List 11 Tečaj XLIV i » * I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta %2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za ceio leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V I^jubljani 17. marca 1886. Obse g : Razglas. Ruski lan na prodaj. v Čiščenje vina z kaolinom. Gospodarske izkušnje. Zemlje- in narodo- pisni obrazi. Govor poslanca dr. Poklukarja o peticiji kranjskega obrtnega društva glede obrtnega delovanja v prisilni delalnici. (Dalje.) Iz državnega zbora. Naši dopisi. Noviear. Gospodarske stvari. Na poskuševalnem vrtu c. k. kmetijske družbe na se- spodnjih Poljanah v Ljubljani so na prodaj sledeča mena in rastline: Krompir sledečih sort: Z b o r o v s k i k r o m p i r. Ta krompir je šteti med najboljše krompirjeve sorte, zgodno zori, močno ob r je izvrstnega okusa rodi Kilo po 5 ki celo letos nič gnjil Earlv One i d Enakih lastnosti kakoi bo rovski. Kilo po ki krom p i Zgodnji rožnik (Early Rose). Poznat dober ? zgodno dozori, je izvrstnega okusa odi v vsaki zemlji. Kilo po 4'/ 2 kr. Snowflake. Zgodnji namizni krompir prve vrste Kilo po 4% ki ber Magnum bonu m. Srednje-zgodnji krompn > do jed močno obrodi. Kilo po 4]/ kr Pat Rudeče - lisasti krompii vsako emljo, srednje-zgodnji dobrega okusa. Kilo po 4]/ v« . V g * + i Cl % v - t * - lU. mL 4 ' r -j' • - ' * -zli*.. :v * ' v v ' -5» . \i> -2? ^r 14 ''Lf - • S i.' ' v i 82 samo je najpriprostejši, pri nobenem drug čistil u ne 1 Li ali prekratke pa sede pi v tako Ako se s kaolinom čiščeno vino v dveh večemu treh tednih popolnoma ne očisti, se sme vino drugih cvetih, ali pa še celo na drugih rastlinah. tem slučaji prevzamejo veter in žuželke, posebno bčele še enkrat dobro z dniščem kaolina pomešati, naf kar ta opravek, da prenašajo cvetni prah na pestič r Če se vino gotovo popolnoma očisti. Ako se z drug čistili čišče vino noče učistiti to je ako vino noče potrg preža p i iz eta poprej, kakor so se raz- ne azvije nikakoi plod ali sad. Umetno čistila sprejeti, se ne sme tako vino nič pomešati se opraše cveti tako, da se jim vzamo lastni prašniki marveč se mora kalno pretočiti, ter filtrirati kaolinom čiščenega vina ni potreba pretakati, 3 in da se njihov pestič opi to je, iz kake druge rastline. Na ta način skušajo s cvetnim prahom iz dnišča presneti, in naj bode v še tako gorki kleti tnarj n a- ejati mešane ste tako imenovane nove odrode drugimi čistili čiščeno vino se sme pa le v zimskem sprevržke te rastlin času na dn ležati pustiti, kajti v poletnem ča se kaj lahko na veliko škodo vinu dnišče v gorki kleti oprašenjem ali vplodenjem je namen cvetj lepo cvetno listje odpade, prašne azkrojevati prične. 4. E isti kaolin rabi se lahko in sedaj prične debeliti pestič i do niti zvenej< stvorjati plod večkrat za čiščenje, vsa di pa enkrat, sad (seme). Po tem, kako se poprejšnji cvetovni deli Da se kaolin večkrat abi treba ga je samo izprati po porabi dobro z vodo, katera se, ko se je kaolin na dnu posode vlegel, odlije, kaolin sam se pa na solncu posusi ga vsako kaolinom se lahko vsako vino čisti, ker mesnati itd., zato jim pa dajemo različna 1 dozorevanjem plolovem spremene, postanejo vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali stasti ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, kakor ado sprejme, ne tako Kaolin tudi vinu nič barve ne odv drugimi čistili. ;ame. in kaolin storž, strok, mehurek, glavica, lusk, goleč, rožka, oreh jagoda, koščičasti plod, jabelko itd. Mnogokrat je v loči zopet ves iz pri druzih čistilih temu ni zunanjih plodovih delih nakop povsem tako. Rabi se pa kaolin kaj prosto tako-le: sebi škrob, sladoi sluz > tolščo ali kisline itd Vzame se ga, vina, katerega vino močno kalno dostuje tudi kakor uže rečeno, na vsaki hektoliter mislimo čistiti, en kilogram, ako je Ako je pa vino le malo kalno, za- česar so ti nebitni plodovi deli za staničje, ki ima v zavoli potrebe, se ve pol kilograma. Da se dolo j J6 ji L liujulll^ h vv jiv> ui^lliv kj uv11av4avia*« •«- wt»v 1 uhaj v ii.lk |/1 . ijv> kaolina nerazviti popki ali očesa nekaterih rastlin lastnost da, mnogokrat imenitneji, kakor njegovo seme. Mnogo rastlin je mogoče pomnožiti tudi na drug 3e način, ne samo s semenom. Tako imajo na pi treba celi kilogram ali pa pol kilogi vzeti, se dene v eno pollitersko steklenico vina 5 gramov editi korenine debla v drugo pomeša. pa se pr dobi Ako 2 72 grama kaolina, ter se tudi z le 2',» grami učisti, ni treba Mnogo naših travniških rastlin razplodi pomočjo podzemeljskih izrastkov, kar je za kmetovalca pr. krompir, čebula itd pomnoži s na hektoliter 1 kilograma jemati ampak pol kilo- zelo koristno drugem slučaji dela pa ta lastnost grama drobi. Določena množina kaolina se v možnarju fino zopet kmetovalcu veliko škodo, ker one plevelne rast t/ _ _ _ > a ^ . a m . . « . _ , to je meša se pa v moko spi Zadobljena moka po pomnožujejo, so najhuj katero se misli čistiti, tako da line, ki se na ta način loga kmetovalčeva na njivi. Kdo ne nad pozna nadležneg se zadobi redkemu belenju podobna zmes Tako adobljeno belenje se zlij v sod, kjer plevela pirnice? V tej lastnosti rastlin ima pa krneto valeč tudi sredstvo, rastline pomnoževati, kakor s po kako palico, prav dobro vinu primeša, potem pa po- tikovalci hmela, s kolčmi trte, beke, topoli itd. Pa polnoma na miru pusti, dokler se ne učisti. Ako se vino v 2 tednih popolnoma ne učisti, se lahko, kakor povedano, zopet premeša. Pomeša se tudi lahko pod emljo pustimo razvijati posamezne popke krat. linom je Edina, pa kaj majhna napaka čiščenja z kao- drevo v enake razmere, pncno se te popi ta, da v nekoliko počasnejši čisti kakoi očesa, ampak tudi na rastlinah zunaj zemlje. Ako pride oko drevesa ali celi pogank z večimi očesi na drugo ali očesa ? ali cep- pa z drugimi čistili. Da kaolin kakega za vino ne tudi Ijenj ijati delo imenujemo okulovanj (požlahtnjevanje) prijetnega duha ne zadobi priliko, po plesnobi je potrebno, da ga imamo na popolnem suhem pr štoru shranjene bolj Da se s kaoli pi po ceni vino čisti, je naj aj 50 kilogramov po želez niči naročimo, kajti majhne množine po pošti spreje namreč težak ako ga koj 100 ali mane podi poštnina jako. Kaolin je in potrebuje se ga na hektoliter veliko več kakor druzih, toda veliko dražjih čistil. 