila služba, za katero sem bi izučen. Nekaj mesecev sem bil zaposlen v majhni zelo zanemarjeni peka-,riji. Kasneje sva pa z bratom Cirilom, ki je bil tudi izučen za ključavničarja, dobila delo v ključavničarski delavnici, katere lastnik je bil zelo skop, pa še plačal nama ni, kot sva se dogovorila. Nekaj časa sem nato delal v sladkorni tovarni, kjer je bila pri avtomatu obupna vročina. Bil sem še v popravljalnici orožja, končno sem pa dobil službo ključavničarja pri judovskem obrtniku Schehtu. Prvo leto sem bil navaden delavec, kasneje sem bil pa preddela-vec in bil kot tak z 62 leti upokoje." „V tujini ste se tudi poročili? " ..No, to pa kar kmalu, že po dveh letih in to z Domžalčanko Pepco Pavličevo—Ciganovo, ki je bila tudi šivalka slamnikov. V zakonu se nama je leta 1924 rodil sin Fredi. Žena Pepca mi je umrla leta 1965, sin Fredi, ki je zapustil 5 otrok pa leta 1968. V Ameriki sem doživel tudi infarkt. Zdravnik mi je svetoval naj spremenim okolje. In res leta 1971 sem se vrnil v Domžale. Z ženo in sinom sem bil v stari domovini le leta 1929. Svojo hišo v Chichagu sem prodal, sinu sem pa pred tem pomagal, da si je zgradil svojo hišo. Ko sem se vrnil domov, sem bil nekaj časa pri nečaku Francu. Tu (Nadaljevanje s 24. strani) sem spoznal svojo drugo ženo Marijo Breskvarjevo, s katero sem se leta 1972 poročil in tako bova letos praznovala že 10—letnico poroke." „Kakšna razlika je pa med Domžalami takrat ko ste od ili in sedaj ko ste se vrnili? " „Ko sem odšel v novi svet so bile Domžale Se vas, ko sem se vrnil so postale pravo mesto, ki ga nisem mogel prepoznati. Ko sem kmalu za tem, ko sem se vrnil, odšel malo dalj od rojstne hiše, nisem znal več domov." „Vidim, da še sedaj prepevate." „Veselje do petja in glasbe mi je vcepil že pokojni oče, ki je bil član domžalske godbe. Pel sem rad že kot fant, pel sem tudi v tujini in še nekaj let pred vrnitvijo v staro domovino sem pel pri moškem pevskem zboru Prešeren v Chicagu. Igral sem tudi v slovenski godbi, ki jo je vodil brat Janko, pa tudi v dramski skupini. Po vrnitvi v staro domovino pa tudi še prepevam pri ..domžalskih pevcih." Kaj naj zapišem o nekdanjem izseljencu Metodu Končanu? Želimo mu, da bi v stari domovini doživel še dosti lepih jubilejev, da bi bil zdrav, da bi v vrstah pevcev še dolgo prepeval in da bi ga še naprej kljub 84—letom videvali po Domžalah tako zravnanega kot mladeniča petdesetih let. Tone Ravnikar NARAVOSLOVNI SOL DAN NA CENTRU SREDNJIH MLINŠČICA IMA ZA 1200 GOSPODINJSTEV ELEKTRIČNE ENERGIJE Ko so bile ocene že zaključene, se je polovica prvih letnikov usmerjenega izobraževanja podala na zadnji naravoslovni dan. Prva sta bila namenjena prehrani, tretji informatiki in zadnji energiji. Učenci so si z mentorji za četrti naravoslovni dan izbrali bližnjo okolico in za objekt opazovanja star, a mogoče tudi bodoči vir energije — Kamniško Bistrico in sodobnega — kalorično centralo v Papirnici na Količevem. Janez MlS iz Papirnice je učencem razkazal objekte in pojasnil delovanje pretočne vodne elektrarne kanalskega tipa na Bakovniku (Foto: Lipovšek) Na začetku se je 140 srednješolcev razdelilo v dve skupini. Prva je odšla preko Vira, Škrjančevega, Radomelj, Hudega in Volčjega potoka ter Duplice do male vodne elektrarne, ki so jo pred 55 leti zgradili za potrebe Papirnice. Druga je iz Domžal odšla v Jarše, Preserje, Homec, Radomlje in si na Količevem ogledala kalorično centralo. Nalog obeh skupin je bila med potjo opazovati tok Mlinščice, strugo, jezove, delujoče in opuščene Mine ter žage in jih vrisovati na karto. Obe skupini sta se na primernih mestih ob Mlinščici ustavili. Učenci so izmerili širino, globino in hitrost Mlinščice ter nato na podlagi koli- čine vode in padca izračunali, kolikšen energetski potencial imata oba kanala Bistrice. Meritve so bile presenetljive: če bi izkoristili vso energijo, bi Mlinščica, ki teče od Volčjega potoka do Podrečja, lahko oskrbovala z električno energijo 700 hiš-Mlinščica, ki teče od Homca do Male Loke, pa 500 hiš. Učenci so računali, da ena hiša porabi 1000 kVVh energije na mesec. Torej Mlinščici, ki smo ju v letih poceni nafte postavili na stranski tir, nosita s seboj precej energije, ki bi jo kazalo v prihodnosti spet izkoristiti. Poleg tega nam ta energija ne onesnažuje okolja/ Igor Lipovšek Po sledeh nekega članka ... ZLATI KROŽNIK V pretekli številki smo objavili članek „ Kdor pridno dela, je tepen.". Ta članek, ki živo zadira v konkretne odnose našega stanovanjskega gospodarstva z vsemi okoliščinami, ki jih zasebnim graditeljem prinaša njim nenaklonjeni čas ter bonitetami, ki jih daje onim, ki so uspeli dokazati svoj (ne)upravičeni nizki socialni statuts, je vzburil marsikoga med nami. Članek prinaša nekatere konkretnosti, ki jih malokdaj zapišemo, pa v taki ali drugačni obliki vsi občutimo. Zlasti oni, ki zidamo sami, hkrati pa na poseben način zbiramo tudi sredstva za one, ki ne bodo nikoli zidali, pa bodo vendar pričakali svoje domovanje. Jasno je, da prihaja do ne ravno danes začetih zahtev, naj varčuje za svoje stanovanje vsak, sorazmerno po svojih dohodkih. Vendar naj prispevata oba! Pa žal ni vedno tako! Prvi — denimo pridobitnejši, podjetnejši — in tudi pridnejši, "si z močjo svojih in rok sorodnikov, prijateljev in znancev, ustvari domovanje, drugemu ki v svojem „proporcu" ni varčeval, stanovanje dajo drugi: konkretno družba, ki ji je v času neenotnih in včasih zmedenih kriterijev uspel dokazati svoj nizek socialni status. Pa le glede na dohodek, k: je družbi evidenten. Onega, nikjer neevidentnega, nihče ne vidi, vrednoti, torej ga ni. .. In tako se pojavita hkrati oba z rešenim stanovanjskim vprašanjem, vendar z različnimi izhodišči za naprejšnje življenje. Prvi, ki ga denimo deset, petnajst ali dvajset let jemljejo v primež odplačila, krediti, različne obveznosti in drugi, ki mu vsega tega ni treba. Poleg tega prvi vzdržuje zgrajeni objekt, drugemu MORA streho nad njegovo glavo in vse ostalo vzdrževati družbena strokovna služba za vzdrževanje družbenih (beri) solidarnostnih, največkrat po nekaj mesecih demoliranih stanovanj, hodnikov, kleti, skupnih prostorov. Ti solidarnostniki, ki so tako stanovanje prejeli (vsa čast izjemam, saj ne želimo metati vseh v isti koš!) največkrat s težavo, četudi nimajo nobenih drugih obveznosti v zvezi z stanovanjem, plačujejo minimalne dajatve za pomembno življenjsko dobrino. So pač v težkem položaju. Znan pa je na drugi strani pred tedni objavljen spisek dolžnikov, ki niso poravnali svojih obveznosti za stanovanje, obveznosti, ki so še daleč od takoimenovane ekonomske stanarine.. . Taki, ki bi to mogli. . . Med njimi nosilci stanovanjske pravice so celo taki, ki bi zlahka glede na njihov sedanji materialni položaj to storili. Pa vendar tega ne store, zato pa raje zahtevajo nove odpise in bonitete pri odplačevanju materialnih obveznosti. Ali se torej čudite, če je imetnik stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju prišel do strokovne službe in ogorčen dejal:,,Zlati krožnik ste mi dali, pa nič na njem ..." Take zahteve niso osamljene, dokler ne bomo stanovanja opredmetili kot čisto ekonomsko kategorijo, koder ne bo prostora v neurejenem stanovanjskem gospodarstvu za zahteve, da bi na zlatem krožniku srečniki prejemali še kaj. . . Dotlej pa:„Človek, le jezi se... M. Brojan OGLAS Prodam malo rabljeno trajnožarno peč „Kuppe-rsbusch" po zelo ugodni ceni. Naslov v uredništvu. OGLAS Oddam komfortno enosobno stanovanje v Domžalah za nedoločen čas. Ponudbe oddajte v uredniStvu OP. MARJAN AVBELJ IN AMD LUKOVICA Med dobitniki letošnjih priznanj Občinske konference ZSMS Domžale je bil tudi Marjan Avbelj, državni prvak v motokrosu v razredu do 250 ccm. Ker pa je Marjan tudi član AMD Lukovica, nam je raje kot o sebi, spregovoril o svojem društvu in njegovih težavah. tacija, pa je steza mnogim trn v peti in vztrajno ovirajo, da H ta proga postala trening png prostor tekmovalcev v motokrosu iz Lukovice. Društvo šteje 700 članov in na sestanku, ki smo ga imeli z 10 društva so nam zatrdili, da je to eksistenčno vprašanje za obstoj društva. Zato se je predsedstvo OK ZSMS , Domžale odločilo, da pomaga mladim tekmovalcem pri pridobitvi soglasja. Kajti sramotno je, da v Domžalah nismo zmožni najti ustrezne proge in omogočiti uspešnega dela izredno marljivim, pa tudi športno uspešnim tekmovalcem, ki sodijo v jugoslovanski vrh v motokrosu. Društvo je lani tudi prijelo priznanje OF, toda kaj jirri pomaga priznanje, ko pa jim tudi drugače ne dajemo pomoči. Upamo, da se bodo odgovorni le premislili in našli skupni jezik z društvom ter da jim borno v Domžalah dali priznanje tudi s tem, da jim bomo poiskali ustrezno rešitev za trening. Cveta Z.-O. Društvo deluje že 35 let in je bilo vsa leta aktivno, zlasti pa v zadnjem času, ko ne izostajajo tudi veliki športni uspehi. Tako so med vodilnimi v državnem prvenstvu, tako v razredu do 125 ccm, kot v razredu do 250 ccm. Se posebno o pa izstopa Marjan Avbelj, in tekmuje letos na tekmovanjih za svetovno prvenstvo. V juniju je bil v Sovjetski zvezi in dosegel odlično 13. mesto, potem, koje bil nekaj krogov vodeč, pa mu je malo ponagajal motor. V prihodnjem mesecu pa odhaja na tekmo svetovnega prvenstva na Finsko in upa, da bo dosegel še večji uspeh. Vendar pa ob svojih uspehih takoj omeni velike težave s svojim treningom. Saj se mora na trening voziti v Tržič, kajti v domžalski občini še nismo uspeli tako uspešnemu društvu zagotoviti ustrezne proge. Ilegalno trenirajo na Krumperku, a jim ne uspe, da bi za stezo dobili lokacijske odločbe kljub temu, daje steza vnesena v prostorski plan in je že pridobljena lokacijska dokumen- Spomini 87—letnega Mengšana Janeza Koželja — 7 ZA BOLJŠEVIKA DOMA NI DELA Kdor je okusil vonj oktobrske revolucije, je doma težko gledal krivice, ki so bile v prvi socialistični državi vsaj na zunaj več ali manj odpravljene. Navadno hoče takšen svobodomislec tudi v domačem kraju narediti zgodovinski preobrat, ne glede na to, če so razmere zrele za to ali ne. Skoraj vsi pa so bili vsaj, če že ne drugega, označeni kot nezaželjeni, sumljivi, nevarni. Janez Koželj je takšno delodajalčevo mnenje po prihodu iz Rusije sam nekajkrat potrdil, razmere pa so zaostrovali tudi kapitalisti sami, kakor da bi sami izzivali svoj položaj... Ven so nosili samo mrliče Pred dokončno izpustitvijo Janeza Koželja iz ruskega ujetništva in do vrnitve domov je preteklo še veliko časa. Iz Rusije so ga premestili v Bizenc na Poljsko. Koželj se spominja, da so okoli njega ležali sami veliki vojni reveži, brez nog, brez rok, slepi, bolehni tako in drugače. „lz naše bolniške sobe" se mu utrne spomin, „so nosili jutro za jutrom samo mrliče. Tudi moje življenje je viselo na nitki. Prepričan sem bil, da ne bom imel več moči priti do doma, čeprav sem si iz dna srca želel umreti doma." Po dolgem času čakanja in životarjenja v bolnišnici se mu je zdravje le toliko popravilo, da je zaprosil bolniško sestro, neko Čehinjo, za bergle. Na soncu se je kmalu počutil vsaj toliko bolje, da je bil morda dom le dosegljiv, pa čeprav le za zadnji dom. Tudi bratje Janeza Koželja so se udeležili 1. svetovne vojne, vsak na drugi fronti. Janeza je močno zanimalo, kako je z njimi, saj o njih ni imel nobenih podatkov. Končno je le dobil zvezo z domom, prvo kartico. Zasijal je nov žarek upanja.... Po Kneipovih metodah do zdravja Po posredovanju dr. Rusa se je Janez Koželj le vrnil domov, najprej v domačo bolnišnico. Ko so ga obiskali domači, se med sabo tako rekoč niso več poznali. Le gledali so se in gledali, oči pa niso mogle verjeti, kaj lahko naredi vojna. Janez je bilo posebno hudo, ko je 'zvedel, da je eden izmed bratov ROLKARJI - NA PLAN ! SK Ihan prireja v nedeljo, 19. septembra mednarodno tekmovanje v rolkanju. Tekmovanje bo ob 9.30 uri na progi okrog športnega parka v Ihanu. Če imate rolke ah če si jih lahko sposodite, trenirajte in pridite na tekmovanje. Za vsak primer - navzoča bo tudi ekipa prve pomoči. Izvršni odbor SK Ihan doma kot 100 % invalid. „Zdaj jim bom pa še jaz v breme!" si je mislil. Tedaj je bil tako slaboten, da je tehtal le 43 kilogramov. Ko je odkorakalo na fronto, jih je imel pa 70 .. . Poizkusil je vse domače rože, kar jih je bilo pri roki, preiskusil pa je tudi tedaj izredno priljubljene Kneipove metode zdravljenja s sončenjem, z mazanjem z ledom in piepotitvijo, s kopanjem v hladni vodi in potem s hitrim ogrevanjem. Šele po dolgih tednih se je Janez Koželj toliko opomogel, da se je lahko sam odpravil ob Pšati navzgor. Vmes je telovadil, se kopal, krevsal po Zaloki gor in dol. „Vidiš, Janez, saj bo!" se je razveselila mati, ko je sin zaživel nanovo. Kje bi dobil delo? Ko se je za silo opomogel, je začel iskati delo. Nekaj časa je pomagal doma na polju, vendar zanj ni bilo dovolj velikega kosa kruha doma, zato si ga je poiskal za nekaj mesecev v slamni-karski zadrugi. Ker je bilo izdelovanje slamnikov sezonsko delo, je bilo nujno, da si je poiskal delo drugod. Nekaj časa je pomagal tudi na graščini, ki jo je dobil v upravljanje zadnji gospodar Sašo. Potem je nekaj mesecev delal pri zidarjih, pa zopet v gozdu in pri tesarju. ,,Vsi tisti, ki so prišli iz Rusije, so Boljševiki in so nam nevarni," je bilo večkrat slišati mnenje delodajalcev, zato je imel Koželj še manj dela kot drugi. Med vojno je veliko prestal, veliko več vredni pa so bili tudi tisti, ki so se skrivali doma! Pri tem je treba povedati, da je Koželj drugače z veseljem zagrabil za vsakršnje delo, četudi bi bilo še tako težaško. Edino orodje sta bila kramp in lopata, lahko pa je tudi na hrbtu nosil opeko na hišo, kjer so gradili. Tako je bilo zgrajenih nekaj največjih hiš v Mengšu. Delavci niso spali Janez Koželj se je dobro zavedal, da tudi v stari Jugoslaviji ne more večno trajati takšno nesorazmerje med delavci in delodajalci. Prvi so. zaslužili majhne mezde, delali so tako rekoč od jutra do večera, vsakdo te je le vrgel na cesto, drugi pa so se kopali v izobilju. V okviru Jugoslovanske strokovne zveze so se mengeški delavci začeli dogovarjati z domžalskimi, da se povežejo v močnejše enote, da bi lahko nastopili odločneje proti izkoriščevalcem. V Mengšu je bila tako organizirana Zveza slamnikarskih delavcev in sorodnih strok, Janez Koželj pa je bil dolga leta njen tajnik, v zvezi s tem pa tudi pobudnik za štrajk v mengeški tovarni slamnikov. „Bilo mi je popolnoma vseeno, če izgubim še tisto skromno delo," pravi ob tem. „Dobro smo se zavedali, da je pravica na naši strani in da moramo zmagati!" Prihodnjič: štrajk uspel, delavci pa brez dela |Van Sivec Gradnja pa taka — Kamnik: v izvedbi SGP GRADBINEC GRADBENA SRAMOTA JE DOMA NA KRAKOVSKI. . . Stanovanjski blok na Krakovski 10 je zgradilo splošno gradbeno podjetje Graditelj Kamnik, vseljiv pa je bil 19.4.1977. Kljub vselitvenemu dovoljenju pa stanovanjski objekt ni bil nikoli v celoti tehnično prevzet (streha, zaklonišče, zunanja ureditev). Stanovalci oz. lastniki stanovanj v zgornjem nadstropju se vsa leta pritožujejo, pošiljajo na vse strani neuspešne reklamacije, da streha pušča, povročane so jim različne druge nevšečnosti, dela se materialna škoda, uničuje pohištvo, parket, stanovanjska oprema). Ob vsem tem uničenih živcev, slabega počutja v (lastnih) objektih - niti ne omenjamo. Parket odstopa v bloku na Krakovski c... Resnici na voljo je SGP Graditelj (izvajalec del) odredil odpravo napak, toda vsa dosedanja dela so se izkazala kot neuspešna in tako v prizadetih stanovanjih še vedno teče- na glavo .. . Eno takih stanovanj v zgornjem nadstropju stanovanjskega bloka na Krakovski 10 B je kupila BERTA POLJAK, ki je po besedah pristojnih v ..Gradbincu" Kamnik občitno najbolj tečna stranka v spornem objektu: Citiramo: „V vsakem bloku se žal najde ena tečna stranka," pravijo. Njeno stanovanje je bilo vse-ljivo 19.4.1977, vendar se je zaradi zamakanja vanj vselila šele v avgustu leta 1978. V rek-lamacijskem roku je večkrat reklamirala parket, ki je zaradi zmakanja začel odstopati, pa ploščice, ki so v kopalnici prav tako odstopile, pa kopalno kad, ki je v vsej dolžini pokazala razpoko .. . Goljufija pri kupčiji... Berta Poljak je SGP Gradite- lja Kamnik plačala 50,97 m2 stanovanjske površine. Sodno zapriseženi cenilec, ki ga je „tečna" stranka zahtevala, pa je ugotovil, da je izmera kupljenega stanovanja za 1,89 m2 manjša. Torej je stranka plačala 1,89 m2 več stanovanja, kakor pa je stanovanjske površine dobila. Vsak si lahko sam izračuna, za koliko je bila pri današnjih cenah metra stanovanjske površine oškodovana. ... Pravšnja bi bila pa druga beseda... Na njene in druge urgence ter reklamacije so zamenjali tesnila okrog oken, vendar se je zamakanje nadaljevalo. Očitki REK-u Velenje (izdelava strešnih oken), da je krivda pač njihova, so bili razlog, da so s posipanjem apna po strehi skušali dokazati, čigava je krivda. Pokazalo se je, da je krivda Graditeljeva, saj se na lesenem stropu poznajo beli madeži, zamaka pa še kar naprej .. . Zaradi vsega tega, se „tečna" stranka, ki ima to smolo, da živi Lesne obloge odstopajo in se zvijajo . dobesedno na podstrešju, razburja. Odveč je pripominjati, da bi se razburjal tudi jaz ali vi, če bi živeli v njenem drago plačanem stanovanju. Pa očitno tudi za hudovanje Berta Poljak nima pravice. Kajti kot je izjavil tov. od Graditelja Berti Poljakovi: „Draga tovarišica, pa kaj če vam malo teče na glavo! Ne razburjaj te se!" šica, pa kaj če vam malo teče na glavo! Ne razburjajte se!" Če seže ona ne sme, se bo razburil kdo drug? _ . ° M. Brojan RIBIŠKA DRUŽINA BISTRICA DOMŽALE ODPRLA OBNOVLJENE RIBNIKE V soboto, 10. julija 1982 je Ribiška družina Bistrica Domžale odprla sanacijsko obnovljene ribnike v Čmelem pri Radomljah. Istočasno je odprla tudi ribnike na Križu pri Kamniku in ribnike v Moravčah. Na otvoritvi so bili med drugimi navzoči predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar in predstavnik Skupščine občine Kamnik. Skupščina občine Kranj je pa v svojem, v imenu Izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij občine Kranj poslala čestitke ob otvoritvi obnovljenih ribnikov. Navzoče je pozdravil predsednik Ribiške družine Bistrica Domžale Franc Plesec in v svojem govoru med drugim dejal: ,, Lastniki naših ribnikov Križ, Moravče, Prevoje so bili graščaki in veleposestniki. Ribnike omenja že Valvazor v svoji knjigi „Sla"a vojvodine Kranjske". Po osvoboditvi so prišli ribniki v družbeno last. Najprej jih je upravljala Ribiška zadruga, kasneje so prišli v upravljanje Ribiške zveze Slovenije, ob združitvi ribiških družin Kamnika, Pšaie in Domžal so prišle v upravljanje Ribiške družine Bistrica Domžale. Zapuščene je prevzela družina pred 25 leti, jih obnovila in usposobila za lov in športni ribolov. Pri sanaciji ribnikov in vzgoji rib so sodelovali Biotehnična fakulteta - prof. dr. Nežka Snoj in mg.dipl.vet. Ocvirk, Veterinarski zavod Kamnik -Domžale, predvsem mg.dipl.vet. Kranjc in višji vet. inšpektor Šlajpah. Trenutno je še nedokončan ribnik Želodnik. Za sanacijo le-tega bo potrebno še mnogo truda in finančnih sredstev. Ker so ribiške družine družbenega pomena, saj skrbimo tudi za povečanje vodnih površin, to pa predvsem iz razloga, ker je cca 60% vseh vodnih površin onesnaženih po odplakah. Poskrbeli smo za povečanje vodnih površin v Moravčah in Križu, predvidevamo pa tudi povečanje vodnih površin za 2,5 ha na teritoriju k.o. Lahovče. Vsa dokumentacijje predložena Sob Kranj. Seveda pričakujemo tozadevno pomoč. Ribiška družina si prizadeva, da ohrani (Nadaljevanje na 28. strani) (Nadaljevanje s 27. strani) čiste vode, za čisto okolje in se neprestano bori proti vsem onesnaževalcem okolja. Kljub temu pa je sedanje stanje porazno, saj je na našem področju še vedno preveč tistih, ki puščajo odplake v podtalnico in odlagajo strupene odplake; Ribiči veliko pričakujemo od društva za varstvo človekovega okolja, ki bo ustanovljeno na teritoriju občin Kamnik in Domžale, ki bo poskrbelo za čistejše okolje in se borilo proti onesnaženju vode." Ribiški družini Bistrica Domžale želimo pri njenem plemenitem delu za ohranjanje čistejšega okolja še veliko uspeha. Tone Ravnikar V KOPRU SMO LETOVALI Od 15. do 28. julija 1982 je v Dijaškem domu v Kopru letovala 2. izmena domžalskih otrok. Skupaj z vzgojitelji nas je bilo 150, to pa pomeni 130 otrok in 13 vzgojiteljev ter pedagoški vodja, medicinska sestra in plavalni učitelj. V Kopru letujejo domžalski otroci, že tretje leto, težave pa so bile letos podobno kot lani in predlani, le da nas je letos doletelo rudi to, da v domu nismo imeli svojega trakta, pač pa smo bih razbiti po vseh traktih in treh nadstropjih. To je pomenilo, da če si imel sobo v prvem nadstropju, otroke pa v drugem ali celo tretjem, si lahko prehodil še malo več, kot bi bilo potrebno. Dom v katerem smo bivali, stoji sredi mesta in v blizini ni nobenega travnika, igrišče pa oddaljeno skoraj 1 km; edino, kar dom premore je atrijsko dvorišče, veliko 20x20 m, to pa je za 100 in še več otrok premajhen prostor, posebno, ker nismo bili edini gostje v domu. Otroci se pač morajo nekje igrati. Kopali smo se dopoldne in tako smo morali popoldanski čas zapolniti z drugimi aktivnostmi. Dnevni red je bil naslednji: po zajtrku ob 7. uri odhod na kopanje v Simonov zaliv v Izolo, to je pol ure vožnje z avtobusom. Kopanje do pol dveh, medtem pa ob 10. uri malica. Po kosilu je bil obvezen počitek, potem pa smo do večerje lahko delali, kar smo hoteli - risali, barvah kamne, se igrali dnižabne igre, odšli na igrišče (fantje so zelo radi igrali nogomet), enkrat smo se šli kopat na koprsko kopališče, risah smo po asfaltu, hodili po Kopru, po pristanišču .. . Večerja, potem pa spet - ples, sprehodi po Kopru, petje ob obali, pa „pokaži kaj znaš", ob 9. uri pa: Umit in spat! Mlajše deklice pred spanjem rade poslušajo pravljice, prav tako dečki, najstarejši dečki in deklice, ki so že kar fantje in dekleta so imeli letos nekaj več pravic in so lahko ostali pokonci do pol desete ure, potem pa so tudi oni morali po že ustaljenem redu umit in spat! Imeli smo trinajst skupin, šest skupin deklic in sedem skupin dečkov. Razdeljeni so bili po starosti. Najmlajši skupini sta imeli celo nekaj predšolčkov, najstarejši skupini pa osmošolke in osmošolce. Zaradi velike starostne razlike (čeprav je starostna meja 12-13 let, oziroma starostni razred 6), so bile aktivnosti zelo različne. Barvic, papirja, kred in podobnih pripomočkov je bilo letos veliko, imeli smo tudi nekaj družabnih iger. Knjige smo si sposodili v koprski Pionirski knjižnici. Spet pa je bilo premalo žog, rokovčkov za plavanje, drugih športnih pripomočkov pa sploh nismo imeli. K sreči so imeli nekateri otroci s seboj kasete z glasbo, da smo lahko po večerji plesali, bolj trda pa nam je predla, ker nismo imeli dobrega magnetofona. A glavno je bilo, da smo plesali. Trikrat smo tudi pripravili „Pokaži kaj znaš", - prvi je bil zares... kaj znaš, drugi je bila proslava v počastitev Dneva vstaje 22. julij, na kateri je pel naš kolonijski zborček, zadnji dan pred odhodom domov pa smo imeli šaljivo tekmovanje, skeče in nazadnje še podelitev „delfinčkov". Otroci so prišli v kolonijo na morje tudi zato, da se naučijo plavati in tisti, ki so zares splavali, so na koncu dobili srebrnega delfinčka (že pravi plavalci), bronastega delfinčka pa so prejeli tisti, ki so preplavali 25 m. Naši otroci, ki smo jih varovali 14 dni, z njimi plavali, se igrali, plesali, peli, naše „Koprive" (najstarejša dekleta) in „Mamine rože" (najstarejši fantje), Morske deklice, Gusarji, Marele, Delfinčki, Meduze in vsi ostali, imeli smo vas radi! Vsi, vzgojitelji in ostali smo vam hoteli omogočiti lepe počitnice na morju, dneve, ko bi pozabili na šolo in druge neprijetne stvari. Za vas so bila to res lepe počitnice, za nas vzgojitelje pa preizkušnja - ali smo sposobni 14 dni voditi vsak po 10 otrok, ki so zbrani skupaj iz različnih družin in družinskih razmer, ki imajo ali nimajo staršev. Lahko bi rekla, da tu ugotoviš, ko si z otroci dan in noč ali si sposoben za pedagoški poklic ali ne. Otroke moraš najprej imeti rad, moraš jih sprejeti takšne kot so, živi razigrani, prisrčni, nagajivi, neubogljivi in poslušni - takšni, kot smo bili še pred kratkim mi sami, šele potem lahko zaživiš z njimi in ti to breme ni težko. Kolektiv vzgojiteljev; sama mlada dekleta in fantje študentje, je bil enkraten. Pomagali smo si, si svetovali, medicinska sestra je pazila tiste otroke, ki so zboleli, plavalni učitelj jih je učil plavati... Kristina Cerar OBVESTILO O CENI PLINA Na podlagi določil 16. in 20. člena Pravilnika o oblikovanju cen plina, trgovskega blaga in storitev TOZD INA PLIN KOZINA je DELAVSKI SVET TOZD na seji dne 26/4-1982 sprejel naslednji CENIK UPARJENI NAFTNI PLIN IZ PLINARNE TRZIN DIN 61,72 za Nm3 (=1,90 din/KWh) Ob morebitni spremembi nabavne cene (po sklepu ZIS ali ceni plina iz uvoza) se za enak znesek spremeni gornja cena brez potrditve skupnosti za cene občine Domžale. Porabljeno količino plina se obračunava po gornji ceni od zadnjega odčitka po števcih. CENIK VELJA OD 15/7-1982 DALJE Predsednik DS TOZD Bruno FERLUGA, 1. r. MESARSKA Od vročega žogobrca v se bolj vroči Španiji je minilo skoraj mese eni. V Ihanu, pa kakor, da ga ne moremo pozabiti. Pa saj kako ga naj, ko meni nič, tebi nič, sredi mirnega dopoldneva prvih avgustovskih dni po cesti pridivja pravcati bik, za njim pa (če ste mislili, da bikoborec, ste se zmotili), trije mesarji, z nožem seveda; (vsi iz Napredkove klavnice v Studi). Ker je bik pač bik, se ni dal, vendar ga je vzpon na Tabor, le nekoliko upehal. Na Taboru je že v času turških vpadov precej ljudi končalo življenjsko pot, ker pa vemo, da se zgodovina ponavlja, tudi biku ni preostalo nič drugega, kot da je padel pod streli lovske puške. J. Gregorič INFORMACIJA O DELU SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE Kljub temu, da je področje stanovanjskega gospodarstva poleg komunalnega najbolj na očeh za kritično ocenjevanje narejenega, ugotavljamo, da širša javnost še vedno premalo ve o obsegu dela, ki ga izvaja in z drugimi dejavniki koordinira SSS občine Domžale. SSS je organizirana tako, da je odločilen vpliv in oblikovanje stališč in sklepov v skupščini, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, v katera so delegati delegirani po istem sistemu kot v Zbor združenega dela in deloma v Zbor KS skupščine občine Domžale. V mesecu maju 1982 je bila prva seja obeh zborov, kjer je bil sprejel ugotovitven sklep, da je k samoupravnem sporazumu o ustanovitvi SSS pristopilo že več kot polovica ustanoviteljev. Istočasno so bili oblikovani za delo po posameznih specifičnih področjih odbori (Odbor ia solidarnost. Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov in investicije. Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Odbor za LO in DS, Odbor delavske kontrole), v katere so voljeni člani iz vrst delegatov skupščine. Pokazalo se je, da je bilo kadrovanje v delegacije SSS zelo dobro opravljeno, kar se kaže (Nadaljevanje na 29. strani) (Nadaljevanje z 28. strani) rudi v pristopu k delu in zavzetosti pri sprejemanju posameznih odločitev. Do sedaj sta bili dve seji skupščine, na katerih je bila udeležba kljub neugodnim terminom skoraj 80 %. Sedaj je težišče dela na pripravi rebalansa srednjeročnega plana, za kar je narejena ocena uresničevanja za leto 1981 in delno 1982. Opravljeni so bili usklajevalni postopki s KS ter od delovnih organizacij pridobljene potrebe po nakupu stanovanj doleta 1985. Na skupščini, konec avgusta 1982, je bil obravnavan osnutek rebalansa ter dan v javno razpravo, kjer naj bi se dodatno izkri- Tudi to delo so hitro opravili in že so se selili na tretje delovišče, kjer so prav tako kopali 212 m dolg kanal za vodovod iz vasi Staro selo do vasi Potoki. Naslednje delovišče se je imenovalo „Trenta", kjer so kopali jarek za vodovod od zajetja do zbiralnika v dolžini 91 m. Delali so večinoma v deroči vodi. Končali so tudi dela na delovišču na hribu Mija, kjer so planirali brezino na gozdni cesti - splanirali so 9100 m2. Ko smo ocenjevali delovne uspehe, smo menili, da je bila brigada tu izredno uspešna, saj je imela povprečno normo 169,6 %, prejela pa je tudi naslednja delovna priznanja: - udarništvo udarnega dne v 1. in 2. polovici prve izmene, - udarna brigada v 1. in 2. polovici izmene, - priznanje izrednega udamištva za izredne rezultate, dosežene v težkih delovnih pogojih. Manj uspešna pa je bila brigada pri delu na interesnem področju, saj sta svoje delo opravili uspešno le komisija za kulturo in šport, med- REJCI ŽIVALI! Kdo bi želel brezplačno kositi travo na 1000 m2 sadovnjaka. stalizirala mnenja in stališča za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva. Veliko dela nas čaka v bodoče na oživitvi stanovanjske samouprave tako v stanovanjskih hišah kot v krajevnih skupnostih. Skupaj z OK SZDL in predstavniki krajevnih skupnosti je pripravljen akcijski program, ki ga bomo skušali uresničiti do konca letošnjega leta. Zavedamo se, da je predmet-linformacija preskopa, da bi lahko prikazala celovitost delovanja SSS, zato bo naša stalna naloga v prihodnje sproti in clovito obveščati občane o tekoči problematiki in njenem razreševanju. te.m ko nista bili dovolj prizadevni komisiji za IPD in informiranje. Zato za področje interesnih dejavnosti niso prejeli nobenih priznanj, vzroki za to pa so bili zlasti v nedelavnosti članov teh komisij. Pri oceni uspešnosti letošnje akcije smo opozorili na že stare probleme: premajhno število komunistov; brigadirji, ki so odšli na akcijo v prepričanju, da je to le zabava, pa so bih kasneje krepko razočarani; nekoliko šibka disciplina... Kljub temu, pa smo ocenili, daje bila letošnja brigada ena uspešnješih v zadnjih letih, da so bile priprave boljše kot lani, vendar še vedno ne idealne. Naj za konec povemo, daje brigada prejela od skupščine občine Tolmin priznanje za pomoč pri izgradnji Tolminske. Želeli bi se tudi zahvaliti komandantu Janezu Kerču za uspešno vodenje brigade, čestitamo pa tudi S prejemnikom udarniških značk in 5 prejemnikom priznanj. Cveta Z.-O. Trava ni gnojena z umetnimi gnojili. • Bauer (Hladek), Domžale, Koširjeva 9. Za literarni večer smo te dolgo pripravljali, saj je bilo to za nas nekaj novega in smo skušali poiskati način predstavitve pesmi, ki bi bil nekoliko bolj sodoben, drugačen. Pesmi Stjepana Janoševca je prevedel Miha Avanzo, ki je bil tudi gost našega literarnega večera. Mladi slovenski pesnik in prevajalec je prav gotovo ogromno prispeval k našemu večeru, saj nas je osvojil s preprostimi, skromnimi, pa vendar tako jasnimi in prisrčnimi mislimi. Prebral nam je nekaj tvojih pesmi, ki to nas presenetile zaradi tega, ker to tako kratke, všeč pa to nam bile, ker tmo j'h razumeli. Nato učilnico za slovenski jezik, srečo imamo, da je največja na soli, tmo preuredili, taj ljubezenske pasmi, ki tmo ti jih izbrali, le zahtevajo nekoliko bolj slovesno, nežno vzdušja. Stene, ki kar kričijo po pleskanju, tmo prelepili t tlikami, ki smo jih narisali sami po motivih iz knjige, da pa ne bi vsak nastopajoči povedal naslova pesmi, ki to bile kar vse po vriti zelo kratke, tmo naslove lepo napisali na bal papir in z njimi prekrili tablo. Želeli smo nastopati v poltemi, nekoliko romantično vzdušje pa st pričarala vijoličasti in runani reflektor. Andreja in Nataša pa sta te izkazali tudi kot pevki, ki sta nam predstavili tvoje petmi, Martina, Darinka, Vanda in Marjetka pa to zapletale moderen plat, ki to ga tame sastavile. Ker to petmi, kot že tudi naslov pove, ljubezenske, najstniška, tmo bili nekoliko v zadregi predvsem v začetku, potem pa je kar dobro Ho. Nastopali tmo dvakrat in wđff gem nastopu smo se že toliko JK čili, da bi bili pripravljeni naVfltVi še kdaj, če bi imeli priložnmF Z nastopom tmo popestrili kuCTtno življenje na naši šoli. Ko tmo po literarnem večeru spraševali gledalce in nastopajoče, smo zapisali nekaj mnenj. — Sodelovala tam z dvama pesmima. Mislim, da je literarni večer uspel, saj so nas pohvalili celo starti, za katara nismo mislili, da jim bo naš nastop ras vsač. Mani bo ostal najdlje v spominu ples, ki ta mi zdi naj.. .naj... na)... nalaga večera. Andreja — Kmalu bom zapustil osnovno solo in med drugim ta bom spomi- njal tudi tvojega prvega nastopa. Priznam, imel sam strašno tremo, to pa zato. ker sam se bal da ta ml bodo sošolci smejali, saj sam nastopal z najbolj ljubezenskimi pesmimi. Tako sam bil prvi in zadnji na vrsti z Ljubim, na ljubim ... Tomai - Mani )a bilo vleč to, da tmo si večina sami izbrali pesmi, tsvada tiste, ki so nam bile najbolj všeč. Na začetku priprav sem si tudi jaz predstavljala, da bomo nastopali tako kot na proslavah, drug za drugim bi prišel na oder pred publiko, po vdal pasem, nato naslednji... Vendar na. V pionirsko sobo smo prinesli prak-tikable in posedli nanje. Vzdušje ja bilo ras enkratno in prireditev domiselno sastavljana. Natata - Kot gledalac tam ta udeležil literarnega večera predvsem zato, kar so nastopali moji sošolci in priznati moram, da nisem šal prav rad. Kar nisem ljubitelj pesmi, asm bip prepričan, da te bom dolgočasil. Povem naj tudi, da aa mi ja na začetku vsa skupaj zdelo precej smešno, ko js sošolec vzdihovanja govoril o ljubezni. Res sam te smejal na začetku, nato pa nič več. Ko to končali, pa mi je bilo kar žal. Rat tam bil is sam nad tabo presenečen, da mi js bila prireditev tako vsač. Osmo Soleč - Najbolj mi ja bil vsač pogovor z našim gostom, pesnikom Avanzom. Videl sam, da ts js dobro počutil med nami. Ja res bolj redkobeseden, ph saj tudi pite kratke pasmi. Pove " pe vseeno veliko. Janko - Najprej tam opazil pašnika, in jegovo največjo zunanjo značilnost — ogromno brado. Le—ta mi bo ostala tudi najdlje v spominu, in pa Natašino petje, mani namreč poezija ni preveč vleč, bol) ts zanimam ta popevke. Otmosblec Člani literarnega krožka Osnovna lote Josip Broz Tito Domžale uradila Andreje Bakan (-\ Mi mladi, mi mladi: POPESTRITEV KULTURNEGA ŽIVLJENJA NA NASI SOLI Literarni krožek nase osnovne šole, ki šteje 26 redni članov, razen enega smo vsi osmosolci, si je v delovnem načrtu zastavil veliko nalog. Najpomembnejše so seveda tiste, Id so povezane s pisanjem. Na sestankih sproti ugotavljamo, kakšnih tem smo se lotili, prebiramo spise, pesmi in se pogovarjamo o temi meseca, ocenjujemo prispevke in se sproti dogovarjamo kaj bi nas še zanimalo, kaj bi se radi delali. Čeprav naj bi bil naš krožek po vsebini le bolj krožek pisnih dejavnosti, smo se lotili tudi priprave literarnega večera. Vsi namreč radi deklamiramo, radi beremo pesmi in ker nas je lansko leto pesnica Vegrijeva opozorila na zbirko „Ljubi, ne ljubi" smo se odločili, da jo predstavimo sošolcem, učiteljem, staršem, ljubiteljem podobne mladinske poezije. NAŠI NA POSOČJU 82 3. julija se je vrnila MDB Slavka Siandra, ki je letos na Tolminskem sodelovala na ZMDA Posočje 82. Delali so na več deiovišcih. Najprej so za TOZD TKK Srpenica kopali jarek za vodovod v dolžini 70 m. Delo je bilo precej zahtevno, saj so bile na trasi velike skale, ki so jih morali ročno odstranjevati. Ko si opravili ta dela so v KS Srpenica izkopali 242 m dolg kanal za vodovod. v__J KARATE Karate klub Domžale tudi letos organizira redne treninge in vpis novih članov. Do 20.9. so skupni treningi v Hali KC v Domžalah za vse skupine in sekcije vsak ponedeljek in četrtek od 19.30 do 21.30 ure (za pionirje do 20.30 ure). Sestanek članov vseh sekcij bo 20.9.1982 ob 18.30 uri v Hali KC in od tedaj dalje bodo potekali treningi sekcij po običajnih urnikih. V Lukovici in Mengšu bodo treningi ob torkih in četrtkih od 19. do 20.30 ure, za pionirsko sekcijo v Domžalah ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19. ure in v Karate klubu v Domža- lah ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 22. ure. VPIS NOVIH ČLANOV: Domžale Hala KC ponedeljek in sreda od 18. do 20. ure Lukovica Osn. 6. Janko Kersnik torek, in četrtek od 19. do 20. ure Mengeš TVD Partizan Mengeš torek in četrtek od 18. do 19. ure. K vpisu vabimo vse občane -mlajše in starejše, ki sc žele naučiti kaiateja in samoobrambo ali pa kvj-litetno rekreacijo. Se posebno vabimo tudi pionirje od 6 let starosti dalje. Kaj več o klubu pa naslednji številki. Sorotar S. V MENGEŠKI LOKI JE STEKLA AKCIJA: V VSAKO HIŠO TELEFON Sestanek na Krajevni skupnosti v Mengšu, kjer so bili prisotni številni Ločani sami, predstavniki podjetja PTT Domžale, Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale in predstavniki Krajevne skupnosti Mengeš, je ponudil možno rešitev zapletenega položaja glede 160 parnega telefonskega omrežja v Mengeški Loki in takojšnje vključitve 40 telefonskih naročnikov v telefonsko omrežje. Načelen dogovor je bil, da se v Loki zbere 80 starih milijonov za sofinaciranje omrežja in da akcijo sproži gradbeni odbor, ki je bil izvoljen na tem sestanku. Ločani so se zadeve resno lotili in že na drugem zboru zainteresiranih sofinaserjev telefonskega omrežja ugotovili, da bo moč zbrati potrebna sredstva po ključu 10.000 ND od tistih 40 naročnikov, ki bodo takoj dobili telefon, ostali, ki se še vedno prijavljajo za sofinanciranje, pa bodo prispevali po 5.000 ND. Ne bo prezgodaj, če ocenimo že opravljeno delo in prepričanje Ločanov v lastno, živo ustvarjalno sposobnost ljudi, da njihov nemirni duh neprestano opozarja in odkriva pota, ki vodijo k ustvarjanju čedalje večje blaginje v vasi. V taka skupna velika dela vgrajujejo v Loki vse najžlahtnejše in plodo-vito, s čimer razpolagajo ljudje v Loki. Očitno teh prizadevanj ni malo in prvi koraki opozarjajo, da smo si že ustvarili podlago za jutrišnji dan, ko bomo še hitreje dograjevali vas v trdni povezanosti z drugimi delovnimi ljudmi, s katerimi živimo skupaj v naši krajevni skupnosti Pokažimo svojo odločenost, enotnost in solidarnost za kolektivno reševanje skupnih interesov in potreb v naši krajevni skupnosti. CT ZA VISJ0 STANOVANJSKO KVALITETO ZATESNITE iiiiiui OKNA IN VRATA1 Prolna letT« J* eamolepljl*«, T oktlrju prilepljen* prilagodi tudi T neenakomernem razmahu, kot tretja teanllna površina na tnpre aaao prepih, tudi notno Izolira. SedelJSak Viljem Te3nenje oken in vrat ffumSe 6a - 61233 Dob i^ODREZI! ODREŽI! ODREŽI!.i V RAZMIŠLJANJE . . . C ISTO CA - TAKSNA IN DRUGAČNA Veliko sem brala o polemiki v zvezi s slovenskim jezikom, češ, da je ogrožen. V socialistični federativni neuvrščeni Jugoslavijo živi in dela 24 narodov in narodnosti, ki govorijo 25 jezikov. Vsi ti naši narodi in narodnosti so enakopravni po ustavi, prav tako njihovi materini jeziki, čeprav živijo v različnih krajih naše lepe domovine. Mnenja sem, da moramo biti glede jezikov strpni, prav tako tudi glede slovenskega jezika. Živimo v miru in svobodi in smatram, da ni ogrožen noben od naših jezikov, pa tudi slovenski ne. To pa je odvisno od nas samih, od razvoja samoupravljanja, v prvi vrsti od naših samoupravnih in medčloveških odnosov. Bolj, ko se razvija samoupravljanje v kakem okolju, manj je možnosti, da bo katerikoli naš jezik ogrožen, kar velja tudi za naš materin jezik. Jezikovnemu razsodišču pa bi svetovala, da bi Že bolj skrbelo za lepo in kulturno izražanje na vseh področjih našega življenja, za kar je vse nas že večkrat opozoril naš tovariš akademik in pisatelj Josip Vidmar; pa na žalost brez uspeha. Koliko je grdih besed in nekulturnega izražanja v pesmih, popevkah, v gledališču po radiu in televiziji, v vezani in nevezani besedi. Jezikovno razsodišče na vse to pozablja, a tudi to naj bi bila v prvi vrsti njegova skrb. Še enkrat poudarjam: v miru in svobodi ni ogrožen neben od naših jezikov in prepričana sem, da tudi slovenski ne, ki se je ohranil celo v težkih obdobjih zatiranja. Pa še na nekaj bi rad vse opozorila: Leto 1982 je proglasila zvezna SZDL za leto snage in boja proti umazaniji, v naši domovini, ki je po naravnih lepotah ena izmed najlepših na svetu, a po umazaniji med prvimi v Evropi. Umazanija nas na žalost spremlja povsod, na vsakem koraku. Vsi pa smo glede tega problema malodušni, kot da to ni naša skrb. Zaradi umazanije tudi zmanjšujemo ugled naše države in marsikaterega turista odvrnemo, da bi nas zopet obiskal. Bliža se turistična sezona in razmišljajmo o tem problemu. Čaka nas veliko dela. Potrebna bi bila široka in vsestranska akcija, stalna, od najmljaših do najstarejših. To naj bi bil tudi prispevek k stabilizaciji nas vseh letos v letu kongresov in k bližajočim se volitvam. i Danica Zidarič NAS PLESNI VEN ČEK Slow- slow quick - quick, slow -slow ... obrat, dva tri, obrat, dva, tri, izravna va, dva tri... Tako so se glasile besede naše plesne učiteljice, lei nas je tri mesece učila plesnih korakov in se poslovila od nas s plesnim venčkom, ki smo ga organizirali 5.3. ob 17. uri v večnamenskem prostoru naše šole. Dvakrat tedensko smo se sestajali ob plesu. Sprva nas je obbvala rdečica ob vsakem malce narobe narejenem koraku, nerodni smo bili in kar težak je bil začetek angleškega valčka, ki je bil naš prvi ples. Plesali smo radi in še med odmori v šoli kar naprej ponavljali, doma pa tudi včasih pomislili: quick . .. slow . .. obrat... Nekaj osmošolcev je vrglo puško v koruzo in po nekaj vajah odnehalo. Skoda, saj spada plesno znanje prav gotovo med pomembnejša v življenju. Naša zaključna plesna prireditev je imela namen, pokazati staršem in učiteljem, česa vse smo se naučili, katere plese osvojili na šestnajstih vajah. Videlo se nam je, da smo imeli tremo, so kasneje ugotavljali starši. Vsak od njih, ki je prišel gledat „svojega", je budno pazil na njegove korake, se nasmihal, če mu ni kaj uspelo in včasih se nam je zdelo, da je še celo staršem nerodno, če komu sploh ni šlo od rok, pardon od nog. Ko smo predstavili vse plese, je bilo na vrsti tekmovanje. V odmoru smo si poplaknili suha grla, se pogovorili in začelo se je zares. Pet plesov so odplesali tekmovalni pari, ki jih je bilo kar precej, in sodniki so imeli težko nalogo, določiti, kdo je najboljši) Nekateri smo bili presenečeni, drugi sploh ne, vsi pa smo si bili edini, da sta plesna para: Klemenc-Sevšek in Podlipnik-Hribar res najboljša. Lepo je bilo, smo ugotavljali na koncu, utrujeni sicer, a zadovoljni. Domov smo odšli z mislijo, da bi še velikokrat moralo biti tako, kot je bilo v petek, 5. marca 1982. Alenka Lesjak, Literarni krožek OS Josip Broz Tito MILANU CERARJU V SLOVO Vesten fant, vedno pripravljen na šalo, priden delavec, priljubljen doma in v TOSAMI, je bil 20-letni Milan Cerar iz Spodnjega Tustanja. Vest, da je komaj dvajsetleten, poln življenjske moči in mladostnih idealov, odšel od svojih domačih in sodelavcev, je boleče odjeknila med nami, ki se ga bone vedno spominjali kot pridnega, delavnega fanta, pogrešali bomo njegove prijazne besede in njegovo pripravljenost za pomoč. V SPOMIN 2. septembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož in ati FERDINAND BREGAR Tvoj dom, ki si ga imel neizmerno rad je ostal tih in prazne brez tebe. 7ahvaljujemo se vsem, ki se te spominjajo in obiskujejo tvoj prerani grob. Vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil JOŽE LENČEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga imeli radi, mu lajšali ure težke bolezni in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žena Nika, sin Stane, hči Renata in ostalo sorodstvo ZAHVALA Tiho nas je zapustil STANISLAV KOREZ iz Sentpavla Dolžni smo iskreno zahvalo vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremili v njegov prerani grob. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega MIHE DOLINARJA iz Češnjic pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga imeli radi tn ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti Antonija Dolinar ZAHVALA Mnogo prerano in tako nenadoma nas je zapustil naš dragi IVO GRAT Radomlje, Gregorčičeva 14 Vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam tako ali drugače pomagali in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti - iskrena hvala. Žalujoči: žena Danica z otrokoma in sorodstvo ZAHVALA Tiho nas je v juliju zapustil VIKTOR KVAS upokojenec DO TOKO Domžale Dolžni smo iskreno zahvalo vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremili v njegovi prerani grob. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata PETRA KOŠIRJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga imeli radi, mu lajšali ure težke bolezni in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Koširjevi ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame IVANE PEVC roj. Iglic iz Vidma se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in z nemi sočustvovali. Žalujoči sinovi in hčerke ZAHVALA Ob smrti naše drage mame FRANČIŠKE KOŽELJ se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje. Vsi njeni ZAHVALA' Tiho nas je v juniju zapustil JANI MARČUN iz Radomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu spremili na njegovi, zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho nas je v juliju zapustil JOŽE DEKLEVA dolžni smo iskreno zahvalo vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremili v njegov prerani grob. Žena Polda, hčerka Milena, sinova Jože in Milan z družinami OBVESTILO Lastnike grobov na starem in novem pokopališču v Domžalah, ki nimajo poravnane grobne takse, obveščamo, da se zglasijo na Krajevni skupnosti, Kidričeva 14 Domžale, da poravnajo svoje obveznosti. Svojo obveznost lahko poravnate vsak ponedeljek, sredo in petek od 7. do 12. ure in v sredah do 15.30. Prosimo, da zadevo uredite v mesecu oktobru letošnjega leta drugače bomo sklepah, da odstopate od lastništva groba. Krajevna skupnost „Simona Jenka" Domžale OSNOVNA SOLA MATIJA BLEJCA - MATEVŽA MENGEŠ Komisija za medsebojna delovna razmerja RAZPISUJE 1 delovno mesto kuharske pomočnice za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.X.1982 dalje 1 delovno mesto snažilke za nedoločen čas s polnim delovnim časom /nastop službe takoj/ Pogoji pod 1: — higienski minimum, 3 mesece poskusno delo Pogoji pod 2: — 3 mesece poskusno delo. Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Matija Blejca -Matevža, Mengeš, Ulica talcev 11, 15 dni po objavi'razpisa. OBRTNIKI - UREJANJE DOKUMENTACIJE NA ENEM MESTU Zaradi racionalnejše razdelitve dela in združevanja sorodnih opravil, smo prenesli registracijo pogodb o delovnem razmerju k referentki za obrt SO Domžale. Tako boste odslej (že od 25.8.1982) lahko vnovič opravili vse zadeve v zvezi z potrebno dokumentacijo pri tov. Mileni ŽAGAR (referentka za obrt. Skupščina občine Domžale, Ljubljanska 69). SEKRETARIAT ZA KADROVSKE ZADEVE Skupščina občine Domžale OBRTNIKI, POZOR! Vabimo vas, da nas seznanite z vsebino vaše proizvodnje z vašimi izdelki, ki primanjkujejo na domačem trgu, zamenjujejo uvoz, istočasno pa vas prosimo, da nas seznanite z možnostjo izvoza vaših izdelkov. Tako pridejo v poštev razna orodja, vezni elementi, okovje za pohištvo, drobni izdelki, razni galanterijski izdelki, stroji, gradbeni materiali in drugo. Obratovalni čas združenja je vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah pa od 7. do 16.30 ure. Hkrati vas vabimo, da prispevate za začasno razstavitev izdelke, ki so namenjeni za izvoz ali nadomeščanjo uvoz za stalno razstavo v domu obrtnikov. OBRTNO ZDRUŽENJE DOMŽALE Vir, Šaranovičeva 21 tel.:722-743 Cenjene stranke obveščam, da je od 1. septembra 1982 dalje odprta CVETLIČARNA V MORAVČAH Trg svobode 2 Izvršujemo vse cvetličarske usluge. Po svojih možnostih se bomo trudili, da čim bolj ugodimo vašim zahtevam. Za obisk se priporoča Cvetličarna TRATNIK. SD DOMŽALE prireja VELIKO DENARNO-BLAGOVNO TOMBOLO dne 19. 9. 1982 ob 13. uri v športnem parku v Domžalah Dobitki: 500.000 din, 400.000 din, traktor FIAT, Zastava 101, Jugo 45, Zastava 750, Zastava 750, 3 x 1000 litrov kurilnega olja, 4 x Tomos avtomatik, 5 x Športno kolo in več drugih dobitkov. VABLJENI l i I M v ro M Ol o D RUSI JTVO KRAKOVSKA U L. 18 OBJAVA ! Avto moto društvo Domžale organizira vsak mesec tečaje za voznike motornih vozil kategorije „A" in „B". Prijavite se lahko v društvenih prostorih AMD Domžale vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure razen sobote. SLOVENIJALES le na in pohištvena industrija RADOMLJE Komisija za M DR ' OBJAVLJA prosta dela oz. naloge 1. OBRATNEGA INŽENIRJA 2. TEHNOLOGA ZA PRODAJO IN MONTAŽO STROPOV Pogoji: Pod 1: - diplomirani inženir lesarstva — opravljena pripravniška doba Pod 2: - 4-letna srednja šola lesne ali kovinske smeri — 2 leti delovne prakse Pismene prijave pošljite v 15. dneh po objavi kadrovski službi delovne organizacije. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST DOMŽALE RAZPISUJE 4 kadrovske štipendije na Pedagoški akademiji smeri: - matematika - fizika - tehnična vzgoja PRIJETEN LOKAL V LUKOVICI Več kot štiri leta je sameval prostor v stanovanjsko-poslovnem bloku v Lukovici in bil predmet ugibanj, kateri obrtnik bo tako ali drugače izboljšal preskrbljenost delovnih ljudi in občanov ne le na območju KS Lukovica, temveč tudi v celotnem Cmem grabnu. Končno smo v mesecu avgustu dobili MIKI BAR, bife z bogato ponudbo brezalkoholnih in alkoholnih pijač, ob katerem pa je tudi slaščičarna, v kateri je zaenkrat le slado- led, ledene kave, sadne kupe, ponudbo pa bosta Marija in Emest Grah kmalu obogatila tudi z drugimi slaščicami in pecivom, ki ga bosta izdelovala sama. Po mnenju Ernesta je prostor zelo primeren, saj precej daleč naokoli ni podobnega lokala, mimo gre tudi magistralna cesta, ob katero naj bi v prihodnosti postavili opozorilne table. MIKI BAR je odprt vsak dan razen ponedeljka, pohvalno pa je, da je odprt tudi ob nedeljah. Je zelo prijetno in sodobno urejen in se vklaplja v okolico. Ima 35 do 40 sedežev, lastnika pa bosta skušala ustreči vsem, ki se bodo v lokalu želeli okrepčati.