Gospodarstvo. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. Opozarjamo še enkrat na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. t. m. v učni dvorani vinarske in sadjarske šole v Ma* riboru. Volitvam sledi poučno ogledovanje Šolskih na^ prav. Začetek ob 9. uri. Iz ormoškega okraja nam pišejo: Kakor znano, se snuje za ormoški vinorodni okraj «Vinorejsko društvo«, h kateremu lahko pristopi vsak vinogradnik. Članarina znaša 10 dinarjev. Občni zbor z volitvijo okrajnega odbora se vrši dne 14. maja 1922 ob 10. uri dopoldne v pisarni okrajnega zastopa v Ormožu. Ker bo društvo zastopalo koristi vsega vinogradništva v celem okraju, posebno kar se tiče povzdige vinoreje z ozirom na umno obdelovanje goric, umno kletarstvo, izvoz vina v druge države, vzajemni nastop proti prevelikemu obdačenju vinogradnikov itd., je v interesu vsakega posameznika, da pristopi k temu društvu In se udeleži občnega zbora dne 14. maja 1922 dopoldne. Kako bodo razdelili veleposestva? Na seji minist, sveta dne 8. t. m. so razpravljali o vprašanju, kako rafr deliti veleposestva. V Sloveniji, Dalmaciji in Herceg vini bodo razlaščena tista veleposestva, ki presegajo M hektarov, v Slavoniji in v delu Ilrvatske tista, ki presegajo 75 hektarov, v dragem delu Hrvatske tista, ki presegajo 170 hektarov, v delu Slavonije 200 hektarov, Sremu in Vojvodini ter novi Srbiji 300 hektarov. Vel posestva, ki pripadajo državljanom nam sovražni držav, se bodo razlastila brez odškodnine. Posebna kcuiisija bo določila odškodnino, ki se ima plačati po sestnikom. Zemlja se bo razdelila onim Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki sami nimajo dosti zemlje. Kme^ ska drnžina, ki šteje najmanj 5 članov, nal ima najmanj 5 ha zemlje, družine od 6—10 članov o ha in i vsaka dva druga moška člana še pol ha. V prvi vrsl imajo pravico do zemlje invalidi in dobrovoljci. Dobrovoljci prejmejo 5 ha zastonj in sicer, ako so * borili, sicer pa samo 3 ha. Odškodnina Iastn&om se b izplačala v znesku od 250.000 do 500.000 dinarjev z 2 i pol odstotka odtegljajem, v znesku od pol milijona i enega milijona dinarjev pa z odtegljajem 5 odstotkoi Od tega zneska prejme lastnik do pol milijona dinarje izplačano v gotovini, od 500.000 do 700.000 dinarjev p» lovico v gotovini, ostalo pa v državnih papirjih ali obli gacijah, Tisti, kateri bodo dobili zemljo, bodo plato vali sledeče: Do 1000 danarjev vse v gotovini, in 6e 5000 četrtino v gotovini. Oslalo se bo izplačevalo v II letnih obrokih s 7 odstot. obrestovanjem. Podeljen zemlja se deset let ne bo smela prodati in tudi ne oblt meniti. Onim, ki bi zemlje tekom treh let sami ne ofr delovali, ali prevzeli v last, se zemlja odtegne. Kaki hitro sprejmejo zemljo, imajo pravico na prosto vožnj vseh članpv družine, prosti prevoz živine in orodja B vseh železnicah, nadalje pravico do proste uporab gradiva iz državnih in občinskih gozdov za graje^j hiš in gospodarskih poslopij ter končno pravico do pro ste pašnje na občinskih pašnikih za dobo 5 \tl brt vsakega davka. Na mariborski erinjski eejem dne 5. t. m. so pripel)^ 254 svinj, 2 kozi in 1 koelička. Cene so bile sledeče: Pr« seta 