2. Notranja sostava rastlin. Ako naš slovenski kmetovalec enkrat nekoliko spozna skrivnostno delovanje narave, rad bi vedno več o tem poizvedel. Sedaj poznamo uže jednotere redilne snovi rastlinine, vemo, kaj rastlina iz njih zna narediti, preostaja nam toraj še vedeti, kako je delovanje v rastlini. Tudi o tem, dragi kmetovalec, hočem te v naslednjem na kratko podučiti. Ako vzamemo, na pr. zeleno bilko ene ali druge rastline ter jo pretrgamo, ne najdemo druzega v njej, kakor enakomerno zeleno, sočno tvarino. Ako pa to tvarino natančneje ogledamo pod povečevalnim steklom ali mikroskopom, najdemo, da obstoji iz tisuč in tisuč neizmerno majhnih mehurčkov. Tak mehurček imenujemo stani c o. Staniča je prvotna snov vsacega rastlinskega organizma, ki je nastala iz protoplasme. Pro-razprezajo se podolgoma ali pa na posameznih mestih toplasma je toraj prvotno tvorilo stanic. in je obsto-in izsujejo svoj cvetni prah kakor majhen oblačič iz ječe iz neke krčljive beljakovnate snovi. Stanico odeva Iz Rastlinsko življenje. . Razvoj in razplod rastlin. (Dalje.) l b določenem času, to je, kedar prašnice dozorijo, j nekatera zrna tega cvetnega prahu pridejo po- stanična mrenica, v sebi ima pa stanično jedro. / sebe tem na mesto svojega namena, to je, na pestič. tistem času je pestič prevlečen z nekako smolo, katera pri stanicah je dvojna, notranja in po delitvi. ene stanice razmnoži se mnogo druzih. Razmnožitev prileplja cvetni prah na pestič. Navadno stoje praš- Pri notranji razmnožitvi nastanejo v stanic i matici niki tako proti pestiču, da more ta lahko prah v sebe iz protoplasme mlade stanice. Kedar se pa sta-sprejemati. Časih pa temu vendar ni tako, ker so niča pomnoži po delitvi, razdrobi se navadno naprej jedro na dva kosa in potem se staniea preščipne v dve novi Staniči. Takisto se zopet razdelita novi Staniči in tako se delitev vrši brez konca in kraja ter naraste velika stanična gromada rastlinsko telo. Nove stanice so pa na različnih mestih tudi različne in raznovrstno vsporedene. Skupino enoličnih stanic imenujemo tkanino. Med stanicami, zvezanimi v tkanino, nahaja se neka posebna tvarina , medsta nični na imenovana, ki veže posamične stanice. Od tkanin so zloženi sostavljeni organi. Rastlina raste zgolj ysled stanične množitve, in to, kar imenujemo življenje, je skupno delo vseh stanic. Ako se rastoče stanice lehko širijo na vse strani, ostanejo, kakoršne so bile s prva, namreč okrogle ali pa jajčaste. Večinoma premeni staniea, čim je starejša, svojo prvotno obliko, bodi si, da po mejsebojnem dotikanji in pritiskanji postane oglata, bodi si, da se razteza samo na dolgost in na širokost ter bode plo-časta. Premnogokrat raste zgolj v dolgost ter dobiva jajasto. vretinčasto ali nitkasto obliko. Časi celo požene posamezne odrastleke ter je s prva rogljata, pozneje zvezdasta i. t. d. V raznih telesnih delih se stanice tudi različno preobrazujejo, kakeršno je namreč opravilo, katero je stanicam opravljati v posamičnih organih. Kjer kakor organ kaže vlakmast zlog, onde so stanice iztegnene nitkaste. Drugod so zopet stanice peterovoglate ali šesterovoglate ter so zložene kakor kameni v tlaku, ali pa so sploščene in poredane v tenko plast. Stanice vsprejemajo na-se razne tvarine, vzpre-menajo jih v sebi in oddajejo vse one snovi, ki so telesu kakorkoli potrebne. Stanična mrenica je iz s t a n i č n i n e ali celuloze, ki obstoji iz ogljika, vodika in kislika. Tudi lesovina (les) je neka baža celuloze. Protoplasma je dušičnata slizava snov, ki spada v red b e 1 j a -kovin. Stanice imajo razun tega v sebi brezbarven (prozoren) sok, sta nič 11 i sok imenovan. Ta je večidel le voda, v kterej je vendar raztopljenih več ali manj raztopljiščin rastlinskih snovi, kakor n. pr. sladorja, gumija, beljaka, sluza, kislin, soli i. t. d. Ravno tako mnogokrat imajo stanice v sebi trdna telesca, n. pr. male pravilne kristale ki so se iz tekočine odločili, ali pa okrogla zrnca. v kterej podobi se škrob (štirka) in listno zelenilo (klorofil) največkrat nahajata. Tudi se vidijo okrogle kapljice mastnega ali hlapnega olja plavati v staničnem soku mnogih rastlinskih delov in mnogokrat je sok pobarvan z nekakim barvilom, v njem razpuščenim. Rekli smo da imenujemo skupino jednoličnih stanic s t a n i č n o tkanino ali s t a n i č j e. Tkanina, ki je sostavljena iz strženovih stanic, imenuje se parenhim, tudi polnilna ali živil na tkanina, ker njene stanice so tiste, ki sosebno prevajajo sok po rastlini in v katerih se odločuje one snovi, katere smo v poprejšnem popisali kakor vsebino stanic. Iz prav tenkostenastih, pri tem drobnih in okrog-lastih stanic sestavljena tkanina se imenuje prvotna tkanina, ker se iz nje narejajo vse prvotne stanične podobe. Ako so njene stanice bolj podolgaste, se ime- nuje t v or il n a t k a n i n a ali k a m bij; ta tkanina je zlasti tista, ki pospeševa rast rastline s tem, da se v njej stvarjajo nove stanice. Iz vretenastih, večidel debelostenastih in zlese* nelih stenic se naredi lesna tkanina ali prosen-him, iz ličjih stanic pa ličje staničje. Povrhna koža tistih rastlinskih delov, katere zrak obdaja, se imenuje epidermis. Ona je sostavljena iz prav ploščnatih stanic, katere se ali povsod tesno^ druga druge dotikajo, ali so pa med njimi sem ter tje male luknjice, reze ali p rodu hi imenovani. Pod vsako rezo je votel prostor, p rodu sna votlina imenovan, kije v zvezi z medstaničnimi prohodi. S temi malimi organi je notrina rastline mnogoterno v dotiki se zunajnim zrakom. Mnogokrat so posamne stanice povrhne kože vse drugačne podobe, namreč, razvlečene so jako na dolgost, tako da so podobne lasem. Ti lasje so mnogokrat vejnati, tudi imajo nekateri na konci bunčico, napolnjeno s posebnim sokom. Taki lasje se imenujejo železn i 1 as je. Pe koči 1 asj e so tisti, ki imajo žgev sok v sebi, kakoršne imajo koprive. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske izkušnje. Krmo rezati je koristno. Ne gre še povprek ljudem v glavo ter nečejo priznati, da je krmo v kolikor moč zdrobljenej podobi polagati koristno. Da se zelo trmaste glave morejo prepričati, kako resnično je to, priredili so poskušnje s polaganjem govedom, to pa pod nadzorstvom profesorja Browna, ki je učinek vsega tudi v listu „Milchzeitung" objavlal. Iz tega lista povzamemo sledeče: odbrali so naj prvi je 1—21etnih bikov v poskušnjo, katero je bolje: ali se polaga dolga slama, seno in nerazrezana repa, ali je koristneje slamo in seno rezati v rez in repo v krhlje kalati? . Učinek je bil: dveletni biki, katerim seje polagalo celo seno in slama z nerazrezano repo, pridobivali so vsaki den po 0*8 kilo, torej povprek v 15 tednih 84*82 kilo, enoletni vsaki den 079, povprek 83*46 kilo. Zelo drugače je bilo, če se je polagalo v rez zrezano seno in slama in tudi na drobno zrezana repa. V tem slučaji opazovali so, da je dveleten bik pridobival vsaki den po 0*98 kilo na teži, torej v 15 tednih vkup 103-42 kilo, enoleten pa na den 0 91, vkup 96*16 kilo. Navedene številke dovolj jasno kažejo, kako vrlo koristno da je govedom krmo zrezovati. Nekaj več dela, truda in stroškov je resnično. Toda ti se ne dajo primerjati koristi ter ne izgovarjajo nemarosti. Kdor krmo živini reže, krlilja, drobi, mečka, ta potrebuje veliko manj krmil in doseže z njimi v jednakem času mnogo več. Zemljepisni in narodopisni obrazi. if Nabral Fr. J ar osla v. 25. V gosteli pri poljskem plemiču. (Dalje.) Gospa ima dve stari gospodičini za častno postrežbo, gospodu pa so se natvezili štirje dvorni sli-neži, eden iz Krone, eden Rusin, in dva Litvanca. Lažejo, da je strah, sladkajo se, in kar slišijo drugod, brzo prineso domu. Skrbeti morajo za goste in zabavati deco, zato vsakateri dobiva sto zlatov in novo obleko na leto, pa tudi par konj sme rediti na stroške gospodarjeve. Razen teh je bilo še mnogo strežnikov in ko-zakov v dvoru, pa gospod Štefan Glembocki, imenovec in prijatelj gospodarjev. Gostje se sprehajajo po sobanah, kakor bučele po ulu. Gospodar prav srčno prosi goste, naj použivajo -A . 84 dar božji in plod truda njegovega. Eai strežniki nali- koj napravila tu. vajo medico, eni višnjevko in eni vino, kar se komu Gospod general ve, i da sprejm vaso da toliubnost proti vodi se ne more plavati poljubi. Gospa sprejema krasni spol brez razločka na Sploh pa nama tudi ni izrecno ukazal sile delati dostojanstvo in na ime, kakor pristuje soprogi poljskega tako bilo, morala plemiča starodavnega rodu in prevnukinji atamana ko- svojim rojakom s< vega. Krasni spol ima si veliko povedati, vsaka s tožnim srcem sablj pač dolžnost vojakova . Ko nastaviti u ~ o --------- I--------' . vuuu , „VJIUIU pu UU11UI, gunpuu SlUlUlii, Ki rada sama govorila, zaporedoma si segajo v besedo, in VojaK kot državljan na) goni neprijatelj_ ___ če uže ni drugače, vsaj po eno ali dve besedi vrže vmes naj nikdar ne nastavlja orožja. Vojak najemnik je 'kaj f A n I i S\ M il i n a! n l\ U /A ^ m ^V ^ % ^ .. Tw ________ __i. ^ i • 1 r-v i • i « _ - • • Grom po dolini, gospod stotnik, kaj se vam blede? domačinu ta ali ona, in dobro jej je pri srcu. jezički, kot mlinska Živo se vrte ti drugega. Saj ste Polj ne držal z roko kolesa, in besede se tako gosto in brzo vsipajo, kakor moka skozi sito. sta prišla še dva gosta, častnika poljska in pobočnika generala Branickega, stotnik konjiče Ja- SP0C* Stefa ajet Nemec Stotnik je hotel odgovoriti, ali Glembocki ga je za- , mili gospodje. Kdor hoče po- Mi kojno ^živeti, naj malo govori, pa mnogo je in pije G o dajt nikovski, in zastavnik Zajonček. Ko so se pozdravili, namigne stotnik gospodarju, da bi stopila malo v stran. »Cestiti gospod, obžalujem, da sem prišel v službenih zadevah v vašo hišo, ali kaj hočem. Raje bi bil prišel sam od sebe, in se poklonil jasni gospodi. Ali vojak sem, in vojak mora slušati in delati, kar in kakor mu načelnik zaukaže. Jasni in blagorodni gospod general želi, da bi gospod komornik Droževski, vaš gost, neu- tegoma šel v Belocerkev." Komornik to začuvši mahoma priskoči ter zarohni: Grom po dolini, ali sem jaz vojaški hlapec generalov, tem mize pogrniti, mi pa stopimo med krasnemu spolu, da vidimo, kaj del (Konec prihodnjič.) u 11 da mi kar tako zaukazuje? Jaz sem plemič poljski, in na svojem domu sem enak vojvodi. Mili gospod, pustite me na miru." Gospod komornik, jaz imam ukaz, ki aa, moram Govor poslanca dr. Poklukarja o peticiji kranjskega obrtnega društva glede obrtnega delovanja v prisilni delalnici. v kranjskem deželnem zboru. izvršiti. Ne srdite se gospod, pa idite samo. u r> Grom po dolini, kako pa hočete izvršiti ukaz? leta 1883......... 8894 gold. 58 Ali hočete silo delati poljskemu plemiču?" (Dalje.) Nadalje sledi v poročilu nadroben izkaz, koliko se je zaslužilo v zadnjih 3 letih, in to kaže, da je bilo od čevljarstva, krojaštva in mizarstva vsega zaslužka skupaj kr. leta 1884 „Tudi če ni drugače, saj imam dve četi ulancev." leta 1885......... Sedaj je jeza prijela gospodarja. ^Gospod stotnik, tega odpade na ono vrsto rokodelcev, o katerih je tukaj sploh mogoče govoriti, da de- 10756 13J61 >7 i/ ° /2 39 J? spoštujte moj dom in moje goste. Niti tu pri meni, uiti drugej nikjer ne trpim, da bi kdo gazil pravo plemiško. Hoj, pokličite Bilovusa!" veli služabnikom. Vi go- lajo kako konkurenco roko " f ------ ------. ««« . ^u^^umviu. „ t i, spod stotnik, imate ulauce, a jaz imam Koza&e. Poskusimo, kdo je silnejši, in ko bi mi šlo tudi za glavo, in bi se imetje moje spepelilo, jaz ne trpim, da bi se krivica ali nasilje godilo kateremu koli plemiču, naj si je ia izmed tega je zaslužka mladih delcem ljubljanskega mesta, in sicer 1. 1883. pri čevljarstvu zaslužka, vsega skupaj . . 1087 62 n moj gost ali ni. korigendov 170 Grom po dolini, naj vas objamem, gospod Mihael. 0(i teSa skupnega zaslužka n 80 J? To je moško!" Stotnik je molčal. Sedaj je prišel Bilovus, široko-pleč junak, v sivih šaravarah, v sivem kontušu, opasan z belim pasom in s sabljo ob bedru. „Dečko !" zakliče mu Glembocki — „pri tej priči naj se orože moji kozaki, polovica peš, polovica jež. Tudi sporoči v Pšeničino, v Lohvin, v Tarhau in v Mihalovko. naj bodo gotovi vsi za orožje sposobni mo- čevljarskega rokodelstva od- pade na tiste zavode, ki imajo namen, podpirati uboštvo v Ljubljani in ubožue učence v čitalnici, v nunskem samo- stanu in v »Collegiura num u 196 tako, da ostane druzega zaslužka 5? 57 ?? žaki. Kedar bi kje kak ulanec ali kak drug človek se samo 891 ti o r osmelil, napasti jih , ali protiti jim , ubijejo naj ga pri tisti priči! Ali si slišal?" Leta 1884. se je pri ravno tem rokodelstvu zaslu- Slišal očka, bodi po vaši volji. Gospod Glembocki", oglasi se u žilo od odraščenih prisiljeucev in od mlajših..... 1353 gold. 22 37 kr. / i 79 n Zajonček, ;;midva nisva prišla borit se, nama so ukazali iti, in šla sva. Saj znate, gospodje, da je ukaz prednikov svet, vzlasti toraj skupaj in od tega pa zopet odpade na vrs:o 1581 gold. 16 kr ob vojski u # J5 Gospod 5 vojaška Knja ne smela spremeniti onih vedel del katere sem popreR za reveže aj na- 224 85 plemiča poljskega v hajduka. Tudi mi ne maramo biti tako da ostane zaslužka Bo pač pa napad odbijati, če bi bilo potreba idita z ne porečeino koder sta prišla, nobene Žale besede vama raščenih čevljarjih Leta 1885. se je zaslužilo po od- 1356 gold. 31 kr Ali če hočeta, ostanit stit se po prijatelj Stotnik % % v • t podar, prosiva Je ski. Prosim toraj, gospoda moja bil ohladil od prve vzkipelosti 1894 pri nas, pogo- po mladih pa . . . . . ; . 274 !u 48 72 » Go da zamerite, ker sva nehote nepo skupaj . od tega zopet- odpade , kakor sem zgoraj navedel, za siromaštvo . . 2169 gold 20 kr. CIO o r n To je bilo ob h aj d a ma š k i ustaji na Ukrajini. ■ i • tako da ostane 1936 gold. 94 kr _ 85 Pri krojaškem rokodelstvu se zaslužki vrste v teh 3 letih tako-le: Leta 1883. so zaslužili odraščeni in mladi..........1349 gold. 79 kr. in od tega spade na ta zavod in poleg tega za različno obleko za poštne in brzojavne služabnike, za bolnišnico iu postreščeke v Ljubljani ........... 613 „ 18 „ tako je druzega zaslužka ostalo . 736 gold. 61 kr. Leta 1884. je bilo skupnega zaslužka pri krojaštvu ...... 1594 „r 55 „ in one vrste dela, za take zavode znašajo med tem......-477 „ 57 „ tako, da je ostalo.......1116 gold. 98 kr. Leta 1885. je bilo skupnega zaslužka ........... 1860 „ 33 „ in od tega je spadalo med one vrste dela, katera sem zgoraj omenil . 589 „ 17 „ % ter preostaja druzega zaslužka . . 1271 gold. 16 kr. Pri mizarskem rokodelstvu je bilo leta i00° zaslužka.......... 965 gold. 11 kr in od tega odpade pri lastnem zavodu prisilne delalnice pri „Colle- gium Marianum" in bolnišnici . 397 „ „ tako, da preostaja....... 567 gold. 18 w Leta 1884. so sami odraščeni zaslužili ........... 1076 „ 78 „ od tega pride na gori omenjene zavode ........... 566 „ 22 „ u^mmm tako, da je ostalo.......510 gold. 56 „ Leta 1885. je bilo zaslužka . . 1163 ,, 38 „ od katerih pride na gori omenjene zavode.............232 „ 14 „ tako, da preostaja ......931 gold. 24 kr. Iz tega razkaza je razvidno, da je čevljarstvo pač ona vrsta zaslužka, katero bi moglo po razmerah, deloma tudi krojaštvo nekoliko škode prizadeti tukajšnjim obrtnikom. Nadalje navaja to poročilo, da tudi od teh rokodelstev, ki so zgoraj navedena, pjsebno pri krojaštvu in čevljarstvu, pride ,/3 na one vrste del, katere naročajo deželni uradniki, služabniki pa pazniki v prisilni delalnici. Druga tretjina, posebno pri čevljarstvu in krojaštvu, se naroča za uboge učence večiuoma za šolo obiskaiočo mladino in za nekatere stranke v Št. *r _ Peterskem predmestji in na Poljanah, katera uže skozi desetletja tam naročajo svoja dela. Še le tretja tretjina zaslužka prihaja od poslov in delavcev, ki slučajno tam dela naročajo. V obče pa se izdeluje pri krojaštvu večinoma le otroška oblega, ter se obračajo obleke doraslih in ne morejo izdelavati modernih oblek za gospode ali dečke, ker izurjenih krojačev nimajo. Temu se je dostavilo, da celo uradniki prisilne delalnice morajo naročati svoje boljše obleke pri boljših obrtnikih v mestu, tako, da se večinoma sme trditi, da to, kar se izdeluje v prisilni delalnici , je v prvi vrsti namenjeno le za prebivalstvo najubožnejše, katero si nikakor ne more plačati drazega oblačila. 5 C : Kar se tiče cene, katera se zahteva za izdelovanje različnih izdelkov, čevljev in druzega oblačila, -pžr se v tem poročilu sledeče: Di, se je pri materijah* ;•< tO •je usnji in drugih potrebah za čevlje, pridalo k lastni .ceni še najmanj 15% in da potem pride cena za par možkih štifelet na 5 do 6 gold. tako , da ti čevljarji z „onimi na kmetih ne. morejo konkurirati in da /se. je dostikrat zgodilo, da so v prisilni delalnici naročena rajši pustili in jih naročili na kmetih, ker jih doma dobijo ceneje in ker posebno čevljarji v Trnovem in Krekovem in zunaj Ljubljane ceneje delajo, kakor v prisilni delalnici. Ako vse euo ubogo ljudstvo prihaja v prisilno delalnico iu tam naroča, kar potrebuje, je vzrok iskati v tem, da je blago dobro iu da je delo solidno. Kar se tiče instrukcije, da ne bom preveč obširno o drugem poročal, posebno ker moj predlog ne bode tak, da bi se ta prošnja konečno rešila, opozarja uprav- ništvo prisilne delalnice na to, da se glasi g terega je sklenil slavni deželni zbor iu katerega je trdila ces. vlada, tako-le (bere:) 17., kapo- n Die Vervvaltung hat fiir die ununterbrochene angemessene Be-schaftigung der Zwangsarbeiter, und fiir die grosstnioglichste Hebung des Fabriks- daher ertragnisses zu sorgen insbesondere fur die Ueberkommung der Privat-arbeiten als der einfachsten und wegeu deren Verschiedenheit zweck en tsp rechendsten Bescbaftigung fiir die Zwanglinge unausgesetzt thatig zu sein. 44 To je instrukcija za upravništvo, iz katere je razvidno, da se v delavnici čevljarstvo in krojaštvo ne more opustiti, in da je tudi gledati na primeren visok zaslužek. t* I- (Konec prihodnjič.) državnega zbora. Minuli petek sv. Gregorja dan imela je zbornica poslancev na Dunaji jako zanimivo sejo, ker bilo je na dnevnem redu p schmido vega branje predloga baron Sch njim vse levice), da naj se vpelj nemščina kot državni jezik, poleg tega pa vre-dijo pravice druzih jezikov v Avstriji. Akoravno se v prvem branji odločuje samo vprašanje, jeli se predlog izroči odseku v posve- bilo uže zdavnej go- to vanje ali ne, in akoravno je tovo, da se predlog izroči odseku, bil dar pretek seje živahen in zanimiv Levičarji skušali so se s tem predlogom pred sve tom pokazati ko rešitelji države, ker nemščino smatraji za potrebno vez med različnimi narodi in zato jo ho čej j glede na člen XIX. državnih temeljnih postav povzdigniti vrh vseh druzih jezikov, o tem pa tudi Nemce vrh eh druzih avstrijskih narodov Desnica ni bila i eboj edi branji ravnati s tem predlo in vsi Dalmatini bili so mnenja , da jeli se hočemo , kako v prvem 3s češki klub, čih Slovencev čina n a v z o nemški manjšini pri vprašanj ? d p o v e d a t i enakopravnosti kakor nam D otovlj vsaj teoretično v členu XIX. odgo voriti takoj pri prvem branji z odloč Drugi del desnice bil pa mnenja » n e. da tičnih ozirov treba predlog vendar-li se ve da se sme soditi, da bo odločil v pretre , večina iz poli-s vzeti, desnice zato, da se iz predloga odpravi vse, kar bi moglo žaliti ali škodovati druge naše narode. »v To mnenje izrekla je tudi vlada bila je desnica do o se pri obče prvem branj temveč samo naglašala svoje stališče in izrekla, zakaj bo spuščala v meritorično razprav glasuje za Izmed proti oddaji predloga na poseben odsek. 3 govorniki: predlagatelj so Sch ar schinid H e i 1 s b e c g, gcof \Y urmb ran d ki ki i. svoj čas stavil, blizo; tak predlog in pa dr. Sturm govoril samo, k glasovanju Za predlog so bili. da]j< 80 vpisani še slovenski poslanec Kraus, Kronawetter Hren, dr. p). Derschat v^i. uuouiGto, Pomenljiva izjava vlade, katero je v njenem imenu Kowalski. Izmed teh govorila pa oddal ministerski predsednik grof Taaffe, bila je bist- sta samo Hren in govornik grof Wurmbrand K o w a 1 s k i, za ostale pa kot skup veno sledeča: Pri važnosti predmeta izreče se tudi vlada knez Š u k 1 j Vaša ti; pa Šuklj ravno tako Greger Czartorisk Proti bili so vpisani: nže pri prvem branji, da je pripravljena sodelovati ki Vašati dali so se Rieger, Greg m , , vjiiv^ui, pri delovanji odsekovem, in da si bo vlada po moči pri- hotel meritorično govoriti, zadevala, da se različne mnenja pojasne in ako moč, da so Rieg od zbrisati, ta&o desnice proti govorili samo Czartorisk » pripomoči porazumljenji. Pavli no vi č. Prvi je izrekel v imenu določbe, katere segajo v načrtu pa se nahajajo-pravico eksekuti ver poljskega kluba, da bodo sicer glasovali za oddaj v odsek bini predlo pa uže sedaj lahko izreče, da je nasproten vse Dr. Rieger izrekel je v imenu češkega kluba, da oni ta predlog smatraj za apad na narodno enako pravnost žalj vseh nenemških avstrijskih naro dov da razprava tega predloga ne more pripeljati do p o m i r j e n j narodi, in temveč do še veče na odsek da zato glasujejo proti odstop burjenosti med zbornice. pravico, katero je vlada dolžna varovati. Pri tem vele-važnem predmetu, kakor pri vsakem drugem, je samo po sebi razumljiva dolžnost vladina, varovati korist države. Je pa tudi naloga vladina, iskati oblike, da se opravičenim željam in čutstvom narodov ne nasprotuje. (Odobravanje na desni.) Naj mi bo dovoljeno, ker uže govorim, ozirati se na eno opazko, katera je predloga Dalmatinski poslanec Pavlinovič govoril je hrvatsko proti predlogu, glede Dalmatinske sklicevaje se na hr-vatsko-ogersko pogodbo. Slovenski, dalmatinski in češki poslanci spremljali so njegov govor z živahnim odobravanjem. Poslanec Hren s svojim govorom ni imel sreče, pred vsem je trdil, da govori v imenu frakcije slo- venskih poslancev, pa mi nismo mogli nikogar najti, ki z leve strani visone Reklo se je in hotelo se je s tem utemeljiti potrebo postavno vredjenje jezikovnega vprašanja, da se ima prepreči zloraba vladine oblasti. Ta izrek moram in morem zavrniti z dobro vestjo, ker vlada je v zavesti, da je ravnala zmiraj po pravici in postavi. (Živahna pohvala na desni.j Izmed govornikov levice obračal se je Scharschmid zoper ugovora pr ti predlogu sploh, Wurmbrand pa je ga bil v to pooblastil; dalje pa tudi v svojem go- voru ni našel srečnih izrazov, vstopivši se na stališče, katero je bilo levičarjem, izrekoma Foreggerju povod za glasno odobravanje in pa grofu Wurmbrandu držaj katerega se je radosten poprijel. Prepričani smo, da je ta nepovoljen vspeh tvojega govora čutil tudi govornik sam, ker po govoru ga ni bilo videti več v zbornici, in ko se je pri glasovanji po imenih poklicalo njegovo ime, ni ga bilo navzočega, — Da se vso ojstrino svojih besedi obračal proti izjavi dr. Rie-gerjevi, rekoč, da bo sedaj ^vsa Evropa čula, da niso Nemci nespravljivi, ampak Cehi. — To zavijanje bilo 0 A a » A * «1 je razumljivo levičarjem posebno po volji. Ljubljane Naši dopisi. Vreme meseca sušca ni pra kar je levici dalo povod glasni radosti. temu formalnemu glasovanju ni pridevalo na desnici posebne pomenljivosti, kaže to, da so bili izmed Slo« podobno spomladi, katera se pričenja dne 21. t temveč je prav božično-zimsko. Skoraj vse polj pod mrzlo sneženo odejo, mraza je redno še od in večinoma pada še po dvakrat na teden po ped de nič m , še 10 a belo snega Tako je minulo nedelj ponedeljek . — - ~ " 7 * * j « 11 1 u » « i ki so glasovali proti oddaji pred- r> fT ^ k________1 /i _ 11 • vencev navzoči samo: Klun, Pfeifer, Poklukar Raič in V i tezi č loga na odsek, in pa grof Hohenwart in Suklj e, ki sta glasovala za odstop predloga na odsek. Nekateri časniki navajajo sicer tudi kneza Windisch-Giatza, da bi bil glasoval za predlog, pa navzoči poslanci ga niso ne zopet na Kranjskem izrekoma v bližini Ljubljane snega so kola s snemi padlo za ped debelo ki zamenjali in po ulicah čulo se je zopet žvenketauje konjskih kra o uljčikoA vse prav kakor o Božiču Poslanec Greuter, ki še zmiraj biva na Dunaji se po najuovejših poročilih počuti mnogo boljše, j j videli, ne slišali glasovati, ker ni bil navzoč. Levičar Sturm prizadeval si je glasovanje proti s pečatom protiavstrijstva s tem, se mu razvezava bolj in bolj spi telesnega oslabljenja v obče počuti razun dobro, tako da se predlogu označiti da je predlagal glasovanje po imenih z izrečno pret vezo: „da se bode videlo, kdo je za Avstrijo in kdo nadejati sedaj popolnega ozdravljenja. Kedar zdravnik dovoli, prepelj zrak tirolski čislan m zaslužen poslanec v bolj je proti nji To je napravilo na desnici cel vihar protestov rekoma dr. Rieger zavrnil je z ojstrostjo največje volje Fmlt. baronu Reinlanderju, ki je imenovan na ne- višje vojaško mesto v Brn, priredilo jejtukajšno jaštvo minulo soboto večer velikansko ba klado z to nedostojno podtikanje in predsednik Smolka po godbo ? katere so se vdeležili vsi tukaj bivajoči čast al je Sturm zavolj tega izraza „k redu". Konečno zjavil je predsednik, da je 208 poslancev glasovalo z A n U aQ rw ~ „d a", 68 pa z „n e niki. Krog 300 vojakov nosilo je bakle in svetilnice ljudstva pa je bilo na Turjaškem trgu stanuje v baron Codellijevi palači ker neral vse trlo. Vojaštvo toliko, da se je meščanstvo pozdravljalo je To razmerje glasov dalo je levičarskim časnikom ljubljenega generala z živahnimi ,,Hoch povod na vse usta trobiti svetu, s koliko večino je zbornica poslancev pritrdila predlogu: „da naj bode nemščina v prihodnje naš državni jez ik." klici yo •4 Notranjska pokrajinska živinska razstava bode Vse to sleparjenje se ve da ne bo pomagalo nič, ker vpeljava državnega jezika pomenja premembo člena strata. Podrobneji vspored objavimo v po sklepu odbcrove seje iz dne 7. marca t. 1. v sredo 26. maja 1886 ob 9. uri v dvorani mestnega magi- XIX. dr. tem. postav in v to potrebnih 7j glasov se v številk prihodnjih sedanji zbornici poslancev ne bo našlo. obče moglo Kmetijsko predavanje ima tajnik c. kr. kme- se dvomiti izmed desničarjev k večem glede neka- tijske družbe gosp. Gustav Pire v petek na sv. Jožefa terih privržencev Lienbacherjevih, katerih pa, kakor ne dan popoludne ob 4. uri v stari šoli v Šentvidu nad dvomimo, ne bo več, kot je južno-tirolskih Lahov, ki so uže sedaj glasovali s Cehi proti predlogu. Ljubljano in v nedeljo 21. t. m. popoludne v Črnem vrhu nad Idrijo. — Občili zbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko za 1. 1885. (kot nadaljevanje lanske, vsled slabega vremena slabo izpadle razstave) bode v p on de-ljek 10. maja t. 1. zopet v Postojni. Podpisani odbor s tem prijavlja, da bode po-drobneji vspored razstave takoj razglasil, kakor hitro ga vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo odobri. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske. — Učitelj ljubljanskega učiteljišča, gosp. Linhart, se z neko izjavo v ljubljanski „Schulzeitung" ponaša, da bi se bil poslanec dr. Poklukar v deželnem zboru kranjskem, dr. vit. Tonkli pa v ,,šolskem odseku" državnega zbora bavil z njegovo osebo. — To ponašanje ima po vsem domišljeno podlago, ker oba poslanca pečala sta se samo z kmetijskim podukom na učiteljišči in le memo grede je bilo omenjeno, da dotični učitelj ni strokovnjak v kmetijstvu in da ni zmožen slovenščine. Jeli je dotični učitelj Linha rt, ali druzega imena, na to se čisto nič ni oziral nobeden poslancev, ker namen dotičnih razprav bil je stvaren v korist poduka v kmetijstvu. Kadar se bodeta imenovana poslanca hotela pečati z osebo gosp. Linharta, bodeta to . torila brez ovinkov, — toda dozdeva se nam, da se jima do sedaj še ni zdelo vredno, — pečati se s slavno osebo gorečega dr. Weitloff-ovega učenca. — Pripravniki iu pripravnice c. kr. učiteljišča v Ljubljani priredijo 19. marcija 1886. 1. pod vodstvom svojih glasbenih učiteljev, gospodov A. Nedveda in H. Gerstnerja na korist podpornemu društvu tega zavoda v telovadnici c. kr. učiteljišča glasbeno-de-klamovalsko akademijo s sledečim programom: I. B. KI ein: „Ave Maria", mešan zbor. 2. J. Haydn: Arija za tenor iz oratorija ;;Die Schopfung", s sprem-ljevanjem na klavirju; poje F. Rus, na klavirju spremlja L. Moosova. 3. G r © g o r č ič: »Jeftejeva prisega", de-klamuje L. Felician. 4. C h. Dancla: Trio za gosli, vsasatere po večkrat zastopane. 