Letnik 2
Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana
Štei/ilka 21	17.1.1996
Intervju:
BOGOMIR
VNUGEC:
Mladost,
modrost,
izkušnje
GOSPODARSKI
FORUM
Stran 11, 12
KDO KRADE NA LJUBNEM
Stran 15
VRANSKO:
OB 130. LETNICI ROJSTVA LAVOSLAVA SCHWENTNERJA
Stran 6
SOLIDARNOST
NA
PREIZKUŠNJI
Stran 9
BMW:
AVTOMOBILI
PRIHODNOSTI
Stran 22 - 23
Parižlje 1, 63314 BRASLOVČE
Tet: 063/720-181, Fax & tet: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441
'tfs&za VDDCmyD csmnMum oGfnEmmjE OPfHESm SSOPMMICS
& ugodal plačilni pogoji /iF dostava na dom montaža
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Muzejski trg 1/a 63000 CELJE
IZŽREBANCI
VELIKE
NOVOLETNE
NAGRADNE
IGRE
Stran 16-17
KOMENTIRAMO: ROCK 'N' ROLL
Stran 5
KULTURA MLADIH
ROCK PUB BAR-FLY
Stran 19
vami -
LEPOTA,
ZDRAVJE
ALI
OBSEDENOST
Stran 20
M	EMO BIAGO t POZAMENTERIJA f MODN DODA			KI EM
	NOVO! V ŽALCU V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO:	P IR /l f	METRSKO BLAGO, POZAMENTERIJO, SVILENE RUTE TER HLAČNE NOGAVICE "OROBLU"	
PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠ				
AVTOHIŠA DREV
d.o.o., Drešinja vas 46a, 63301 Petrovče Telefon: 063/ 707 365, 707 395
RANA URA - ZLATA URA
Z rano uro to pot ne namigujem na zgodnje vstajanje, povezano kajpak s spodbudno delavnostjo. Reči hočem le, da se je treba o marsičem dogovarjati prej, kot smo v naši deželi sicer navajeni, in ne zadnji hip pod vsakršnimi pritiski in zato po navadi pospremljeno še z dobršno mero izsiljevanja in histerije. Da se je treba o pomembnih stvareh meniti in zmeniti rajši prekmalu kot prepozno.
Ta prekmalu sem napisala nalašč, kajti prav gotovo se bo številnim zdelo, da je za besedovanje o božiču prav zdaj, ko smo ga srečno (in bučno) "dali skozi", res še ni pravi čas, da je torej za takšno premišljevanje še dosti dosti prezgodaj.
Pa je res? Za marsikaj, kar tako ali drugače povezujemo z božičem, to gotovo drži. Najbrž pa ne drži za tisto, kar je v zvezi z njim bilo pred nekaj leti ves čas najbolj sporno. Tedaj nedorečeno vprašanje: dela prost dan ali delavnik. Obudimo spomin. Politika je nekako leta 1988 odločno postavila: delavnik! In pohitela svoje stališče tudi utemeljevati. A politika je pod kožo krvava kot vse drugo pa svoja kamnita stališča rada pogosto spreminja in mehča. Tako se je odnos ljudi do božiča, do tega nespornega kralja vseh slovenskih družinskih praznikov, z leti čedalje bolj radikaliziral. Božič ni več le kontra vseh tistih, ki o njem niso smeli dolga desetletja nič napisati, ga kot besedo javno uporabljati in javno slaviti pa si zdaj z njim dajejo duška. Tak, kot smo ga preživljali tokrat, postaja mnogo več kot zgolj cerkveno obredje, pomešano z etnografijo in nostalgijo. Postaja tudi dosti več kot nekaj tako ali drugače družinskega. Že pred leti je bilo mogoče že dovolj jasno zatipati tudi njegovo novo, denimo ji tako, nacionalno bit. Božič je postal potemtakem Slovencu vse bolj tudi nekaj, s čimer se poskuša kot Slovenec na novo opredeljevati, dokazovati, identificirati. Slovenec poskuša poudarjati svojo novo slovenskost tudi z božičem, tudi če mu verski simboli, ki ga spremljajo, v resnici prav nič ne pomenijo.
In če bo tako tudi naprej - in kar verjeti gre, da bo - je potemtakem najbrž v resnici vredno temeljitega premisleka zdaj, že na začetku leta, ko še za nobeno odločitev najbrž ni nepreklicno prepozno: "Kako praznovati božič 1996?"
RADI BI VAM POVEDALI
V zadnjem času se je nabralo veliko vaše pošte, dragi bralci, in veliko ste nas klicali po telefonu.
Najprej naj vrnemo prisrčna voščila za srečno in uspešno novo leto. Pisali ste nam in zaželeli vse najboljše. Tudi mi vam želimo enako. Vsakemu posebej ne moremo odpisati, zato vam voščimo vsem skupaj. Največ je bilo med voščili pošte naših naročnikov, za katere je GLAS Savinjske kar njihov časopis. Nekatere - in nekateri -so še dodali, da bi se najzvestejši bralci našega in vašega časopisa radi kdaj srečali, morda na izletu ali obisku pri nas v uredništvu. Toliko je bilo teh želja, da bomo med letom resno razmislili o tem predlogu in vas obvestili, kdaj in kje se bomo srečali. Se enkrat, hvala za novoletne želje - kar težko bi opisali, kako veseli smo jih bili. Pomenijo nam stik z vami, spoznanje, da mislite na nas, da smo vam ljubi. To pa je veliko, največ, kar si lahko želimo.
Potem so tu tudi vaša obširnejša pisma, v katerih predlagate, o čem naj pišemo, kaj bi radi izvedeli od nas. Pisma smo spravili in počasi, ne naenkrat, bomo izpolnili vaše želje. Ob tej priložnosti naj še zapišemo, da smo vaših pisem s predlogi in željami zelo veseli, saj nam s tem pomagate pri urejanju tega časnika. Upamo, da boste še naprej ostali z nami in da bomo z vašo pomočjo naredili še boljši časopis.
Ob koncu naj še dodamo, da smo veseli precejšnjega števila novih naročnic oziroma naročnikov - kar presenečeni smo, da vas je že toliko.
In v tej številki si poglejte, ali ste morda med izžrebanci naše velike novoletne nagradne igre...
Lep pozdrav in še enkrat - srečno!
Savinjske
Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cesta 12, 63310 Žalec, telefon: 063/ 713 011, 711532, telefax: 063/ 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt; lektor: Vid Burnik: novinarji: Danijel Bedrač, Franc Furland. Ivan jurhar, Duška Lah, Dominika Sambolič. Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku
sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri .	se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
ALI SMO PRAVNA DRŽAVA?
V	občini Žalec je bil v letu 1994 sprejet sklep UR. list 20/94, da se za investicijska vlaganja komunalnih storitev plačuje za 1 m3 porabljene vode
15,00	SIT. Denar se zbira strogo namensko na posebnem računu občine Žalec. Iz meseca v mesec se ti prispevki zvišujejo, sedaj znašajo 57,88 SIT. Brez vsake obrazložitve so v juniju začeli zaračunavati še ekološko takso 51,99 SIT na 1 m3 porabljene vode. Na javno vprašanje gospodu županu, zakaj se ta denar porablja oziroma se je že porabil, ni odgovora. Če se res zbira na posebnem računu in to strogo namensko, bi bil to lahko odgovor. V gnilem komunizmu smo se zato odločali s samoprispevkom, sedaj, v demokraciji, to ni več potrebno, odločajo lahko posamezniki oziroma stranke slovenskih zdrah ali stranke slovenske pomladi.
V	diktaturi smo vodo plačevali z merilom poštenosti, saj je to naravni vir bogastva, ki pripada vsem živim bitjim. Glede na to, da ima Slovenija veliko naravnih virov vode, jo v Žalcu plačujemo zelo drago. Velika sramota za pravno državo je, da je na vodo še 5% davka.
Velika škoda je, da seje žalskih svetnikov, ki jih prevaja lokalna TV, ne morejo videti vsi volilci. Izvoljeni svetniki namreč niso v ničemer sklepčni, bili pa so, ko so sprejeli sklep za podražitev dajatev za vodne prispevke.
Ste se gospodje svetniki kdaj vprašali, kako plačujejo vodo družine z več otroki, saj se ne morejo pošteno umivati in prati?
onesnažujejo okolje, zase lahko rečem, da imam pri komunalnem podjetju čiste račune.
SAVINJČAN št. 10 piše, da so svetniki DESUSA zastavili vprašanje, kdaj in kako je bila Agencija za plačilni promet v Žalcu obveščena o sklepu občinskega sveta, da se opravi pregled v finančnega poslovanja občine Žalec v letu 1994. Vodja oddelka za finance, g. Lojze Posedel, je pojasnil, da agencija od 1. 1. 1995 ni več pristojna za opravljanje revizij, zato je bil ta sklep poslan na računsko sodišče. Kdaj bo revizija v resnici opravljena, je odvisno od računskega sodišča. Gospod Lojze Posedel, ste po pomoti morda založili to prijavo med kupi papirja, saj na Agencijo za revizijo ni bila poslana in tako tudi finančna revizija še ni bila opravlejna? Hvala bogu, g. Posedel, mogoče se bo prijava le našla.
Resnica je precej drugačna, ga. Tanja Razboršek-Rehar, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti v občini Žalec, je sestra gospe Romane Logar, dir. agencije za plačilni promet, ki še vedno deluje.
Spoštovani svetniki, to pa je odgovor na vaše vprašanje.
A. M. (naslov v uredništvu)


97,2 FM
SLOVENJ
<MH0
GRADEC
REPUBLIKANCI SLOVENIJE
Na izredni seji predsedstva Republikancev Slovenije, je bilo sklenjeno, naj se vsa sredstva javnega obveščanja obvesti, da:
Ne bomo več sklicevali tiskovnih konferenc, ker se jih novinarji osrednjih dnevnikov ne udeležujejo, saj se zoper stranko že dlje časa uporabljajo stalinistično - boljševistične medijske blokade, vodene s strani staro-režimskih glavnih in odgovornih urednikov, ki so še vedno na položajih, kamor jih je postavila Titova partija.
Da bomo v začetnih dneh prihodnjega leta začeli aktivno in organizirano prodajati knjigo, katere avtor je predsednik stranke, Adolf Štorman. Tako bosta ulica in neposreden stik z ljudmi postala naš edini in neodvisni medij, kjer ne bo mogoče vršiti enoumnih medijskih blokad.
Vsi osrednji mediji so takoj po aretaciji Zupana in Štormana v Senožečah obveščali javnost, da naj bi z avtomobilom prebijala policijske barikade, po odpustu iz pripora pa ni nikogar več zanimalo, kaj se je v resnici dogajalo. Zaradi tega se bo vozilo, ki je poškodovano samo po obeh bokih, prevažalo iz kraja v kraj in bo med prodajo knjig na vpogled vsem mimoidočim. Ker vozilo ne daje da bi z njim kdor koli prebijal barikade, ampak je jasno vidno, da je bilo vozilo uničeno tako,
kot sta ves čas zatrjevala oba aretirana, bodo imeli ljudje možnost sami oceniti korektnost obveščanja osrednjih dnevnih časopisov.
Med akcijo, ki bo trajala do naslednjih državnozborskih volitev, bomo diskreditirali vse novinarje tistih osrednjih dnevnih časopisov, ki so zoper našo stranko vodili medijsko blokado, medtem ko bomo na voljo novinarjem vseh ostalih medijev. Tako bodo centralistični časopisi lahko o nas še naprej pisali podtikaške neresnice, saj ne bodo imeli prav nobene možnosti izvedeti nobenih pravih informacij neposredno od nas.
To bo uradni začetek priprav na volitve, ki bodo potekale pod sloganom:	Preprosto
iskreni, preprosto Republikanci!
Pri tem pa bomo obiskali vse slovenske kraje in vodili kampanjo s katero bomo že v naprej onemogočili vsako načrtovano medijsko diskvalifikacijo, kot se je to dogajalo v predvolilnem odbobju leta 1992.
Republikanci Slovenije Adolf Štorman
KAKO SE BODO LASTNINILI GRADOVI?
Odločila sem se, da teh prispevkov ne bom več plačevala, saj je njihova višina, po mojem mnenju, sporna z zakonom. Posledica tega je grožnja s tožbo komunalnega podjetja, ki je sledila trem opominom. Tožbe komunalno podjetje ni vložilo, poslali so mi telegram za odklop vode, če zneska v treh dneh ne poravnam. S tožbo se strinjam, naj sodišče odloči, če so po zakonu upravičeni do tega denarja. Potrebno bi bilo tudi ugotoviti, zakaj je bil denar, ki ga ni malo, porabljen. Čas je že, da se razkrijejo nepravilnosti v delovanju posameznikov.
Odgovorne pri komunalnem podjetju sprašujem, če ekološka taksa in investicijsko vzdrževanje spadajo med njihove storitve. Ekološka taksa naj bi bila uvedena 1996 za podjetja, ki
Državni zbor bo na prvem rednem zasedanju v letošnjem letu predvidoma po hitrem postopku odločal o predlogu zakona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini.
S predlaganimi rešitvami želi skupina petih poslancev Liberalne demokracije Slovenije s prvopodpisanim Tonetom Anderličem v potekajoči privatizaciji med drugim urediti tudi lastninski status za okoli 70 gradov in graščin v Sloveniji.
Skupina poslancev želi v obdobju preoblikovanja družbene lastnine, ko še ni sprejeta nova zakonodaja na področju varstva zgodovinske dediščine, urediti lastninski status za okoli 300 spomenikov in znamenitosti, ki so kot nepremičnine še vedno navedene v bilancah stanja podjetij v privatizacijskih postopkih ter vseh tistih, ki so še vedno v družbeni lasti in ki jih še vedno upravljajo razna društva, zadruge ipd.
ROCK ’N’ ROLL
Subkultura je skupek vrednot, ki obstojijo znotraj glavnega toka kulture in ponavadi ne nasprotujejo glavni kulturi, ampak s časom postajajo sestavni del kulture. Kot takšna postaja subkultura promotivni del vseh pojavov, ki jih človek s svojim materialnim in duhovnim delom ustvarja in jih imenujemo kultura.
Subkultura je velikokrat imanentna mladim ljudem. Kadar so sklopi vrednot skupni večini mladostnikov in so posledica soočanja s problemi prehoda iz otroštva v odraslost ter pomenijo neko vrsto oblikovanja neodvisnosti v odnosu do starejših, potem lahko z določeno gotovostjo trdimo, da gre za neko dejavnost, ki je zadela mase mladine. Ta dejavnost bo v kratkem tudi tržno zanimiva, postala bo del komercialnega pogona (danes z multiobsegajočim komunikacijskim planetom) in prav gotovo bo tudi zaznamovala generacije. Takšen kos pogače, ki ji pravimo subkultura, je ROCK ’N’ ROLL. lan Anderson, sloviti jlavtist rock glasbe, vodja legendarne skupine Jethro Tuli, je nekoč izrekel stavek, ki je pristal tudi na naslovnici ene izmed njegovih analognih Lpjev: “To old to play rock ’n’ roli but to young to die” * Ta stavek v sebi nosi vso skrivnost rock ’n' rolla kot subkulturnega trenda mladih, kot mode sodobne druge polovice tega stoletja in kot sociološkega načina vedenja, ki je preplavil zdajšnjo zemeljsko oblo, ne glede na ideologije različnih političnih sistemov in ne glede na duhovno ali materialno (ne)blagostanje, ki v različnih državah prevladuje. Stavek skriva v sebi to intimno in skrivnostno prispodobo rock žn’ rolla, to pa je dejstvo, da je rock ’n’ roli prosti čas mladih, ki se ne ukvarjajo s tem ali ga razumejo, ali je glasba prebučna, ali so hodili na plesne vaje. Prestar, da bi igral rock ’n’ roli, preprosto pomeni resnico, da naj se starši še tako trudijo, trenda v rock ’n’ rollu, ki trenutno vlada (50-ta leta, 60-ta leta, rock, pank, speed, trash itd...), ne morejo in ne bodo razumeli. Rock ’n’ roli je svoboda mladih, njihov način sproščanja, njihov “way of Ufe” ** . Premlad, da bi umrl, pa pomeni, da kdor ni doživel rock 'n’ rolla in plesal twista, shakea ali pogo plesov, niti ne more vedeti, kaj sploh mladost je. Soskladja gibov (iz klasičnih plesov) ni več. Že dolgo ne. Pleše vsak, ki ima občutek za ritem, vsak na svoj način.
Zakaj sploh govorimo o tej temi. Zadeva je preprosta. Odkar je mladina izgubila Hmezadovo dvorano, ki ni nikoli bila njena, vendar pa je obstajala kot možnost, da so se v njem dogajala stvari kot na primer BOSSCOOL klub, FUCK O FF COMMERCIAL festivali, AKUSTIČNI festivali, posamezni koncerti in žurke, je ta del “scene” v Žalcu zamrl. To pa pomeni malodane katastrofo za vse mlade ustvarjalce po eni strani in za vse, ki potrebujejo ta del kulturne hrane za svojo sprostitev in boljše počutje. Dogajanja na prostem so možna le poleti. Pa tudi tu se pojavljajo stalne organizacijske težave, kot so, kje, kdaj in kako finančno pokriti takšno dejavnost, kot je organizacija koncerta. Žalostno je, da v občini, ki je imela denar, da je izgradila celo
kopico kulturnih in zadružnih domov, ki danes po večini samevajo, propadajo in pomenijo predvsem strošek na plečih krajevnih skupnosti in občine ter v občini, ki ima denar, da gramozira poljske ceste in počenja ne vem, kaj še vse (kar mladi prav gotovo vidijo kot nepotreben balast ali pa gre to kot nevidni veter preprosto mimo njih), ne uspemo najti volje, želje, interesa in potrebnega denarja, da bi se mladim omogočil nek kulturni center s primernimi klubskimi prostori, kjer bi se lahko dogajala rock ’n’ roli subkultura, kjer bi se odvijale vse številne oblike druženja, ki jih rock ’n’ roli vzpodbuja, rojeva in spremlja.
To za sabo potegne kopico ostalih zelo nepotrebnih dogodkov, ki jih v nasprotnem primeru ne bi bilo. Prvič: starši bi bili
veliko bolj zadovoljni, če bi vedeli, da jim ni potrebno skrbeti, kje so njihovi otroci ta trenutek ter kaj počnejo. Za nekatere starše je to tudi velik napor, kajti sobotne vožnje (ob
01.00	ali 02.00 uri zjutraj) v Celje pred poslopje kluba Bar Fly sploh ni takšna redkost. Imamo tudi primere, ko zaradi oddaljenosti klubov v drugih občinah mladi gredo za volan in nezreli ne znajo tisto noč izpustiti iz svojega večera alkohola in tudi zaradi tega prihaja do nesreč s tragičnimi posledicami. Drugič: vsem bi nam moralo biti jasno, da rock 'n' roli kultura ni nič drugega kot TUDI kultura, ki je ne gre zanemarjati ali zapostavljati. Torej ni kultura zgolj glasbeni večer v glasbeni šoli, ali koncert v določeni cerk\>i, ali predstavitev knjige v občinski matični knjižnici, ali gledališka predstava v zadružnem domu (ali v dvorani II. žalskega tabora) in ne vem, kaj še vse. Tudi mladi imajo svojo kulturo, četudi se nam zdi, da vse to, kar spremlja to kulturo, pomeni razkroj in neko patološko dogajanje v družbi. Tobak, alkohol, droge, prezgodnja spolnost in ne vem, kaj še, vsekakor ne bomo odpravili s tem, da jim poskušamo pristriči krila. Da bi se človek znal odločiti, droga da ali ne, potrebuje predvsem določeno stopnjo zrelosti, kajti s tem se tudi njegov odnos do droge izdela. Zrelost pa ni klobuk, ki bi si ga ta ali oni preprosto posadil na glavo in ga imel, temveč je to proces, ki ga človek mora dati skozi. Sestavljajo ga primarna in sekundarna socializacija, nanj vplivajo faktorji, kot so družina, šola, mediji, televizija, skupine vrstnikov (tudi cerkev). To pa pomeni, da brez kluba in prostorov, kjer bi mladi lahko občutili svojo neodvisnost do svojih staršev, bodo ti naši otroci prav tako stopali po teh ali onih poteh, pa če to mi hočemo ali ne. Prostori pa pomenijo del organizacije in organizacija pomeni stalno aktivnost. Aktivnost, to pa je delo, izkušnje in ustvarjanje (in predvsem veselje do ustvarjanja). Dajmo mladim torej možnost, da ustvarjajo in postanejo sestavni del te družbe, četudi so drugačni od nas.
* “Prestar, da bi igral rock ’n’ roli, toda premlad , da bi umrl!” (prevod iz angleščine)
** “..način življenja” (prevod iz angleščine)
Gregor Vovk
130-LETNICA ROJSTVA ZNANEGA ZALOŽNIKA SLOVENSKE MODERNE turizmu
Ob 130-letnici rojstva založnika moderne, Lavoslava Sckwentnerja, je tiskovno konferenco na Vranskem sklical pripravljalni odbor za obeležitev tega jubileja. Tiskovne konference so se med drugim udeležili Janko Križnik iz zavoda za šolstvo, geograf Milan Natek in predstavniki osnovne šole Vransko. Kot prvi je spregovoril znan slovenski geograf Milan Natek, ki se sicer dosti ukvarja s Savinjsko dolino in je zato poleg Schwentnerja predstavil še njegov
in kmalu navezal stike z naprednimi kulturnimi in književnimi krogi slovenske moderne.
Prvo pomembnejše delo, ki ga je izdal, je bila Župančičeva Čaša opojnosti, kmalu pa so mu sledila še dela Cankarja, Murna, Ketteja, Aškerca, Vide Jerajeve, Zofke Kvedrove, Lojzeta Kraigherja in mnogih drugih. Ob strani ni pustil niti otroške in mladinske književnosti, lotil pa se je tudi znanstvene in strokovne publikacije ter glasbenih edicij. Znan je po tem, da so imele njegove knjige izjemno lepo zunanjo opremo ter notranjo tipografijo. Tega se je izučil na Nemškem in k svojemu opremljevanju pritegnil mnoge znane umetnike, kot so Gaspari, Smrekar, Jama in drugi. V času njegovega bivanja je Vransko postalo pomembno stičišče slovenskih kulturnikov, on sam pa je sodeloval v številnih prosvetnih organizacijah ter bil prvi predsednik Združenja slovenskih založnikov in knjigotržcev. Umrl je 30. decembra 1952 v Vranskem, vendar je pokopan v Ljubljani.
Zavoljo pomembnega mesta, ki ga je Schvventner prav gotovo zasedal v slovenski kulturi, so se prebivalci Vranskega odločili,
Rojstna hiša založnika Lavoslava Schwentnerja
domači kraj Vransko.
Grb trga Vransko
Leopold oziroma Lavoslav Schvventner je bil rojen 15. decembra 1865 na Vranskem. Kraj ima bogato zgodovino, saj sta tu vodili stara jantarska in rimska pot, v času Ilirskih provinc je bila tu mitnica, vse do 2. svetovne vojne pa je imel trg svoje okrajno sodišče in je še nekaj let po tej vojni deloval kot samostojna občina. V 2. polovici 19. stoletja, ko je tu bivala družina Schvventnerjevih, je bilo Vransko poleg Žalca eno redkih središč slovenstva v celjski kotlini in pod vplivom ideje slovenstva se je Leopold Schvventner celo preimenoval v Lavoslava. V Brežicah se je pričel ukvarjati z založništvom
da 130-letnico njegovega rojstva dostojno obeležijo. Sestavili so pripravljalni odbor za slovesnost, ki ga vodi predsednik Krajevne skupnosti Vransko Franc Sušnik, v častni odbor pa so poleg dobro znanih obrazov savinjskega kulturnega in političnega življenja povabili še nekatere Slovence, ki so si dali kaj opraviti s slovensko moderno ali z Lavoslavom Schvvent-nerjem. Ravnateljica osnovne šole Vransko, Valerija Pukelj, je povedala, da se na prireditev pripravljajo vsi osnovnošolci že od oktobra in se pri tem seznanjajo s Schwentnerjem, njegovimi sopotniki, s socialnimi razmerami tistega časa in s kulturno dediščino Vranskega.
Slovesnost naj bi bila 10. februarja, z njo pa naj bi obeležili tudi slovenski kulturni praznik. Predvidoma ob 10. uri naj bi bila seja častnega odbora pod predsedstvom prof. dr. Franceta Bernika iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki bo v slovesnosti pred domačo hišo Schvventnerjevih skupaj z ministrom Sergijem Pelhanom tudi odkril spominsko ploščo. Zapel bo oktet kulturnega društva Vransko, slavnostni govor pa naj bi imel prof. Dušan Moravec. Kulturni program se bo nadaljeval v osnovni šoli, kjer bodo osnovnošolci uradno zaključili projekt o Schvvent-nerju, predstavili raziskovalno nalogo z naslovom Lavoslav Schvventner - pomnik kulturne dediščine na Vranskem, sledilo pa bo odprtje razstave o Schvventnerju in njegovem času. Prireditev bo zaključil pogovor s kulturniki v prostorih Krajevne skupnosti Vransko. Ob tej priložnosti naj bi v tisoč izvodih izšla tudi brošura o tem pomembnem založniku slovenske moderne, ki naj bi vsega skupaj izdal nekje med 180 do 240 knjig.
Direktorica žalskega zavoda za kulturo in članica častnega odbora,	Anka	Krčmar,	je
povedala, da je	njegovih	izdaj
veliko,	vendar	še niso	vse
dokumentirane. Morda zato ne bi bilo	napak,	če bi se	na
Vranskem odločili postaviti spominsko sobo, v kateri bi bila predstavljena vsa dela, ki jih je Lavoslav Schvventner založil.
DOMINIKA SAMBOLIČ
Predstavniki Turistične zveze Slovenije (TZS) so pripravili pogovor o položaju slovenskega turizma, na katerega so povabili predstavnike vlade ter nekaterih društvenih organizacij in društev. Predsednik TZS Marjan Rožič, državni sekretar za turizem Peter Vesenjak ter člani Planinske zveze, Zveze tabornikov, Ribiške zveze, Slovenskega ekološkega gibanja, Olimpijskega komiteja Slovenije, Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Zveze organizacij za varstvo okolja ter turistični delavci so izmenjali mnenja in ocene o turistični sezoni v preteklem letu ter opozorili na probleme, s katerimi se srečujejo in se dogovorili o načrtih za tekoče leto. Kot je poudaril Marjan Rožič, je treba v letu 1996 več pozornosti posvetiti predvsem okrepitvi sodelovanja med TZS ter organizacijami in društvi, ki prav tako sodelujejo v slovenski turistični ponudbi.
UVOZ ZA 13% PRESEGEL IZVOZ
Slovenija je novembra lani izvozila za 735,5 milijona dolarjev blaga, uvozila pa za 831,2 milijona dolarjev, so sporočili iz državnega statističnega urada. Primanjkljaj v tem mesecu je znašal 107,7 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 87-odstotna. Za primerjavo, novembra 1994 je primanjkljaj znašal 77,5 milijona dolarjev, pokritost pa je bila 90-odstotna. Novembra se je izvoz v primerjavi z oktobrom zmanjšal za 2,2 odstotka, uvoz pa povečal za 6,4 odstotka. V primerjavi z novembrom 1994 je bil izvoz večji za sedem odstotkov in uvoz za 10,3 odstotka. V prvih enajstih mesecih lani je bila vrednost izvoženega 7,67 milijarde dolarjev, uvoženega pa 8,62 milijarde dolarjev. Primanjkljaj v tem obdobju je znašal 954,1 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom je bila 89-odstotna. V prvih enajstih mesecih leta 1994 je bilo za 374,7 milijona dolarjev primanjkljaja, medtem ko je bila pokritost uvoza z izvozom 94-odstotna.
V obdobju med januarjem in novembrom lani se je izvoz v primerjavi z istim obdobjem leta 1994 povečal za 23,3 odstotka, uvoz pa za 30,7 odstotka.
Stran 7
DR. GRMIČ PREDSTAVIL KNJIGO MOJA MISEL
Dr. Vekoslav Grmič
V sredo je v Matični knjižnici v Žalcu dr. Grmič, naslovni škof In profesor Teološke fakultete, predstavil svojo najnovejšo knjigo, kateri je dal naslov MOJA MISEL.
Knjiga predvsem obravnava dogodke iz polpretekle zgodovine, ko se je Slovenija borila za svojo nacionalno osvoboditev izpod nacizma, ki je izvajal genocid nad narodom. V njem nedvomno obsoja upor proti osvobodilni misli, saj je narodna osvoboditev temeljna naloga vsakega naroda. Vsakdo, ki se temu upre in sodeluje z okupatorjem, je izdajalec tudi pred nogom. Tudi nesmiselna zak-letev, da se bodo borili proti Osvobodilnemu gibanju in njenim zaveznikom, je povzročila t°, da so bili vrnjeni v skladu z Jaltskim sporazumom okupatorjevi sodelavci nazaj v Slo-venijo. Čeprav ne odobrava pobojev brez sojenja, je to bilo logična posledica sodelovanja z okupatorjem. Knjiga je napisana tako, da vseskozi preveva Slomškovo vizijo narodne osvoboditve in idejo velikega misleca Edvarda Kocbeka, ki pa mu je žal ob dokončni osvoboditvi zmanjkalo čuta za realnost.
Foto: S. J.
V knjigi poudarja vlogo katoliških duhovnikov skozi čas, vse preko borbe za severno mejo in med drugo svetovno vojno, saj so štajerski duhovniki bili vedno izpostavljeni drugačnim pogojem kot oni na Krajnskem, zato se v mogočnem tudi razlikujejo, v ničemer pa si ne bi smeli dovoliti dvigniti roko nad sobrata.
Osnovna misel v knjigi kot tudi na predstavitvi pa je bila, da je odveč uporabljati besedo krščanski, če ne živimo krščansko.
-nko
MANJŠA
BREZPOSELNOST OD ZAHODNOEVROPSKEGA POVPREČJA
Le nekaj dni pred novim letom je Republiški zavod za zaposlovanje postregel s podatki, da je v Sloveniji registriranih 125.691 brezposelnih oseb ali 13,8 odstotka vseh dela zmožnih državljanov.
Zavod za zaposlovanje registira vse, ki se prijavijo kot brezposelni, dejansko pa jih od vseh brezposelnih resnično išče delo le okoli 70 tisoč, ostali pa se kot "brezposelni" prijavijo zaradi določenih koristi (zaradi socialnega zavarovanja in drugih ugodnosti, ki jim jih prinaša status brezposelnega). Med njimi je največ študentov, ki niso opravili predpisanih izpitov za naslednji letnik ali študirajo "ob delu", so pa tudi taki, ki želijo zamenjati službo, gospodinje in celo precej podjetnikov. Po prvem januarju letos je začel veljati pravilnik, po katerem bodo temeljiteje spremljali vsakega, ki se bo kot nezaposlen prijavil na zavodu za zaposlovanje, večkrat na leto pa bodo ugotavljali tudi tako imenovano "anketno stopnjo brezposelnosti", da bi ugotovili dejansko število brezposelnih. Ministrstvo za delo je pripravilo tudi enajst predlogov zakonov za prvo parlamentarno branje (zakoni na področju invalidskih zadev, zakoni o delovnih razmerjih in minimalni plači, zakon o stavki, zakoni o grobiščih, zakoni, ki bodo popravljali posledice vojn in še nekateri drugi). Pripravili so tudi štiri analize, ki naj bi rabile za spremembo tako imenovane družinske zakonodaje.
BANKA CELJE USPELA NA RAZGOVORIH Z MEDNARODNO BANKO ZA OBNOVO IN RAZVOJ
Banka Celje je ena izmed treh slovenskih bank, ki so pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj kandidirale za dolgoročno posojilo, namenjeno oživljanju investicijske dejavnosti v Sloveniji.
Zaradi te kandidature sta celotno poslovanje banke pregledali dve mednarodni ustanovi: KPMG Peat Marvvick iz Londona in AIB Consultants iz Dublina. Na osnovi njihovega pozitivnega mnenja so v Mednarodni banki za obnovo v novembru 1995 pripravili osnutek pogodbe za odobritev posojila 10 mio DEM za obdobje 15 let s 5-letnim moratorijem na odplačilo glavnice.
Delegacija Banke Celje, ki so jo sestavljali g. Miloš Pešec -pomočnik generalnega direktorja, Stane Romih - predstavnik sektorja mednarodnega poslovanja in Jurij Dolžan -odvetnik iz Ljubljane, je v dneh od 18. - 19. 12. 1995 na razgovorih v Washingtonu dokončno uskladila besedilo pogodbe.
Tako Banka Celje v celoti izpolnjuje strokovne in organizacijske pogoje za pridobitev posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj in pričakuje, da bo le-to možno začeti koristiti še v letošnjem letu.
A.K.
SVETI TRIJE KRALJI V STARI VASI
Stara vas je del Velenja, _kjer se staro prepleta z novim, tako da le streljaj od visokih blokovnih gradenj najdemo prave kmetije in domačije, kjer niso pozabili na stare običaje. Tako so pred kratkim obnovili vaško kapelo in povabili k otvoritvi vse nekdanje avtohtone prebivalce Stare vasi. Sklenili so še, da bodo obudili čim več starih običajev. V tem času, ko radi rečejo, da je dan daljši za cel petelinov skok, so prišli v vas trije kralji. Po vseh pripravah in podobah, ki so nastale po spominih in pripovedovanju starejših, so tako na pot krenili
Gašper, Miha in Boltežar. Za spremstvo sta poskrbela še pobiralec darov z velikim košem in harmonikar.
Koš so starovaščani pridno polnili tako z darovi kot denarjem, koledniki pa z urbanimi glasovi peli o pričakovanjih in novem rojstvu.
Tako je ta navada, ki ji radi rečejo tudi tretji Božič, na šestega januarja zaključila decembrska praznovanja. Napis z letnico in začetnimi črkami treh kraljev pa bo ostal
nad vzhodnimi vrati mnogih starovaščanov v pričakovanju obiska v naslednjem letu.
Duška Lah
TUDI ELEKTRONIKA STARO ZA NOVO
Prodajalna in servis Elektronika Zupanc na Slandrovem trgu v Žalcu prva tovrstna trgovina s takim sistemom na celjskem.
Elektronika Zupanc v novih prostorih	Foto: S. J.
sc odločili za nakup prostorov, ki jih je ponujalo podjetje Naložba za promet nepremičnin pri Hmezad banki. Z adaptacijo so si uredili lepe in funkcionalne prostore, čeprav v stari stavbi.
V	njih imajo spredaj izložbeno prodajalno s sprejemno pisarno, zadaj pa so delovni in skladiščni prostori. V prodajalni nudijo proizvode Elektronike Gorenje ter Philipsove televizorje in akustične aparate ter Gorenjeve in Philipsove male gospodinjske aparate. Za vse imajo tudi pooblaščen servis. Storitve pa opravljajo tudi na aparatih drugih proizvajalcev.
Servis opravlja usluge tudi na domu, vendar pa večje okvare odstranjujejo v delavnici, kjer so na razpolago vsi najsodobnejši aparati. Servis in prodajalna sta odprta vsak dan od
8.00	do 18.00 ure, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00 ure.
Naj ponovno omenimo, da je prodajalna med prvimi, ki dela na principu staro za novo in sprejema aparate do 6 let starosti.
V	servisu so zaposleni štirje strokovno usposobljeni serviserji, kar je porok za kvalitetne usluge.
Kdor vsega ne verjame, naj se sam prepriča na Slandrovem trgu 20, kjer mu dobo kvalitetno in strokovno postregli.
-nko
Elektronika, prodaja staro za novo - televizijski servis na Slandrovem trgu 20 je nekaj povsem novega, kar na zahodu že dolgo poznajo. K nam se je ta sistem prenesel šele zadnja leta. Servis in prodaja deluje v Žalcu že od leta 1984. Tedanji predpisi pa niso omogočali prodaje po sistemu staro za novo in takoj, ko so bile podane zakonske možnosti, so prvi, mogoče tudi v Sloveniji, to uvedli. K temu so jih spodbudili kupci, ki so se obračali na servis v želji, da za svojce, zlasti otroke, kupijo televizorje, saj je nov aparat pogosto velika naložba.
Podjetje je^ do nedavnega delovalo na Šlandrovem trgu 10 v najetih prostorih, ki so bili dokaj nefunkcionalni. Zato so
Bogata izbira elektronike
nr!B3Sifii
SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME TEHARJE
PONUDBA: - keramične ploščice
-	mešalne armature
-	tuš kabine in masažne kadi
-	sanitarna keramika
-	ostala kopalniška oprema
Prodaja iz lastne zaloge italijanjskih proizvajalcev MARINER, EMMVI, GRUPPO SANITARIITALIA, PAFFONI, UNOBOX, CLASS, LEONARDO...
PLAČILNI POGOJI: 7% gotovinski popust,
čeki 1+3, kreditne kartice
TO NISO SANJE, TO JE
EEfflUSlfi
Teharje 17, tel.: 063 31-714
Ob križišču Teharske in Kidričeve ulice
TRGOVINA S KURILNIM OLJEM
t
Teflonska zaščita motorjev
Tel.:	708-242, fax: 708-230
Detmarjevim v Radmirju je ogenj uničil dom_________
SOLIDARNOST NA PREIZKUŠNJI
Ko smo se znašli v radmirskem Zarazborju, se je na pogorišču še vedno sukljal plavkast dim. Že prvi pogled nam je povedal, da je hiša, v kateri je živelo četvero ljudi, dokončno izgubljena. Ognjeni zublji so popolnoma uničili zgornji del stavbe, ki je bil iz lesa, prizanesli pa niso niti gospodinji Elizabeti, ki je morala poiskati pomoč v celjski bolnišnici.
Pogorišče Detmerjevih
Četrt stoletja so Detmarjevi prebivali v najeti hiši, ki je bila brez vodovodne in električne napeljave. Življenje Franca, ki se je rodil pred devetinpetde-setimi leti in Elizabete, ni bilo ravno brez težav. Kljub skromnemu življenju pa sta spravila pokonci šest otrok. Pet plavolasih hčera in sina. Franc je preminil pred tremi leti v prometni nesreči in na Elizabeto je padlo še večje breme. K sreči so bili vsi člani družine delavni in ne preveč zahtevni.
Ob nesreči so v hiši v Radmirju živeli le še štirje Detmarjevi. Poleg matere, hčerki Francka, ki hodi v srednjo gostinsko šolo, Liza, ki je zaposlena v Elkroju jn sin Janko, ki je s sedemnajstimi leti najmlajši in se šola v Škofji Loki. Marinka in Anika
RADIO CELJE
sta si uredili stanovanje v Gornjem Gradu, delata pa v Elkroju.
"Okrog devete ure dopoldan je bilo, ko sva z vnukom igrala karte. Naenkrat je bilo slišati cviljenej psov. Skozi okno sem
Jože Medle
zagledala žensko, ki je tekla proti naši hiši. Vpila je, da gori, medtem pa je na njej obleka še tlela. Pomagal sem se ji znebiti gorečega tekstila, pri čemer sem videl, da je opečena. Po tistem, ko sem poklical gasilce, sem jo naložil v avto in peljal k zdravniku. Elizabeta je bila opečena po obrazu in rokah, tako da so jo odpeljali
v bolnišnico, se je požara v četrtek, 4. januarja, spominjal Jože Medle.
Po pripovedovanju predsednika Zgornjesavinjske gasilske zveze Franca Terbovška, ki ima hišo blizu Detmarjevih, je akcija gašenja bliskovito stekla. Gasilce je pri delu oviral sneg - do hiše ni bilo niti spluženo in mraz. Res jim ni uspelo rešiti objekta, zato pa so ukradli ognjenim zubljem vso dragocenješe premoženje	Detmarjevih.
Krivdo za nastalo tragedijo pa so strokovnjaki pripisali plinu.
Franc Terbovšek
V občini Ljubno je stekla akcija za rešitev stanovanjskega problema pogorelih. Franc Terbovšek je vzel v svojo hišo Detmarjeve otroke, je pa že skoraj povsem dogovorjeno, da bodo Detmarjevi dobili na razpolago hišo v Zarazborju, ki je trenutno prazna. Le še notranjo opremo bo potrebno poiskati. V Elkroju je stekla nabiralna akcija za družino treh delavk, direktorica Marija Vrtačnik pa se z ljubensko županjo Anko Rakun dogovarja
za trajno rešitev stanovanjskega problema Detmaijevih.
Upati je, da človeška dobrota niti tokrat ne bo zakazala, da bodo Detmarjevi končno dobili človeka dostojno stanovanje.
In, ljudje zlatih src, lahko pomagate pogorelim s svojim prispevkom na:	ŽR Občine
Ljubno, št. 52810-630-10126 s pripisom "za družino Detmar"
A
CHRANr
pohištvena industrija d.d. polzela
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020
adl ll4kt2L <2te
Gotovinski popusti za programe VEGA, COMPO, spalnice NIVES,
LASA - 28 %
Možnost obročnega plačila
Izjemne cene za gotovino:
- omare z drsnimi vrati v 3 barvah
2.	D
3.	D
-	samska spalnica HALA Cj 43.559,00 SIT >
-	vzmetnice različnih dimenzij
-	sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še.
Za vsak nakup nad 40.000,00 SIT f sodelujete v nagradnem žrebanju, ki bo 23.1.1996.
Razdelili bomo 50 bogatih praktičnih nagrad.
C27T13J)0jlT>
C|4T78J)(rjrr>
Stran 10
Odlili že 1300 zvonov, ki zvonijo na vseh celinah	____
TRIDESET LET ZVONARNE FERRALIT
Ob svitu čudovito nas zbudijo, zvečer zazibljejo nas z Avemarijo!
115 let stara livarna Ferralit ima bogato ponudbo in tradicijo. Zadnja leta je to livarna, ki se lahko pohvali z visokokvalitetno litino, zlasti konti litino, ki je iskana tudi na tujih trgih, zlasti Italije, ki jo v celoti pokriva in delu Avstije. Livarna je tudi edina livarna zvonov v Sloveniji, ki v celoti pokriva slovenski trg, z visoko kvaliteto pa se je uveljavila tudi v tujini. Ferrali-tovi zvonovi pojo ob veselih in žalostnih trenutkih po vseh kontinentih. Res je, da imajo pri tem zaslugo tudi slovenski duhovniki in misionarji, saj jim blagodejni zvoki zvonov pričarajo - ob jutranjem potrkavanju in večerni Avemariji - delček domovine, ki jo nosijo povsod s seboj v srcu.
Pred tridesetimi leti, ko se se rane druge svetovne vojne kolikor toliko zacelile, so se marsikje odločili za nove zvonove. Ta želja je bila takrat v Sloveniji neuresničljiva, saj ni bilo ustrezne livarne zvonov. Uvoziti zvonove od tistih, ki so
jim zvonove odvzeli in pretopili v topove, niso hoteli.
Vse večji pa je zato postal pritisk, naj to počno v Žalcu, kjer je livarstvo že dolgoletna tradicija. Tako so prisilili vodstvo, da se je za ta dela odločilo. Vse pa le ni tako enostavno, kot bi si mislili. Izdelava tega muzikalnega odlitka ni enostavna. Oblika, debel, stene in liki igrajo odločujočo vlogo in zakonitost glede tona. Vsi vedo, da morajo zvonovi peti ubrano v raznoraznih kombinacijah durov in molov. Dobiti je bilo potrebno ustrezne načrte in navodila za izdelavo šablon. Našli so ponudnika - bivšega lastnika ljubljanske zvonarne - Pohorja, katerega so uspeli odkupiti po sorazmerno razumni ceni. Obstajala pa je bojazen za tedanjo oblast, kaj poreče na tako proizvodnjo. Tedanji direktor, g. Drago Antloga, se je odločil in obiskal vse oblastne institucije pri vladi v Ljubljani, zraven pa še izkoristil poznanstva iz časa,
ko je v Ljubljani služboval. Vrnil se je z dovoljenjem, in domači oblastniki mu niso mogli zaradi tega prav nič.
Učili pa so se tudi strokovni delavci. S polno mero prizadevanj so odlili prvi zvon za farno cerkev za Pameče pri Slovenj Gradcu. V zahvalo za ves trud so cerkveni ključarji zahtevali, da se ime Draga Antloga napiše med botri. Strokovni prevzem je tedaj opravil cerkveni muzikolog, dr. p. Ačko. Naročila so začela kar deževati. Kmalu so v Ferralitovi livarni odlili 2.300 kg težak zvon za cerkev Sv. Trojice v Slovenskih goricah.
Pojavljali pa so se že naročniki izven Slovenije. Tista leta je bila ob livarskem kongresu v Beogradu tudi svetovna razstava livarstva. V Ferralitu so se odločili, da odlijejo poldrugo tono težak zvon, na katerem je bil na eni strani simbol Božje previdnosti, na drugi pa vesoljska ladija Apollo in Zemlja ter geslo PAX IN TERRA z oljčno vejico. To pa je rodilo pravi boom. Kupci so kar tekmovali, kdo ga bo kupil. Tako se je še utrdilo tržišče tudi v Srbiji. Veliko večino simbolov in okraskov je izdelal kar domači likovni amater, ki je bil elektro mojster v Ferralitu. Mirne duše lako rečemo, da ni zvona, na katerem ni njegovega simbola ali okraska.
Ko je bil na vrsti 1000. zvon, so se delavci odločili, da tega namenijo domači farni cerkvi
Sv. Nikolaja v Žalcu. Vsak zaposleni je prispeval enodnevni zaslužek. Tako so takoj naročili še en zvon. Zanimivost pa je v tem, da se je temu odzval prav vsak, čeprav je med delavci veliko islamcev in pravoslavcev. Vlivanje je blagoslovil celjski prelat Friderik Kolšek, zvonove pa je blagoslovil škof dr. Jože Smej. Blagoslovitev in dvig v zvonik je bil mesec dni po odlitju, ki je bilo 20. junija 1991-Prvi je posvečen Sv. Nikolaju, drugi pa škofu Antonu Martinu Slomšku z njegovo mislijo: "Sveta vera bodi nam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne omike."
Priprava litine za zvonove js plod moderne tehnologije, obogatene z velikimi izkušnjami pri oblikovanju in vlivanju, kar zagotavlja najvišjo kakovost zvonov. Za izdelavo se uporabljajo vi-sokokvalitetni kositrovi broni, s katerimi se dosegajo čisti zveni in blagozvočno zvonenje.
/. Jurhar
VSE KAR ŽELITE ZVEDETI O:
- Slovenskih Windowsih 95 - Internetu
-	Računalnikih
-	Računalništvu
PA NISTE VPRAŠALI!
DAN ODPRTIH VRAT
V sredo, 24.1.1996, smo Vam v Levcu 56 na voljo strokovnjaki EUROCOM-a med 9. in 18. uro.
THOVR') T/SrjOPApO 'V VtOVRO 'ZOŠO!
Levec 56 63301 Petrovče Tel.: 063/452 012 Abak, Rimljanka Tel.: 063/21 220
Elft

Simply logical
Bogomir Vnučec:_______________
MLADOST, MODROST, IZKUŠNJE
Pogovor z izvršilnim direktorjem Gospodarskega foruma o vlogi in povezovanju gospodarstvenikov med seboj, skupnem sodelovanju, vplivu na gospodarsko politiko države ter o samem delovanju Gospodarskega foruma.
Bogomir Vnučec
Foto: M. K.
Gospodarski forum je društvo Podjetnikov, obrtnikov, Menedžerjev in drugih Sospodarskih strokovnjakov.
Kako bi ga predstavili?
Novembra leta 1992 je bil ustanovljen Gospodarski forum kot zveza gospodarstvenikov pri Slovenskih krščanskih demokra-hh. Že ob začetnem delovanju se je pokazalo, da so lahko strankarski okviri preozki za uresničevanje našega programa. Zato Gospodarski forum deluje °d prvega kongresa naprej, ki N bil novembra 1993 v Portorožu, kot samostojno društvo gospodarstvenikov. S tem ne želimo skrivati svojega izvora, želeli smo samo še bolj odpreti prostor delovanja tudi tistim gospodarstvenikom, ki jih organizacijska povezanost s politično stranko moti.
Kdo vse je lahko član foruma ter za uresničevanje kakšnih ciljev si prizadevate?
Člani so posamezniki: podjetniki, direktorji, gospodarski strokovnjaki in študentje, ki se zavzemajo za korenito uveljavitev socialno-tržnega, ekološko odgovornega gospodarstva v naši državi. Trenutno ima forum preko 500 članov, katere družijo skupni cilji, kot so: spoštovanje moralnih in profesionalnih norm v poslovnih odnosih, prizadevanje za uveljavitev finančne discipline in korektnih poslovnih odnosov med gospodarskimi subjekti. Povečano zanimanje za delo v zadnjih mesecih in izredno povečanje članstva nam obeta tudi utrditev finančnih temeljev. Želimo vplivati tudi na slovensko gospodarsko politiko, tako da bo uveljavila podjetništvu prijazno zakonoda-
jo. Skrbimo za ustrezno strokovno delovanje posameznih skupin strokovnjakov pri različnih gospodarskih projektih, pomagamo s pravnim in drugim svetovanjem pri investicijah, kreditiranju, vlaganjih...
Torej s svojim delovanjem predstavljate resno konkurenco Gospodarski zbornici Slovenije?
Poudariti želim, da je forum povsem drugačna organizacija od Gospodarske zbornice. Če prihajajo ljudje spraševat glede določenih informacij na forum namesto na zbornico, je to problem zbornice. Veseli me, da delovanje foruma sega prek slovenskih meja, saj je zanimanje za naše delovanje tudi iz tujine precejšnje. Pri tem nam je v veliko pomoč predsednik sveta Gospodarskega foruma, dr. Ljubo Sire, ki ima dolgoletne izkušnje in dobro pozna tujino. Posebej si prizadevamo za povezovanje gospodarskega potenciala Slovencev po svetu, potrudili se bomo, da bomo lahko učinkovita pomoč vsem, ki nam zaupajo in želijo investirati v Sloveniji.
Ali Gospodarski forum lahko vpliva na gospodarsko politiko države?
Prijazno klimo za razmah podjetništva lahko omogoča le učinkovita zakonodaja in uveljavitev etičnih načel v poslovnih odnosih. Ne moremo se pritoževati nad zakonodajo. Če nekaj kritiziramo, moramo ponuditi svoj predlog. Forum lahko predlaga, kako naj bi drugače reševali nastale težave. Sodelovanje pri spreminjanju gospodarstva in družbe je privilegij, čeprav po drugi strani
V Gospodarskem forumu deluje trenutno devet območnih odborov, ki povezujejo člane na regionalni ravni. Glede na interese pa se člani združujejo v managersko, obrtno podjetniško, državno upravno in znanstveno tehnološko sekcijo, študentje in mladi podjetniki do 30 let pa so združeni v sekciji podjetniška pobuda.
O

GOSPOSVETSKA 5 61000 LJUBLJANA TEL: 061 1258-001, 1255-255 FAX: 061 1334-087
takšno delo spremljajo veliki pritiski in negotovost.
Ali morate kdaj za dosego svojih ciljev tudi lobirati?
Lobi je termin, ki je izšel iz politične prakse in z njim označujejo	skupino,	ki jo
povezujejo	skupni	interesi,
čeprav ni organizirana v politično stranko. Od moči pripadnikov takšne skupine pa je odvisno, koliko more vplivati na javno mnenje kake države oziroma na središča odločanja. Država ne more biti nekakšna vrhovna vodnica družbenega življenja, ki bi morala imeti o vsem prvo in zadnjo besedo. To
Radovljičan v Ljubljani
zelo jasno izhaja iz načela subsidiarnosti, po katerem naj višje oblike družbene organizacije ne prevzemajo odgovornosti in nalog, ki jih lahko ustrezno rešujejo nižje, se pravi ožje in bolj neposredne skupnosti. Saj politika ne zadošča. To pa se zelo dobro ujema s splošnim sodobnim razvojem, kjer
opažamo, da politika, se pravi stranke in državna oblast, nikakor ne usmerjajo več vsega družbenega življenja, ampak ustvarjajo samo določene vrste pogojev zanj.
srečanja in posvete slovenskih gospodarstvenikov o vodenju monetarne politike, o ustavni podlagi gospodarskega reda, ipd. Kaj hočemo, takšno kot je trenutno stanje, takšnega mo-
Kako ocenjujete sedanje menedžerje, glede na to, da imajo dokaj velik vpliv na gibanje gospodarstva?
Prepričan sem, da je med njimi veliko sposobnih in izkušenih, nekoliko me skrbi le to, da je bilo doslej menedžerstvo nekoliko enostransko. Slovenski ekonomisti, ti so večinoma zelo dobro usposobljeni, lahko uporabljajo forum za pripravo predlogov. V ta namen organiziramo tudi številna poslovna
ramo sprejeti; toda stremeti moramo k izboljšanju. Predstavljam si, da bomo v forumu še naprej pripravljali seminarje, kjer bomo v pogovorih sprejemali določene zaključke. Dogaja se, da gospodarstveniki porabijo veliko časa za ustvarjanje prvih vezi, to pa jim hočemo prihraniti. Naloga Gospodarskega foruma je opraviti formalne stike in dogovore na višji ravni in s tem pripraviti prost trg za podjetnike. Želimo
delovati kot informacijsko središče za svoje člane, zato gradimo informacijski sistem, katerega osnova so podjetja in obratovalnice v banki podatkov.
Kako gledate na delovanje foruma v prihodnje in kakšna je pri tem vaša vloga?
Iz vsega navedenega je razvidno, da se Gospodarski forum ukvarja in uveljavlja na celotnem področju gospodarstva, od predlaganja do izvajanja zakonskih in podzakonskih aktov, ki se tičejo gospodarstva. Da je delo vse doslej potekalo tako, kot je lepo in prav, gre zahvala tudi mojemu predhodniku Mateju Kovaču, ki je v začetku oral ledino in opravljal funkcijo izvršilnega direktorja do junija lani, ko sem jo prevzel jaz. V forumu velja omeniti tudi delovanje podpredsednika Marjana Kneza, sicer pa že ob koncu tega meseca pripravljamo občni zbor, na katerem bomo na novo izvolili vodstvo Gospodarskega foruma. Seveda pa brez sodelovanja vseh tudi v prihodnje ne bo šlo. Naša skupna naloga bo priprava širših predlogov za delovanje na vseh področjih življenja in dela. Želimo biti v pomoč povsod, kjer bodo to najbolj potrebovali. Gospodarski forum je popolnoma odprt za vse, ki si želijo
Poudariti velja, da je Gospodarski forum eden izmed ustanoviteljev ter zaenkrat 30-odstotni delničar novega slovenskega televizijskega programa državnih razsežnosti, programa TVS. Vsled tega je bilo ustanovljeno tudi podjetje Marketing-3 d.o.o., kateremu prav tako direktoruje Bogomir Vnučec. Ob vseh njegovih aktivnostih pa velja omeniti še svetniško delovanje ter opravljanje funkcije v.d. tajnika občinskega sveta v Radovljici.
vstopa vanj. Uspešno delovanje pa bo odvisno predvsem od zavzetosti članov. Glede na to, da je forum sorazmerno mlado združenje, pridružuje pa se mu vedno več novih članov, lahko pričakujemo, da bodo le-ti še dodatno obogatili naše delovanje s svežimi zamislimi.
Maja Zagoričnik
NOVO V ŽALCU
Podjetje S d.o.o. iz Celja je v Žalcu na Savinjski 31 (nasproti avtobusne postaje) odprlo moderno opremljeno in izredno dobro založeno trgovino z metrskim blagom. Nudijo vam tudi zelo kakovostne hlačne nogavice in obilo modnih dodatkov. Kolektiv trgovine Kupra vas bo vedno prijazno sprejel.
KRIZA DUHA
Najbrž gre za naklučje; zgodilo se je pač, da je v zadnjih nekaj tednih preteklega leta dvignilo roko nase veliko ljudi, ki sem jih tako ali drugače poznala. Bilo jih je več kot kdaj koli prej, v teh na prvi pogled absurdnih samomorilskih časih. To seveda še ne pomeni, da je bilo lansko jesen samomorov v resnici precej več kot druge jeseni; o tem bo pričala statistika, počasna in zaspana, šele čez dolge mesece. Toda v krogu ljudi, ki jih poznam, je tema samomorov že nekaj časa tako rekoč na dnevnem redu. Koliko je v tem subjektivnega, koliko objektivnosti? To bi resnično rada vedela.
A tudi brez samomorilskih statistik dobro vemo marsikaj drugega. Vemo, na primer, da se življenjska doba ljudi spet krajša. Vemo, da se zadnje čase v zastrupljenem slovenskem zraku in v vse bolj s kemijo napihnjeni hrani kopičijo povzročitelji številnih obolenj, ki jih je danes v Sloveniji mnogo več, kot jih je bilo nekoč. Vemo, da zdravniki, ki pregledujejo slovenske šolarje, vse Pogosteje zmigujejo z glavo in vse glasneje tožijo. Zdravstvena podoba otroka v celoti je vse bolj in bolj klavrna. Vemo, da Je tudi značajska podoba povprečnega Slovenca vse bolj in bolj klavrna in kilava. Kaj prida že tako nikoli ni bila. A znamenita podalpska zadrtost se zadnje čase prav gotovo grozljivo razrašča. Povprečni Slovenec bodi danes skozi življenje na spodnji meji kakršne koli strpnosti, s pragom, da se ga bog usmili. Za vsak primer gleda grdo. Nenehno se počuti tako ali drugače ogroženega. Nasmehnil se ne bi nikomur, še najmanj neznanemu človeku, četudi bi ga sicer iz kože dali. Kak nasmeh neki! Gledamo se takole izpod čela, saj veste kako, kar glejte se med sabo,
ko se srečujete, in smo vsak hip pripravljeni kar zabevskati, če bi si nas kdo drznil, spet bog se ga usmili, iz tega ali onega razloga nagovoriti.
Povprečni Slovenec postaja iz dneva v dan vse bolj apatičen. Nekaj časa se je hranil z apolitičnostmi in antipolitičnost-mi vseh vrst. Navdušeno je prebral kaj proti režimu zapisanega in je tisto posebej sočno potem nekaj dni zapored v vseh večernih pivskih druščinah citiral znancem za omizjem. ("Si prebral to pa to? Dobro, ne? Ha, tako jih je treba!") Zdaj, ko vidi, da se pelje barka lepo naprej brez slehernih pretresov, četudi je obložena z vsemi najhujšimi kritičnostmi, ki si jih kak režim na tem svetu sploh lahko dovoli, se mu počasi tudi "protidržavnost" začenja upirati ali ga vsaj dolgočasiti, saj očitno tudi od nje ni pravega haska.
Idealiste je potihoma razglasila za bedake že zgodovina. Entuziastom se vse glasneje posmehujemo tudi mi. Če jih ne bi uporabljali za repromaterial vsaj nekateri še vedno angažirani pesniki in pisatelji, bi jih menda lahko že kar pometali preč.
Kriza
Kriza duha, ki, pomešana z zgodovinsko problematičnim slovenskim značajem ustvarja iz nas vse pogostejše hude duhovne pohabe.
Pa nas vse to, prav čudno, res, še vedno čisto nič ne skrbi.
Ubadamo se z vsemi mogočimi težavami. Z vsemi mogočimi krizami. Pišemo analize, ki zajemajo vsa področja človekovega življenja. Zasipamo se s tožbami na račun pomanjkanja denarja, kaj pojmujemo kot vzrok in kaj kot posledico? Tarnamo nad vse slabšimi izvoznimi uspehi. Reformiramo reformirano. Postajamo vse bolj zeleni in hočemo, naj nam očistijo zrak, vodo, hrano. Tresemo se pred aidsom. Ugibamo, koliko stroncija nam je natresel Černobil. In se čisto preprosto ne znamo veseliti življenja.
Ampak ljudje, katerih stanje duha se je prevesilo v apatijo, niso bili še nikoli v zgodovini družbeno produktivni. Stali so ob strani, jokali vase - in izgubljali vse najpomembnejše boje.
Zakaj smo takšni, če se vsploh ve, kakšni smo in zakaj smo takšni? Zakaj nas v tem tako
zelo bistvenem pogledu naše vseobče krize nihče tudi človeško ne izmeri? Zakaj merimo in ugotavljamo samo to, da je manj tolarjev od izvoza, da so ceste slabo splužene? Zakaj ne izmerimo končno tudi krize škode na naših dušah?
Vsaka kriza sistema je tudi kriza duha. Kriza duha povratno vpliva na krizo sistema ter jo poglablja in poglablja. Če krize sistema ne obravnavamo skladno - pa skrajnje resno in odgovorno - z roko v roki s krizo duha, tudi s krizo sistema in z njenim reševanjem ne bomo opravili ničesar. Ne bomo je rešili, ker nočemo upoštevati ene njenih bistvenih sestavin.
Po vsem tem razmišljanju in vsakodnevnem morbidnem in morda celo kontraproduktivnem časopisnem branju zlahka ugotovimo, da je resnično preveč smrti na kupu. Toda obenem sem trdno prepričana, da bi naša družba o nekaterih tako imenovanih morbidnih temah morala mnogo več razmišljati, jih mnogo temeljiteje raziskovati, kot pa to počne zdaj. Morda se tudi zato, ker je tako, stvari nekako nočejo premikati na bolje.
Maja Zagoričnik
IZ POLICIJSKE BELEŽKE
POŽAR. 2. januarja okoli 19.15 ure je izbruhnil požar na podstrešju stanovanjske zgradbe v Pečnikovi ulici 3 v Žalcu, last Stanovanjskega podjetja Sipro Žalec. Do požara je prišlo, ker je stanovalka odložila v kovinsko posodo žerjavico, ko je čistila peč. Tako se je vnel leseni pod in bližnja lesena stena. Požar je opazila soseda in ga z vodo delno pogasila. Ostalo so opravili gasilci GD Žalec. Materialna škoda znaša okoli 50.000,00 SIT.
VLOM V TRGOVINO. V noči na četrtek, 5. januarja, je neznani storilec vlomil v trgovino AS na Šlandrovem trgu v Žalcu. V notranjosti je vlomil v blagajno in iz nje odtujil manjšo količino denarja. Z dejanjem je lastnica Sonja A. iz Žalca oškodovana za približno 20.000,00 SIT.
VLOM V TOVORNJAK. V dneh od sobote do ponedeljka je nekdo v Drešinji vasi vlomil v dva tovorna avtomobila. Vlomilec je odnesel CB postajo, anteno za CB postajo, večji nož in atlas Evrope. Lastnik Jožef F. je oškodovan za okoli 80.000,00 tolarjev.
Letošnja obilna zima tudi v preteklih dneh ni prizanesla. Tako je žled prejšnji ponedeljek povzročil hude težave pešcem, voznikom ter delavcem Telekoma, Elektra in Cestnega podjetja. Več magistralnih cest je bilo zaprtih zaradi polomljenega
VLOM V TRGOVINO. V noči na torek, 10. januarja, je neznani storilec vlomil v trgovino v lasti Zgornje savinjske kmetijske zadruge Mozirje na Ljubnem. Storilec ali storilci so odnesli večjo količino cigaret, alkoholnih pijač, mikrovalovno pečico, 2 kotni bru-silki, več električnih rezalnikov, glasbeni stolp, dva radiokasetofona, dva prenosna telefona in še nekaj tehničnega blaga v skupni vrednosti 772.067,00 SIT.
UDARILE SO GA VEJE. V ponedeljek, 8. januarja, ob 04.30 uri se je nesreča zgodila na magistralni cesti Arja vas Velenje v kraju Studence.
Iz smeri Velike Pirešice proti Velenju je osebni avto vozila Stana E. iz Velenja. Zaradi podrtega drevesa preko ceste je morala vozilo ustaviti. Skupaj s sopotnikom, 30-letnim Slavišom G. iz Velenja, je poskušala odmakniti drevo z vozišča. V tem času je iz smeri Velenja pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila svetlejše barve, ki vozila ni ustavil, temveč je trčil v drevo, kar je imelo za posledico, da je
in podrtega drevja, ki	je
ponekod pretrgalo električne in telefonske vode. Najhuje je bilo na cesti med Arjo vasjo in Velenjem, delavci Telekoma pa so imeli največ dela s prekinjenimi telefonskimi linijami v Zgornji Savinjski dolini.
Slaviša, ki je držal za veje, padel po vozišču. Neznani voznik je vožnjo nadaljeval v smeri Velike Pirešice. Slaviša je naknadno iskal zdravniško pomoč, zdravniki pa so ugotovili, da je utrpel hude telesne poškodbe.
KRAJA ZA KRATEK ČAS. 10. januarja, nekaj po 15.00 uri, je 22-letni Bogdan B. iz Velenja izkoristil nepazljivost prodajalk v trgovini Peko v Velenju. Iz blagajne jim je odtujil 69.500,00 SIT in trgovino zapustil. Imel pa je smolo, saj so ga, še preden je bila tatvina prijavljena, v bližini trgovine prijeli velenjski policisti in mu denar, kljub temu da ga je skril za spodnje hlače, zasegli.
NI KRIV
Delavci celjske UNZ so pred dobrimi dvemi meseci ovadili premetenega prevaranti, ki se je na celjskem predstvljal kot delavec MNZ, delavec MORIS-a in obveščevalec. Svoje stranke je izbiral predvsem med osamljenimi ženami in materami samo--hranilkami. Znan je primer, ko je od matere samohranilke iz Rimskih toplic izvabil vse njene prihranke, češ da bo njeni hčeri priskrbel lokal po končanem šolanju. Preiskovalni sodnik je zoper njega odredil pripor. O tem so veliko poročali tudi mediji, saj je dotlej od strank izvabil kar 13.000 DEM. Ni pa mu uspelo izsiljevanje, težko kar
100.000	DEM. Po objavi njegovega imena so odkrili še veliko prevar (v skupni vrednosti cca. 67.000 DEM), ki pa jih osumljeni Viktor Premk iz Logatca zanika. Policijo obtožuje, da je obtožbe zoper njega skonstruirala._______
ROJSTVA
Romana ŠVAB iz Petrovč - deklico
Nada GUSTMANDL iz Ponikve fantka
Gretica LIPUŠ iz Ponikve deklico
Dušica ERENITA iz Nazarij
T “b
SMRTI
Alojz AMBROŽIČ
iz Braslovč, 22 let
Ivana ŠPINDREL
iz Polzele, 62 leL
Slavko OTOREPEC iz Ponikve, ::43 let
Franc ŠIRŠE iz Prebolda, 73 let
Maksimiljan ZAGODE iz Žalca, 65 let
Marija CVIKL
iz Hramš, 77 let
Marija VASLE
iz Založ, 85 let
Franc KOLAR
iz Brega pri Polzeli, 90 let
Anton STEBERNAK iz Prebolda, 71 let
Rafael GULIN iz Ptuja in Mojca DIVJAK iz Dobrteše vasi
Zdravko MLINARIČ iz Hrastja in Marija ZAGOŽEN iz Matk
Vinko RANDL iz Šempetra in Anica LESJAK iz Zg. Roj

d.o.o.
POGREBNA SLUŽBA Parižlje Ilc, BRASLOVČE CVETLIČARNA td.: 063 720 003, 720 660
Oškodovani kmetovalec ostal brez pomoči
NOJEVSTVO OBČINE IN ZADRUGE
Po tistem, ko je v hlevu Jožeta Slapnika v doslej še nepojasnjenih okoliščinah poginila večina najkvalitetnejših glav govedi, je bilo pričakovati, da bo kmetovalec, ki se je znašel pred propadom kmetijske dejavnosti, deležen vsesplošne pomoči. Res je že dobil od zavarovalnice izplačan denar za Uvali, ki so bile minimalno zavarovane, kar pa je za hlevsko tregedijo le Blažev žegen. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje in občina Nazarje sta ostali le pri besedah.
“Adriatic mi je v treh tednih izplačal 7000 DEM. Iz zadruge, občine, krajevne skupnosti se ni pri nas nihče oglasil. Niti veterinarski zavod v Celju še ni odkril, zakaj so poginila naša goveda. Mozirska veterinarska inšpektorica Bojana Šturm je iz časopisa izvedela, kaj se je Pripetilo v našem hlevu, česar ne morem razumeti.
Po mojih informacijah imajo občine s strani države denar za pomoč v podobnih primerih, v Nazarjah pa trdijo, da takših financ ne premorejo. Tudi zadruga ima denar za planiranje in drenažiranje zemljišč, iz naslova
katerega bi nam mogoče lahko pomagali. Nisem zadovoljen niti z delom kriminalistov, ki so takoj določili vzrok pogina živali - preboj električne energije v grelniku vode. Le pospeševalka iz zadruge je poklicala, da bi naredili vlogo za pomoč države," je povedal Jože Slapnik.
Slapnikov hlev je še vedno napol prazen. Le devet glav govedi še stoji na svojih privezališčih. Težko, da se bo brez širše družbene pomoči v štali kaj spremenilo.
F. F.
Kdo krade v samopostrežni trgovini na Ljubnem?
HIŠA ODPRTIH VRAT
Tam proti koncu decembra so se vrstila jutra minulega leta, ko stalni gostje ljubenskega bifeja niso mogli do svojih meric. Za zaklenjenimi vrati samopostrežne trgovine na trgu je domoval zakon. Policaji oziroma kriminalisti so od peščice zaposlenih v trgovini in gostinskem lokalčku zbirali informacije o nočnem dogodku.
Podobna slika se je ponovila zjutraj, v torek, 9. januarja. Vsega vajeni Ljubenci so samo resignirano zmignili z rameni in porekli: spet so kradli...
Čeprav so kriminalisti še vedno v temi, poslovodja trgovine Maks Juvan - Mako zagotavlja, da že ve, kdo se je v njegovi hiši oskrbel s tehničnim blagom, pijačo, cigaretami in gotovino v vrednosti več milijonov. Nihče mu ne verjame, vendar ne bi bilo nič čudnega, če bi s svojimi detektivskimi sposobnostmi prekosil varuhe zakona in odkril tatove, kar se je že dogodilo v času, ko je načeloval železnini Lakner.
Edino, kar zaenkrat drži kot pribito, je to, da so bili tatovi pravi specialisti, in da so imeli za svoje početje ogromno časa.
Med pred- in ponovoletno inventuro so popili nekaj steklenic piva, pokadili prgišče cigaret, nekdo pa je moral celo na veliko potrebo. Ker je (nalašč?) pozabil potegniti vodo, je mogoče ugotoviti, da je bil povsem brez strahu, saj je bila fekalija kompaktna.
Pravijo, da gre v tretje rado. Torej, ko bo nekega jutra spet zaprt bife, v katerem dela najbolj fotogenična točajka Slovenije, Ivanka Ulcej, bomo že vedeli, da se je promet samopostrežne prodajalne spet abnormalno povečal. V vsakem primeru pa Mako ob prijetju tatov obljublja, da bo objektivu poziral kot pravi Rambo. Imamo občutek, da ga takrat brez srajce ne bo več zeblo...
F.F.
ITRUS ŽALEC d.o.o.
Trgovina SPORI
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA LOKOSTRELSTVO IN RIBOLOV
Dobrteša vas la, 63311 Šempeter v Sav. dolini tel: (063) 701-387
-	IZREDNO UGODNA PONUDBA PRIBORA IN VAB ZA LOV NA "KRALJA VODA" SULCA :
*	PIŠKUR PO 820,00 SIT
*	NILS MASTER OD 1670,00 SIT DALJE
*	"RUŽNO PAČE" OD 1600,00 SIT DALJE
-	NA VSE OSTALO BLAGO IZ RIBOLOVNEGA
IN LOKOSTRELSKEGA PROGRAMA 10% POPUST
tmibm oritea&M sj
VCUKB MOVOUTMK MACIi' .DMt KKE
1. nagrada	PRALNI STROJ GORENJE NAGRADO PRISPEVA GORENJE GA	MARIJA KAVČIČ, ŠALEK 106, VELENJE
2. nagrada	RADIO BLAUPUNKT MAREN CR 45 NAGRADO PRISPEVA AVTOHIŠA DREV	FRANC PRAPROTNIK, GOMILSKO 70, GOMILSKO
3. nagrada	KAVNI APARAT NAGRADO PRISPEVA MGA NAZARJE	JANKO HRIBERŠEK, FINŽGARJEVA 3, VELENJE
4. nagrada	VENTILATOR NAGRADO PRISPEVA ERA VELENJE	MARIJA OREŠNIK, PETROVČE 83, PETROVČE
5. nagrada	MIZA KOMPO NAGRADO PRISPEVA GARANT POLZELA	BOGDAN GORŠEK, ČEPLJE 2, VRANSKO
6. nagrada	PONVA TEFAL NAGRADO PRISPEVA GORENJE TRGOVINA	ALEŠ TURNŠEK, POLZELA 164 A, POLZELA
7. nagrada	KOMPLET HIŠNIH VAROVALK NAGRADO PRISPEVA MARTIN D.O.O. VELENJE	PETER MASTNAK, ŠEMPETER 46, ŠEMPETER
8. nagrada	ZLOŽLJIVI STOL NAGRADO PRISPEVA AC LEVEC	SONJA BRKOVIČ, FRANKOPANSKA 16, LJUBLJANA
9. nagrada	MOTORNO OLJE BP 41 NAGRADO PRISPEVA AC LEVEC	PAVLA KLINE, VRBJE 103, ŽALEC
10. nagrada	RAČUNALNIŠKA MIŠKA NAGRADO PRISPEVA FIMEX VELENJE	SILVA ČAKŠ, LOČICA OB SAVINJI 89, POLZELA
11. nagrada	ROKOVNIK IN PISALO PARKER NAGRADO PRISPEVA VEGRAD VELENJE	EDMOND ARNŠEK, UL. TALCEV 1, ŽALEC
12. nagrada	DISKETE 3,5’ 10 KOSOV NAGRADO PRISPEVA FIMEX VELENJE	TATJANA REBERŠEK,BRODE 24 c, VRANSKO
13.	nagrada 14.	nagrada	DEŽNI PLAŠČ DEŽNI PLAŠČ NAGRADI PRISPEVA TISKARNA GOLC	MARIJA KRONOVŠEK, PARIŽUE 65, BRASLOVČE DARKO RIZMAL, RAKOVLJE 5b, BRASLOVČE
15. nagrada	VIDEOKASETA MERCEDES NAGRADO PRISPEVA AC LEVEC	IVICA GORJUP, STARI TRG 25, MOKRONOG
16.	nagrada 17.	nagrada 18.	nagrada	BON MODETEX 4000 SIT BON MODETEX 4000 SIT BON MODETEX 4000 SIT NAGRADE PRISPEVA MODETEK LAŠKO	MOJCA GUČEK, LEVEC 19/A, PETROVČE TANJA VASLE, ŠEMPETER 70 a, ŠEMPETER BOŠTJAN STRNAD, POŠTNA POT 27, CELJE
19.	nagrada 20.	nagrada	BON BOROVO 3000 SIT BON BOROVO 3000 SIT NAGRADI PRISPEVA BOROVO TRADE CELJE	MILENA VODEB, POLZELA 207 B, POLZELA SREČKO MEH, C. ŽALSKEGA TABORA 5A, ŽALEC
21.	nagrada 22.	nagrada 23.	nagrada 24.	nagrada 25.	nagrada	KOMPLET OBEŠALNIKOV KOMPLET OBEŠALNIKOV KOMPLET OBEŠALNIKOV KOMPLET OBEŠALNIKOV KOMPLET OBEŠALNIKOV NAGRADE PRISPEVA VEPLAS VELENJE	EDVARD BOŽIČ, DOBRTEŠA VAS 74 a, ŠEMPETER SAŠO PODGORŠEK, REČICA OB PAKI 27, ŠM. OB PAKI ANICA JERŠIČ, POLZELA 106 b, POLZELA ALOJZ TRAVNER, M. BRASLOVČE 41, BRASLOVČE MOJCA KUČER, MALA PIREŠICA 17, PETROVČE
ZAHVALJUJEMO SE NAŠIM SPONZORJEM: /W GVMNF H gorenje G5-i(o,wDBi)®^f^^r Wm	K %mm remi d.o.o.	mga gorenje		
tmcm izzEtEB&Nd
	DARILNI PAKET NAGRADE PRISPEVA DROGA PORTOROŽ
26.	nagrada 27.	nagrada 28.	nagrada 29.	nagrada 3Q.nagrada 31.	nagrada 32.	nagrada 33.	nagrada 34.	nagrada 	35. nagrada	MARIJA KUMER, NA ZELENICI 4, PREBOLD MILAN NATEK, BEZENŠKOVA UL. 31, LJUBLJANA MOSTE IZTOK ŠKOFIČ, NIKOLE TESLE 2, KRANJ LUCIJA FLORJANC, BREG 37, POLZELA ANTON JURAK, KASAZE 6 a, PETROVČE MILENA SMODEJ, DOBRTEŠA VAS 71, ŠEMPETER UROŠ LESJAK, DOBJA VAS 134, RAVNE NA K. TKAVC ROZALIJA, LESARSKA 43, NAZARJE ROBERT KOLAR, PARIŽLJE 39, BRASLOVČE HREN MARIJA, KASAZE 87. PETROVČE
STENSKI KOLEDAR IN SMUČARSKA VOZOVNICA ZA SMUČIŠČE UBOJE 		NAGRADE PRISPEVA MIRAGE d.0.0. ARJA VAS	
36.	nagrada 37.	nagrada SB.nagrada 39.	nagrada 40.	naarada	TILKA POSEDEL, LOČICA 30, POLZELA ANDREJA BRUNČEK BEVKOVA 12, ŽALEC MATJAŽ LUKAN, POLZELA 233, POLZELA MARKO PALIR, POLZELA 122, POLZELA MARIJA URANJEK. EFENKOVA 1. ŽALEC
	KNJIŽNA NAGRADA IN KOLEDAR NAGRADE PRISPEVATA MK ŽALEC IN SARSA d.o.o.
41.	nagrada 42.	nagrada 43.	nagrada 44.	nagrada 45.	nag rada 46.	nagrada 47.	nagrada 48.	nagrada 49.	nagrada 50.	nagrada	FRANC KOLENC, PLAČ 10, LJUBNO OB SAVINJI NATAŠA ŠTOR, POLZELA 283, POLZELA ZDENKO PURNAT, NOVO NAVELJE 34, G. GRAD MAKS SLATINŠEK, RADMIRJE 34, LJUBNO OB SAVINJI ANICA KORENJAK LESARSKA 13, NAZARJE SILVA ZUPANC, LOČICA 51, POLZELA MILENA KRONOVŠEK PARIŽLJE 65, BRASLOVČE SONJA KOVAČ, GALICIJA 22 b, ŽALEC ALOJZIJA ŠTOR, POLZELA 283, POLZELA FANI ČULK. TABOR 59. TABOR
	STENSKI KOLEDARJI NAGRADE PRISPEVA EUROGRAF VELENJE
51.	nagrada 52.	nagrada 53.	nagrada 54.	nagrada 55.	nagrada 56.	nag rada 57.	nagrada SS.nagrada SS.nagrada 60. nagrada 6 Lnagrada 62.	nagrada 63.	nag rada 64.	nagrada 	SS.nagrada	FRANC ŠOSTER, ŠEMPETER 68 c, ŠEMPETER BORIS DEBELJAK PF27, POLZELA NANA CVIKL, POLZELA 129 a, POLZELA BRANKO MEDIČ, FORŠT46, LJUBNO OB SAVINJI URŠKA KOLENC, SP. REČICA 65, REČICA OB SAVINJI MARICA LEDNIK, PODVRH 20, MOZIRJE ANICA ZELNIK, V. PIREŠICA 12 c, ŽALEC EDI ZUPANC, LOČICA 51, POLZELA BETA MEDIČ, FORŠT 46, LJUBNO OB SAVINJI IVICA ČRETNIK ŠEMPETER 68 b, ŠEMPETER GVIDO BRUNŠEK BEVKOVA 12, ŽALEC NATAŠA POSEDEL, ŠEMPETER 83, ŠEMPETER NADJA JESENKO, PLANINA 1, KRANJ JOŽICA PODLESNIK, TER 39, LJUBNO OB SAVINJI NINA PIKL NOVE TRATE 45. MOZIRJE
	
NA2™°NJf*L°z^KE Z LEPO NAGRADO'	
	SODELUJTE!
KOLEDARJI
___________NAGRADE PRISPEVA TISKARNA GOLC___________
66.	nag rada JOŽICA VALF.NČAK, ŠFMPF.TER 1, ŠEMPETER
67.	nagrada MATEJA BREČKO, PREŽIHOVA 5, ŽALEC
68.	nagrada MARKO LUKAN, POLZELA 233, POLZELA
69.	nagrada ROJC BRANKO, GALICIJA 16, ŽALEC JO.nagrada MARIJA VAJNGERL, POLZELA 205 c, POLZEIA 7Lnagrada FRANC BREZNIK, LUČE 91, LUČE OB SAVINJI 72.nagrada FANI AŠKERC KOŠNICA 29 c, CELJE
va.nagrada Štefančič Štefka, oomilsko 21, gomilsko
74.	nagrada IVAN OMLADIČ, POLJČE 3, BRASLOVČE
75.	nagrada MARIJA JELEN, LOČICA 17, POLZELA
76.	nagrada ANTON GORIČAN, BRODE 24 a, VRANSKO
77.	nagrada MARTA URANJEK. POLZELA 9, POLZELA
78.	nagrada BORIS TURK, PARIŽLJE 42. BRASLOVČE
79.	nagrada MARIJA VIDOVIČ, LOČICA 82 a, POLZELA
80.	nagrada TEODORA GALJOT PARIŽLJE 42, BRASLOVČE 8Lnagrada STANE GROBELŠEK, OROVAVAS 1 a, POLZELA 82.nagrada ROMANA RAJH, PETROVČE 128, PETROVČE 33.nagrada FRANC ŠPEGLIČ, GRAŠČINSKA c, 10, PREBOLD
84.	nagrada DRAGICA BOBEK BRENKOVA 1 ŽALEC
85.	nagrada NIKO Šketa, POLZELA 46 a, polzela
86.	nagrada HEDVIKA BOŽIČ, PARIŽLJE 16, BRASLOVČE
87.	nagrada MATEJA FIDERŠEK, BREG 36, POLZELA
88.	nagrada DANI ŽAGAR, DOBRIŠA VAS 15, PETROVČE
89.	nag rada MILENA RIBIČ, ŠEMPETER 294, ŠEMPETER
90.	nagrada GRETA OJSTERŠEK, H. STANETA 6, ŽALEC
91.	nagrada FRANC JEŽOVNIK, MIGOJNICE 4, GRIŽE
92.	nag rada OLGA GRAČNER, ŠEMPETER 294, ŠEMPETER
93.	nag rada ZORICA GAVRIČ, BREG 56, POLZELA
94.	nagrada MARTINA ŽAVSKI, NA ZELENICI 13, PREBOLD
95.	nagrada JANEZ ŠKETA, DOBRIŠA VAS 1 b, PETROVČE
96.	nag rada BOJANA BLAGOTINŠEK, POLZELA 103 b, POLZELA
97.	nagrada EDVARD DELAKORDA, ARJA VAS 8, PETROVČE
98.	nagrada MARKO SLOKAR, POLZELA 227, POLZELA
99.	nagrada ALOJZ OŽIR, BREG 105, POLZELA mo.naarada KOVAČ IVANKA. ŽELEZNO 5 e. ŽALEC
REŠITEV NAGRADNE ZLOŽENKE
1/SSM TtA^A^SIteSM 'JSUžR&KC eSSTTIAMGf
NAGRADE LAHKO PREVZAMETE V UREDNIŠTVU OD PONEDELJKA DO PETKA MED 9. IN 15. URO!
ZADNJI ROK Z4 PREVZEM NAGRAD JE 1.3.1996!
Vnamem si čas, da preberem GLAS Savinjske!
Strun 18

Nagrajenci na strani 30.
PO OBUTEV
adidas
v prodajalno
Kultura mladih___________
ROCK PUB 'BARFLY'
Kot je znano, ni rock samo svojevrstna glasbena oblika, ampak bržkone kar celovit življenjski stil, ki ga goji predvsem mlada pa tudi starejša generacija. Pravzaprav lahko govorimo kar o rock kulturi, ki se je v zadnjih desetletjih oblikovala okrog rock glasbe kot takšne, segla na področje literature in jtlma, pogojila nastanek in razcvet zabavne elektronike in glasbene industrije, nenazadnje pa postala tudi zelo zelo donosen posel. Vsaj v tujini.
Osrednje dogajanje znotraj rock kulture pa so še vedno, kljub populariziranju slednje v medijih in na nosilcih zvoka, koncerti oziroma nastopi izvajalcev rock glasbe, najsi gre za posameznike sli skupine. Pred nekaj leti je Žalec veljal (in to upravičeno!) za eno od glavnih slovenskih in celo jugoslovanskih središč rock kulture. V dvorani takratnega Hmezada in v žalskem mladinskem klubu so se vrstili nastopi vrhunskih domačih in tujih skupin (Bijelo dugme, Sedmina, Tannahill Weavers, Kladivo, konj & voda, ipd.); po zaslugi takratne ZSMS pa je nekaj let "cvetel” tudi tradicio-
nalni festival akustične glasbe, ki je bil nedvomno edina širše odmevna tovrstna prireditev v Sloveniji. Zal vlada sedaj v Žalcu (če sem ne štejemo delovanja nekaterih izvrstnih rock zasedb) popolno rockersko mrtvilo. Po čigavi krivdi?
V Celju je stvar drugačna. Obstajajo tri afirmirana prizorišča, kjer cveti rock kultura v takšni ali drugačni obliki. To so KLjUB in Cafe Galeria, TEATER in BARFLY. Predvsem slednji si je v nekaj kratkih letih delovanja pridobil sloves najbolj razvpitega, hkrati pa tudi najboljšega rock kluba v Sloveniji,
sodeč po izjavah glasbenikov in občinstva ter člankov v raznih glasbenih prilogah slovenskih revij (Stop, Mladina...). Kaj se je pravzaprav dogajalo, da je BARFLY danes to, kar je, smo povprašali direktorja lokala, gospoda Braneta Mihajloviča -Kosto.
-	Kosta, kako si pravzaprav prišel na idejo, da bi ustanovil BARFLY?
"Začelo se je na klopci pri bifeju Upokojenci v Celju pred dobrimi sedemnajstimi leti, kjer smo s kitarami motili zaslužen počitek tam živečih upokojencev. Ni bilo prostora, kjer bi lahko igrali glasbo, ki nam je bila takrat všeč. Takrat sem ustanovil tudi svojo rock skupino in pojavil se je problem postora za vaje. Tako smo začeli uspešno delovati v glasbenem in organizacijskem smislu v takratnem celjskem mladinskem klubu. Pred dvema letoma pa se je pojavila priložnost pridobitve in adaptacije prostorov (stavbe), ki so bili s strani ustreznih občinskih organov predvideni za tovrstno dejavnost."
-	So bile ob začetku urejanja kluba BARFLY kakšne omembe vredne težave?
"Kot je znano, zahteva vsaka stvar svoj čas, predvsem, če gre za idejo, ki doslej ni v takšni obliki zaživela v tem prostoru. Poleg temeljnih finančnih težav sem seveda naletel nemalokrat
na predsodke in nerazumevanja, kar ni koristilo nikomur, še najmanj pa rock kulturi kot taki. Ne glede na pravkar povedano sem vesel, da je BARFLY danes to, kar je. Seveda pa je naivno pričakovati, da bi rock kot oblika avtentične kulture naletel na razumevanje vseh, ki so se z njim prisiljeni soočati, kar mu pravzaprav daje svojstven čar in njegovo še vedno uporniško vlogo v družbi."
- Kako pravzaprav deluje BARFLY kot rock klub?
"Trudimo se prirejati čim več kvalitetnih koncertov (do sedaj jih je bilo več kot dvesto). Mlade in neuveljavljene skupine lahko nastopajo kot predskupi-ne afirmiranim izvajalcem, kar je pogoj za ograniziranje njihovega samostojnega koncerta. Koncerti so praviloma ob vikendih, obiskovalcev pa je na posameznem koncertu toliko, kolikor si jih izvajalec zasluži. V BARFLY-u so nastopili praktično vsi izvajalci slovenske in tudi tuje klubske scene, ki jih je bilo vredno slišati. Z veseljem ugotavljam vedno večji in ustreznejši odziv mlajših poslušalcev, katerih morebitna kreativnost je nemalokrat posledica vsega, kar slišijo in doživijo v BARFLY-u".
Kosta, hvala za pogovor in obilo uspeha še naprej!
D.B.
GLASBENI ATELJE
C0DA d.o.o.
PRODUKCIJA, ZALOŽBA, AGENCIJA, TRGOVINA Stanetova 16/a, 63000 CELJE tel.: 063/24-525, 35-057, 21-109
mobitel: 0609 638-219
VITKOST - LEPOTA,
ZDRAVJE ALI OBSEDENOST?
Vsak človek se od rojstva pa skozi vse življenje psihično in fizično oblikuje deloma po svojih dednih zapisih, deloma pod vplivi okolja, v katerem živi. Prav okolje je tisto, ki slehernemu človeku nalaga izpolnitev določenih pričakovanj, obnašanje po kulturno določenih vzorcih in prilagajanje drugim ljudem. Kako se vesti in kako izglodati, da bi bil človek priljubljen in občudovan, ne pa prezrt ali celo zasmehovan, vse to izhaja prav iz socialnega in kulturnega okolja, v katerem živi posameznik.
Med zahteve ali vsaj pričakovanja, ki jih postavljata okolje in družba, sodita tudi lepo oblikovano telo in primerna telesna teža. Kdor se ne more uvrstiti med te, ki določenemu vzorcu ustrezajo, ta je pogosto podvržen žalosti, obupu, včasih celo resnim psihičnim motnjam. Zato ni nič čudnega, da v času, ko tudi pri nas narašča število ljudi s prekomerno telesno težo, mnogi želijo hitro in s čim manj napora doseči vitkost, kakršno vsi občudujejo. Pri tem navadno pozabijo na previdnost in na lastno zdravje, posledice nepremišljenega hujšanja pa so lahko dolgotrajne in nepopravljive.
VZROKI IN POSLEDICE DEBELOSTI
Najprej moramo odgovoriti na vprašanje, kdo bi moral izgubiti prekomerne kilograme, za koga pa bi bilo morda bolje, da se sprijazni s svojim videzom. Debelost je po besedah dr. Romane Godeša telesna motnja, torej neke vrste bolezen. Debelost pokaže, da je v telesu preveč maščevja, prične pa se takrat, ko je telesna teža za približno 20 odstotkov večja od
normalne, ne prej. Na tej stopnji še lahko govorimo o zmerni debelosti, kar pa za 30 odstotkov presega normalno te-leseno težo, zdravniki smatrajo za pretirano debelost. Normalno telesno težo lahko izračunamo po preprosti formuli, ki jo uporabljajo tudi zdravniki: za moške velikosti v centimetrih odštejemo sto, pri ženskah pa še od tega števila odštejemo 10 odstotkov. (Za 170 cm visokega moškega bi normalna telesna teža torej znašala 70 kg, za enako visoko žensko pa 63 kg.) To je seveda preprost izračun, v katerega niso vključeni dejavniki starosti, telesne zgradbe, dednosti in podobno.
Poleg tega pa zdravniki uporabljajo tudi izračun razmerja med obsegom bokov in pasu. Izmerijo obseg pasu tam, kjer je najožji in obseg zadnjice, kjer je najširša. Obseg pasu delijo z obsegom bokov - pri ženskah pomeni večjo zdravstveno nevarnost indeks, ki presega 0,85, pri moških pa, če presega število 1.
Telesna teža, ki za 20 odstotkov presega normalno, je že lahko povzročitelj mnogih zdravstvenih težav, med njimi pa so
napogostejše povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, protin, žolčni kamni, bolezni srca in ožilja, motnje v presnovi maščob, bolečine v sklepih in pri nepravilni prehrani tudi rak. Komur se odvečni kilogrami nabirajo zlasti okoli pasu, je v večji nevarnosti pred boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo ter srčno kapjo kot tisti, ki imajo odvečne kilograme zlasti okoli bokov in stegen.
Poleg tega so debeli ljudje pogosto tarča posmeha in tako tudi psihičnih težav. Njim v tolažbo je podatek, da na debelost nekoliko vpliva tudi dednost. Tako so pokazale raziskave na dvojčkih in posvojenih otrocih; slednji so bili po svoji telesni zgradbi bolj podobni svojim biološkim staršem, manj pa krušnim.
Debelost je torej deloma rezultat genskega zapisa, v še večji meri pa prehranjevalnih navad in vplivov okolice. Barbara Vizjak, avtorica knjige 1200 kalorij in strokovnjakinja za prehrano, navaja deset zunanjih vzrokov, ki povzročajo debelost:
1.	debeli ljudje preveč jedo;
2.	pijejo preveč alkoholnih, negaziranih in močno sladkanih pijač;
3.	uživajo premalo tekočine;
4.	uživajo preveč sladkorja;
5.	jedo premastno hrano;
6.	jedo napačno kombinirano hrano, ki v želodcu sproža nasprotne si sokove, da se hrana ne more zadostno razgraditi in prebaviti;
7.	prehranjujejo se enostransko in ne raznoliko;
8.	preobremenjeni so s stresom in skrbmi;
9.	preizkušajo različne diete, ki motijo njihovo prehranjevalno biološko uro in škodijo zdravju;
10.	premalo se ukvarajo s športom.
v Vl/z *priporoča:
LEKOS SUM
osvežilne kapsule z ^ PUR ^vitamini in minerali ^dV/t	(hujšanje, odprava celulita)
Žalec, Mestni trg 4, tel: 715-691
Barbara Vizjak, ki se že petnajst let ukvarja z zdravo prehrano, tudi opaža, da do prvih večjih problemov z debelostjo pride v času obiskovanja srednje šole. Takrat imajo dijaki premalo časa za zdravo prehrano, posegajo raje po modernih sendvičih in hamburgerjih. Tudi starši vse manj kuhajo, vedno bolj se jim mudi, pogosto pa otrokom ponujajo sladkarije v zameno za tople medosebne odnose. “Namesto pogovora dobijo otroci vse prepogosto tablico čokolade,” pravi tudi dr. Janez Tasič. Posledice se pokažejo, če ne prej, v starejših letih.
SKRIVNOST TI ZAUPAM NA UHO
Piše:
Danijel Bedrač, socialni delavec Dragi Dani!
Stara sem sedemnajst let in obiskujem srednjo šolo (ne bom povedala, katero) v Celju. Poznam te pravzaprav že zelo dolgo, saj sem te večkrat videvala v raznih žalskih lokalih in srečevala na ulici. Ti me najbrž ne poznaš, saj pravzaprav nisem nič posebnega, hkrati pa si veijetno tudi starejši od mojega očija. Moram ti zaupati, da sem se te sprva bala, saj si bil s svojimi dolgimi lasmi, strganimi kavbojkami in enim zobom v ustih res čudna pojava. Takrat sem tudi zvedela, da piješ, jemlješ mamila in preganjaš punce... Vse to, kar me je sprva pri tebi odbijalo in česar sem se bala, mi sedaj postaja všeč, ne vem, zakaj. Ko pa sem od prijateljic izvedela, da si spet ustanovil ansambel, pa sem dobesedno padla dol. V šoli me sicer nagovarja en tip, pa še zdaleč ni tako kul kot ti. Vse bi dala, da bi lahko šla enkrat s tabo na en drink. Vem, da bi te najbrž dolgočasila, pa tudi moji stari bi podhjali, če bi izvedeli, da sem bila s teboj. Kaj naj storim? Je kakšna možnost, da se kdaj osebno spoznava? Prosim, pisma ne objavi.
Tvoja C.
Draga C!
Kot vidiš, pisemce vseeno objavljam. Pa ne iz hudobije ali zato, ker ne bi bilo dovolj drugih prispevkov za tole rubriko, ampak iz nadvse preprostega razloga: iz Tvojega pisma je namreč razviden problem, ki pesti marsikoga in ni zato nič redkega ali posebno zanimivega, vendar se pa o njem premalo oziroma skoraj nič ne piše. Bog ve, zakaj.
V Tvojem in v vseh podobnih primerih gre namreč za nekakšno čustveno vez (včasih celo za obsedenost...) z nekim idealom, s posebnežem, z nečim, kar nas privlači zaradi drugačnosti, "neprilagojenosti"... Takšna vez je žal (ali pa tudi ne) že v naprej obsojena na neuspeh, saj je največkrat enostranska, hkrati pa obstajajo povsem pragmatični razlogi, da se ne razvije obojestransko zadovoljiv odnos (razlika v starosti in načinu mišljenja, zakon, otroci...). Najvažnejše pri vsem skupaj pa je to, da Tebi nisem všeč ali simpatičen jaz, temveč Tvoja slika, oziroma predstava o meni, kakršna koli pač je. Verjamem pa, da daje ravno nezmožnst izpolnitve odnosa zadevi svojstven čar, zaradi česar je tale "gordijski vozel" težko razvozlati Hvala Bogu pa se največkrat razvozla kar sam od sebe... Draga C., če bi Ti sedaj razlagal, da imam svojo ženo še rad, da bolj ali manj uspešno skrbim za dva otroka (sin je celo starejši od Tebe...), da ne uživam več mamil, da se ga kljub vsemu napijem le še dva do trikrat letno, in da imam sivo brado in umetne zobe, bi to najbrž zaleglo toliko kot nič, saj te ne privlačim jaz, temveč Tvoja lastna podoba mene, ki je najbrž idealizirana in pretirana. Pa bo gotovo zbledela slej ko prej. Še vedno pa ostaja upanje, da bova uspešen par v enem od najinih naslednjih življenj.
Pa brez zamere in obilo vsega v letih, ki Te še čakajo.
trgovina
Jože DOLAR s.p.
Velika Pirešica 7A
TELEFON: 063/728-200
V PREDNOVOLETNI NAGLICI SE NAM JE PRI OBLIKOVANJU ČASOPISA ZGODILA NELJUBA NAPAKA. POMOTOMA SMO NAMESTO VOŠČILNICE OBJAVILI DVA ENAKA OGLASA MESNICE IN TRGOVINE DOLAR IZ VELIKE PIREŠICE. VSEM PRIZADETIM SE ZA NAPAKO ISKRENO OPRA VIČUJEMO.
Tedni po novem letu so precej posebni modni časi. Mik novega v modi smo dosegli in presegli z velikim norčavim modnim finalom na Silvestrovo. Zdaj se nam zdi vse, kar je povezano z novo modo, že zelo dobro znano, malce dolgočasno in celo obrabljeno: modne cunjice, ki smo si jih privoščile in so bile še oktobra in novembra tako sijajne in izzivalne, so videti januarja že kar nekam povaljane in predvsem brez potrebnega lesketa.
Začenjajo se časi razprodaj, ki novo modo dokončno devalvirajo. Pomlad je še zelo daleč -in tako se v tem letnem času vsakič začenjajo obvezni volneni časi. Takole od daleč so videti zelo nevznemirljivi in enaki ali vsaj preveč podobni lanskim. Ko pet : zakorakamo v to dobro staro volno z njeno petinasto belino, z ohlapno, prijetno toplo mahedra-vostjo, z varnostjo pred mrazom v visoko dvignjenem ovratniku, se nam vsako leto spet zazdi to
pravzaprav najlepša in najbolj prijetna moda od vseh.
Pa saj je v resnici takšna. Vsako leto jo začinimo še s kakim drobnim svežim poudarkom, pa je drugačna od lanske in predlanske.
Volneni časi so spet tu. Veselimo se jih!
M. Z.
BMW MALO DRUGAČE
Podjetje BMW Technik GmbH praznuje v letu 1996 desetletnico obstoja. Povezano je v proces razvoja celotnega podjetja BMW, vendar posluje neodvisno. Tako lahko izkoristi vse možnosti, ki jih nudi delo v majhnem timu. Fleksibilnost, učinkovitost in kreativnost. Njihove avtomobilske mojstrovine so želja vsakega avtomobilskega navdušenca. O uspešnosti podjetja BMW Tehnik GmbH govori tudi dejstvo, da je novi Z3 postal uradni avtomobil Jamesa Bonda. Poleg najnovejšega Z3 se lahko podjetje pohvali tudi z drugimi uspešnimi modeli in študijami.
Posebno pozornost prav gotovo zasluži, leta 1995 v Tokiu predstavljeni, Just 412 (Just for two oz. v prevodu - samo za dva). Ce želite neodvisnost, prostost in izlopanje, je Just 4/2 pravi avto za vas. Odlikujejo ga posebena - nenavadna oblika in odlične tehnične finese, ki jih ne vidite nikjer drugje. Poganja ga 74KW/104KM motor BMW K1100, ki mu omogoči pospešek od O do 100 km/h v šestih sekundah. Ogrodje je sestavljeno iz najnovejših kompozitnih materialov, za katere je začilna velika trdnosti in majhna teža.
Just 412 ustreza vsem varnostnim predpisom in jih celo presega. Tako ima vgrajeno zračno blazino za voznika in sovoznika, dobro bočno zaščito in tako naprej.
Ali je Just 412 pravi avto za vas, odločite sami. Nesporno pa je dejstvo, da lahko takšen avtomobil razvije samo kvalitetno in
inovativno podjetje BMW Technik GmbH, ki je tudi izvir bodočih avtomobilskih novosti.
Prihodnost avtomobilskega razvoja je v uporabi električnih avtomobilov. Tako so tudi pri podjetju BMW Technic Gmbh razvili električni avtomobil z oznako El.
Osnovno vodilo pri izdelavi električnega avtomobila je bilo, izdelati izviren funkcionalen avtomobil z dobrimi lastnostmi, ki bo za pogon uporabljal samo električno energijo. El je bil leta 1991 zvezda frankfurtskega avtomobilskega salona. Avtomobilski strokovnjaki so si bili enotni, da ima El dobre lastnosti in da širša uporaba električnih avtomobilov ni več daleč. BMW Technic GmbH razvija in preizkuša električne avtomobile še naprej. Zaradi velikega imperija, ki ga ima naftna industrija, si lahko postavimo vprašanje, ali je razvoj električnega avtomobila (in tudi električne energije) res tako zahteven ali so vzroki kje dmgje?
Volkswagext - X* vel. imalf
SLOVENSKI AVTO LETA '96
VELIKfl ZALOGA NOVIH IN	VOZIL!
PORSCHE LEASING IN KREDIT RREZ POLOGA
SPEKTRA
d.o.o.
NAPREDNA AVTOHIŠA
CELJE tel.: 063 411 336 ŽALEC tel.: 063 711 253 SERVIS tel.: 063 33 495
POLICIJSKI 5MEH
Policist si za malico privošči konzervo rib. Ko jih primese iz trgovine, ugotovi, da ni dobil odpirača za konzervo. Kako jo odpre?
Potrka na konzervo in z močnim glasom ukaze: "Odprite, tukaj policija!”
Policija zaslišuje dve barabi, ker ju sumijo, da sta ukradla cistreno vina.
"Ali sta ukradla cisterno vina” "Da"
"Kaj sta storila z njo?" "Prodala sva vino s cisterno vred."
"Kam sta dala denar?" "Zapila sva ga!"
Do podobnega zaključka, kot pridete tudi vi, če zjutraj iz avtobusne postaje opazujete, koliko ljudi se povprečno vozi v enem avtomobilu, so prišli tudi pri podjetju BMW Technic GmbH. Statistični izračun je pokazal, da se povprečno v enem avtu vozi 1,4 oseba (poudarek je na povprečno) in rezultat tega je bila študija mestnega avtomobila z oznako Z13.
Mere avtomobila so majhne, zanimivo je pravgotovo to, da voznik sedi na sredi, medtem ko lahko dva sopotnika sedita za voznikom. Oblika avtomobila je prepoznavno BMW-jevska, rešitve so zanimive in uporabne, postavi pa se vprašanje, kaj o takšnem avtomobilu menijo vozniki. Majhnost avtomobila je velika prednost v mestnih središčih, kjer je vedno težava s parkiranjem, pomankljivost majhnih avtomobilov je v varnosti. Kljub varnostnim dodatkom (zračna vreča, bočne ojačitve, samozatezni varnostni pasovi) majhni avtomovili v varnosti na morejo konkururati svojim večjim bratom. Kot vedno, bo tudi v tem primeru obveljalo prailo: Kupec je kralj!
NOVO IZ CITROENA
Že kar malce ostarelega AX-a bo zamenjal SAKO. Saxo je nastajal v Citroenovem oblikovalskem centru, kjer so še posebej pazili, da bi se novinec glede zunanjosti zanesljivo uvrstil v družino sodobno oblikovanih citroenov. Dvojna puščica, zaščitni znak Citroena, je vgrajena v masko motorja, ki skupaj z odbijači daje saxu za njegov avtomobilski razred zelo dovršeno podobo. Z obliko zunanjosti, za katero bi lahko nekoliko špekulativno dejali, da se v grobih potezah spogleduje z drugimi tovrstnimi avtomobili v skupini PSA, peugegeo-tom 106, so pri saxu še posebej poudarjali močan značaj in sorazmerno velike zmogljivosti. ________
Z'
i
IVAN AMON
LAIKOVA VAS 34, 63312 Prebold	TEL.: 063/701-749
Reze 1
RENAULT, COLE, OPEL, ŠKODA, LADA IN ZASTAVA!
Olja, izpušni sistemi, zavore, dodatna oprema (tepihi, prevleke, metlice brisalcev..,ji »mm«.
VSE, KAR VAŠ AVTO POTREBUJE V ZIMSKIH DNEH!
Čeprav bo svetovni javnosti prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Ženevi, ga bodo že februarja prihodnje leto pričeli prodajati na domačem, francoskem trgu. Že to dokazuje, da je saxu, ki bo zamenjal model AX, namenjena vloga prodajne uspešnice. Pri nas saxo ne bo v prodaji pred septembrom.
Rečica ob Paki 45 63327 Šmartno ob Paki Tel.: 063/885-218
Prodaja vozil in rezervnih delov o servisne storitve ◦ kleparska in ličarska dela o vulkanizerstvo o avtovleka
fiesta 063/885-218
ESCORT
MONDEO
TRANSU
SCORPIO
NOVE -NIŽJE CENE ZA VOZILA ESCORTI
Sprejemamo naročila za FIESTO!
UGODNI
KREDITI
a Suvinj she
Svetuje Silvo Udrih
OGREVANJE
PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE'
V	prejšnjih številkah smo opisali več načinov centralnega ogrevanja stanovanjskih objektov tudi v kombinaciji s pripravo tople sanitarne vode.
Tokrat nekaj več o sami pripravi tople sanitarne vode.
Toplo vodo lahko pripavljamo:
1.	lokalno;
2.	centralno.
1.	Za lokalno pripravo je značilno, da se voda segreva čim bližje izločenem mestu in po možnosti kar sproti. Običajno so to plinski pretočni grelniki. Prednosti teh so hitra priprava optimalno želene temperature, manjše toplotne izgube in nemotena preskrba.
Pretočne grelnike svetujemo za pripravo manjše količine tople vode oziroma za manjše število iztočnih mest, zato jih vgrajujemo čim bližje, torej v kopalnici ali v kuhinji.
V	manjših stanovanjih svetujemo kombinirane plinske grelnike za centralno ogrevanje v kombinaciji s pretočnim ogrevanjem sanitarne vode.
2.	Centralno se topla voda pripravlja najpogosteje s toplovodnimi kotli (olje, plin, trdo gorivo ali v kombinaciji z alternativnimi viri energije) v prigra-jenem hranilniku (bojlerju) tople vode.
Značilnost teh je priprava tople vode na enem mestu, na ta hranilnik pa so povezana vsa
iztočna mesta v stanovanju oz. objektu.
Hranilniki so namenjeni pripravljanju in shranjevanju tople vode za čas, ko so potrebe največje. Topla voda pa se segreva takrat, ko je na voljo dovolj energije ali ko je ta cenejša. Zelo pogosto se ljudje odločajo za kombinirane hranilnike, ki omogočajo pripravo tople vode pozimi prek kotla za centralno, poleti pa preko sončnih kolektoijev, toplotne črpalke ali električnega grelnika.
Velikost hranilnika je odvisna od števila porabnikov tople vode, različnih virov energije, nižjih temperatur ogrevanja in hkratne porabe vode. Večina hranilnikov je izdelanih iz navadne pločevine zaščitene z navadnimi epoksi ali s silikonskim premazom, so cinkani, plastificirani ali emajlirani. V zadnjem času je na tržišču večja ponudba nekoliko dražjih hranilnikov iz rje proste (RP) pločevine.
Površina za izmenjavo toplote je zagotovljena z enojno cevno spiralo, katere moč gretja je od 30 - 35 kW ali so celotni grelniki "potopljeni" - to so dvoplaščni hranilniki.
Dodatno so hranilniki zaščiteni še z magnezijevo anodo. Vsi hranilniki so primerno izolirani in še včasih oviti z alu-iolijo.
V zadnjem času se na našem trgu pojavljajo tudi hranilniki, ki so dodatno opremljeni, ker centralno ogrevanje in ogrevanje sanitarne vode delujeta na različnih temperaturnih nivojih.
t	.	Aškerčeva 4a, 63310 Žalec
cgj)d.d Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390
Matrični tiskalnik od 34.999 SIT Laserski tiskalniki od 59.999 SIT CD ROM ATAPI4X od 19.999 SIT
PvrimnMl Sy.lt'!
m I
*

i-S i! |
IBM APTIVA od
209.999 SIT «1
......................... ...:........................: .................:Y:....' ...
Hranilnik vode je prostostoječ ob kotlu za centralno ogrevanje v ohišju (70 - 85 1), kot prikazuje slika 1. ali ležeči (120 1) nad njim pa kotel (oljni, plinski ali kombinirani).
- komplet za hidravlično in električno povezavo s kotlom.
Nekateri hranilniki imajo namesto obtočne črpalke tripotni dodatno vgrajen ventil z motor-
Dodatna oprema teh hranilnikov je :
-	obtočna črpalka, ki služi za pretok vroče vode med kotlom in grelnikom;
-	zaprta raztezna posoda 5 1, varnostini ventil 8 bar, avtomatski odzračevalni ventil, varnostne naprave za krogotok sanitarne vode, termometer, ki kaže temperaturo akumulirane sanitarne vode;
-	pipa za praznenje;
nim pogonom in prednostni termostat za toplo sanitarno vodo.
Vso navedeno opremo pa imajo vgrajeno tudi specialni plinski kotli, katere smo omenjali v prejšnjih številkah in imajo kompletne lastnosti za zagotavljanje potreb po ogrevanju stanovanjskih objektov in prednostni potrebi po večji količini na večih iztočnih mestih in enaki temperaturi sanitarne vode.
Z LJUBENSKIMI SKAKALCI NA TRENINGU V VILLACHU
Z Alojzem Murkom, trenerjem in podpredsednikom Smučarskega skakalnega kluba Ljubno in skakalcema Tomažem Murkom ter Robijem Kopušarjem - članoma državne B reprezentance, smo se peljali v Villach, kjer so bili na treningu na novem skakalnem centru še tekmovalci nekaterih skakalnih klubov, mladinske reprezentance in B selekcije.
Bil je ravno dan po velikih spremembah v vrhu slovenskega skakalnega športa. Zato ni nič čudnega, da Primož Ulaga, ki ni prišel v poštev za v.d. glavnega trenerja, pred trgovino Elana v Begunjah ni bil ravno najboljše volje. Zato pa se je na opazovalnem stolpu stodva-jset meterske skakalnice v Beljaku lepše držal Luka Koprivšek, saj je že vedel, da bo s funkcije trenerka B reprezentance napredoval v pomočnika v.d. glavnega trenerja slovenskih skakalcev.
Osemnajstletni Tomaž Murko, ki je začel bolj za hec kot za res skakati že s štirimi leti, je bil dve leti nazaj mladinski državni prvak. Tomaž se lahko pohvali tudi s točkami v inter-kontinentalnem in alpskem pokalu, v letošnji sezoni pa se bo potegoval za točke v interkon-tinentalnem in ICA pokalu. “Finance v ljubenskem skakalnem klubu niso urejene. Doslej je naše delo največ
NOGOMETNA
financiral oče. Pred dnevi smo podpisali pogodbo z BTC-jem, tako da se bodo pogoji dela končno izboljšali,” je o razmerah na Ljubnem povedal Tomaž.
Njegov vrstnik in prijatelj Robi Kopušar je pohvalil delo Alojza
Tomaž Murko na zaletišču 120 meterske skakalnice
V
Robi Kopušar je treniral kljub bolezni
Murka in ga označil kot prizadevnega trenerja. Tako se Iju-benski skakalci kondicijsko pripravljajo vsakodnevno, bodisi v telovadnici bodisi v fitnes centru. Trikrat tedensko - če je sneg - trenirajo v Planici, letos tudi v Beljaku. Po tistem, ko je Robi začel skakati s sedmimi leti, je osvojil naslov pionirskega državnega prvaka, zmago na pokalu Cockta, alpskem pokalu, nabiral si je točke evropskega pokala. Letos želi zbrati čim več točk evropskega pokala.
“Lani sem naredil že 170 skokov na devetdeset in stodva-jset metrski skakalnici - poleti
SOLA BRANETA OBLAKA
12. šola - Lošinj, od 26. do 30. decembra 1995
Začetek šole seže v januar 1989, ko se je odvijala prva akcija v Novem gradu z udeležbo 80. mladih nogometašev vseh starostnih kategorij.
Nastanku šole sta botrovala Brane Oblak in Matjaž Jakopič, ki je alfa in omega šole vsa ta leta, ki se je izkazal kot dober organizator ter vrhunski strokovnjak in učitelj mladih nogometašev. Vsa ta leta so s šolo sodelovali skoraj vsi vrhunski nogometni strokovnjaki v Sloveniji in zamejstvu z g. Verdenikom (selektor slovenske reprezentance), g. Zavrlom, g. Cornom in ostalimi. Največji dogodek za mlade nogometaše, ki jih je do sedaj bilo že več kot 300, pa je vsekakor srečanje in treniranje z legendo slovenskega nogometa, Branetom Oblakom, po katerem se šola tudi imenuje. Da pa šola lahko ysa ta leta uspešno deluje, skrbijo neumorni nogometni entuziasti. To so Matjaž Jakopič
(vodja šole) in njegovi sodelavci Rado Kreft, Franc Sivka in Stojan Golob. Ne pozabimo pa tudi na pokojnega Mira Slaparja, ki je bil učitelj mladih nogometašev od vsega začetka. Šola je do sedaj sodelovala na številnih mednarodnih tekmovanjih in samostojnih akcijah z ekipami iz celega sveta s katerimi še sedaj sodelujejo in gojijo pristne stike ter načrtujejo bodoča gostovanja. To so ekipe iz: Amerike, Argentine, Japonske, Italije, Anglije, Češke, Bolgarije, Francije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške, Španije, Avstrije, Holandije in Nemčije. Namen šole je vzgojiti čim več dobrih nogometašev, ki bi se uveljavili širom Slovenije, predvsem pa poštene in dobre ljudi. Rezultat šole do sedaj sta že dva igralca, ki igrata za svoje ekipe v prvi slovenski nogometni ligi: Tonči Žlogar (Izola), Ermin Rakovič (Publikum) in 19 reprezentantov v različnih mladih selekcijah.
Sodelovanje nogometne šole Braneta Oblaka z NK KIV Vransko in OŠ Vransko
Tudi lošinjske šole, ki se je odvijala od 26. do 30. decembra 1995, so se udeležili mladi nogometaši NK KIV Vransko. Sodelovanje NK KIV Vransko in OŠ Vransko z nogometno šolo seže preko Miha Goloba (eden izmed redkih udeležencev vseh šol in akcij) v sam začetek delovanja šole in uspešno traja vse do danes. Med tem časom so skupaj organizirali veliko turnirjev, največji med njimi pa je vsekakor NIKE PREMIER CUP Vransko 95.
V tem času je iz njihove sredine šolo obiskovalo in z njo sodelovalo okrog 25 mladih nogometašev ter mentorja Marjan Kozmelj in Marija Satler, ki sta aktivno sodelovala na zadnji njihovi akciji, s katere so nam poslali pozdrave. Ne smemo pa pozabiti na starše mladih nogometašev, brez katerih ne bi uspela nobena šola in akcija.
650 na plastičnih skakalnicah. Najpomembnejše je dopolnjevati kondicijo in se na tekmovanja psihično pripraviti,” je menil Robi Kopušar.
Na skakalnici v Beljaku smo se prepričali, da sta Ljubenca odlična skakalca. Če bi na Ljubnem imeli vsaj približno tako ugodne razmere, kot jih imajo skakalci v Beljaku, bi Slovenci zagotovo imeli nove prvake.	F. F.
SAVINJSKA REKREACIJSKA KOŠARKARSKA LIGA AS-KLASJE POLZELA 95
Tekma za 7. mesto Garant : ŠD Vrbovec 30 : 44
................ c
.................
Prebold : Rossi Laško 45 : 62
H ŠD Andraž “
TEKME ZA
KONČNO RAZVRSTITEV RezaUati PtAV-OFF (,4.1.1996)
Veliki play-off (od L do 4. mesta) 8.30 tekma za 3. mesto Pizzeria 902 : Celje ZT ,0.00 tekma za 1. mesto Ciklosport TVD Mozirje
KLASJE CELJE
pokrovitelji pa so:
VRANI' POLZELA
OLZELA !A VELENJE
1A VINO ŠMARTNO
____
»STIŠČERAI VINJSKA TRGOVSKA RUŽBA ŽALEC
ŠEMPETER
SOVINA PUCKMEISTER IRALIT ŽALEC
GLAS Suvinjslic
RIM IN SLOVENCI
Slovenci smo še posebej ponosni na domovino takrat, ko priromamo v kakšno drugo državo in tam s ponosom zagledamo plapolanje slovenske zastave s kakšnega droga.
Eden izmed mnogih minaretov sredi Rima.	Foto: D. L.
Tako tudi v Rimu, na eni glavnih cest, na Via della Con-ciliazione 10, Slovence in obisko valce iz vsega sveta pozdravi slovenska zastava, ki zastira pogled na Berninijevo stebrišče in Michelangelovo kupo lo v ozadju. Vatikanski in malteški grb obkrožata slovenskega, ki tako opozarja mimoidoče, da ima tukaj prostore veleposlaništvo Repub like Slovenije pri Svetem sedežu. Tako sta ta slovenski grb in ulična številka 10 primerna izhodiščna točka, od koder romarji ponavadi krenejo k papeževi avidi-enci.
Papeževe besede: "Dobrodošli romarji iz Slovenije, blagoslavljam Vas in ves slovenski narod," so bile glas, ki je vso svetovno javnost opozarjal na slovenski narod, na njegovo vernost, samo bitnost in bogato kulturo. Vse to se je dogajalo že takrat, ko Slovenci še nismo imeli svoje, mednarodno priznane države. V minulih
letih so tako stekli vsi organizacijski postopki pri vzpostavljanju popolne cerkvene in državne samostojnosti Slovenije, kot so ustanovitev slovenske škofovske konference, imenovanje prvega nuncija v Sloveniji ter obisk predsednika republike Milana Kučana in veleposlanika Stefana Faleža pri svetem očetu, papežu Janezu Pavlu II.
V Rimu so mnoga leta poglabljali bogoslovna znanja duhovniki in bogoslovci z vsega sveta. Mnoge pokrajine cerkve, redovi in kongregacije so v Rim pošiljali svoje najboljše študente, da bi se tukaj izpopolnili v znanju in opravili študij teologije. Poleg redovnih hiš so tako v Rimu nastajali narodni zavodi, ki jih je še danes zelo veliko. Tako imajo tu svoj zavod za vzhodne vede, Hrvatje imajo svojega, za nemške dežele pa je v Rimu kar nekaj zavodov, kot so
Germanik, Tevtonik in De an-ima.
V	Rimu so svoja znanja poglabljali tudi slovenski bogoslovci in duhovniki. Vsako leto jih je več, mnoga leta pa so bili gostje v omenjenih zavodih. Danes pa imajo ti Slovenci v Rimu svojo, slovensko hišo. Že smisel Slomškovega prizadevanja je bil, da morajo Slovenci imeti svojo škofijo. Tako so slovenski duhovniki v Rimu ustvarili svoj zavod, ki je plod prizadevanj in dolgoletnih
želja.
V	povojnih letih so tako z veliko mero vztrajnosti uspeli odpreti slovenski zavod, Slo-venik. Končni uspeh je bil tako kronan leta 1960, ko je bila izdana ustanovna listina Slo-venika. Slovenski verniki iz vsega sveta so pomagali in zbirali prispevke, prav tako pa je pristopilo društvo "Slomšek" v Rimu, tako da je Pavel VI. 9. maja 1969 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo primerne hiše. Novi dom je bil tako odprt 19. maja 1973, ko je v
gospoda Maksimiljana Jezernika.Slovenik na Via Apia v Rimu je tako izpolnil vrzel v slovenskih cerkvenih ustanovah, rimski podobi mednarodnih ustanov pa je dodal še slovensko potezo, ki nas povezuje z ostalimi narodi, obenem pa ohranja slovensko pristnost in identiteto.
Dom Slovenik je 22. novembra 1990 obiskal tudi papež Janez Pavel in ob obisku dejal: "Zelo sem vesel, da sem danes tukaj, v Sloveniku, in da vodim to slovensko evharistično slavje. Zelo sem vesel, ker vidim okrog Kristusovega oltarja zbrane drage brate v škofovski službi, rektorja in gojence Papeškega slovenskega zavoda, ki so se v tridesetih letih tukaj v Rimu izpopolnjevali v visokih teoloških cerkvenih študijih..."
Ob papeževem obisku pa je rektor Slovenika Maksimiljan Jezernik dejal: "Vaša navzočnost v Slovenskem zavodu pomeni veliko priznanje vsem, ki so pred tridesetimi leti, kljub
Rim s kupole bazilike Sv. Petra	Foto: D. L.
Rim priromalo kar 2000 Slovencev. Tako danes ta dom nudi tudi romarjem, ki se tu znajdejo po naključju ali pa orgnanizi-rano prijetno, slovensko zatočišče, predvsem pa izredno prijazen sprejem slovenskih nun in seveda rektorja Slovenika,
vsem nasprotnim izgledom, zaupali in z nemajhnimi žrtvami uresničili delo, ki ga je danes blagoslovil Petrov naslednik."
Duška Lah Prihodnjič: Park Tivoli in rimske fontane
Dr. France Susman___________
ESENSKA POSLANICA MIRU
6. Novorojeni po izpiranju gnojne notranjosti
1.	Govorimo vam v živem jeziku živega Boga, Po Svetem duhu Nebeškega očeta.
2.	Še ni nobenega med vami, ki bo razumel vse to, kar govorim.
3.	Ta, ki vam razlaga spise, vam govori v mrtvem jeziku ljudi skozi svoje bolno in umrljivo telo. Zato ga lahko vsi ljudje razumejo, kajti vsi ljudje so bolni in vsi so v smrti.
4.	Nihče ne vidi luči življenja. Slepec slepca vidi po temnih stezah greha, bolezni in trpljenja in na koncu vsi padajo v jamo smrti.
5.	Oče me je poslal, da bi vam prižgal luč življenja, ki bo svetila pred vami. Luč razsvetljuje sebe in temo, toda tema pozna samo sebe in ne pozna luči.
6.	Še veliko bi vam imel povedati, toda vi tega še ne morete nositi.
7.	Kajti vaše oči so navajene teme in polna luč Nebeškega očeta bi vas oslepila. Zatorej še ne morete razumeti tega, kar vam govorim o Nebeškemu očetu, ki me je poslal k vam.
8.	Sledite torej naprej samo zakonom svoje Zemeljske matere, o kateri sem vam govoril.
9.	Ko bodo njeni angeli očistili in prenovili vaša telesa in okrepili vaše oči, boste sposobni prenesti luč svojega Nebeškega očeta.
10.	Ko boste sposobni strmeti v svetlobo opoldanskega sonca z nezastrtimi očmi, takrat boste lahko gledali v bleščečo luč našega Nebeškega očeta, ki je tisočkrat močnejša kot svetlost tisočerih sonc.
11.	Toda kako boste gledali luč našega Nebeškega očeta, ko pa še svetlobe plamenečega sonca ne morete prenesti?
12.	Verjemite mi, sonce je kakor plamen sveče nasproti soncu resnice Nebeškega očeta.
13.	Ne imejte torej drugega kot vero in upanje in ljubezen. Resnično vam povem, nagrada ne bo izostala.
14.	Če verjamete v moje besede, verjamete v tistega, ki me je poslal, v tistega, ki je gospodar vsega in s katerim je vse mogoče.
15.	Kajti kar je nemogoče za ljudi, vse to je mogoče za Boga.
16.	če verjamete v angele Zemeljske matere in izpolnjujete njene zakone, vas bo vzdrževala
vaša vera in ne boste nikoli zboleli.
17.	Upajte tudi v ljubezen svojega Nebeškega očeta, kajti kdor zaupa vanj, ne bo nikoli prevaran in ne bo nikoli videl smrti.
18.	Ljubite drug drugega, kajti Bog je ljubezen in tako bodo njegovi angeli vedeli, da hodite po njegovih poteh. In takrat bodo vsi angeli prišli pred vaše obličje in vam služili.
19.	In satan z vsemi grehi, boleznimi in umazanijami bo zapustil vaše telo.
20.	Pojdite, odpovejte se svojim grehom, pokesajte se, krstite se, da boste ponovno rojeni, in ne boste več grešili.
21.	Potem je Jezus vstal. Toda vsi drugi so obsedeli, kajti vsakdo je čutil moč njegovih besed.
22.	Polna luna se je prikazala izza oblakov in ogrnila Učitelja s svojim sijem.
23.	Iz njegovih las so se dvigale iskre. Stal je med njimi v mesečini in videti je bilo, kot bi lebdel v zraku.
24.	Nihče se ni premaknil in ni bilo slišati nobenega glasu.
25.	Nihče ni vedel, koliko časa je preteklo, kajti čas je obstal.
26.	Razprl je roke proti njim in rekel: "Mir z vami."
27.	Nato je odšel kot dih vetra, ki šelesti nad drevesnimi listi.
28.	Še dolgo potem so zbrani mirno sedeli in se nato drug za drugim tiho prebujali kakor iz dolgih sanj. Toda nihče ni odšel kakor da bi besede njega, ki je odšel, še vedno zvenela v njihovih
ušesih. Sedeli so, kot bi poslušali čudovito glasbo.
29.	Naposled pa je nekdo skoraj plašno rekel: "Kako lepo je tukaj," drugi pa: "O, da bi bila ta noč večna," in drugi: "Da bi bil On vedno z nami. Resnično je božji poslanec, kajti v naša srca vsadil upanje."
30.	Nihče ni želel oditi domov, rekoč: "Ne grem domov, ker je tam temno in žalostno. Zakaj bi odšli domov, saj nas doma nihče ne ljubi."
31.	Tako so govorili o tem, kajti skoraj vsi so bili revni, hromi, slepi, pohabljeni, berači, brezdomci, zaničevani v svoji bedi ti, ki so bili rojeni za iskanje usmiljenja in zatočišča v tujih hišah.
32.	Celo tisti, ki so imeli svoj dom in družino, so rekli: "Tudi mi bomo ostali z vami," zakaj vsakdo je čutil, da so besede tega, ki je odšel, z nevidnimi nitmi vse povezale med seboj.
33.	In vsi so čutili, da so bili znova rojeni. Pred seboj so videli svet, poln svetlobe celo tedaj, ko je bila luna skrita za oblaki. V srcih vseh so vzcveteli cvetovi čudovite lepote in veselja.
34.	Ko so se na obzorju prikazali prvi sončni žarki, so vsi začutili, da je to sonce prihajajočega božjega kraljestva. In radostno so šli božjim angelom naproti.
35.	Veliko nečistih in bolnih je sledilo Učiteljevim besedam in poiskali so bregove mrmrajočih potokov.
36.	Odložili so čevlje, postili so se in prepustili svoje telo angelom zraka, vode in sončne svetlobe.
37.	Angeli Zemeljske matere so jih objeli in prevzeli njihova telesa tako znotraj kot zunaj.
38.	Vsi so videli vse zlo, grehe in nečistosti, kako so jih naglo zapuščali.
39.	Dih nekaterih je postal tako smrdeč kot tisti, ki prihaja iz drobovja. Nekateri so bruhali in smrdljiv izvržek je prihajal iz njihove notranjosti.
40.	Vse te nečistosti so se izlivale iz njihovih ust. Pri nekaterih skozi nos, pri drugih skozi oči in ušesa.
41.	Mnogim med njimi je lil priskuten in ogaben pot z vsega telesa, po vsej koži.
42.	Na mnogih udih so se jim odpirali mnogi gnusni tvori, iz katerih je prihajala umazanija z gnusnim smradom; seč jim je obilno tekel iz njihovih teles; njihov seč je bil gost in se je posušil in postal lepljiv kot čebelji
med; pri nekaterih je postal skoraj rdeč ali črn in skoraj tako trd kot rečni pesek.
43.	Kolcalo se jim je in iz njihovega dobrovja so bruhali smrdljivi vetrovi kot dih hudičev. Njihov smrad je postal tako nevzdržen, da ga nihče ni mogel prenašati.
44.	Ko so se krstili, je angel vode vstopil v njihova telesa in izpral iz njih vse gnusobe in nečistosti prejšnjih grehov. Kakor padajoč gorski potok je drlo iz njihovih teles brezštevilna trda in mehka gnusoba.
45.	Tla, kamor so tekle te vode, so bila onesnažena in smrad je bil tako močan, da ni mogel nihče ostati tam.
46.	Zli duhovi so zapustili njihovo drobovje v obliki brezštevilnih črvov, ki so se zvijali v blatu notranjih nečistoč. Zvijali so se v onemogli jezi, potem ko jih je angel vode izvrgel iz drobovja človeških sinov.
47.	Nato se je spustila nanje moč angela sončne svetlobe in poginili so v obupnem zvijanju, zatrti pod nogami angela sončne svetlobe.
48.	Vsi so se zgrozili, ko so videli vso to satanovo gnusobo, pred katero so jih rešili angeli.
49.	Zahvalili so se Bogu, ki jim je poslal angele v odrešenje.
50.	Med njimi je bilo nekaj takih, ki so jih mučile mučne bolečine in se niso hotele ločiti od njih. Ker niso vedeli, kaj naj store, so se odločili, da pošljejo enega izmed njih k Učeniku, kajti zelo so si želeli, da bi bil med njimi.
51.	Ko sta dva odšla, da bi ga poiskala, so zagledali Učitelja, ki se jim je bližal po obrečju reke. Njihova srca so se napolnila z upanjem in radostjo, ko jih je pozdravil: "Mir z vami."
52.	Želeli so ga vprašati o mnogočem, toda na svoje začudenje se niso ničesar domislili. Nato jim je Jezus rekel: "Prišel sem, ker me potrebujete."
53.	Eden je zaklical: "Gospod, resnično te potrebujemo. Pridi in reši nas naših bolečin!"
Stran 28
ZDRAVA PREHRANA -KVALITETA ŽIVLJENJA
Za nami je praznično obdobje in z njim cela vrsta pojedin. Slovenci smo znani kruhovci, saj skorajda ni obroka brez kosa kruha. To naše početje našim želodcem ne ugaja najbolj. Čim manj ga pojemo, tem boljše je za naše želodce. Za občasno uživanje pa recept, kako si kruh lahko pripravimo sami doma. Vzamemo kilogram polnovredne moke, žlico soli in premešamo. V toplem sojinem mleku raztopimo 30 g kvasa in dodamo še malo rjavega sladkorja. Namesto mleka lahko damo tudi vodo. Pustimo nekaj časa vzhajati. Vzhajano kvasno zmes damo k moki, dolijemo toplo vodo in začemo mesti, tako dolgo, dokler ne dobimo čistega, srednje čvrstega testa. Po potrebi dodajamo še vodo ali moko. Tako pripravljeno testo pokrijemo s krpo in ga pustimo počivati najmanj pol ure. Pekač namažemo z margarino zelo na tanko. Iz testa oblikujemo tri štručke in jih položimo na pekač. Pečemo približno dobre pol ure v pečici, segreti na 200 stopinj C. Peka kruha pa lahko postane tudi igra. Občasno lahko v prej omenjeno zmes dodate tudi žlico ali dve hladnega prešanega olja. Lahko tudi kombiniramo več vrst moke. Polnovredni moki lahko dodamo še koruzno, ajdovo, sojino, rženo moko. Samo eno ali vsake malo. Občasno lahko zamesimo v kruh tudi razna semena, kot so laneno, sezam, bučnice, lahko tudi ovsene kosmiče. Semena lahko potrosimo tudi po kruhu. Lahko pa spreminjamo tudi oblike. Tako lahko naredite tri svaljke, jih stisnete skupaj in spletete v kito. Po vrhu obvezno posujemo s semeni. V testo lahko vmesimo tudi rozine ali na koščke narezane fige, nasekljane orehe, lešnike. Seveda obstaja še mnogo drugih kombinacij, ki pa jih prepuščava vaši domišljiji.
V enem od prejšnjih člankov ste lahko prebrali, kako si doma pripravimo TOFU. Med izdelavo le-tega nam je ostala zmleta soja, ki ji pravimo tudi okara. Iz okare lahko naredimo sojine polpete. Če pa si tofuja ne pripravljamo doma, lahko sojine polpete naredimo iz sojinih
kosmičev. Najprej jih namočimo za 20 minut. S cedilom iztisnemo odvečno vodo. V to maso damo razne začimbe (peteršilj, sol, poper, majaron) in zdrobljen korenček. Ko smo vse premešali,^ lahko oblikujemo polpete. Če imamo premehko maso, dodamo še malo drobtin. Lepo izoblikovane polpete pečemo tri minute.
Na ta način lahko pripravimo tudi žitne polpete, ki vsebujejo ržene, pšenične, ovsene, sojine, krompirjeve kosmiče, zraven pa dodamo še zelenjavo.
Polpeti so bogati z beljakovinami in dietnimi vlakninami.
RECEPT:
Zajtrk:	Polnovredni pšenični
zdrob
Pšenični zdrob zakuhamo v vrelo sojino mleko, ki smo ga osladili z medom. Po želji lahko dodamo še žlico kakava.
Kosilo: Pečena polnjena paprika, krompir v kosih in solata iz rdeče pese
Na osebo računamo dve papriki. Papriko očistimo semen in jo operemo. Naredimo nadev. Teksturirane sojine kosmiče prelijemo z vodo in pustimo nekaj časa namočene. Odcedimo in iztisnemo odvečno vodo. Dodamo nekaj žlic sojine moke, dve žlici olja, sol, sojino omako, poper, malo strtega česna, peteršilj. Po želji lahko v zmes vmešamo tudi na drobne koščke narezan tofu. Masa ne sme biti ne pretrda ne premehka. S to maso napolnimo paprike. Olupimo krompir in ga narežemo na pol centimetra debele rezine. Pekač namažemo z oljem in nanj položimo polnjene paprike, po preostalem delu pa porazdelimo krompir. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, približno 40 minut. Ko je pečeno, krompir poškropimo s sojino omako.
Večerja:	Mešanico kosmičev
namočimo v vodo. Odvečno vodo iztisnemo, kosmiče prelijemo z jabolčnim sirupom, dodamo kokosovo moko in premešamo.
Pa dober tek! Lidia in Peter
Daniel ben Akiba
VSEM VERSKIM
SKUPNOSTIM V SLOVENIJI
Tale prva letošnja številka Vašega časopisa je kot nalašč, da se ozrem nazaj oziroma, da zapišem besedico ali dve o dosedanjem delu pri urejanju tele rubrike. Dobra polovica verskih skupnosti v Sloveniji je že bila opisana na teh straneh: ene bolj, druge manj obširno, odvisno od njihovih lastnih predstavitev v brošurici VERSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI, ki je pred dobrim letom in pol izšla z blagoslovom Vlade RS pri njenem Uradu za verske skupnosti. Kakor koli, ostale verske skupnosti bodo opisane v Vašem časopisu v
letošnjem letu.
Med pisanjem in urejanjem tele rubrike pa vsekakor nisem mogel ostati neprizadet, zelo težko pa sem ostajal tudi povsem objektiven, kar naj bi kot novinar bil. Gre namreč za vsebine, ki so odločilne za človekovo pojmovanje stvarstva, njegovo razumevanje in občutenje Boga, skratka, za stvari, ki sodijo v domeno tako imenovane duhovnosti; slednja pa je pravzaprav tisto, zaradi česar smo sploh ljudje. Pa ni moj namen, da bi zdajle filozofiral ali pa poskušal teološko ali teozofsko iskati stičišča in razlike med posameznimi že opisanimi verskimi skupnostmi. Z velikim veseljem prepuščam to jalovo opravilo tistim, ki se imajo za poklicane in izbrane.
Bom pa na kratko povedal tole:
- Bog (Resnica, Višji jaz. Narava, Višja sila...) je eden,
saj o istem ne obstaja več Resnic. Ni važno, kako ga kdo imenuje, važno je dojeti dejstvo, da bi si Boga, v kolikor ne bi obstajal, ljudje izmislili. Bog je in bo ostal avtentična potreba duše, referenčna točka zavesti in ozadje, na katerega se riše Svet. Pa ne le to...
-	Spori med posameznimi reli-
gijami, med vero in gnozo, med posameznimi	zagovorniki
različnih in raznorodnih samou-resničitvenih metod so navadna neumnost! Bog je stvari ustvaril ravno takšne, kakršne so, človek pa jih je imenoval. Gre torej za spore zaradi različnih interpretacij istega: kot bi se malčki v peskovniku prepirali, čigava lopatka je boljša... S te točke zrenja je ateizem ravno tako verodostojna religija kot Islam, gnoza ni nič slabša od Krščanstva in čaščenje demonov v Avstraliji nič bolj nazadnjaško od Skupnosti za zavest Krišne...
-	Ker smo vsi otroci istega Očeta, čeprav ga različno imenujemo, smo bratje! Med brati pa naj vladajo Strpnost, Ljubezen in Mir, kajti le tako bo človeštvo postalo harmonična celota, ne glede na dejstvo, kakšne barve so lopatke, katerimi se malčki igramo peskovniku!
%
:xm
Obilo notranje spokojnosti voščim!
INTERLARO AVTO d.o,.
ŠENTRUPERT 41, 63303 GOMILSKO mobitel: 0609 616-436
Telefon: od ponedeljka do petka 063 726-064, 481-806 (8.00 - 16.00) Telefon: sobota, nedelja in prazniki 063 443-585 (9.00 -15.00)
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL
<Sg> TOVOTA
-	za nova in rabljena vozila uredimo kredite ali leasing do 4 let
-	na zalogi nova vozila
-	sprejemamo naročila za ves Toyotin program novih vozil
za letnik 96 z 10% kavcijo nabavne vrednosti novega vozila
-	informacije na zgoraj navedene telefonske številke
TEHTNICA - RAVNOTEŽJE ODNOSOV
Znamenje Tehtnica traja od 24. septembra do 23. oktobra. Pri nas je to eno najlepših obdobij leta, narava se obda s krasnimi barvami, sonce je še vedno prijetno toplo in nam še daje obilno svojo energijo. Tudi trgatev prispeva k veselemu in prešernemu razpoloženju, sončni zahodi pa so prava nebeška predstava barv in oblakov.
Vladar Tehtnice je planet Venera. To je drugi planet osončja in simbolizira energije lepote, prijetnosti, ugodja in uglajenosti. V Rimu je bila Venera boginja ljubezni. Bila je istovetna z Afrodito pri Grkih; po njihovem mitu je bila rojena iz morske pene.
Tehtnica spada k zračnim elementom, in to prispeva k njeni lahkotnosti in razumskosti. Njena glavna naloga je, da spravlja ljudi in stvari v ravnotežje. Pri ljudeh to počne z mnogo takta in diplomacije. Tehtnica je prepričana, da so v življenju najpomembnejši skladni partnerski odnosi in je pripravljena za njih spregledati marsikatero resnico ali
manj prijetno stran življenja. Sama sebi se zdi nepopolna, če ob njej ni partnerja. Dojema se kot polovično bitje, ki po svetu išče svojo idealno polovico. Zato jo najdemo pogosto v družbi, na zabavah, koncertih, razstavah, kjer združuje svojo potrebo po lepem z željo po druženju. Tehtnica se rada lepo obleče in tudi drugače so pogosto fizično lepi ljudje ki so tudi šarmantni. Ves čas signalizirajo okolici, da si želijo prijetne družbe, smeha in partnerstva. Tehtnica ne zna biti sama, ker to dojema kot neravnotežje: drugo skodelico na vagi želi obtežiti s primernim človekom. Je precej romantična, erotična, mimogrede se naveže na drugega, čeprav to ni nujno kakšna resna in dolgotrajna zveza. Pomemebnejši ji je stik kot pa kvaliteta stika, važno je, da ni sama. Pri tem se bo izogibala vsem grobostim in izrazitim konfliktom, odnose gladi in jih dela prijetne. Ljudje jo dojemajo v glavnem kot simpatično in široko, ker sprejema človeške različnosti in jih uravnotežuje v prijetno skupnost. Tudi na zunaj kažejo svojo nagnjenost k lepim stvarem, rade se lepo oblačijo, naličijo, obleka je skladna in neupadljiva, giblje se med lepimi stvarmi v urejenem stanovanju. Pogosto lep videz prikriva pomanjkanje globljega razumevanja in prijazno kramljanje sposobnost soočenja z globino partnerja. Večkrat so nekako lenobne in neodločne ravno zato, ker se izogibajo grobim konfliktom, ki vsebujejo več (neprijetne) energije in hitro reševanje. Če želijo kaj doseči, to storijo tako, da povečajo “količino" šarma in zapeljivosti, redkokdaj udarijo 5 pestjo po mizi. Napredujejo zlepa, s šarmom, nasmehom, priliznenostjo ali z majhnimi goljufijami, kot so erotični namigi, zapeljivimi smehljaji, kratkim krilom, naličenostjo, novo obleko, parfumom ipd.
Začetni razvoj Tehtnic gre preko velike
površnosti, poceni šarma in nepristnega ugajanja. Je zelo neodločna, kompromisarska, pretvarja se, ni ji težko lagati in si nadeti masko. Ker ni sposobna globljih čustev, na veliko manevrira, hlini, se prilagaja, tudi spletkari in daje videz urejenih odnosov, prijetnega partnerstva. Z lepo površino kompenzira plitko globino.
/T7\No napreduje na poti življenja, postane VM/ Tehtnica mnogo bolj zanesljiva. Še vedno goji dobre odnose, a so mnogo bolj pristni kot prej. Ne skriva problemov, najde ravnotežje med kompromisom in odločnostjo. Življenja ne olepšuje z lažnimi maskami. Partnerstvo je zmes uravnoteženega popuščanja in iniciativnosti.
Če je Tehtnica zavrta, je zelo nebogljena. \TyČeprav si na tihem zelo želi kontaktov, Jm uspe vspostaviti zelo malo. Je osamljena,
nedružabna, brez iniciative. Če že najde partnerja, se obesi nanj in mu ni v nobeno oporo. Tudi v tej zvezi se čuti znova
osamljeno, ker je partnerstvo prazno in neenakopravno. Rada zbeži v sanjski svet.
a&Šj:- Če pade Tehtnica v drugi ekstrem, se
^ prelevi v vetrnjaka brez primere. Povsod išče in najde kontakte, ni izbirčna pri partnerjih, vidi le lepo in neproblematično stran ljudi. Na daleč se izogne vsem grdim platem življenja in goji maske lepote in uživanja. Vsa je sladkobna in opazna, modno oblečena in nekoristna. Ne zanašajte se nanjo.
Naloga Tehtnice je torej, da se potrudi za pravo partnerstvo. To pomeni, da ne sme zapirati oči pred konflikti, ampak prek njih razvijati globlje odnose. Sprejeti mora partnerjevo in svojo drugačnost ter ju opuštevati. Navaditi se mora tudi ustrezne samostojnosti, da ne bo njeno življenje odvisno samo od partnerja. Odnose mora utrjevati in vzdrževati.
Na telesu Tehtnici pripadajo ledvice, mehur, spolni organi, koža in vene. Tako so njene tipične bolezni vnetja ledvic in mehurja, spolne (venerične!) bolezni, akne, plesni, krčne žile ipd.
Poklici, ki so tipični za tehtnico, so: kozmetičar, oblikovalec, trgovec itd. Za tehtnico so primerni poklici, ki se opravljajo v lepem okolju ali imajo opraviti z dragocenimi predmeti ali z urejanjem odnosov med ljudmi. Tehtnica zelo rada dela v partnerstvu in tako razdeli skrbi in uspehe. Vsekakor zanjo niso težaška dela v grdem in neprijetnem okolju.
Zapomnimo si ključne besede, ki opisujejo Tehtnico:
Yr'r	lastnosti
šarm	neodločnost
dober partner	flirt
prijaznost	sugestibilen
hannomzirajoc	uživaški
diplomatski	površen
Napisal: trigon ©
Vabim vas na
XXXIIh TEČAJ OSEBNEGA RAZVOJA
"Moč zavedanja1"
z osnovami avtogenega treninga, meditacije in vizualizacije
INF: DR. MATJAŽ LESJAK 715-731
Ja, jaz sem klicala na pomoč. Bi mu lahko pomagali?
SAVINJSKI VESELJAK
TAKO NE GRE VEČ!
Pred dnevni je prilomastil v uredništvo pisec rubrike Savinjski veseljak.
"Tako pa ne gre! Ali so Savinjčani res same cmere in nergači? Nihče se ne pokorajži, da bi napisal kaj veselega. Jim že pokažem! Začel bom pisati le sole o Savinjčanih," je zagrozil.
In resje. Pred vami je nekaj takega. Že kmalu po izidu zadnje številke je imel urednik na mizi naslednje:
010.	BO VSAJ GVIŠNA
Micka ni mogla imeti otrok. Vsa obupana je obhodila vse mogoče zdravnike, ki bi ji lahko pomagali, pa nič. Ko pa ji je še ciganka iz kart prebrala, seje odločila, da posvoji otroka. Po vseh pregledih in testih o vzgojnih sposobnostih, se ji je prižgala zelena luč. Odpravila seje v Ljubljano v Zavod za najdenjčke po tako zaželenega otroka. Sestra jo je popeljala v sobo, kjer so v pokritih košaricah ležali dojenčki.
Takoj, ko je vstopila, je, kot bi strela treščila, rekla: "Tistega ta tretjega bom vzela!"
Prijazna sestra seje kar zdrznila. Zato jo je pregovarjala: "Dobro premislite, sedaj je čas, da se odločite, kot vam je volja."
"Saj nisem cagava kot tisti vaši Savinjski veseljaki, kar sem rekla, mora tudi obveljati," je trmasto vztrajala.
Sestri je postalo nerodno, kjub temu je povedala: "Ja, veste gospa, tisti je pa črne!" "Nič hudega," je korajžno odgovorila Micika, "Bom vsaj gvišna, da ni Savinjčan!"
011.	KATERA BO IGRALA LEPOTICO
V časopisu je izšel razpis za glavno vlogo v filmu lepotica in zver. Savinjčanka se prijavi in na veliko presenečenje je tudi izbrana. Takoj je pohitela k svoji sosedi, da se pohvali. Soseda jo malo postrani pogleda in čisto resno vpraša: "Povej no, katera pa je dobila vlogo lepotice?"
012.	KDO PA PSA KAM POŠILJA
Micika priganja Franca, naj gre takoj v trgovino, čeprav zunaj vliva. Ker se Francu ne gre po takem vremenu, se izgovarja: "Po takem vremenu še psa ni dobro ven pošiljati!"
"Kdo ti pa pravi, da mora tudi pes s teboj!"
013. BOŠ DOMA ALI NE
Žena se huduje na moža, ki spet ni prišel pravočasno na kosilo: "Ura je že štiri popoldne, kako moreš sedaj še zahtevati kosilo?”
Mož se razjezi in pokaže na mizo v kuhinji: "Tu mora biti vsakič, tudi ob štirih, pa sem doma ali ne!”
Žena odpre spalnico ter pokaže na posteljo: 'Tu pa se bo vsak večer ob osmih seksalo, pa si doma ali ne!"
NAROČILNICA:
Naročam-o GLAS Savinjske:
G 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT Q 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT
I I
I Telefon:. I
&
Podpis in žig:
Datum: _
Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu!
SfIRSfl d.o.o.
Velenjska cesta 12
63310 ŽALEC
Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov:
Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 63310 Žalec, do 26.1.1996.
Glavna nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT nagrado prispeva
Guma in obutev/ d.o.o.
Tolažilna nagrada: trimesečna naročnina na Glas Savinjske
.
Nagrajenci iz prejšnje Številke so:
1. nagrada:
Nataša Štor, Polzela 263,, Polzela Nagrado dobi v uredništvu.
Bernarda Jelen, Letuš. 19, Šmartno ob Paki
Rešitev križanke iz preišnie številke:

VELIKO SREČE
VAM ZELI GLAS SAVINJSKE
Stran 31
PRODAM avtoradio AIWA, ojačevalec subvufer, kretnico in zvočnike, lahko tudi po delih. Tel. 0602/22-843.
PRODAM OPEL VECTRO l,6i, 1.92, metalik modro, prevoženih samo 45.000 km, kupljeno pri nas. Prodam ali vzamem v račun cenejši avto; cena 17.900 DEM. Tel. 063/452-657.
PRODAM novo okno Termoton; širina 100 cm, višina 140 cm -Jelovica. Cena 20.000,00 SIT. Tel. 063/885-829 od 15.00 do 19.00 ure!
PRODAM klubsko mizico z okroglo stekleno ploščo premera 110 cm. Tel. 063/841-055.
PRODAM gradbeno parcelo z elektriko in vodo, gozd do Braslovškega jezera, njivo - skupaj izmera 1 ha 12 a 86 m2. Tel. 086/721-008.
PRODAM prtljažnik za smuči s ključavnico za Citroen BX. Tel. št. 063/713-262.
KUPIMO rabljeni element ORHIDEJA, zelen, 80 cm zgornji ali dva elementa - zgornji in spodnji. Tel. 063/707-030
Ali želite reklamirati v časopisu VROČE ZGODBE, ki se pojavljajo po vsej Sloveniji? Potem pokličite na naš telefon 0602/22-843.
VIVA
Pokličite v stiski!
Nudimo strokovno svetovanje, zaupnost, pomoč prijatelja in razumevanje!
Telefon 090-4154
(samo 78 SIT/0,5 min)
VSAK OD NAS IMA TEŽAVE,
VSI SKUPAJ PA IMAMO REŠITEV!
KLIC
V DUŠEVNI STISKI
CELJE
Telefon:
063/9781 vsak dan
od 15.00 do 22.00
VTV SPORED
ČETHTEK, I8.I.
09.15 Testni signal; 09.30 VIDEO TOP, ponovitev; 10.30 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, ponovitev 4. dela nanizanke; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program; ; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU m EPP; 20.05 VEČER Z DR. SUSMANOM : Q REINKARNACIJI; 21.05 PREBIVALIŠČE ZMAJEV, celovečerni film; 22.35 REGIONALNE NOVICE;. 22.40 HOROSKOP; 22.45 TV IZLOŽBA; 22.50 Videostrani do 24.00
PETEK, 19.1.
08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, konta kina informativna cJ J' ''''
Z DR. SUSAMNOM,
kontaktna informativna oddaja; 09.30 VEČER Z DR. SUSAMNOM, ponovitev pogovora; 10.30 PREBIVALIŠČE ZMAJEV, ponovitev
filma ; 12.00 Videostrani; 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja za otroke; 19.00 REGIONALNE NOVICE ; 19.05 Otroški program; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 ŽIVETI DANES, dokumentarna serija; 20.30 ZLOČIN IN STRAST, celovečerni film; 22.05 REGIONALNE NOVICE; 2Ž10 HOROSKOP; 22.15 TV IZLOŽBA; 22.20 Videostrani do 24.00
SOBOTA, 20.1.
09.15 Testni signal; 09.30 OTROŠKI MIŠ MAS, oddaja za otroke, ponovitev; 10,30 ŽIVETI DANES, dokumentarna serija, pono-
-očki
vitev; 10.55 ZLOČIN IN STRAST, ponovitev filma; [2.20 Videostrani;_19.00 Otroški pro-
gram: RISANKE; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 445.VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.35 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM: EURVTIIMICS, koncert v živo, J.del ; 21.25 SIRENE, 12. del policijske nanizanke; 22.10 HOROSKOP; 22.15 TV IZLOŽBA; 22.20 Videostrani do 24.00
NEDEUA, 21.1.
08.00	Testni signal; 08.15 SALTY, ameriška serija; 16. del: TETA CLEO ; pokrovitelj predvajanja: CANKARJEVA ZALOŽBA, d.d.; 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, oddaja za otroke, ponovitev; 09.40 444. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 10.00 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev; Tema: Smučanje; Gost: Ali Kuzmin; 10.50 445, VTV MAGAŽIN, informativni regionalni program, ponovitev; 11.20 EPP; 11.25 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK:ponovitev pogovora z gostom, L. Petrlctom; 12.25 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM : EURVTMICS, ponovitev koncerta; 13.15 Videostrani ; 15.00 VEČER Z DR. SUSMANOM - O REINKARNACIJI, ponovitev oddaje; 16.00 VIDEO TOP, ponovitev oddaje o rock glasbi; 17.00 PREBIVALIŠČE ZMAJEV, ponovitev filma; 18.30 HOROSKOP; 18.35 Videostrani do
24.00
PONEDELJEK, 22.1.
08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 445. VTV MAGAŽIN, informativni regionalni por-gram, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program: RISANKA; 19.30 TV IZLOŽBA: 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 ŽIVALI - UUBUENE ALI MUČENE; Gosta v studiu: Lea Eva Muller in Dušan Greifoner ; 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO; Mali koncert iz Glasbene šole Velenje; 21.35 REGIONALNE NOVICE; 21.40 HOROSKOP; 21.45 TV IZLOŽBA; 21.50 Videostrani do 24.00
TOBEK, 23.1.
09.15 Testni signal; 09.30 ŽIVALI - IJUBL-
ai, wrrsXr'»»r'v.	IO0Wta;
■LAŠBO,
JENE ALI MUČENE, ponovitev pogovora;
KLASIČNO GLASI
10.30 MINUTE ZA
glasbi; 21.05 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, 5. del nanizanke; 21.50 REGIONALNE NOVIQE; 21.55 HOROSKOP; 22.00 TV IZLOŽBA; 22.95 Videostrani do 24.00
ČETHTEK, 25 .1
09.15 Testni signal; 09.30 NAJ SPOT, ponovitev; 10.30 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, ponovitev 5. dela nanizanke; 12.00 Videostrani;
19.00	REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program: BREZREPI V AMERIKI, risani film, 3. del; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 ISKANJA SILVA TERŠKA, pogovor v studiu; 21.05 DVOJNA OSTRINA, film; 22.35 REGIONALNE NOVICE; 22.40 HOROSKOP; 22.45 TV IZLOŽBA; 22.50 Videostrani do
24.00
PETEK, 26.1.
08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 ISKANJA SILVA TERŠKA, ponovitev pogovora; 10.30 DVOJNA OSTRINA, ponovitev filma ; 12.00 Videostrani; 18.00 OTROŠKI MIS MAŠ, kontaktna oddaja za otroke; 19.00 REGIONALNE NOVICE ; 19.05 Otroški program; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 ŽIVETI DANES, dokumentarna serija; 20.30 GNEČA V ZAPORU, film; 22.05 REGIONALNE NOVICE; 22.10 HOROSKOP; 22.15 TV IZLOŽBA; 22.20 Videostrani do 24.00
SOBOTA, 27.1.
09.15 Testni signal; 09.30 OTROŠKI MIŠ MAS, oddaja za otroke, ponovitev; 10.30 ŽIVETI DANES, dokumentarna serija, ponovitev; 10.55 GNEČA V ZAPORU, ponovitev filma; 12.20 Videostrani; 19.00 Otroški program- RISANKE; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 447.VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.35 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM: EURVTHMICS, koncert v živo, 2.del ; 21.25 SIRENE, 13. del policijske nanizanke; 22.10 HOROSKOP; 22.15 TV IZLOŽBA; 22.20 Videostrani do 24.00
NEDEUA, 20 J f
08.00 Testni signal; 08.15 SALTY, ameriška serija; 17. del: ZLATI PRAH IN RIBE BISERNICE; pokrovitelj predvajanja: CANKARJEVA ZALOŽBA, d.d.; 08.40 OTROŠKI MIS MAS, oddaja za otroke, ponovitev; 09.40 446. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 10.00 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 'T"™'" Alpinizem; Gost: Mirko Lebar; 10.50 ^ MAGAZIN, informativni regionalni
09.15 Testni signal; 09.30 Ponovitev pogc 10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLA
K OGLEDU in EPP; 20.05 446. VTV MAGAZIN, informativni regionalni jjrogram;
20/30 ŠPORTNI TOREK; 20.50 ŠPORTNI GOST; Gost v studiu: Mirko Lebar; Tema:	VOHEK Offl 1
Apinizem; 21.10 HOROSKOP; 21.15 TV;	'**”•**
IŽLOŽBA; 21.20 Videostrani do 24.00
SBEDA, 24.1.
08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 446.
VTV MAGAŽIN, ponovitev; 09.55 ŠPORTNI TOREK ponovitev; 10.15 ŠPORTNI GOST,
Mirko Lebar, ponovitev; 12.00 Videostrani;
19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program: BREZREPI V AMERIKI, risani film, 2. del; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 NAJ SPOT, kontaktna oddaja d pop in dance
Tema: Alpinizem; Gost: Mirko Lebar; 10.50 447. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 11.20 EPP; 11.25 ŽIVALI - LJUBLJENE ALI MUČENE ponovitev pogovora ; 12.25 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM : EURVTMICS, ponovitev koncerta; 13.15 „ Videostrani ; 15.00 ISKANJA SILVA TERŠKA, ponovitev pogovora v studiu; 16.00 NAJ SPOT, ponovitev oddaje; 17.00 DVOJNA OSTRINA, ponovitev filma; 18.30 HOROSKOP; 18.35 Videostrani do 24.00
PONEDELJEK, 29.1.
08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 447. VTV MAGAZIN, informativni regionalni por-gram. ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program: RISANKA; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 POGOVOR V STUDIU ; 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO; Mali koncert iz Glasbene šole Velenje; 21.35 REGIONALNE NOVICE; 21.40 HOROSKOP; 21.45 TV IZLOŽBA; 21.50 Videostrani do 24.00
ovora;
SBO,
MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.30 ŠPORTNI TOREK; 20.50 ŠPORTNI GOST,: 21.10 HOROSKOP; 21.15 TV IZLOZBA; 21.20 Videostrani do 24.00;
Celje - skladišče
D-Per
131/1996
5000003338,21
Slovenski Televizijski Program