5—6 tednov stara komad 400—500 K, 7—0 tednov »H ra 600—800 K, 3—4 mesce stara 1100—1200 K, 4—0 mesej stara 1400—1500 K, svinje 8—10 mescev stare 1600—1* K, Plemenskc svinje 1 leto stare 2500—300 K, polpitane «* nje 1 kg žive teže 56—58 K, polpitane svinje mrtve tdto•'' kg 60—68 K, koze komad 300—350 K. Sivinski trg v Zagrebu. Promet z iivino je v Zagr* nekoliko popustil, ker so Italijani na sejmu bolj redka \P kazen. Nestalna vrednost lire zadržuje italijanske kup«* ki čakajo, da bo lira zopet zrasla. Italijani kupujejo •" zagrebškem sejmu le konje. HrTatski kmetje tudi ne Pj nujajo reč žiTine, ker že pascjo. Cene žirini so se gtt" minuli teden t Zagrebu sledeče: pnroTrslni voli (I.) 18 • M, II 40-42, nL 3K>-»6, goreje a«M I. 90, goredin« »* 76, govediua III. 56. Debele svinjc so se plačevale I. 60 d« 70, II. 60—65. Mesnate svinje I. 64—68, II. 56—60. Svinjsko ¦eso I. 86, II. 76. Debeli špeh 86, mast 96—98. Posebnd prvovrstne svinje so se pla&evale tudi po 80 K 1 kg žive Ježe, a jih je bilo zelo laalo na sejmti, ker ni dovolj koruie radi lanske slabe letine. Mariborako sejmsko poročilo. Prignalo se je: 4 konje, 7 bikov, 153 volov, 445 krav, 10 telet in 1 koza. Skupaj: 620 fcomadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive žive teže 35—40 K, poldebeli 28—34 K, plemenski voli 28—38 K, biki za klanje 26 io 33 K, klavne krave debele, 28—23 K. plemenske krave 20—26 K, krave za klobasarje 15—18 K, molzne krave 22 do 37 K, breje krave 22—37 K, mlada živina 24—33 K. Mesne cene v Maribonu Volovsko meso I. vrste 1 kg 56—60 K, Meso bikov, krav, telic 1 kg 56—60 K. Telečje meso I. vrste 60 K, II. vrste 56 K. Svinjsko meso sveže 80 do 88 kron. Cene kožam. Goveje kože po 42 do 43 K 1 kg, telečje 60 do 70 K, ovčje in kozje po 30 do 40 K komad. Cene kogam se bodo še dolgo časa držala na ravnokar omenjeni višini. Ceue za seno in slanio v Maribora. 1 meterski stot slad fcega sena stane 187—200 dinarjev, otave 200 in ovsene sla_»e 112—125 dinarjev. Slabim časom gremo' nasproti. To je odmev tožb vseh, ki mislijo naprej, ki gledajo bistro oko-.<. -ebe.— Strah pred slabo letino dviga cene, tlači ko mora nižje Ijadstvo. In ni prazen ta strah. Kljub vednemu deževju 4e celo travniki ne obetajo radi prehude lanske suše bogve kaj. Talna trava radi prehude mrzlote in pre- malo solnca ne more prav pognati te? se razrasti. — | Drevje predolgo cveti iz istih vzrokov, kar ne more dobro vplivati na razvoj ploda. Trta počasi žene. Radi slabega vremena so nekateri močno zaostali s kopjo, uekateri so prvo kop celo opustili, kar seveda ne bo brez kvarnih posledic. — žalosten je pogled na ržena polja po Gornjem Murskem- in Ptujskem polju ter i Prekmurju. Radi lanske suše in deloma tudi zato, ker [ je Iežal sneg vse predolgo, je rž jako slabo prezimila. Večinoma ne bo vrnila semena. Po Prekmurju sejejo . oves med rž, drugi spet jo podorjejo, nekateri pa pu- l Sčajo, če tudi ne bo haska iz nje. Vsi si žele toplejšega vremena, od katerega upajo zboljšanje. Bog ga že sko- raj daj! Nekaj o stanju ietine v Slavoniji in Sremu. Stanje setev v ravnokar omenjenih pokrajinah ni doslej nikakor zadovoljivo, ker ni bilo prepotrebnega solnčnega Tremena. Iz Vinkovcev javljajo, da je pšenica dobro prezimila, a vsled preveč mrzle zime je nekoliko za~ estala in je bolj žoltkaste barve, mesto temno zelene. Opaziti je znake rje, ki bodo pa izginili, ako nastopi stalno solnčno vreme. Pšenične setve so bolj redke in hladno Treme škoduje razvitku, pri lepem viemenu pa se bo še vse popravilo. Po mestih setve gnijejo in to ,. osobito tam, kjer so bile dalje časa poplavljene in se ^iahko računa, da bo žetev radi poplave za 30 odstot. slabejša, kot bi bila brez poplave. Vseld suše minulu jesen in vsled snega v novembru je bilo 10—15 odstot. manj posejanega polja, kot lansko leto. Žetev pričakujejo v polovici avgusla. Komza ni posejana, ker so polja poii vodo. Ako voda ne odteče, bo za koruzno setev prepozno. Iz Djakova poročajo: da je pšenica dobro prezimila in je njena rast na mestih bujna. V djakovski okolici je veliko več setev kot lani. Vsled dežja so setve malo porumenele, a rje ni opaziti. Koruze vsled dežja niso mogli sejati. Poročilo iz Mitiovice pravi, da so ozimine vsled hladnega vremena nekoliko zaostale, aseše lahko ^opravijo. Koruze še tudi niso docela posejalL Mačva je poplavljena, istotako jcSrem pod vodo radi razliva Save. Ako bi voda kmalu padla, bi lahko tudi v Mačvi in Sremu sejali koruzo. Iz Indije javIjajo, da sta pšenica in ječmcii dobro prezimila. Razvoj pa je nekoliko zaostal vsled lanske jesenske vroiine. Pričakujejo bogato žetev. Koruzo še le sejejo. Iz Zemuna poročajo, da pšeničue setve podgrizavajo črvi. Sicer je razvoj pšenične setve normalen in je tudi dovolj posejanega. Uporaba umetnih sno|il. — Tomaževa žlfc;>a. (Konec) Kako izgleda? Je fina, svetlo do temnorujava moka, žlindra se mora zmleti tako, da je najmanj 75 odstoUcoT finote. Vsebuje poprečno 14—17 odst. fosforne kisline in 50 odst. apna. Kislina je raztopna v citronovi kislini in ne v vodi kot ona od superfosfata. Raztopijo jo pa fine rastlinske koreninice, ki izločajo kis-« liiie, katere so tudi v stanu fosforovo kislino topili. Kako učinkuje? Učinkuje poČasi, a dalje čala. Rabiti je pred setvijo, na travnikih v jeseni. Kak.šnim rastlinam? Vsem, ki vsled kratke rastne dobe ne potrebujejo naglo fosforove kisline. Ali je bolje rabiti superfosfat ali pn Tomaževo žlindro? Vsled visokih prevoznihcen je bolje rabitl superfosfat, ker nam pride računan na 1 kg fosfome kisline ceneje. Kostne moke. Kostne moke se posebno sedaj po vojni močno uporabljajo. Izdeluje jih zraven kostnega superfosfata tvor nica v Hrastniku. Vsebuje okrog 20 do 22 odstotkov fosfome kisline, ki je težko raztopna, in okrog 3 odst. dušika. Napravlja se, da se najprej kosti z bencinora očislijo od masli, nato.se nekaj časa parijo in končno fino zmeijejo. lUtzločujemo surovo in razklejeno koslno moko. — Zadnja vsebuje du 30 odstotkov fosfome kisline. R>sfor»a kisiina učinkuje pri kostni moki tako kot pri Toui/tie-i žlindri. j S tem se konča opis najvažnejših umetnih gnojil. j Ni pa je povsod učinek umetnega gnojenja tak, kakor i smo ga pričakovali. Zato so najrazličnejši vzroki. Najj bolj navaden je ta, da se, ne upoštevajoč, da potrebuje rastlina vse snovi za svoje življenje, trosi samo ena vri sta umetnega gnojila. Vendar pa je z ozirom na sedaI nje valutne razmere gnojenje z umetnimi gnojili po j vojni zelo napredovalo. Upati je, da se bo to sčasoma še I zboljšalo, kar zamoremo toplo priporočati. — Nemški : kmetovalci, ki so v zgled celemu svetu, so dosegli svojo ! stališče največ skozi rabo umetnega gnojila. Tržne ceue v Mariboro. Dne 1. maja t. 1. so bile v Mariboru sledeče tržne cene :1 kg.*govejega mesa je stal 14 do 15 dinarjev, 1 kg svežega jezika 12, vampov 5, pljuč 5, led vic 12, možganov 12, parkljev 3, loja 8—10 dinarjev. 1 kg teletin^ 14—15, jeter 10—12 in pljuč 10—12 dinarjev. 1 kg svinjetine sveže 20—22, črevne masti 15, pljuč 7, jeter 8, ledvic 15 ,glave 10, nog 7 in slanine sveže 2,0—22, papricirane 25, prekajene 25, masti 24—25, prekajene svinjetine 27, jezika 25 in glave 12 dinarjev. 1 kg konjskega mesa 7-8 din. Ena konjska koža 88-100 din., 1 kg goveje kože 10, telečje 15, svinjske 4, gornjega usnja 90, podplatov 70 din. Piščanec majhen 15, večji 18, 1 kokoš 25—30, gos 25—45, 1 golob 5, kunec majhen 8, večji 17 din. 1 liter mleka je stal 3, 1 kg surovega masla 40, ementalskega sira 120, in trapistnega sira 35 din., 1 jajce 1 do poldrugi denar, 1 liter vina novega 10—14, starega 10—12, piva 4.75—5.25, žganja 2—25 din. 1 kg belega kruha 6, črnega 5, 1 'žemlja 0.50— 0.55 din. 1 kg jabolk 7^0, posušenih sliv 10 din. 1 limona pol do 1 din., 1 oranža 1.25-250, 1 kg rožičev 6, fig 16, da- teljnov 30, mandeljnov 30-50, orehov 10, luščenih 40 din. 1 kg kave 40-45 pražene 42-50, riža 6.25-11.50, soli 3.50sladkorja lo.50-17.50, pšenicnega škroba 10, rizevega 25 din. 1 hter jesiha 1.20—2, bučnega olja 25 din. 1 kg pšenice 4.25, rži 350, ječmena 3.75, ovsa 4, koruze 4, prosa 4,ajde 4, fižola 4—4.50 in leče 16 din. 1 kg bele moke nularce 6.75, št. 6 4.75, prosene kaše 6, ješprenja 6, otrobov 250, koruzne moke 450, koruznega zdroba 5.75, pšeničnega zdroba 750, ajdove moke 750. 1 kg krompirja 1.50, hrena 350, kislega zelja 4 in kisle repe 2 din. Zagrebški žitni trg. Pšenica se je ponujala zadnji teden po 1600 K 100 kg, rž po 1280 K (to je srbijanska rž), koruzo so kupovali po vagonih od 1250—1320 K, ječmen 1300—1350 K. Zob za konje je kupovalo vojaštvo po 1400 ijuu-ijou a. ^oo za Konje je Kupovaio vojastvo po i4uu K. Vojaštvo je kupilo 65 vagonov zoba za savsko divizijo. V svobodni trgovini so plačevali zob po 1300 K. Prvovrstna moka nularica je bila po 24 K. Krma je v Zagrebu še vedo po 800 K, akoravno že pasejo živino dokaj časa. Hmelj.Na 'hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po hmelju naravnost malenkostno. Za hmelj srednje in prvovrstne kakovosti so ponujali po 3000 do 3100 čehoslovaških kron za 50 kg. Zunaj na de- želi ni bilo nikake hmeljske kupčije. Čeprav je torej bilo popraševanje po hmelju malenkostno, so vendar lastniki hmelja držali svoje blago v nadi, da se bodo hmeljske ce ne vsaj obdržale na sedajni višini, če se že ne bodo dvignile. Na Češkem se zelo boje, da utegnejo hladne noči pospešiti pojav mrčesa. V krogih hmeljarjev se zelo boje, da bi utegnilo neugodno vreme zelo škodovati hmelj§ki rastlini. Lesoe cene v Mariborn. 1 kubični meter trdih drv stane 90—100, mehkih 75 dinarjev, 1 kg oglja stane 1.25 din. Lesni trg. Zagreb. Javorjevi plohi I. vrste od 2000 do 2600, jesenovi plohi I. vrste od 1800 do 2000, mehek žagan jles od 1800 do 2200, hrastovi pragi po 250, bukovi pragi po i95 do 120, bukov les za kurjavo od 7000 do 8000, oglje 30 |..., r , , .-, do 950, deske iz orehov^a lesa 600 do ,z kostanjeveda lesa 300 do 320 hr za kubič- |*tisoč, hrastov oblikovan les od 2000 do 2500, hrastovi plohi za furnirje od 4000 do 4500, bukovi plohi od 800 do 1000, orehov rezan materijal od 3800 do 4oJ0, sodarski les za vedra od 180 do 250, franeoske doge za 1000 kosov 50.000 K. Lesne cene v Italiji. V Trstu so cene za les, ki se izvaž i v Italijo, sledeče: Jelkina debla 175 do 210 lir za kubični m, deske iz jelke 280 do 320 lir in sicer za prvovrstno kakovost in za drugovrstno 180 do 200 lir, mecesnova debla 220 1o 245, mecesnove deske sortirane 355 do 395, topolova ciebla 120 do 135 lir, deske iz topolovine 235 do 275, deske bukov les 310 do 375 lir, bukove deske za pohištvo 395 do 45 Mr, hrastove deske 1185 lir, deske nj meter. Vredoost denarja. Ameriški doiar stane268—272 naših kron, francoski frank stane 24.80—25 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 3^8-332, za 100 čeiioslovaških kron 533—535, za 100 nemških mark 94—96 iii za 100 lašk a lir 1432—1436 jugoslovanskib kron. V Curihu znaša vre<\nost naše krone 1.90 centima (1 centim — 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednoBt nade krone poskočiLa za trt točke. Poljedelci pozor! Raznov.stne poljcdelske stroje kot vitle, mlatilnice, žitne čistiltte mline, trijerje, slamoreznic«, sadne mline, sliskalnice, koruzne robkarje, drobilne mli«e, Sackove pluge itd., dobite najboljše kakovosti pri tvrdkJ Ivan Hajnv, Muiibor, Alcksandrova cesta 45. Priredifw^. ELrčevinaka slavnost. V nedelju, dnc 14. t. m^ «e vrši velika cerkvena in izvenccrkvena slavnost o priliki blagoslovitve prenovljene kapele Matere božje na posestvu g. Kolariča po slederem sporedu: Ob 10. uri: blagoslovitev kapele, primeren govor s sv. mašo za člane izohcH^valnega društva. 1'opoldne ob |>ol treb šmarnice. v>>> ¦¦eh: slavnostni govor, igra tLelovišče«, licitacija, nt^u.ižurf^a in veselica, ki jo priredl izobruževulno društvo. P< >?skri>ijŁ. no bo z izborno pijačo vseh vrst ter s prvovrstnitxu jedilL Svira godba na pihala in lok. Konec slavnosti ob ' nri rvečer. K obilni udoležhi kot majnižki izlet vabi uMudnc odbor izobraže-v ulnega . i.:.tv*f» Krče\ina pr' MariN "i. SDZ, podrnžoica HaHhor, pitredi v ned«' -'_>;-• 4. t m, ob. 5. turi popoldne v Flosivrci ;u n :vo if ts>: cTurški križ« v Stirih dejanjih, kl >o ^na .._. • Tirnih zgodovinskib in poučnih iger r ,..idi i&u.^o zai)f Med odmori igra dijaški orkesler. Lene sedežem; 1. -'r«ta 4 di_, II. Trsta 3 din., III. Trsta 10 i':, ««o,'iU^ 6 K i«M<a»ko slojlSC« 4 K. — K prar obilni udelcib' Tu'.- Jbor. St. Leoart t SJot. gt.r. V ue&H.,.. m 14. m«ja rjSH db 3. ori popoldne priredi tnkajlnje bi: - > dm*t-t. vjro c? .k E obllsi udeleibi rabi «?<_bo: