28 Didakta september 2014 Fokus: (Funkcionalna) pismenost INTERaKTIVNo DEloVaNJE za PISMENoST PRIHoDNoSTI / Maja Gržina Cergolj / Osnovna šola Lucija PoVzETEK Enaindvajseto stoletje informacije upravlja interaktivno, zato predstavlja tudi spremembe v komunikaciji. Interak- tivna pismenost, kot zmožnost vzajemnega delovanja v okviru različnih okolij, orodij in medijev, ustvarja sinergijo med spretnostmi preteklosti in sedanjosti. Označuje nadgradnjo pismenosti in deluje na podlagi pozornosti. Celosten pogled na informacije predstavlja tudi kritično izločanje nepomembnega. Je tudi sredstvo, s katerim lahko učitelj doseže boljše rezultate pri pouku, če ugotovi ustrezno kanaliziranje pozornosti. Ne pomeni absoluten prehod na informacijsko družbo, temveč upravljanje z včeraj, danes in jutri. Pomeni interaktivno delovanje in izobraževanje za pismenost prihodnosti. Ključne besede: komunikacija, interaktivna pismenost, informacijska družba UVoD Enaindvajseto stoletje napoveduje prihod časa, ko je za pridobitev zna- nja značilen hiter pretok informacij. Postopoma smo priča novi sinergiji med različnimi okolji, orodji in mediji, ki zahtevajo zapletenejše spretnosti, nova znanja uporabnikov in nove obli- ke pismenosti (Frau-Megis 2012, 15). Sprašujemo se dvoje: Ali bomo lahko ohranili zapuščino 19. stoletja in jo nadgradili s spretnostmi 21. stoletja? In ali bomo lahko razumeli sporočila lastnih otrok, ne da bi padli v digitalni razkorak in se počutili digitalno nera- zumljeni, izključeni ali celo izigrani? Vse bolj se nezavedno nagibamo k uporabi različnih pismenosti in k ce- lostnemu razumevanju sporočil. Pojav inovativnih informacijsko-komunikacij- skih tehnologij je povzročil potrebo po pridobivanju e-kompetenc in njihovo učinkovito rabo, zato teoretiki uteme- ljujejo potrebo po redefiniciji koncepta pismenosti, kot nam je danes znana, torej kot sposobnost branja in pisanja (Vehovar 2011, 3). Hitrost napredka narekuje tempo in od posameznika zahteva vseživljenj- sko izobraževanje. V okviru vzgoje in izobraževanja je pojav še posebej aktualen, saj nam nudi možnost ra- zumevanja otroškega sveta tako, da se mu smiselno približamo in prila- godimo podajanje snovi njihovi po- zornosti. Frau-Megis (2012, 21) pravi, da smo, zavedajoč se centraliziranosti in neizbežnosti vseh pismenosti, na obzorju nekega procesa, ki je pove- zan z računalniško, informacijsko in komunikacijsko znanostjo. Digitalni razkorak je tisti, ki nam lahko daje občutek nerazumljenosti, izključenosti ali izigranosti. Enaindvajseto stoletje je ubralo pot, ki jo je treba prilagoditi številu in starosti populacije. Primer- jave kažejo (Vehovar 2011, 1), da je Slovenija nad evropskim povprečjem pri agentih pridobivanja e-kompetenc (formalno, neformalno, samoizobraže- vanje), zaostaja le pri izobraževanju v organizacijah. Znanja o uporabi novih tehnologij pa pogosto pomenijo ključ- no prednost. METoDoloGIJa RazISKaVE V empiričnem delu smo postavili raziskovalna vprašanja, ki so vezana z vsem, kar je povezano s pismenostjo, z vsem, kar ujame našo pozornost in kar lahko dojamemo kot sporočilo. Raziskava je bila opravljena s 54 otro- ki, starimi od 13 do 14 let, na eni od osnovnih šol na območju slovenske Istre. Spraševali smo jih po njihovi po- zornosti in po njihovem odnosu tako do informacijskih tehnologij, knjig, ča- sopisov in drugih virov, ki so povezani tako s klasično definicijo pismenosti kot tudi z njeno redefinicijo. Raziskava je namenjena hitremu vpogledu sta- nja interaktivne pismenosti in kako se različne pismenosti med seboj povezu- jejo. Rezultati so podrobnejše opisani v poglavju, ki sledi. Učenci so reševali vprašalnik s tremi vprašanji. Odgovori so bili dani. Niso bili ločeni glede na spol. Edina ome- jitev je bila starost. Vprašalnik so re- ševali samostojno, v mirnem okolju, brez namigov in pomoči. Podatki so bili računalniško obdelani z aplikacijo SurveyMonkey. REzUlTaTI RazISKaVE Učencem smo postavili tri vprašanja: 1) Kaj ti je bližje?, 2) Kaj bi izbral? in 3) Kaj rajši bereš? Kot je razvidno iz spodnjih tabel in stolpičev, so bili možni odgovori že dani. Anketiranci so imeli možnost izbire samo enega odgovora. Možni odgovori Odgovori % Odgovori št. TV 21,57 11 Internet 56,86 29 Radio 5,88 3 Revija 5,88 3 Časopis 0 0 Knjiga 9,8 5 Skupaj 51 Tabela 1: Kaj ti je bližje? S prvim vprašanjem smo ugotavljali, kateri medij je trenutno najbolj aktu- alen. Na vprašanje je odgovorilo 51 anketirancev, 3 pa so ga preskočili. Na prvem mestu je pristal internet, sledijo mu televizija (TV), knjiga, ra- dio in revija, ki sta dosegli popolnoma enako razmerje. Zanimivo je, da se za časopis ni odločil nihče. Didakta september 2014 29 Fokus: (Funkcionalna) pismenost Slika 1: Kaj ti je bližje? Rezultati kažejo, da je pozornost učen- cev usmerjena najbolj na internet, televizijo in knjigo, zato velja učenje usmeriti v te medije. Rezultati kažejo tudi na delovanje interaktivne pisme- nosti, saj je poizvedovanje po informa- cijah povezano tako z informacijsko pismenostjo kot tudi s pismenostjo iz preteklosti. Poleg statistike medijev je viden tudi njihov razvoj, ki sovpada z njihovo aktualnostjo. Možni odgovori Odgovori % Odgovori št. Knjiga 9,43 5 Mobitel 35,85 19 iPad 54,72 29 Skupaj 53 Tabela 2: Kaj bi izbral? Pri drugem vprašanju smo anketiran- ce spraševali, kaj bi si izbrali, če bi lahko izbirali med knjigo, prenosnim telefonom in iPad-om. Na vprašanje je odgovorilo 53 anketirancev, 1 pa ga je preskočil. Na prvem mestu je pristala tehnolo- gija – iPad, sledita pa mu prenosni telefon in knjiga. Slika 2: Kaj bi izbral? Rezultati prikazujejo, da je pozornost učencev tudi pri tej izbiri usmerjena v tehnologijo. Za delo v razredu in doma je to znak, da se pri vseh treh izbirah zahtevajo svojevrstna pisme- nost, e-kompetence in povezovalne spretnosti. Stolpčni pregled nam tudi v tem pri- meru, poleg statistike aktualnih me- dijev, kaže njihov razvoj, ki sovpada z aktualnostjo uporabe. Pred rezultati zadnjega vprašanja naj povzamemo prvi dve. Pri vprašanju 1) »Kaj ti je bližje?« je največ zanima- nja požel internet, medtem ko je pri vprašanju 2) »Kaj bi izbral?« na prvem mestu iPad. V obeh primerih je knji- ga pristala na enem izmed zadnjih mest. Možni odgovori Odgovori % Odgovori št. Knjiga 45,10 23 Blog 13,73 7 Članek 33,33 17 E-knjiga 7,84 4 Skupaj 51 Tabela 3: Kaj rajši bereš? Tretje in zadnje vprašanje se nanaša na branje. Učence smo vprašali, kaj rajši berejo. Na vprašanje je odgovorilo 51 anketirancev, 3 pa so ga preskočili. Na prvo mesto so postavili knjigo, na drugo mesto članek, na tretje blog in na zadnje mesto e-knjigo. Kot je razvidno iz tabele, je na drugem me- stu pristal članek, vendar je podatek pomanjkljiv, saj nismo navedli, kakšne vrste članek (revija, splet, časopis), zato je v tem primeru težko opredeliti ve- ljavnost podatka. Drugi trije podatki pa potrebujejo ob- razložitev. Glede na prejete odgovore na prejšnji dve vprašanji bi pričakovali, da se bodo učenci tudi tokrat odlo- čili podobno. Preseneča podatek, ki postavlja knjigo na prvo mesto. Res je sicer, da nismo opredelili, kako naj knjigo učenci vidijo, ali kot orodje ali kot nosilec sporočil. Zaradi tega s tem podatkom ne moremo ugotoviti ključ- nega namena, torej, ali knjigo berejo, ker je sama po sebi orodje ali ker pri- naša sporočilo. Lahko pa knjigi vseeno pripišemo vlogo orodja, ki ustvarja sinergijo s preteklostjo. Slika 3: Kaj rajši bereš? Podatek nakazuje soobstoj različnih pismenosti, ki od uporabnika zahteva, da je sposoben razumeti sporočila iz vseh okolij, orodij in medijev. Naveza na preteklost pa je podkrepljena s tra- dicijo branja knjig. ZAKLJUČKI Z odgovori na zgornja tri vprašanja smo želeli ugotoviti stanje interak- tivne pismenosti v zadnjem triletju devetletne osnovne šole na območju slovenske Istre. Anketirance smo vpra- šali o različnih medijih, ki jih poznajo in uporabljajo. Soobstoj različnih pismenosti nami- guje k nadgradnji učnih metod v povezavi s tehnološkim napredkom. Relevanten je tudi podatek, da je v prihodnje iskati rešitve o poučevanju v učencih samih. Upoštevanje njihovega sveta in vseživljenjsko izobraževanje učitelja je vodilo prihodnosti. Vpraša- nje je, ali je učitelj sposoben tolikšnega prilagajanja, posodabljanja in hitrega dojemanja, kljub lastnemu prepriča- nju in izkušnjam? Ali se lahko sooča s tolikšnimi posodobitvami tekom svojega učiteljskega dela? Ali lahko pričakujemo raziskovalno skupino, ki bi pregledovala stanje pozornosti otrok na osnovnih šolah? Raziskava podaja izhodišča za poso- dobitev poučevanja. Družba znanja je zahtevna in nestanovitna. S pod- poro dnevno posodobljajoče se infor- macijske dobe se na obzorju kažejo spremembe, med katere sodi tudi in- teraktivna pismenost. Vsebina pojma se navezuje na vseobsegajočo globali- zacijo, ki spreminja svet, tako z vidika 0 20 40 60 80 100 Knjiga Mobitel iPad 0 20 40 60 80 100 Knjiga Blog Č l an e k E - k n jig a 30 Didakta september 2014 Fokus: (Funkcionalna) pismenost ljudi kot tudi z vidika okolja. Vizija prihodnosti zato zajema celostni po- gled na znanje, predvsem pa, kako ga sprejemamo, kako ga procesiramo in kako ga ohranjamo. Raziskava prikazuje sinergijo med informacijsko dobo in preteklostjo. Kanaliziranje informacij v splet in po- vezovanje le-tega s knjigo, televizijo, telefonom in drugimi mediji je znak začetka interaktivnosti. Interaktivna pismenosti je pismenost, ki vodi k po- vezovalnemu učenju. Pri tem učitelj svoje poučevanje usmeri v več okolij in medijev ter ga prilagodi učenčevim po- zornostim (naslov knjige, barva knjige, število strani, tehnologija itd.). Učenje z uporabo različnih medijev in orodij je lahko zahtevno, če učitelj nima mo- tivacije po vseživljenjskem učenju. Je tudi vzrok za kratke stike v razredu, ker prihaja do nerazumevanja. Enaindvajseto stoletje od nas ne zah- teva, da se poslovimo od klasičnih medijev (knjiga, radio, TV itd.). Tho- masova (et al., 2007) pravi: »Živimo v svetu raznolikih pismenosti, razno- likih medijev in raznolikih zahtev po naši pozornosti«, zato mora biti interaktivnost zaznana, opredeljena in uporabljena, da zvečamo spekter spretnosti in znanja o tehnologijah, ki nam v preteklosti niso bile dojemljive, še manj kot obstoj neke interaktivne pismenosti, ki spreminja razsežnosti znanja v šolskih klopeh. literatura Bauman Zigmond (1998) Globalizati- on. The Human Consequences. New York: Columbia University Press. Bauman Zigmond (1999) La società dell’incertezza. Bologna: il Mulino. Bauman Zigmond (2000) Liquid Mo- dernity. Cambridge: Blackwell Pu- blishers Ltd. Byram Michael (1997) Teaching and as- sessing Intercultural Communicative Competence. Bristol: Multilingual Matters Ltd. Čebron Neva (2012) Intercultural com- municative competence across the high school curriculum: Case studies drawing on insights gained from the Permit Project. Koper: Univerzitetna založba Annales. Davidson Cathy N. (2009) The Future of Learning Institutions in a Digital Age. London: MIT. Dewey John (1933) How We Think. Boston MA: Houghton Mifflin Company. Frau-Megis Divina (2012) Trans-literacy as the New Research Horizon for Media and Information Literacy. Medijske študije, let. 3 (št. 6): str. 14–26. Dostopno na http://hrcak. srce.hr/index.php?show=toc&id_ broj=7793, 8. 1. 2014. Gržina Cergolj Maja (2011) E-pismenost v šolski knjižnici. Šolska knjižnica, let. 21, (št. 2/3): str. 111–117. O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse (2013) Ljubljana: Za- vod Republike Slovenije za šolstvo. Thomas Sue et al. (2007) Translitera- cy: Crossing divides. Dostopno na http://firstmonday.org/article/ view/2060/1908, 6. 1. 2014. Vehovar Vasja in Prevodnik Ka - tja (2011) E-kompetentni drža- vljan Slovenije danes. Dostopno na http://www.ris.org//uploadi/ editor/1308110209DP1_e-kompe- tentnost.pdf, 6. 2. 2014. Z dotikom do knjig Z dotikom do knjig Prva slovenska eKnjižnica in eKnjigarna Prva slovenska eKnjižnica in eKnjigarna Ste že vključeni v slovensko e-knjižnico in e-knjigarno BIBLOS? Med naročniki servisa za oddaljeno izposojo e-knjig so ob skoraj vseh splošnih knjižnicah tudi univerzitetne knjižnice v Ljubljani in Mariboru ter NUK. S pričetkom šolskega leta 2014/2015 začenjamo svoje storitve ponujati tudi osnovnim in srednjim šolam. K sodelovanju smo pritegnili več kot 40 slovenskih založb, število e-knjig, ki so uporabnikom na voljo, pa je že preseglo 1000 enot. Katalog knjižnih del ob klasični slovenski literaturi zajema sodobno leposlovje domačih in tujih avtorjev, humanistiko, priročnike, otroške knjige … pripravili pa smo tudi obsežen nabor gradiv, ki so v skladu z učnim načrtom še zlasti pomembna za učence in dijake (domača branja in izbor maturitetnih branj). Pokličite nas! 01/ 200 37 05 ali biblos@zalozba.org www.biblos.si www.biblos.si