5. a) »Domovina", b) ^Vojaci na poti", moška zbora; v prvem pojo četvero-spev: F. Rus, J. Kos, J. Pianecky in L. Felician. 6. F. A bt: „Rothkappchen". Devetero spevov za dva soprana in alt; samospevi in zbori s spremljevaujem na klavirju. Posamične speve veže deklamacija. Samospeve pojo: L. Moosova, J. Schmidtova, A. Schubertova in P. Suwa; deklamuje W. Rischnerjeva in na klavirju spremlja E. Sittigova. 7. A. Dvorak: a) »Gozdna tihota", b) „Iz predilnic". Iz Šurnave. Dva karakteristična komada za klavir; čveteroročno svirate J. Furlanova in L. Moosova. 8. A. Ne dve d: „Nazaj v planinski raj", mešan zbjr. 9. a) H. Gerstner: »Elegija", b) F. Mendelssohn-Bertholdy: „Hochzeitsmarsch"; en- semble za gosli s spremljevaujem na klavirju; na klavirju spremlja J. Furlanova. io. L. van Beethoven: Zbor iz oratorija „Christus am Oelberge"; mešan zbor s spremljevanjem na klavirju. Na klavirju čveteroročno spremljate J. Furlanova in E. Sittigova. — Besede k zooru se dobivajo pri kasi po 20 kr. — Sedeži v prvih vrstah (cerkie) po 1 gld. 50 kr., drugi sedeži po 1 gld.; vstopnina 60 kr. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. Oglasila za sedeže sprejema iz posebne prijaznosti g. C. Till. — Kasa se odpre ob polu 7. uri. — Začetek ob 7. uri. — Nabiranje doneskov za zgradbo »Narodnega Doma" v Ljubljani. Ko smo podali v svojem zadnjem poročilu pregled o razprodanih knjižicah, iz kojega je bilo razvidno, da je na drugem mestu takoj za Ljubljano njej tudi po leži sosedna Vrhnika, nismo pričakovali, da nas bodo vrli Vrhničanje v tako kratkem času zopet z novima dvema razprodanima krajcarskima knjižicama iznenadili. To se jim mora pustiti, neumorni so v izumljevanji novih gmotnih virov za naše podjetje. Zato jim moramo biti tem bolj hvaležni in njih vzgledno navdušeno postopanje zasluži večjo posnemo. Povdarjali smo uže svoje dni različne načine pobiranja, ki se izvršujejo na Vrhniki, omenjali narodnih gospa iu gospo-dičin, trgovskih firm i. dr. Sedaj so zopet kupili celo LVIII. krajcarsko knjižico pod štev. 400 odborniki izvrstno in vspešno delujoče vrhniške kmetske posojilnice (gg. Fr. K., J. L., G. J., M. T. in J. G.), za kar jim izrekamo na lepi požrtvovalnosti najtoplejšo zahvalo. Brati je bilo pred nedavnim časom po časopisih o starinskih najdbah na Vrhniki. Te najdbe kažejo Vrhničanje onim, ki se zanje zanimajo, proti vstopnini na korist »Narodnemu Domu". Lep del krajcarske knjižice, ki nam jo je kot L1X. poslal g. poverjenik J. G. pod št. 401., je bil na ta način razprodan. Vrhničanje so vedno originalni, vedno kaj novega. To Vam je požrtvovalna in posueme vredna navdušenost, za katero vrlim Vrhničanom ne moremo biti nikoli zadosti hvaležni. • * • Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Včeraj zborovala je zopet zbornica poslancev. Razgovor med poslanci vrtil se je krog najnovejše parlamentarne novice: daje trgovinski minister baron Pino odstopil. Zakaj je odstopil, navaja se uradno, da je temu dalo povod nasprotje v ministerstvu glede neke naredbe zarad poštnih hranilnic. Gotovo pa je še tudi mnogo drugih uzrokov, katerim je povod iskati v opoziciji. — Pino je bil gotovo eden najspretnejših ministrov v svoji stroki, in izrekoma mi Slovenci dolžni smo mu hvalo na več strani, ker on je izdatno pripomogel k kamniški železnici, on je naklonil vse dosedajne pripravljalne dela za Dolenjsko železnico, on je vstrezal Slovencem v mnogo ozirih glede poštnega in železniškega prometa in on je pomagal narodnim nasprotnikom koroških Slovencev iz rok iztrgati en mandat za državni zbor. Zato moramo s svojega stališča globoko obžalovati, da baron Pino zapusti to veljavno mesto. Vsi-kakor pa se nadejamo, da obdrži poslanstvo za državni zbor. — Dalje vršile so se včeraj volitve novih odsekov, izmed katerih je najpomenljivejši jezikovni odsek, ki šteje 36 udov, in v tega so bili izvoljeni: a) izmed desnice: grof Hohemvart, baron Giovanelli, dr. Klaič, dr. Bertolini, dr. Poklukar, vitez Javorski, dr. Czerkavski, vitez Smarževski, dr. vitez Madejski, dr. Bobržinski, Hausner, Ochrymovič, dr. Rieger, dr. vitez Šrom, grof H. Clam-Martinic, dr. Trojan, grof Deym, dr. Gregr, Zeithamer, knez Alf. Lichtenstein, grof Brandis in pa v tem vprašanji odločno k levici spadajoči Lienbacher. Levičarji so izbrali v ta odsek: dr. Weitloff, dr. Pickert, Beiidel, dr. Foregger, vitez Chlumecky, dr. Herbst, dr. Plener, dr. Russ, dr. Magg, baron Scharschmid, dr. Sturm in grof \Vurmbrand. V državno sodišče (Staatsgerichtshof) bili so izvoljeni: dr. Beck, dr. Dominkuš, dr. Hassehvanter, dr. Ivčevič, dr. Kozanek, vitez Pietruski, dr. Malinowski, dr. Mautt, dr. Naschberger, dr. E. Ott, dr. Porzer in dr. baron Schenk. V odsek za legalizacije izvoljen je izmed Slovencev: V. Pfeifer Dalje pa so bile na dnevnem redu prva branja. Pododsek davkovskega odseka za premembo postave o hišnem davku se je tudi konstituiral in je zbral za načelnika dr. Poklukar-j a, za poročevalca pododsekovega pa grofa Diedusickega. — Jezikovni odsek izvoli si, kakor čujemo za svojega načelnika « grofa Holi t Koncem tega tedna pr sklepov ekoč, da moi poprej poprašati na višjem kakor čujemo, budgetna razpr 5 katera bo letos mestu trajala najmenj tri tedne, ker ie v zboi novoizvoljenih poslancev dolga vrsta Držav zbor zboruje danes sredo 9 m adalj Francoska opozicijo velike boj Vlada imela je zopet v zbornici z zarad delavskih neredov v Deca- nedog-nan dnevni red prejšnje seje Jezikovni odsek izvolil je za načelnika grofa H oh en w ar t a, za namestnika Chlumeckija, zapei ille in nekolikokrat je bila sedajna vlada že v nemirnosti, da pade, pa konečno je vendar Frevcinet epublikanski stranki dokazal, da bi bila sedaj kriza tajhujša nevarnost za republikansko stranko in potem vodj pa dr. Poklukar-ja, dr. Bobžynskega in Bendel bil je sprejet tudi dnevn kateremu je pritrdil da odstop Dunaja prišla je jako trgovinski minister P in o adlj novica, tudi vlada vložil prošnjo za svoj Sicer pa je videti mesto Pai in francoska ktei se mu bode prej ko tudi dovolil vlada potrebujeta mnogo denarj zrekoma zato da vica ta osupnila je le večino priprostega naroda daj delavskim krogom nekaj zaslužka višjih krogov ne, vsaj ti sami tako trdijo so Mesto Pariz namerava ajeti 250 ijonov vže zdavnei vedeli o Pinovem odstopu. Uradno se na- kov, vlada francoska pa namei ♦ ¥ _ . « • A m JfL. m m ' ■ • « najeti 1464 mili rok njegovega odstopa nesloga v kabinetu ad poštnohranilničnega urada in pa njego- kteremu je Piiio kot svo- dekretom vaja z a samem vega voditelja dr. Coch jonov frankov Pr\ posojilo ima se rabiti tekom > let / ? po o o 20 milijonov na leto. Dolg obrestoval se bo je bo vračeval po žrebanji pričenši z letom 189 z jemu ljubljencu menda sebi enake pravice z določil, kar je druge zlatovratnike silno razkačilo Grška rt Pol. Corr." brzojavlja Carigrada z dne 14. t. m.: Turška storila je korak, da Hrvatska Tudi hrvatska najvišja sodnija oženje grške vojne, in so jo pr bi tem di do (Septemviraltafel) imela se je vsled vložene pritožbe vzdatno podpirale pečati obsojenima poslancema: S t in zanič. Toda ta najvišja sodnija ni potrdila prve obsodbe, po kateri sta bila poslanca obsojena zarad h u d o d e 1 s t 9 obsodila ju pa ad p o s 1 J segla razoi velevlasti gorko ii Kolikor se čuj bi njeno zmirno prizadevanje ne imelo vspeha trgati diplomatično zvezo z Grško. Dalje čuje se v da nekateri kabi- sklenila je Turška za slučaj, ko ■HHHMiiiflllHHito pre- diplomatičnih krogih Carigradskih prestopka in glede kazni Je ekla, da se obsodita tudi v približno toliko časa zapora (5 mesecev), kakor po prvi obsodbi, toda se jima mora všteti en del že pred prestanega časa zapora. Tako se presojajo in popravljajo sodbe nižjih instanc po vsem svetu. — Kar seje pa v Zagrebu povodom te višje obsodbe zgodilo, je zelo osupnilo neti enako postopanje od strani velevlast priporočajo ako bi se dobrohotni sveti v Atenah kazali brezvspešni ani odobrava ? 7 in da se ta predlog skoraj od vsili str Srbska Razoroženje napreduje pondeljek vrnili so se vsi ministr z v Beligrad ukazni list azglaša po kralju potrjeno Voj edbo o tamošnje bila sodba ki je pa to, da je še azmeščenji vojakov. Po tej zaukazano je pi vojni tisti dan, ko je mirovno stanje in se jim odkažejo mirovne garnizije lašena, ban zahteval, naj mu predsednik Bolgarska Knez najvišje sodnije nemudoma predloži dekrete je bil imenovan on in pa euseuiiJK —-----; katerimi sedaj v lastni deželi veliko nasprotj Aleksander nahaja ravno ad namer etovalci kar se navadno zahteva tični ur tedaj kader se nameravajo vpokojiti do se ni idniki. Kaj se bode še zgodilo o tej zadevi, ako bi pa bil znano, morebiti je samo strašilo to korak tamošnje vlade, ki bi segal dalje, potem bo vane pogodbe s Turško, katero Bolgari baje smatrajo za veleizdajsko. Knez sam pa neki sedaj ni več zadovoljen, da bi se on samo za pet let imenoval za iz-hodno-rumelskega gouvernerja, temveč zahteva, da naj se določi njegovo dosmrtno imenovanje za to mesto. pa tudi unanji svet prav soditi sedanje Oaerska > še bolje kakor do sedaj vedel azmere v Hrvatski. deželnem zboru razpravlja se Angleška vlada mu je baj prigovarjala, da naj to ioalu. • -------- predlog vladin, po katerem naj bi se upi v duhu vse drug Evrope, tako da pravica m e n o v a t i di ava spremenila bi vladi pristojala upravniki, mesto dose- zahteva. ne da bi bilo njeno prizadevanje imelo kaj vspeha. Tem novicam z Bolgarske nasproti pa se piše s Petrograda. da ruski car tudi danes ne mara več za j Hrvatska regnikolarna deputacij Kei danje izvolitve pričela je sedaj svoja posvetovanja v Buda-Pešti je vrh tega poročevalec deputacije znani razpop Miškatovič, lahko se prerokuje že danes, da Ogri ne bodo JL C Ul I Cl»V4Ci J 14 C* 1 UOA.1 UILVA1. U.U.HVU nu w v v^vv kneza Aleksandra, kakor popred, in da ni verjetno da bi ga hotel sprejeti kot gosta, ko bo bival v Krimu Še bolj pomenljivo pa je, kar piše ruski list „Novoje Vremja" v nekaj tanniem odnem članku aje se imeli povoda s to doputacijo biti adovolj kako pa bodo sklepi deputacije po volji Hrvatskemu narodu, to se bo dalo še le presoditi, kadar pridejo v javnost na predstoječe homatije na Balkanskem polotoku, rekoč, da se bodo Srbi in Bolgari prepričali, da njihove koristi niso enake z onimi kralja Milana in pa kneza Aleksandra Bolgarskega. Nemška — Cesar še ni okreval, Bismark pa je tudi bolan tako, da se ne more vdeleževati razprav Egipt Pogajanje z Angleško, da bi se njene zarad monopola na žganje. Sicer pa se da se ta veliki predlog Bismarkov sedaj sodi, ker se je posadke v Egiptu so se iz novega. enjaie z egiptovskimi, pričele Gebet Zevd, na bregu Rudečega morja ? našli vsaj dotična komisij ekla proti najvažnejšim so vir petroleja. dotičnega predloga z večino 18 glasov proti Obravnave ad premembe protiverskih postav pa še dosti dobro napredujejo, ker je videti da to stvar cesar sam hoče poravnati še pred svojo smrtjo Žitna cena v Ljubljani 13. marca 1886. Hektoliter: pšenice domače 0 gold. 66 k banaške Papežev pooblaščenec škof Ko p p je predlagal 7 gold. 64 k turšice 4 gold. 87 kr soršice 6 gold azlične premembe, je skal vedno dotike z Vatikanom 62 k r. rži 5 gold. 36 ki ječmena 4 gold. 39 kr in pa z nemškimi škofi, pa pri konečnem vredovanji prosa 5 gold. 4 kr načrta zakonovega pridržal si ajde 3 gold. 90 kr ovsa 3 gold vender prostost '25 kr Kromp 3 gold 58 kr. 100 kilogramu Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani