TEDNIK
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P.b.b.
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 11	CELOVEC, DNE 14. MARCA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
Borovlje: ..Karntner, spridi deutsch!"
Edino škandalozno moremo imenovati ^odbo, ki jo je izrekel v ponedeljek pred okrajnim sodiščem v Borovljah okrajni sod-jtik dr. Heinrich S t o 11 e r v kazenski zadevi učitelja Jožka W r o I i c h a. Ne imenujemo sodbo škandalozno v prvi vrsti zaradi tega, ker je imenovanega obsodil brez Radostnih vzrokov in ni upošteval dokaznih Predlogov VVrolichovega branilca dr. G r i I -Pač pa je vrhunec nesramnosti prav utemeljitev sodnika dr. Stotterja, zakaj je odklonil predlog dr. Grilca, naj obravnavo odloži in vabi obdolženca v slovenščini ter naj sodišče prevede ves kazenski akt — tudi^ ovadbo in kazenski predlog — v slovenščino, namreč: v danem slučaju je obdolženec učitelj in zaradi tega okoliščine Pričajo, da obvlada v zadostni meri tudi nemščino.
Utemeljitev, ki smo jo pravkar brali, nas spominja na nedavni ukaz koroškim Slovencem: „Karntner, sprich deutsch!" Kajti vsak koroški Slovenec hodi od svojega sedmega leta naprej v ljudsko šolo in se uči
nemško. Kar danes velja za učitelja, ki je v službi koroške dežele, katere drugi deželni jezik je slovenski, pa naj se Stotter obrne kakor hoče, bo mogoče jutri veljalo že za slehernega Korošca, ki je hodil v šolo. Vse ostalo bi bilo proti načelu enakosti in protiustavno. Čeravno se sodnik v utemeljitvi sklicuje na Isopov slučaj pred evropskim sodiščem, je nemogoče slediti Stotterjevi razlagi, kajti na eni strani gre tukaj za slovenščino pred okrajnim sodiščem v Rožeku, ki ne spada pod zakon o uporabi slovenščine pred sodišči z dne 19. 3. 1959, na drugi strani pa za boroveljsko sodišče, ki spada pod citirani zakon in o katerem zatrjujejo ministerialni svetniki na Dunaju, da je zasedeno s sodniki, ki obvladajo slovenščino. V primeru sodnika Stotterja pa nam ni uspel le dokaz, da je nasprotno pravilno, še več: naleteli smo na primer sodnika, ki s sredstvi, ki mu jih daje zakon kot sodniku, ne prepreči samo izvršitev enega od maloštevilnih zakonov, ki dajejo Slovencem na Koroškem drobtinico pravic, marveč grozi učiteljem, ki hočejo uporabljati pred sodišči slovenščino, da niti ni jasno, ali le-ti zadoščajo potrebnim pogojem za nastavitev. Tak pogoj je tudi za-
Volivna skupnost Bekštanj terja dvojezično vzgojo v otroškem vrtcu
Dvojezično vzgojo v občinskem otroškem vrtcu v Ledincah je zahteval zastopnik Volilne skupnosti, Janez Miki, na seji občinskega sveta, dne 6. marca t. I., v kulturnem domu na Brnci.
To zahtevo je stavil med razpravo o povišanju vsote, ki jo morajo starši prispevati Za kritje stroškov občinskega otroškega vrt-ca v Ledincah. Podkrepil jo je z ugotovitvi-i°> da od 100 šoloobveznih otrok iz tega kraja jih 30 obiskuje slovenščino. Hkrati je navedel primer dvojezične vzgoje kot jo Prakticirajo v otroškem vrtcu v Globasnici.
A
Izjava Kluba slovenskih občinskih odbornikov
Zastopnik Volilne skupnosti v občini Bekštanj, Janez Miki, je upravičeno zahteval dvojezično vzgojo za občinski °tr°ški vrtec v Ledincah. Njegova zahte-y_a je v skladu s sklepom klubskega od-°0ra z dne 15. decembra 1973, podanem v 4- točki resolucije z istega dne: „Klub slovenskih občinskih odbornikov zato z Vs° odločnostjo zahteva (4.) izgradnjo nreže otroških vrtcev, pri čemer pa mo-ra biti zasigurana dvojezična vzgoja slo-Venskih otrok (...).“
Odločno zavračamo mnenje župana . r'edricha Schmidta, da za uvedbo dvojezične vzgoje v otroških vrtcih ni žalskih določil in da bi bila možna šele, |.?J° želi večina staršev. Županovo sta-'ace je v protislovju z besedilom avstrij-6 državne pogodbe iz leta 1955, ki v enu 7 odst. 1 zagotavlja, da „uživajo“ Vstrijski državljani slovenske in hrvatske anjšine na Koroškem, Gradiščanskem
in Štajerskem „iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani (...)“. Ker v 2. odst. istega člena beremo, da imajo pripadniki omenjenih manjšin v Avstriji „pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku (...)“ je po našem mnenju jasno, da to glede na osnovno vzgojo v o-troških vrtcih prav tako velja, drugače bi avstrijske oblasti (v tem primeru občinska) ravnale proti členu 6 državne pogodbe, saj ta člen v 2. odstavku prepove vsakršno diskriminacijo na podlagi „... rase, spola, jezika ali religije ...“ Dvojezična vzgoja v otroškem vrtcu nikakor ne more biti odvisna od mnenja ali želje večine staršev, saj bi bilo potem nesmiselno govoriti o manjšin-s k i zaščiti!
Za Klub slov. občinskih odbornikov:
dipl. jur. Filip VVarasch, predsednik R. Vouk, tajnik
dostno znanje nemščine. Pravico do uporabe slovenščine kot koroški Slovenec v deželi pa nima samo tisti, ki nemško ne zna, marveč vsak, ki kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti hoče u-porabljati svoj materinski jezik!
Stotterjevi predstojniki bodo storili prav, če ne bodo kakor doslej spali spanje pravičnega naprej, marveč bodo vzeli stvar zelo resno in opozorili dr. Stotterja na zmotno mnenje, ki si ga je pridobil sam ali po navdihu dobrohotečih »prijateljev*.
V ostalem se je sodnik dr. Stotter oprl v svoji obsodbi edinole na pričevanje 15-let-nega Manfreda Lauseggerja iz Slovenjega Plajberka, ki je baje videl VVrolicha, ko je le-ta iztrgal iz zemlje tablo za poštni vozni red. V isti sapi pa je Manfred že spet rekel, da sta pred hišo, skozi katere okno je gle-
dal, stali dve smreki — bilo je to pozno ponoči — niti ni mogel približno opisati ostala dva spremljevalca, o katerih je trdil, da sta bila skupno z VVrolichom na kraju dogajanja. V posebni luči se pa cela stvar pokaže, če pomislimo, da je bil oče Manfreda Lauseggerja pred nedavnim obsojen pred sodiščem v Borovljah zaradi tega, ker je — kakor izhaja iz dokaznega predloga VVrolichovega branilca — iz narodnih vzrokov pretepel študenta Janka Malleja. Toda: Sodnik predloga, da bi zaslišali še druge priče, ni upošteval, zaradi tega je branilec dr. Grilc najavil priziv proti obsodbi.
Po obravnavi se je na čuden način oglasil k besedi še zastopnik tožilstva Franz VVoschitz iz Borovelj: 16 let je že v tej službi v Borovljah, toda kaj takega (slovenske obravnave najbrž) še ni doživel. Končal je s stavkom: Das kann fiir Karnten nicht guat sein! Mi pa mislimo, da res ne more biti dobro za ugled (!) Koroške, da morejo vršiti osebe s tako miselnostjo odgovorne službe v deželi.
OBČINA GRE MIMO DRŽAVNE POGODBE — MIMO MANJŠINSKE ZAŠČITE
Župan Friedrich Schmidt (SPO) ni videl obveznosti, da bi občina morala poskrbeti za dvojezično vodstvo in vzgojo v občinskem otroškem vrtcu, ker je mnenja, da za to ni zakonskih določil. Po njegovih besedah je uvedba dvojezične vzgoje možna šele, če jo zahteva večina staršev, ki imajo otroke v otroškem vrtcu. Tako gleda to stvar predstojnik občine Bekštanj!
K temu vprašanju je Klub slovenskih občinskih odbornikov zavzel stališče v posebni izjavi, ki jo tu prinašamo:
oeeooeoeeeooeeoeooeeeooeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeooecoeceooooooeeeesoeoeee
i
I
eoeeeeoooeoooeeooeeeooeoeoooeooeeeeoeeeeeeeoeeeeeeoooeoeooeeoeoeeeee
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU
vabi na
Literarni večer
ki bo v petek, 22. marca 1974, ob 19.30 v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Predvajali bodo:
Ravnatelj dr. Pavle Za blatni k; poklicni igralec Stane Raztresen iz Trsta ter člani Koroške dijaške zveze.
Rojaki iz Celovca in okolice prisrčno vabljeni!
PRIVLAČNO OKOLJE JE NAJBOLJŠA REKLAMA
Tujski promet je za bekštanjsko občino odločilnega pomena. Z njim so se precej bavili tudi na zadnji občinski seji. Na obravnavi je bil občinski načrt za propagando v letu 1974 (VVerbeplan 1974). Denarna sredstva za ukrepe na tem področju bodo letos dosegla vsoto 537.000 šilingov.
Vodja slovenske frakcije je glede občinske propagandne dejavnosti dejal, da je
Janez Miki,
zastopnik
Volilne
skupnosti
v občini
Bekštanj.
okolje najboljša reklama. Zato naj bi prebivalstvo skrbelo za snažno in lepšo »podobo* občine. Njegovim izvajanjem je dal župan popolnoma prav.
Občinski svet je nadalje sklenil sofinanciranje pri reguliranju baškega in bistriškega potoka, odobril koncesije za razne obrti ter poročilo odbora za pregled blagajne, določil dvema cestama tudi novo ime.
-ki-
Vmesno poročilo Študijske komisije na Dunaju
Študijska komisija je sklenila na zasedanju 11. marca 1974 vmesno poročilo, v katerem so zajeta glavna stališča komisije v zvezi z določili člena 7 državne pogodbe. Iz poročila je razvidno, da je komisija izdelala model posebnega jezikovnega štetja — tako štetje manjšina odločno odklanja —, vsebuje pa poročilo poleg tega tudi stališča, ki so jih zagovarjali v komisiji: predsednik Josef Guttenbrunner kot zastopnik Socialistične stranke ter zastopnika Cerkve v komisiji dr. Valentin I n z k o in dr. Ernst W a I d s t ei n.
Na zasedanju so izpovedali posamezniki tudi stališča do vprašanja jezikovne kategorije „windisch“. K tozadevnim poročilom v avstrijskem tisku sledeče:
Na zasedanju »študijske komisije za reševanje problemov slovenske manjšine na Koroškem", 22. oktobra 1973, je izjavil dr. Valentin Einspieler, da se priključuje glede pojma „Windisch“ stališču slavistov. Posebej se je v tej zvezi skliceval na Issatschen-ka, a tudi na dr. Veiterja in dr. Inzka. Dejal je, da naj bi na vprašalnih polah pri ljudskem oziroma jezikovnem štetju „Win-disch" izpadlo, ker „Windisch“ ni poseben jezik. Vprašali naj bi pri ljudskem štetju glede občevalnega jezika samo po nemškem in slovenskem jeziku.
Na podlagi poročila, ki ga je naslovila komisija na zveznega kanclerja dr. Kreisky-ja, bodo sledili razgovori s predstavniki političnih strank in zastopniki manjšine.
Gre pri vmesnem poročilu za delovno poročilo študijske komisije, ki je pričela svoje delo pred enim letom. Komisija bo svoje delo nadaljevala.
Skocijan: DVP neenotna!
Dne 5. 3. 1974 se je v Škocijanu zopet sestal občinski svet. Zastopniki občanov so soglasno sklenili, da referent za tujski promet, g. Schvvarz dobi letno 22.000 šilingov odškodnine za posebno delo v sezoni. To vsoto naj bi dobival, dokler se v občini za to mesto ne najde kaka druga rešitev. Gospodarska lista (GL) je zavzela jasno stališče: Referentu Schvvarzu naj se denar da, če ga z delom res zasluži. Naj se ne govori po občini o navrženem denarju iz kakršnihkoli razlogov. Edino merilo, ki ga GL zahteva in priznava, vseeno za katero osebo gre, je delo, ki ga oseba premore in stori. Kot kaže, je referent za tujski promet in hkrati zastopnik OVP postal neke vrste kamen spotike. GVP je namreč že prej skušala — to je treba pripomniti na tem mestu — odstraniti g. Schvvarza iz referentske službe, kar priča o neenotnosti v vrstah OVP.
Ravno tako je ugotoviti nesoglasje med županom Drobeschem in podžupanom T r i n k I o m (oba sta člana dVP) v gledanju na važna občinska vprašanja. V občini govorijo, da podžupan skuša izpodrivati župana.
GL za varčevanje
Socialistična frakcija je predlagala olep-šanje otroškega vrtca v Škocijanu, z umetno sliko iz plošč, vdelanih v eno izmed sten.
Občino bi to stalo okoli 60.000 šilingov. GL in OVP sta ta predlog odklonili, ker denarno stanje občine v tem času to ne bi dovolilo.
Informacijski biro za turiste
Občina je nameravala že letos napraviti v okolici Klopinjskega jezera informacijski center, kjer bi se vsak turist lahko informiral o gostinskih uslugah in o drugem. Ta informacijski biro naj bi bil v hotelu Eber-hard ali pa pri Moriju v Škocijanu. Te tvrdke pa zahtevajo precejšnjo najemnino in tudi oprema bi stala kar precej, zato je župan predlagal, naj bi začeli z gradnjo nove občinske hiše in to v prvem stadiju gradnje tako daleč opremili, da bi bile za informacijski biro na razpolago: klet in 3—4 sobe.
O tem predlogu se bo še v občinskem predstojništvu debatiralo, ker občinski svet glede tega vprašanja ni našel enotnega stališča. Gospodarska lista zagovarja velikodušno rešitev tega vprašanja in odklanja vsakršno začasno rešitev (provizorij). Občina s takim številom prenočitev kot je Ško-cijan, mora na tem področju gostom res nekaj nuditi!
Sklepi v interesu občanov
Obravnavane so bile prošnje za posebne namembe zemljišč, ki jih je deželna oblast že odklonila oziroma odložila. V skoraj vseh
40 primerih je bilo soglasno potrjeno mnenje deželnih oblasti — razen pri prošnjah Uranka iz Klopinja in Mocharja iz Št. Vida,
kjer je občina navedla socialno stanje kot razlog. Za te dve prošnji se je posebej še zavzemala GL.
V	Sinči vasi bo ARBO ustanovil novo servisno postajo za avtomobiliste. Vzpostavitev te postaje je občinski svet sklenil podpreti z 15.000 šil.
Soglasno so bile odobrene koncesije za gostinstvo za: Heleno Mitsche iz Št. Vida in Valerijo VVuttej, pd. Kariž, iz Gluhega lesa.
Nadalje je občinski svet soglasno določil: Odškodnina za občinske mandatarje se bo plačevala v letu 1974 kakor doslej. Ceste ali
Slovenci v Italiji:
Tri slovenske organizacije v Italiji: Slovenska skupnost, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Kmečka zveza so sicer ločeno nastopale pri deželni vladi Furlanije-Julijske krajine glede o-snutka o kraških rezervatih, s katerim naj bi izvedli Belcijev zakon, vendar so v bistvu izrazile iste pomisleke in zahteve.
Bistvo teh zahtev je resnično zavarovanje Krasa — da se Kras ohrani Kraševcem — ter odklonitev vsakega razlaščanja. Odkolnile so u-pravo rezervatov v rokah mestnih birokratov, pač pa naj bo uprava v rokah samih lastnikov zemljišč in izvoljenih predstavnikov ljudstva.
V	svojih kritičnih pripombah so odklonili rezervate kot nepotrebne, češ Kraševci so ohranili svoj Kras stoletja in bi ga še nova stoletja, ako bi mu ne grozila nevarnost od zunaj — od samovoljnega in nebrzdanega navala iz mesta. Pred ljudmi in njihovimi načrti iz mesta je treba Kras zavarovati ter ga ohraniti kraškemu ljudstvu in njegovemu kmetijstvu in tako zagotoviti tudi življenjski prostor naši narodnostni skupnosti.
Te dni je odposlanstvo vseh treh imenovanih organizacij sprejel deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine v Trstu ter so mu vsak posebej iznesli svoje predloge, pomisleke in zahteve k zakonskemu osnutku o kraških rezervatih.
V	delegaciji slovenske skupnosti so bili deželni svetovalec dr. Drago Štoka, tržaški občinski odbornik dr. Dolhar, strokovnjak dr. Vremec in Kare! Grgič. Slovenska skupnost je proti kakršnikoli obliki razlaščanja. Kras je treba zavarovati, tako da se bodo domači prebivalci čutili na zaščitenem Krasu doma. Domače prebivalstvo mora biti gospodar na svoji zemlji, ne smemo ga omejevati v njegovih pravicah in lastnini. Prvotni zakonski osnutek deželnega odbora je odposlanstvo Slovenske skupnosti odločno zavrnilo. Ohraniti je treba lepoto Krasa ter upoštevati zahteve slovenskega kraškega prebivalstva. Ne more biti prave za-
Delegacija iniciativnega odbora za manjšinsko konferenco
TRST. — Delegacija iniciativnega odbora za manjšinsko konferenco se je vrnila iz Beograda, kjer je pod vodstvom predsednika pokrajinske uprave Zanettija, predstavila konferenco, ki bo konec maja v Trstu. Pobuda je imela obsežen odmev na vseh jugoslovanskih informacijskih sredstvih od televizije do tiska. Med obiskom se je delegacija sestala tudi z jugoslovanskimi člani znanstvenega odbora konference in še posebej s prof. J ončiče m, s katerim je razpravljala o nekaterih organizacijskih vprašanjih.
Ob tem obisku je tržaška delegacija imela tudi priložnost poudariti važnost, ki jo posamezne pobude, tako na kulturnem, gospodarskem in političnem področju, imajo v odnosih med obema deželama in še posebej med obmejnimi področji. Beograjska srečanja so se odvijala v znamenju največje prisrčnosti, komisija pa je imela vrsto sestankov in pogovorov s številnimi jugoslovanskimi osebnostmi, med drugimi s predsednikom komisije za mednarodne stike pri Socialistični zvezi B e lovskim, s podtajnikom ministrstva za. zunanje za- ~ deve Dizdarevičem, s direktorjem Instituta za mednarodno politiko v Beogradu Sahovičem ter s predstavniki Socialistične zveze Srbije, Beograda in avtonomne pokrajine Vojvodine. Ob tej priložnosti je delegacija obiskala Novi Sad in se je tudi seznanila z manjšinsko stvarnostjo Vojvodine, kjer živi kar 22 različnih na-
rodnostnih skupin in imajo pet uradnih jezikov.
Med obiskom v jugoslova?iski prestolnici je predsednika Z a ti e 11 i j a sprejel tudi italijanski veleposlanik v Jugoslaviji M a c c otta, ob povratku pa je predsednik pokrajine, med kratkim postankom v Zagrebu, razpravljal s hrvaškimi predstavniki o vrsti problemov, ki zadevajo ekonomsko in kulturno sodelovanje med Furlanijo-] ulijsko krajino in Hrvaško. Z a -n e 11 i se je sestal 5 podpredsednikom hrvaške skupščine Božičem, s predsednikom komisije s tujino pri Socialistični zvezi Uzelacom ter s predsednikom odbora za ekonomske stike s tujino Karlovicem.
KREISKV V MISIJI DOBRE VOLJE NA BLIŽNJEM VZHODU
Potem ko se je v soboto odhod delegacije socialistične internacionale pod vodstvom predsednika avstrijske socialistične stranke dr. Bruna Kreiskyja za nekaj ur zakasnil, je poteklo potovanje v nedeljo na Bližnjem vzhodu brez vsakršnih pripetljajev. V Kairu je delegacijo socialistične internacionale sprejel egiptovski predsednik Sadat, nato pa je egiptovski gostitelj povabil dr. Kreiskyja na svoje privatno posestvo v puščavi, kjer sta se ves dan razgovarjala o problemu Bližnjega vzhoda.
cestice, ki jih je občina vzdrževala že do sedaj, so sprejete v omrežje občinskih cest, kar je bolj formalne važnosti.
Gospodarska lista informira o svojem delu v občini
Ni uspešnega in primernega zastopstva brez rednih stikov med odborniki in občani. Občani naj si ustvarijo stvarno sliko o delovanju Gospodarske liste in naj bi bili obveščeni tudi v drugih zadevah iz življenja koroških Slovencev.
V ta namen predvideva vodstvo GL sklicati za konec marca poseben informacijski sestanek, na katerem bodo govorili zastopniki GL in osrednjih slovenskih organizacij. Da ta sestanek priredi, je GL dolžna vsem svojim volilcem in sploh občanom.
Kraj in čas bosta točneje določena šele pozneje in vsem interesentom pravočasno sporočena.	-ki-
Kras Kraševcem
ščite Krasa brez sodelovanja prizadetih lastnikov.
Delegacija Slovenske kultu rno-gospodarske zveze je naglasila, da je treba Kras zavarovati tudi s tem, da ovrednotimo kraško bogastvo in ohranimo naravno ravnotežje. V ta namen so potrebni temeljiti gospodarski posegi, le tako bi prebivalstvo Krasa ponovno tesno navezali na zemljo. Zavrniti je treba negospodarske omejitve kakor tudi namen, da se kraška zemlja izroči v upravljanje imenovanim birokratom. Upravo je treba zaupati zlasti izvoljenim predstavnikom prebivalcev Krasa, predstavnikom krajevnih uprav in organizaciji, ki delujejo na Krasu. U-prava mora delovati dvojezično: v slovenščini in italijanščini. Znanstveniki in tehniki bi morali tvoriti le posvetovalne organe. Izključiti je treba povsem razlaščanje, pa tudi omejitve ne bi smele biti v nasprotju s koristmi prebivalstva, v primeru kakršnihkoli omejitev je treba prebivalstvo odškodovati.
Delegacija kmečke zveze pa je opozorila, da je absolutno treba odkloniti vsako možnost razlaščanja in morebitne omejitve glede razpolaganja z zemljišči.
H P. S.: Naš list je lansko leto o kraških re-
■	zervatih in s tem v zvezi o Belcijevem zako-
■	nu večkrat nadrobno poročal. Belcijev za-
■	kon o kraških rezervatih namreč ne upošteva
■	naravnih pravic in koristi slovenske narod-B nostne skupnosti v Italiji ter bi zlasti hudo H prizadel domače lastnike in kmete. Na več-89 kratno interpelacijo vseh treh slovenskih or-
■	ganizacij, je vladna večina v deželnem svetu
■	Furlanije-Julijske krajine sklenila le umakniti
■	z dnevnega reda diskusijo o omenjenem žari konskem osnutku.
H Slovenska skupnost in Slovenska demo-
■	kratska zveza se bosta tudi v prihodnje borili B za takšno zaščito tržaškega in goriškega Kra-B sa, ki bo upoštevala zlasti koristi in pravice B slovenskega prebivalstva v Italiji, ki živi že B stoletja na tem delu zemlje.
PALESTINSKI GVERILCI
NAMERAVALI UBITI KISSINGERJA
Potem ko se je Henry Kissinger vrnil v VVashington, so Američani uradno povedali, da so (ko je hotel v Siriji poravnati spor za končanje vojne v Izraelu) v Damasku na Kissingerja pripravljali atentat. Palestinski skrajneži so nameravali ubiti Kissingerja, ko bi obiskal 1200 let staro džamijo blizu glavnega trga v Damasku. Ameriški funkcionarji, ki so spremljali Kissingerja na turneji, izjavljajo, da so obisk džamije odložili, ker so Kissingerjevi pogovori s sirskim predsednikom Asadom trajali dalj, kot so pričakovali. Za poskus atentata so izvedeli, ko je Kissinger v petek drugič obiskal Damask. Ničesar ne povedo o tem, kako so atentatu prišli na sled.
SPORAZUM Z EGIPTOM NI PORAZ
Izraelski zunanji minister Aba Eban je v pogovoru z nekaterimi ameriškimi Židi izjavil, da sporazum z Egiptom ne pomeni zgolj umika, temveč korak k miru. Dejal je tudi, da se bo moralo izraelsko ljudstvo sprijazniti s takimi sporazumi, kjer ni niti zmagovalcev niti poražencev in kjer je treba priti do pravičnih kompromisov.
BREŽNJEV OBIŠČE EGIPT
Takoj po odhodu Kissingerja je prispel v Kairo sovjetski zunanji minister Gromiko.
ODHOD SOVJETSKEGA PISATELJA
S POTNIM LISTOM
V	Pariz je prispel ruski pisatelj Vladimir Maksimov, ki je lahko odpotoval iz Sovjetske zveze z rednim potnim listom, čeprav je nasprotnik sedanje sovjetske vladavine. Maksimov je bil izključen iz Združenja sovjetskih književnikov, ker je lanskega avgusta dal natisniti v tujini več knjig, katerih vsebina je v smislu presojanja sovjetskih oblasti protisovjetska. Maksimovu je 41 let. V njegovem spremstvu je 26-letna žena Tatjana. Sovjetske oblasti so izdale potni list tudi 33-letnemu Pavlu Litvi-novu, vnuku bivšega sovjetskega zunanjega ministra Litvinova, ki je prav tako disident.
SOLŽENICINOVA ŽENA ODPOTUJE
V	KRATKEM
Prve dni marca je žena ruskega pisatelja Aleksandra I. Solženicina, ki je bil nedavno izgnan iz Sovjetske zveze izjavila, da bo lahko nekako v 14 dneh s svojima otrokoma odpotovala za možem v tujino. Natalija Solženicin je dodala, da so ji sovjetske oblasti zagotovile, da bo lahko vzela s seboj Solženicinov arhiv. Pripomnila je tudi, da ne bo odpotovala, ako bi ji ne dovolili vzeti s seboj moževega arhiva.
SOLŽENICIN OPOZARJA
NA KITAJSKO NEVARNOST
V	ruskem jeziku je založbaYMCA -Press založila v Parizu Solženicinovo »odprto pismo« (52 strani), ki ga je pisatelj sestavil septembra 1973. Pismo je založbi izročil švicarski odvetnik dr. F. Heeb po pisateljevem naročilu. Uvod je Solženicin napisal pozneje. Sovjetskhn oblastem svetuje, da je potrebna dandanes avtoritativna vladavina. Pisateljem in umetnikom je treba priznati popolno svobodo. Solženicin opozarja, da preti Sovjetski zvezi največja nevarnost s strani Kitajske. Vlada mora zato prenesti središče svoje pozornosti od Dalj-
- nega vzhoda, Evrope in juga na severovzhod, torej na Sibirijo. »To bo naša najboljša obramba proti Kitajski,« zaključuje Solženicin.
FINCI NE BODO NATISNILI
SOLŽENICINOVE KNJIGE
Finsko založništvo Tammi, ki si je pridobilo pravico do izdaje Solženicino-ve knjige »Otočje Gulag«, se je odločilo, da ne bo založilo knjige, češ da se je iz te zadeve razvilo politično vprašanje; to ni več leposlovna zadeva. Ravnatelj družbe je naglasil, da niso sprejeli tega sklepa morda pod pritiskom zunanjega ministrstva, res je sicer, da so mnogi listi, med temi zlasti levičarski, nastopili proti objavi knjige. »Le Nouvel Obser-vateur« poroča, da je raziskava dognala, da 66 odst. francoskih komunistov nasprotuje izgonu pisatelja Solženicina iz Sov. zveze; tega mnenja je tudi 69 odstotkov francoskih socialistov.
Med svojim bivanjem v Kairu je izjavil, da je naloga mednarodne konference v Ženevi, da prispeva h koreniti rešitvi položaja na Bližnjem vzhodu. Minister je naglasil, da so pogledi Egipta in Sovjetske zveze na bližnjevzhodna vprašanja istovetni. Sadat je povabil vodjo sovjetske komunistične partije Brežnjeva, naj obišče Egipt.
Silassvuo ponudil usluge
Finski general Silassvuo, poveljnik čet Organizacije združenih narodov na Bližnjem vzhodu, je povedal, da je pripravljen del enot z egiptovske fronte poslati na Golansko višavje, da bi lahko uresničil svojo nalogo 24 ur, potem ko bi dobil ukaz. Ob tej priliki je izrazil zadovoljstvo o sodelovanju Izraela in Egipta v uresničevanju sporazuma o ločitvi vojaških sil.
Samo ločitev je Silassvuo opisal kot najlažje delo misije Organizacije združenih narodov in poudaril, da je bilo obdobje do sklenitve izrael-sko-egiptovskega sporazuma o ločitvi enot ob Suezu najtežje za njegove sile. Poveljnik sil OZN je dalje dejal, da ne verjame, da je naloga njegovih sil končana z ločitvijo vojaških enot Izraela in Egipta na egiptovski fronti. „Čaka nas pomembna naloga, to pa je sklenitev novih sporazumov, s katerimi bi dosegli mir na tem območju."
LEV DETELA:
Koroška v besedi
V CELOVCU JE IZŠLA POMEMBNA ANTOLOGIJA NEMŠKO IN SLOVENSKO PIŠOČIH
AVTORJEV.
Leta 1971 je v Celovcu pri založbi Johannes Heyn izšla pomembna antologija nemške in slovenske umetniške besede, ki je nastala v zadnjih petdesetih letih na Koroškem. Knjiga se imenuje „KOROŠKA V BESEDI" in ima podnaslov „lz polstoletnega pesnenja". Zajetno in kar se da privlačno knjigo je izdal dr. Erich NuBbaumer, študijski svetnik iz Spittala ob Dravi.
Razveseljivo je, da so v antologiji primerno predstavljeni slovenski koroški pesniki in pisatelji Milka Hartmanova, Janko Messner, Valentin Pola n š ek, Andrej Kokot, Florijan L i p u s c h , Gustav Janusch, in Erik P r u n č. Seveda bi temu izboru mogli dodati še kako slovensko ime, da bi bil bolj popoln. V antologiji na primer ni zastopan pesnik Miško Maček, s pravim imenom Karel S m o 11 e. Tudi ni prav, da sta izpuščena predvojna, zgodaj umrla, a vsekakor nadarjena slovenska pesnika Maks S o r g o in Hani W e i s s. Primerno bi tudi bilo, da bi bil v antologiji zastopan tudi dr. Metod Turnšek, slovenski pisatelj, ki je sicer prišel od drugod, a svoje poglavitne stvari napisal prav na Koroškem in za Koroško. Saj je tak princip, po katerem so v antologiji upoštevani nemško pišoči avtorji, ki so sicer prišli od drugod, a na Koroškem ustvarjali, drugod dosledno izpeljan.
Josef Friedrich P e r k o n i g , njegova pesniška beseda se bogati ob slovenskem, veliki koroški" pesnik se trudi, prevzeti slovensko umetniško besedo.
Tako moremo tukaj najti čez meje jezikov vse, kar menimo, da obdaja pojem Koroška: ..domačijsko povezano in svetovljansko, tradiciji privrženo in po novih oblikah in vsebinah stremeče, lahno zastrto in provocirajoče odkrivajoče."
Tako v uvodni besedi dr. Ercih NuBbaumer.
Dr. Erich NuBbaumer je že pred leti izdal zajetno knjigo ..DUHOVNA KOROŠKA". To je obširna literarna zgodovina koroške literature, v kateri spet ni pozabil na Sloven-
ce in na njihov literarni delež tej lepi in zgodovinsko tako pomembni pokrajini.
Slovenske pesmi v antologiji ..KOROŠKA V BESEDI" so natisnjene v obeh jezikih, torej v slovenščini in v nemškem prevodu. Prav zanimivo je videti, kako se ta slovenska koroška literatura v zadnjih letih vzpenja od domačijsko in domoljubno obarvane lirike izpod peresa leta 1902 rojene Milke Hartman k modernim izpovednim oblikam, ki jih ustvarjajo slovenski koroški pesniki in pisatelji, ki se zbirajo zlasti okoli slovenske celovške revije „Mladje“.
Zlasti je zanimiva poezija Gustava Janu s c h a , ki združuje moderne elemente s sestavinami folklorizma in naivne preprostosti in se skozi tako sintezo poganja v pomembnejše duhovno ozračje:
Zvon mi je obudil spomin na domačo njivo, na njivo, ki me je po njej oče peljal gledat sonce, na njivo, ki mi je o njej pravil, da rodi, da daje kruh lačnim.
Dejal je, da jo moram ljubiti, kakor ljubi zemlja svoje življenje.
Čudil sem se.
Bil sem se otrok.
% Knjigo je opremil slovenski koroški % slikar Valentin Oman. Ta publikacija ® je vzgleden primer primernega in kva-® litetnega sodelovanja med dvema na-® rodoma na Koroškem, ki bi se moralo ® še bolj poglobiti. Ne bi bilo prav, da bi # bile take antologije zgolj izjeme.
Senzacionalno odkritje zagrebškega paleontologa
Več nemških koroških pisateljev priobčuje v antologiji tekste, ki se živo spoprijemajo s posebnimi duhovnimi težišči tega zanimivega, a kar se da občutljivega dvojezičnega prostora. Tako je v antologiji objavljena črtica Roberta Musila „Sloven-ski vaški pogreb." Posebno zanimiva pa je študija Josefa Friedricha Perkoniga z naslovom „Koroški Slovenec". Drugi Per-konigov objavljen esej se imenuje „Z dvema jezikoma". Občudovanja vredna je humanitarna vzajemna misel tega pomembnega koroškega nemškega pisatelja, ki se je vedno boril za plemenito sožitje obeh koroških narodov in njunih kultur. Pa tudi drugače nudi ta zelo zanimiva knjiga razvejano panoramo koroške ustvarjalne misli, ki je prava lirična kovačnica avstrijske in sploh nemškojezikovne literature. Preseneti pa tudi obširna prisotnost epskih tekstov, ki opisujejo koroško preteklost in polpreteklost, a tudi sedanjost.
Dr. Erich NuBbaumer je knjigi napisal kvaliteten uvod, v katerem na kratko označi zgodovinski razvoj koroške literature. Dr. NuBbaumer ne pozabi omeniti deleža, ki so ga prinesli koroški literaturi tudi Slovenci.
Dr. NuBbaumer pravi dobesedno:
S „ln če nudi ta antologija poezije v
#	obeh jezikih dežele, potem je to stara S koroška tradicija. Z nemškim ustanovi-% teljem „Carinthie“ je bil slovenski uče-® njak in pesnik Urban Jarnik v prija-S teljskih odnosih. V prvem letniku ča-9 stitljive revije je le-ta oznanil:
tudi modriza slovenska
SVUPA SE PREPEVLATI,
njej prijasna grata nemshka,
SESTERNO PER NJEJ SEDI.
Tudi slovenska muza si zopet upa prepevati, njej ob strani se ljubeznivo druži nemška muza, sestersko sedi ob njej, kot bi po-Vedali v moderni slovenščini. (Iz časopisa
•	CARINTHIA", 1811, št. 5, članek „NA SLO-vENZE“.) V tej tradiciji je prevedel Vinzenz ,izzi Franceta Prešerna in je kot eden Prvih opozoril na njegovo veličino, iz doži-Vetja tega sosedstva je blizu slovanski duši
Te dni je prišla iz Zagreba senzacionalna novica, da je tam paleontolog, akademik prof. dr. Mirko M a l e z, v jami Šandalja pri Pulju našel okostja živali, ki so živele v dobi imenovani vilafranka, to je pred 800.000 do milijon 800.000 leti. Med kostnimi ostanki etruščanskega medveda, izumrlega leoparda, opice, prakonja, etruščanskega nosoroga, stepskega jelena, izumrlega jelena in pragoveda pa je paleontolog odkril tudi primitivno obdelan potočni prodnik (okrogel kamen iz potoka), imenovan chopper (tolkalo). Najdba zapisanega preprostega orodja pa je lahko, sledeč novici o odkritju, pomenila samo to, da je v zgodovinski dobi vilafranki, pred 800.000 do milijon 800.000 leti, živel na območju najdišča pračlovek in obdeloval ter uporabljal preprosto orodje. To dejstvo sta nato podprli še najdba zob prvih praljudi iz Šandalje in zoglenela sklepna goveja kost.
Sodeč po opisani najdbi je akademik Malez v jami Šandalji torej našel ostanke najstarejšega človeka v Evropi oziroma prvega prebivalca »starega sveta«. Najdba pa nam bi tudi spodbijala trditve, da je zi-
beljka človeštva stekla v srednji in južni Afriki.
Odkritje dr. Mirka Maleza je na prošnjo komentiral prof. dr. Mitja Brodar, znanstveni svetnik v inštitutu za arheologijo v Ljubljani. »Če je chopper, potočni prodnik, ki ga je sicer pračlovek obdelal tako, da je udaril po njem z drugim kamnom, odkrhnil tako lusko ali dve in 5 tem ustvaril preprosto ostrino, zares iz plasti vilafranka, in če je bil zares obdelan od človeka, potem to nedvomno pomeni, da je takrat tu živel človek in da je bil eden izmed naših prednikov. Seveda pa je jasno, da ta človek ni živel samo okoli Pulja, ampak je bila poselitev širša. Zaenkrat mislimo, da se je učlovečenje izvršilo v Afriki. Veliko vprašanje je še zmeraj, v kolikšni meri bi utegnila najdba profesorja Maleza vplivati na to teorijo, sicer pa je to zadeva znanstvene diskusije.«
Po mnenju profesorja Brodarja je najdba kljub vsemu skromna, saj govori samo o pračlovekovem bivanju, ne govori pa o tern, kakšen je ta človek bil, na kakšni kulturni stopnji je bil. Skrajna znanstvena previdnost in zadržanost dr. Mitje Brodar-
GUSTAV JANUSCH IN 14. GRAFIČNI NATEČAJ V INNSBRUCKU
381 umetnikov se je udeležilo s 1044 deli letošnjega avstrijskega grafičnega natečaja v Innsbrucku. Žirija je izbrala iz te množice 14 oseb, katerim je podarila nagrade v skupni višini 125.000 šil.
Nagrado Koroške je dobila Elisabeth Kmolniger iz Radentheina, salzburško pa so namenili našemu rojaku Gustavu Janu s c h u , učitelju v Št. Jakobu v Rožu.
Gustav Janusch sodeluje med drugim pri reviji „mladje“ in nam je znan tako kot priznan umetnik kot tudi odličen pesnik. Razstavljal je npr. že na Dunaju, v Celovcu in pred nekaj tedni v Kranju.
Izbrana dela bodo dostopna od 21. marca naprej tudi široki javnosti v tirolskem deželnem muzeju Ferdinandeum v Innsbrucku.
čestitamo!	Fr. K., klub mladje
Število knjig na svetu podvojilo
PARIZ. — Po statističnih podatkih UNESCO se je število knjig v letih 1955— 1971 na svetu podvojilo in sicer od 285.000 na 548.000 novih naslovov. Leta 1971 je največ novih knjig izdala Sovjetska zveza (85.487), ZDA (80.569), ZR Nemčija (40.345), Japonska (31.040), Francija (22.372), Španija (19.762), Indija (13.614), Nizozemska (10.827), Poljska (10.443) in Jugoslavija (9.815).
Največ novih knjig je s področij družbenih znanosti, šele potem jim sledi literatura.
Toda ta statistika kaže tudi drugo stran medalje, posebej ko gre za tisk, ker v 12 deželah Afrike (in celo v štirih evropskih), nimajo niti enega dnevnega lista. V svetu sicer izhaja 8.050 dnevnikov z naklado 389 milijonov izvodov (133 izvodov na 1000 prebivalcev).
V času, ko prihaja na tržišče vse več knjig, pa je tudi število nepismenih še vedno veliko — 735 milijonov je bilo registriranih v letu 1960, deset let pozneje pa 783 milijonov. Največ nepismenih je v Aziji (48,8 odstotkov) in v Afriki (73,7 odstotka). Četudi nepismenost narašča v absolutnih številkah, pa je nižje za 5,3 odstotkov v primerjavi med letoma 1960 in 1970.
ja se je bila najbolj izkazala v njegovem mnenju, »da bi utegnil biti kamen (chopper) tudi problematičen, ker imamo vrsto primerov, pri katerih je šlo sprva za najdbo orodja — eolitov, pozneje pa se je izkazalo, da ti eoliti niso bili v človeških rokah, marveč so naravni produkti. Kar zadeva pračlovekov zob, bi po profesorjevem mnenju to lahko bil ali opičji ali človeški zob. Zato bi bilo treba najdene zobe dati na strokovno obdelavo za to posebej specializiranemu strokovnjaku, ki pa ga v Jugoslaviji ni.« Tudi v primeru, če je najdeni zob človeški, bo po mislih profesorja Brodarja še vedno precej problematična primerjava z najdbami v Afriki, ker gre za sporadično, edino najdbo na tako velikem območju (Evropa). V Afriki sicer poznamo najdbe, ki segajo še dlje v preteklost, 2 do 3 milijone let nazaj. Predmet znanstvene diskusije bi bila ugotovitev, s katero od afriških najdb bi lahko vzporejali šandaljsko najdbo. »Ob predpostavki, da so najdeni zobje človeški in da so prodnik obdelale človeške roke, pa bi to govorilo,« pravi dr. Mitja Brodar, »da gre za najstarejšega človeka v Evropi. Doslej je veljal za najstarejšega človeka v Evropi heidelberški človek, poimenovan po človeški čeljusti, najdeni v Mauernu pri Heidelbergu. Heidelberški človek naj bi bil živel pred 500.000 do 600.000 leti.«
Treba je nemara še povedati, da je našel paleontolog Mirko Malez letnico od milijon 800.000 do 800.000 let na podlagi starosti geoloških plasti, v katerih je bila najdba, ter na podlagi paleontoloških o-stankov (živalskih kosti), ki so značilni za obdobje vilafranka. Vilafranka je ime najdišča ob Ligurski obali, kjer so prvikrat našli staro favno, značilno za obdobje od pred 800.000 do milijon 800.000 leti, ali okroglo, pred milijon leti. Kajti, kot je povedal prof. dr. Mitja Brodar, dolžina vila franke ni natanko definirana. Vilafranka pa je sicer začetek ledene dobe.
Primož Žagar — Delo
slovenska prosvetna zveza
Vabi na premiero slovenskega barvnega filma
Cvetje v Jeseni
v četrtek, 21. marca 1974, ob 20.30 v Volkskinu v Celovcu ter nadaljnje predstave:
V	PETEK, 22. marca, ob 19.30
v Št. Jakobu v Rožu, kino Janach;
V	NEDELJO, 24. marca, ob 11.30, v Železni Kapli, kino Ziegler;
V	PONEDELJEK, 25. marca, ob 20. uri na Čajni, občinski kino.
„Cvetje v jeseni" je nastal po istoimenski povesti Pisatelja IVANA TAVČARJA, v sodelovanju filmskega P°djetja Vesna film in RTV Ljubljana. Scenarij je napi-Sal Mitja Mejak, režiral Matjaž Klopčič, glasbo je prispeval Urban Koder, kamera Žaro Tušar, v Glavnih vlogah pa nastopajo: Milena Župančič, Polde r^bič, Duša Počkaj, Bert Sotlar, Dare Ulaga in Štefka Drolc.
Ljubitelji slovenske filmske umetnosti prisrčno vabljeni!
co&u frwedan&:
Skrivališče Koroška
Na Koroškem je že tako: Če komu zmanjka argumentov in treznih besed, se začne skrivati za bobnečimi — in votlo donečimi
—	frazami kot so „Koroška“, „domovina“, „čast domovine" in drugo. Vsi ti pojmi, ki sicer dejansko nekaj pomenijo, v naših okoliščinah pa so se spremenili v neko prašno etiketo in izključno last nekaterih izključ-nežev, postanejo torej skrivališča. A Bog obvaruj, da bi človek kaj takega rekel v javnosti, ali celo zapisal, ali si celo drznil misliti. Takoj postaneš sumljiv sodobnik, kajti „na čast domovine" si zlil gnojnico. In na Koroškem je to najhujši greh, ni ga hujšega nad njim. Bog odpusti, koroški domovinski malik ne odpusti.
Pa vidite no, na Dunaju je izšla skromna brošura. Ta brošura ima eno samo strahotno napako, madež, ki se ne bo dal izbrisati za vse večne čase: pokaže namreč stanje na Koroškem tako, kakršno je. Ne olepšava in pisci člankov ter zbiralci dokumentacije se niso ustrašili niti „osebne časti" raznih koroških „velikanov" kot so Koschier, ki je bil za časa Adolfa iz Braunaua ravnatelj nacističnega učiteljišča v Kranju in še marsikaj drugega, ter Sames, sedaj sicer predsednik koroških brambovcev ter podpredsednik heimatdiensta, pred leti pa član nacistične partije. Sames je užival tako močno zaupanje visokih partijskih funkcionarjev, da so ga 8. julija 1939 imenovali krat-komalo za ..predsednika okrožnega sodišča NSDAP v Št. Vidu ob Glini". Koschier
—	velikan v koroškem kulturnem življenju, je ravnatelj deželnega muzeja, pa še marsikaj drugega in seveda tudi — predsednik Karntner Landsmannschaft, ene najvažnejših organizacij heimatdiensta.
In kaj počnejo taki ljudje oziroma organizacije, ki jim načelujejo oz. pripadajo? Tiste mlade smrkavce, ki se drznejo pisati kaj tako „nagravžnega“, obsodijo z vsemi njihovimi predniki pa še potomci vred in zlijejo nadnje ves strup, ki se jim je nabral v domovinskem žolču. Ali pa se branijo proti takim ..pavšalnim", seveda „neutemelje-nim“ obtožbam koroške domovine.
Med drugim je protestirala tudi Zveza koroških brambovcev (Karntner Abvvehrkamp-ferbund — zanimivost ob robu: čeprav je teh brambovcev iz dneva v dan manj, ker pač tudi nje pobere smrt, je članov te organizacije čedalje več; spet eden izmed koroških čudežev). In kaj pišejo. No, to si sicer lahko misli vsak sam, a kljub temu bomo posredovali nekaj te zanimive vsebine.
Že takoj v prvem odstavku piše, da utegne ta brošura »diskreditirati pred svetom Koroško in njene ljudi, s tem pa tudi Avstrijo." Nadalje obsojajo ..obtožbe in neresnični prikaz položaja na Koroškem, ki niso noben prispevek k pomiritvi in zadovoljivi rešitvi manjšinskega vprašanja na Koroškem". Zgražajo se tudi, da ta brošura „Karaten — ein Alarmzeichen" (Koroška
—	svareče znamenje) še ni vse, temveč samo izvleček „nečesa hujšega". S tem se bo seveda še bolj »diskreditirala Koroška in Avstrija". In kot star učitelj ali celo nadučitelj s palico v roki, tako svarijo tudi abver-kempferji avstrijske sindikate, ker je založba, ki bo založila tisto „hujše“, last sindikatov.
Na koncu pa zahtevajo gospodje brambovci od vseh odgovornih na Koroškem in v Avstriji, naj branijo čast in ugled Koroške!
Tu se človek res začenjaš spraševati, če se ima gospod Sames za „ Ko roško", ker je predsednik neke organizacije, ki ima v naslovu izraz „Karntner", ali če navdajajo isti občutki velespoštovanega gospoda predsednika in ravnatelja (ravnatelj je bil tudi za časa nacističnih pokolov na Gorenjskem) hofrata dr. Koschierja? Seveda mora biti za ta dva tako zelo ugledna gospoda nekam „sitno", ko se tako ..nesramno" razgrne, kaj sta delala takrat, ko nista več bila čisto mlada, torej že kot zrela človeka. In vsaj konček tiste zavesti je verjetno o-stal pri življenju. Vrhu tega pa seveda ta »odkritja", oprostite, „te neutemeljene obtožbe" odsevajo tudi na organizacije, ki jim npr. načeljujeta oz. pripadata ta dva ugledna starejša gospoda.
Sicer se reče, da je napad najhujša obramba. Potemtakem bi morali biti napadi „po krivem obtoženih" oseb in organizacij nekaj dobrega, vsaj zanje. A kaže, da le ni tako. Podobni so človeku, ki se pogreza v blato. Čim bolj opleta okoli sebe, tem globlje se pogreza. Dokler da ga ne zagrne.
Uspešen nastop mešanega pevskega zbora iz Globasnice v Kidričevem
Na povabilo delavskega prosvetnega društva »Svoboda« iz Kidričevega pri Mariboru, je v soboto, 9. marca, gostoval v dvorani Delavskega doma tovarne aluminija v Kidričevem mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva iz Globasnice. Pred 700 poslušalci so pričeli Globašani svoj koncert s pesmijo »Prisega«. Koncert je bil posvečen ženam Kidričevega za 8. marec — mednarodni praznik žena. Prireditev so organizirali možje iz Kidričevega in jo poklonili svojim ženam, materam, babicam in dekletom celotnega kraja.
Navdušenje je raslo od pesmi do pesmi. Globašani so spored skrbno pripravili. Povezavo med pevskimi točkami je umetniško napisala in vodila gospa Anita Hudi. Zbor je pel v glavnem pesmi skladatelja in vodje zbora Janeza Petjaka in seveda pesmi nepozabnega ljudskega pevca-domačina Franca Leder-Lesičjaka. Pesmi »Žegna-nje« na besedilo Milke Hartmanove, ki jo je uglasbil zborovodja sam, in Le-sičjakova »Na balu« sta občinstvo tako na-
Ker letos do zdaj nismo imeli snega kot druga leta, nimamo opravičila se izgovarjati, da spimo zimsko spanje, ampak vam vsem zvestim čitateljem našega lista povemo, da zvesto sledimo vsem dogajanjem ožje in širše okolice naše domovine.
Kulturne prireditve
V pustnem času nas je 10. 2. obiskal Moški pevski zbor graških študentov, pod vodstvom Aleša Schusterja in nam nudil dobro uro trajajoč pevski spored. Sodelavcem v zboru kličemo, še pridite nas bogatit z našo slovensko pesmijo in radi bomo sledili vašemu vabilu.
Na pustno nedeljo, 24. 2., so nas kulturno obogatili igralci farne mladine iz Dobrle vasi z igro „Trije tički", če bi ne poznali teh tičkov, bi njim nič kaj ne zaupali, ker pa vemo, da so idealisti in se žrtvujejo s svojim kulturnim doprinosom drugim v razvedrilo, jim pravimo: „Le še igrajte tičke in bogatite našo kulturno raven!"
Ker vemo, da ste tički le na odru, sicer pa našega zaupanja vredni, vas vabimo, da nas v prihodnje še presenetite z vašim humorjem! Razveseljivo bi bilo, če bi se tudi šentlipška mladina opogumila in nam posredovala kak vesel kulturni utrinek.
Poroka
Da pa pust ni minil brez poročnega slavja, sta za to poskrbela ženin Franci Ravni h e r ter nevesta Julija. Ženin, pd. Aselnik v Zagorju, kmet pod vznožjem gore sv. Šimana, poseduje lepo gorsko kmetijo s krasnim razgledom širom naše Koroške. Nevesta pa je bila v službi tvrdke Lomšek v Tihoji, izhaja pa iz sončne tinjske fare. Poročne obrede s sv. mašo je opravil župnik dr. Ostrovski v naši farni cerkvi, cerkveni pevci pa so nevesti-sopevki cerkvenega zbora poklonili nekaj pesmi. Poročna gostija je bila nato v gostinskih prostorih
vdušili, da aplavza ni hotelo biti konca. Vmes, za razvedrilo, je Anita Hudi v gorenjskem dialektu pripovedovala ženam, kakšna presenečenja na splošno pripravljajo ljubi možički svojim ženam ob praznikih. Humoristična pripoved je tako navdušila poslušalce, da so jo večkrat prekinili z aplavzom in smehom.
Ob koncu se je predsednik SKD »Globasnica«, Luka Hudi, zahvalil DPD »Svoboda« in njenemu predsedniku Maksu Ja-bločniku za povabilo in topel sprejem. Predsednik krajevne skupnosti Anton Kosi pa je vsem članicam zbora za praznik žena podaril majhno darilce. S Prešernovo »Zdravljico« se je nato mešani zbor slovenskega kulturnega društva poslovil.
Koncert Globašanov je izredno navdušil poslušalce. Pevski zbor se je dobro pripravil in videlo se je, da je mnogo vadil. Navdušenje in aplavz je oddolžil ves trud in čas, ki so ga vložili v priprave pevci in zborovodja Janez Petjak.
Škofove gostilne v Stari vasi. Za ples in razvedrilo je skrbela domača godba „Alpe-fantje".
Upamo in želimo, da bi nevesta še tudi v bodoče sodelovala v cerkvenem pevskem zboru. Vsi, ki ju poznamo, želimo na njuni življenjski poti mnogo sreče!
Slovo od rajnih
Smrt nam letos nič ne prizanaša, ampak vsak mesec nam odpokliče kakega farnega člana. V mesecu januarju smo pospremili na farno pokopališče rajno Katarino D a m e j, pd. Obritanco. Bila je zadnje čase na zdravljenju v bolnici pri Elizabetinkah v Celovcu, a tiste moči, ki bi jo potrebovalo izčrpano človeško telo, ji niso več mogli vrniti. Odkar so njeno stanovanjsko hišo odstranili, zaradi varnosti, so ji ponudili lepo prostorno in sončno stanovanje Wein-gartnerjevi starši v hiši svojega sina Karlija, ki je v Švici.
Kot je VVeingartnerjeva mati drugim pomagala v težkih vojnih časih, ravno tako materinsko je skrbela s svojim možem tudi za pokojno Obritanco. Ne razkošnost v darovanju vencev, ampak duh in smisel daru je odločilen, tudi v tem je bil priznanja vreden zgled VVeingartnerjevih staršev. Vsi dobro vemo, da je rajna Katra ljubila in spoštovala molitev v svojem materinem jeziku.
Na pustno soboto, 23. februarja, pa smo pokopali na farnem pokopališču Kogelni-kovo mater Johano R a v n i h e r, v 82. letu starosti. Kogelnikova kmetija leži najvišje v naši fari, ker so pa pred leti dokupili nekaj niže ležečo Aselnikovo kmetijo, se danes na Kogelnikovem gruntu večinoma še pase. Dokler so rajni dopuščale telesne moči, je kljub največji oddaljenosti od farne cerkve, imela v cerkvi svoj sedež. Ni tarnala, da ne utegne, ali da je utrujena, ampak je bila dosledna v izpolnjevanju verskih dolž-(Nadaljevanje na 5. strani)
SRD »Bilka" vabi na uprizoritev ljudske igre
DOMEN
v nedeljo, dne 17. marca, s pričetkom ob 19.30 v dvorani pri Miklavžu v Biičovsu.
Gostovali bodo igralci Slovenskega prosvetnega društva z Radiš.	Odbor
Krščanska kulturna zveza v Celovcu in Katoliška mladina priredita v nedeljo, 17. 3., od 14.30 do 20.00 v Domu prosvete v Tinjah
TEČAJ ZA MLADE GOVORNIKE
Vzgoja, ki želi oblikovati dobrega govornika, terja mnogo truda, vztrajnosti in neomajnega prizadevanja; za ljubitelje lepe in žive besede traja ta šola pravzaprav vse življenje.
Referent:
dr. Reginald Vospernik
Na svidenje v Tinjah!
SRD „Svoboda“ v Št. Janžu v Rožu vabi na skioptično
PREDAVANJE O LUŽIŠKIH SRBIH
v soboto, dne 16. marca 1974, ob 20.00 v gostilni pri Tišlarju v Št. Janžu v Rožu.
Predavanje sta pripravila dr. Pavel Apovnik in Hanzi VVeiss.
K številni udeležbi vabi odbor.
Prosvetno društvo Radiše vabi na ponovitev igre
„DOMEN“
ki bo v nedeljo, dne 17. marca, ob 14.30 v dvorani pri cerkvi na Radišah.
Igra domača igralska skupina!
Vabi odbor!
Hočeš z nami doživeti
Veliko noč v Rimu
Pokrajinski team kat. mladine vabi na poto-vanje-romanje v Benetke — Ravenna — As-sisi — Rim — Monte Cassino — Neapelj — Firence — Padova
od 8. do 15. aprila 1974 (velikonočni ponedeljek) Strokovno vodstvo: dr. Andrej Kajžnik
Vozi: podjetje Štefan Sienčnik Cena: 1900.— šilingov
Prijave: ker je število omejeno, prosimo, da se čimprej javite, najkasneje pa do 24. marca 1974, pri Kat. mladini, 9020 Kla-genfurt, Viktriger Ring 26.
Prijava je veljavna, ko ste vplačali 500.— šil.! Prosimo, da se prijavite s točnim naslovom, da vam pošljemo vse nadaljnje informacije.
Pravočasno si priskrbite veljaven potni list!
Novice iz Št. Lipša
IHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlllllllllllllHllllimi P,i$4ftQ. focCttCCLi (IIIIIUIIfllllllllllllllMIIPIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIHIllllllIlilllllllimntNNItllllHMIIHimlltllllllllllllllllllllllllllllimillllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilHIIIH
„Lavina" nad Slovence?
V zadnjem času je misteriozni gospod „S“ iz Globasnice (še največji naivnež bo vedel, da se za tem „S“ skriva globaški gospod župan Albert Sadjak) dobil pisarsko mrzlico. Vendar to ne bi bilo kaj hudega ali negativnega, če bi gospod župan stvarno poročal o dogajanju v svoji občini. Nič nimam proti, če poroča o sklepih občinskega sveta, tudi ne, če hvali zasluge župana Alberta Sadjaka za občino Globasnica, ampak ne morem odobravati, da g. župan uporablja svoje „ stvarne" časopisne prispevke za nestvarne napade na odbornike Volilne skupnosti. Ime Volilna skupnost Globasnica (VVahlgemein-schaft) pa naj si g. župan zapomni, da bo drugič, ko bo spet pisal o odbornikih Volilne skupnosti, vedel, da to ni slovenska stranka. Odborniki Volilne skupnosti ne zastopajo interese „Slo-vencev" ampak interese občanov in se tudi trudijo za napredek v občini. Da so ravno odborniki Volilne skupnosti v preteklosti in še zdaj mnogo storili za občane, je neizpodbitno. To ve
tudi g. župan Sadjak. Če pa že piše o slovenskih odbornikih, potem to tudi velja zanj, saj je v volilnem boju pri zavednih družinah zatrjeval, da je Slovenec.
Za kaj gre? 2e v Karntner Tageszeitung je obrekoval „S“ odbornike Volilne skupnosti in predvsem Alojza Gregoriča. Vokabular kot agresiven, nelogičen, komisarske metode, pravica močnejšega (Faustrecht) sigurno ne spada v besedni zaklad stvarno mislečega človeka. Da bi vsa Koroška zvedela, kako nedisciplinirani so ..slovenski" odborniki, je svoje članke razposlal na različne časopise, med drugim tudi na od časa do časa izhajajoči lokalni časopis ..Karntner Echo", kjer ni mogel mimo sledečega stavka: „Die Budgetberatung ist bis auf die vielfach unlogischen und zeitvveise aggressiven Ausfalle des slovvenischen Gemeinderates Alois Gregorič sachlich verlaufen." (Karntner Echo, 6. marec t. I.)
Vzrok za nestvarne izpade „S“ je gotovo v
tem, ker ne more prenesti kritike in ker Volilna skupnost kritično spremlja delo v občini in ker le-ta pritrjuje nemo odločbam večinskih strank. Saj to je tudi naloga opozicijske stranke. Sam sem bil na imenovani seji in sem zasledoval ..nelogične in agresivne izpade" g. Gregoriča. Čudno je le, da je določenim ugovorom g. Alojza Gregoriča na seji g. župan dal prav. Resnici na ljubo bi lahko, ko že sedi pri pisalnem stroju in piše poročila, sedel nekoliko dalje in natančneje orisal „izpade". To bi zelo zanimalo bralce. Pavšalne obtožbe brez dokazov pa so nesramna podtikavanja.
Pred nekaj tedni je g. župan Sadjak nekemu odborniku Volilne skupnosti obljubil, da jih bo še zasula lavina. No, sedaj vsaj vemo, kakšne vrste Javina" je to.
Na vsako podobno „lavino“ bom odgovarjal z istim orožjem. Kot lojalen občan občine Globasnica sem dolžan občanom, da ne bo nekdo brez ovire neupravičeno spravljal Globasnico na slab glas. Najmanj pa g. župan, ki bi moral skrbeti za njen ugled.
Jožko Hudi, Globasnica 6
„G0ST 74“ od 16. do 24. marca 1974
V SOBOTO OTVORITEV RAZSTAVE ZA GASTRONOMIJO IN TURIZEM
Že šestič zapovrstjo bodo na velesejem-skem razstavišču v Celovcu v soboto, 16. marca, ob 10. uri dopoldne, odprli strokovni sejem za gastronomijo in tujski promet (turizem), pod geslom „GOST 74“. Njegova vrata bodo odprta devet dni, to je do nedelje, 24. marca.
O tem izredno zanimivem turističnem sejmu je na tiskovni konferenci pretekli petek govoril direktor celovškega lesnega velesejma dr. K I e i n d i e n s t. Kot je dr. Klein-dienst v izčrpnem poročilu navzočim števnim novinarjem povedal, so letos na razstavišču v ta namen izvršili nekaj spre^ niemb; tako so na primer povečali razstavil površino za več kot 3000 kvadratnih me^ *fov. S tem so omogočili tistim interesentom, ki so jih lani odklonili, da tu lahko letos razstavljajo svoje izdelke. Deloma so
le 12 bodo na voljo različne alkoholne pijače: od vin do žganja. Srednji del te hale služi napravam za sauno, sanitetnim napravam in razstavi ..čistoča telesa". V severnem delu hale 12 pa bodo ponajveč posebne razstave in posebne prireditve.
Letos bo imel „GOST 74“ poudarek na cvetlični vrtnarski razstavi in na razstavi ..jedilnih listov"; tu je treba omeniti nekaj mednarodnih jedilnih listov, ki so zgodovinskega pomena; to velja zlasti za ruski jedilni list, jedilna lista perzijskega šaha in južnoameriškega itd. Posebno razstavo bo priredila Zveza kuharskih vajencev, pomočnikov in natakarjev, ki bodo devet dni kazali svoje spretnosti v kulinarični umetnosti. Žirija izvedencev bo ocenjevala njihove zmogljivosti, Nekaj posebnega bo letos na sejmu „GOST-BIFE“, pri katerem bo dnev-
no prikazovalo devet koroških restavracij v sodelovanju s tvrdkami za opremo, nove mrzle narezke. Mednarodna žirija bo ocenjevala zlasti optični in celotni kulinarični vtis zahtevane naloge.
Nekaj novega bodo na sejmu „GOST 74“ od 19. do 21. marca pogovori z obiskovalci. Tako bodo lahko obiskovalci diskutirali s priznanimi strokovnjaki aktualne tujskopro-metne probleme.
Velik gospodarski pomen „GOST“ se zrcali tudi v mednarodni udeležbi. Letos bo na sejmu gastronomije in turizma zastopanih 652 tvrdk iz 25 dežel, to je za 7,6 odstotka več kot lani. Število razstavljalcev pa se je nasproti 1973 povečalo za 11 odstotkov na 252. Letošnji razstavi „GOST“ je na razpolago 20.000 kvadratnih metrov.
Celovški velesejem upa, da bo z razstavo „GOST 74“ doprinesel novih pobud in poživitev avstrijskega turizma.	B. L.
»Hiša vozil" P. Kropfitsch raztavlja v Umetniškem domu
prezidali halo 12, katere južni del so podrli m ga nadomestili z novim. Tudi prostor med talami bo letos za okoli 1000 kvadratnih rnetrov večji kot lansko leto.
Ta del sejma bo v prvi vrsti služil razstavi izdelkov za „prosti čas in dopust", vrtnega pohištva in plavalnim bazenom; slednji prikazuje nekatere novosti na tehničnem področju, kot so to na primer sodobne filtrske in obratne naprave. Na sejmu „GOST 74“ bodo razstavljeni tudi raznovrstni čolni; tu gre v prvi vrsti za jadrnice, ki j'h lahko uporabimo na celinskih vodah. Razen tega bodo razstavljene tudi že zgrajene hiše in sauna.
V hali 6 bodo v glavnem razstavili gastronomske obrate z njihovimi pohištvenimi predmeti. V novo urejenem južnem delu ha-
ŠKROPILO iz kropiv za zatiranje
UŠI
Škropivo iz kopriv je zelo učinkovito Pri zatiranju uši. Kako ga napravimo? V vedro vode položimo polno pest kopriv In §no količino preslice. To namakamo osem dni, nakar jo razredčimo. Na deset litrov vode vlijemo en liter koprivne in Preslične vode ter poškropimo rastline, k' 80 jih napadle uši.
če nimamo preslice, vzamemo dvojno količino kopriv. Namakamo lahko tudi dalj časa, in sicer 4 do 20 tednov, pač Po potrebi. Sčasoma nam bo praksa po-^azala, koliko in kdaj naj razredčimo, da o učinek najboljši. Ker je škropivo nestrupeno in imamo koprive vedno pri ro-ki- j® to najbolj preprosto in najcenejše sredstvo za zatiranje rastlinskih uši.
(Moj mali svet - Gospodarstvo)
Med proti gripi
Zgodovina ljudi je že od nekdaj poveza-a s pridelki čebel, ki so jim pomagali laj-a:I bolečine in bolnim vračati zdravje. To Ja 2a ljudsko zdravilstvo, njegove izkuš-I® Pa v mnogih primerih potrjuje sodobna Jtanstvena medicina. Po listu „Pčelarstvo“ Zagreb 1965, 1-2 povzemamo naslednje:
MED PROTI AZIJSKI GRIPI
ženstvene raziskave, ki so jih opravljali jjhpr°blemom influence, so dokazale v kra-’ kjer prebivalstvo redno uživa med kot an° 'n kot sladilo, sledeče: širjenje viru-tj. aziiske gripe je bilo znatno manjše, če-1 so bila to siromašna območja; posle-ien6 ^reb0lele bolezni so bile močno omil-bii 6’ ?zdravitev po bolezni in okrevanje je n 0 hitrejše, zlasti ko so boinike prepeljali Sl °mooja> kjer so uživali med kot redno del ,0 'n brano; tudi delovna sposobnost ob aVCev *e bila mnogo manj prizadeta v teh bo^h, saj je bil izostanek pri delu zaradi k kar za 50 odstotkov manjši, kot v Jlh' kjer med ni vsakdanja hrana ljudi. Slo° *?dnPh podatkih zaužijejo prebivalci karVen'ie že kil°9ram medu letno po osebi, vitihP°men' skorai toliko kot v najbolj raz-čiii pab°dnih državah, npr. v Zahodni Nem-ka ' °|al)a medu pa je tudi eden izmed po-a*eljev visoke življenske ravni.
•	Že šest dni je v Umetniškem Domu v Ce-
•	lovcu odprta razstava „dvokoles 74“, znane
•	celovške „hiše vozil" P. Kropfitsch.
Kot je vodja firme „hiše vozil" Kropfitsch inž. Helmuth R i e d I na tiskovni konferenci povedal, je to že tretja zapovrstjo in je vsako leto bolje obiskana. Tako je lani obiskalo razstavo koles nad 6000 oseb, prvo leto pa 4500.
Tudi letos nudi razstava „dvokolo 74“ nekaj novega; okoli 80 vozil: motorjev in mopedov, pričajo obiskovalcu, kaj je novega na mednarodnem polju dvokoles.
Na področju motorjev so še zmerom na prvem mestu Japonci z znamkami: Honda, Ya-maha in Kavvasaki. Kot avstrijska premiera je videti tu nov Moto Guzzi Šport 750 SS (stane 66.120 šil.), nadalje vidimo prvič na Koroškem tudi nove BMW R 90 S, kot vobče vse motorje BMW. Seveda so na razstavi tudi Java in CZ kot tudi domači izdelki Puch in KTM s celotnim programom. Zanimivi so tudi španski motorji Mon-tesa, dalje motorna kolesa iz daljnih dežel: Mal-
Bilčovsko
V postu smo, zato hodimo okoli bolj resni, a ne brez humorja. Tako in podobno so si mislili tudi naši kulturniki pri »Bilki« in sklenili, da bodo naštudirali nekaj za smeh in dobro voljo. Naučili so se nekaj pesmi, šaljivih prizorov, igric in viž; s tem so se predstavili pred kratkim v Miklavževi dvorani številnim Bilčovščanom ter sosedom.
Prireditev je zapustila pri občinstvu tako pustno razpoloženje, da se še dolgo potem marsikateri obiskovalec ni mogel sprijazniti 5 postnim življenjem . . .
Moški pevski zbor pod vodstvom »starega«, a še vedno mladega Folteja K a -p us a, je uvodoma zapel nekaj »luštnih« o ljubicah, dečvah in žabah. Odrski odsek se je potem predstavil s tremi igricami:
»Gospa Kordula« skoraj preresno, a postu odgovarjajoča in zelo poučljiva za ženske (glavne vloge: Malči Kropivnik in Gustl
Novice iz Št. Lipša
(Nadaljevanje s 4. strani)
nesti. Tudi zadnja vojna ji ni prizanesla, darovati je morala dva mlada sinova za krivično nemško bojišče. Malo pred smrtjo se je preselila iz Rut niže v Staro vas k sinu Karlu, kjer ji je stregla na bolniški postelji snaha Veronika.
V petek, 1. 3., pa nam je mrtvaški zvon naznanil smrt mladega fantka v starosti 6 let, Karla Klemena Orsinija Rosenberga. Nesreča je ugrabila nedolžnega Klemena, preden je spoznal to zemsko romanje. Nepojasnjeno bo ostalo, kako je deček padel v kopalni bazen, kjer je utonil, Šli smo kropit njegovo krsto v ženesko kapelo, v kateri je ležal Klemen in se priporočili Bogu, vsemogočnemu vladarju nebes in zemlje, da nam po angelčku Klemenu dodeli milosti in miroljubnega sožitja med slovenskim in nemškim narodom v fari in deželi. Rajni deček je iz nemške družine oz. po materi švedskega rodu. Saj je dala ravno žalujoča družina Orsini-Rosenberg lep zgled krščanskega pogreba, ko je poleg nemškega petja
co in Ossa. Zelo aktualni so postali motorji Vespa Gilera, elektromoped Solo ter moped Zun-dapp-50 z vodnohladilnim motorjem.
Razstava „dvokolo 74“ je odprta še do sobote, 16. marca, dnevno od 10. do 20. ure, vstopnina znaša 10.— šil. Vstopnica je hkrati srečka, na podlagi katerih bodo izžrebali srečne dobitnike. Dobitki so: pet koles z različnimi deli za motorna kolesa pod geslom „Akcija varnost". Dalje imajo vsi obiskovalci pravico udeležbe kvi-za-Fiat „Varčljivi Steyr-Fiat“; nagrade so: Fiat 127, Fiat 126 in deset Puch Pic-Nic koles.
■	Zaradi velikega povpraševanja po dvoko-
■	lesih, je dejal inž. Riedl dalje, bodo v bližnji
■	prihodnosti zgradili na Rosentaler cesti v
■	Celovcu velik center za vozila. Že v maju bo
■	v 1000 kvadratnih metrov veliki hali stalna
■	razstava dvokoles v „hiši vozil" Kropfitsch,
■	kot tudi razstava osebnih avtomobilov Steyr-
■	Fiat. Celotna površina vseh objektov zna-
■	ša 6000 kvadratnih metrov.	B. L.
ogledalo
Zablatnik), »Gumb«, s katero je Rupe j Gasser žel viharne aplavze. Košov smeha pa sta prinesla T omaž Lesjak in T orni Gasser v odlično igranem skeču »Pepe Sulc pred sodiščem«.
Izven programa in v simpatični obliki — v pristnem domačem jeziku — se je razvil pravi »Spektakel« v prizoru »Doma«. Nato je domači ansambel (Marjan in Mihej s kitarami, Jožko s harmoniko) zaigral še nekaj viž, katere sta spremljale Geli in Mili z odličnim petjem.
Prijetno presenečenje je bilo za vse naše fante in dekleta odločitev mladega para Katice Ogris in Valentina Kropivnika, da si bosta obljubila večno zakonsko zvestobo. — Novoporočencema, ki sta bila pred kratkim pred oltarjem v bilčovski farni cerkvi, želimo obilo zakonske sreče in dobrega medsebojnega razumevanja na novi življenjski poti!
upoštevala tudi slovensko žalostinko ob grobu rajnega Klemena.
Nekaterim šentlipškim včerajšnjim mišlje-nikom menda to ni bilo po volji, a je zanje bolje, če si svojo zastarelo pamet malo pustijo „prepavhat“.
Vse pogrebe je vodil g. dr. Ostrovski in v kratkih besedah orisal oz. primerjal življenje rajnih z besedo sv. evangelija.
Iz spoštovanja do rajnih so se tudi cerkveni pevci oddolžili z žalostinkami na domu, v cerkvi ter ob grobu.
Rajnim naj sveti večna luč vstajenja, žalujočim družinam pa izrekamo v Našem tedniku naše iskreno sožalje.
Tiste Šentlipšane pa prosimo, ki še niso naročili „Našega tednika", da ga le naročijo, lahko tudi pri domačih slovenskih dušnih pastirjih.
Oglašujte v našem listu!
JOŽEFOV ŽIVINSKI IN KRAMARSKI SEJEM
Boroveljska mestna občina naznanja, da bo letošnji Jožefov živinski in kramarski sejem v ponedeljek, 18. marca 1974, v Borovljah.
Slovensko kulturno društvo v Globasnici vabi na veliko revijo
„PESMI, GLASBE IN PLESOV NARODOV JUGOSLAVIJE" Spored bodo izvajali: RKUD „Sloboda“ iz Varaždina s folklorno in tamburaško skupino — DPD „Svoboda“ iz Kidričevega z moškim pevskim zborom — DPD „Svoboda" iz Ptuja z ansamblom „Lajoš“.
Prireditev bo v nedeljo, 24. marca, ob 15. uri pri šoštarju v Globasnici.
Pridite vsi na to edinstveno predstavo, ki bo vsakogar navdušila!
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
sporoča vsem pevcem in pevkam, da bo skupna vaja mešanega zbora KKZ za nastop v Mariboru, v torek, 19. marca 1974, ob 20. uri v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Prosvetno društvo Velikovec vabi na
LITERARNI POPOLDAN
ki bo v nedeljo, 24. marca 1974, ob 14.30 v gospodinjski šoli v št. Rupertu pri Velikovcu.
Predvajali bodo: Ravnatelj dr. Pavle Zablatnik — poklicni igralec Stane Raztresen iz Trsta — ter člani Koroške dijaške zveze.	Prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu vabi na
LITERARNI VEČER ki bo v nedeljo, 24. marca 1974, ob 20. uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Predvajali bodo: Ravnatelj dr. Pavle Zablatnik — poklicni igralec Stane Raztresen — ter člani Koroške dijaške zveze. Prisrčno vabljeni!
VABILO NA SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU V LJUBLJANI
Jugoslavija — Avstrija se glasi ena najzanimivejših tekem svetovnega prvenstva v hokeju na ledu skupine B v Ljubljani, ki bo na sporedu v četrtek, 21. marca 1974. Slovenska fiz-kulturna zveza v Celovcu bo na to vrhunsko tekmo organizirala v Ljubljano izlet z avtobusom. Vožnja iz Celovca v Ljubljano in nazaj vključno vstopnice (sedež) bo stala 120 šil. Interesenti lahko dobijo vstopnice skupaj z vozovnico v knjigarni „Naša knjiga", Celovec, Wul-fengasse. Na razpolago je omejeno število vstopnic.
Odhod z avtobusom bo v četrtek, 21. marca, ob 17.15, izpred Gasometergasse 10 v Celovcu.
DRUŠTVA, GOSTILNIČARJI, ŽENINI!
Če rabite muzikante za ples, ki igrajo in pojejo po želji v slovenskem in nemškem jeziku in po ugodni ceni, za kakršnokoli prireditev, se oglasite pri upravi našega lista (Lado), tel. 0 42 22 - 8 43 58.
šjMft - šport - 'šport - 'šport - IpSTt
LAHKA ATLETIKA
V	lahki atletiki v Goteborgu šest novih
svetovnih rekordov
Na 5. evropskem prvenstvu v lahki atletiki v dvorani v Goteborgu je padlo kar šest svetovnih rekordov.
V	troskoku je Poljak Mihael Joahimovski skočil 17,03 m; Annelie Ehrhardt (Vzhodna Nemčija) je tekla 7,90 sekunde na 60 m z ovirami, Meta Antennen je dosegla v skoku v daljino 6,69 m; Nadežda llina (Sovjetska zveza) je tekla v teku na 400 m 52,44. Ton-ka Petrova (Bolgarija) je v teku na 1500 m dosegla 4:11,00 in Helena Fibingerova (Češkoslovaška) je sunila kroglo 20,75 m daleč. Sem lahko prištejemo še evropske rekorde Geoffa Capsa (Velika Britanija), ki je sunil kroglo 20,95 m daleč in tek na 800 metrov, kjer je zmagala Poljakinja Elizabeta Katolikova.
Kako gledajo in pojmujejo zvedave otroške oči v svet odraslih? Kako si razlagajo dogajanja okoli sebe? Na vsa ta vprašanja sta zbrala odgovore psihologa Vanja Rupnik in Budimir Mešič in jih objavila v knjigi Svinčnik piše s srcem. Odgovori pričajo o pristnosti, nepokvarjenega otroškega sveta.	(Op. ured.)
BEGUNEC
to sem jaz, ker sem kradel jagode, pa sem bil potem begunec
begunec je ovca ali oven, če mu damo tako ime begunec je neko veliko in krivo drevo
KAKO SPOZNAS BEGUNCA
če greš naravnost naprej in zmeraj hitreje in vsi kričijo drži ga
ZVESTOBA
to je, kadar nekdo ljubi in piše pisma to je toliko, kolikor smo vredni.
VOJAK
vojak je živo bitje, ki je v vojski
vojak je zato, da kriči razumem in da ga strižejo
vojak je zato, da se koraka in da je vojna
VOLK IN LISICA
volk je ves dlakav, lisica pa nekako rdeča volk menja dlako, lisica pa kokoške volk ima strašne oči, lisica pa lisičje
ENAKA STA KOT BRATA
ker lajata in strašno odpirata usta ker stanujeta v gozdu
ROKOMET
Romunija svetovni prvak v rokometu
Romunija je postala ponovno svetovni prvak v rokometu, potem ko je v finalni tekmi v nedeljo zasluženo premagala v Vzhodnem Berlinu moštvo Vzhodne Nemčije, z rezultatom 14:12 (7:8). Romuni so s to zmago ponovili svoj uspeh pred štirimi leti v Parizu.
Bronasto kolajno pa si je že v soboto o-svojila Jugoslavija, ki je porazila močne Poljake 18:16 (10:9). V tekmi za peto mesto je Sovjetska zveza nadigrala Češkoslovaško 26:24 (14:11); sedma je Madžarska, ki je premagala Dansko 22:15 (13:16), 9. je Zvezna republika Nemčija, 10. Švedska, 11. Bolgarija in 12. Japonska.
O tretjem mestu Jugoslavije, bo morda ta ali oni dejal, da je zanjo neuspeh, saj so bili 1972 olimpijski prvaki, a pomisliti je treba, da je bila tokrat konkurenca huda.
ker tekata v mraku in sta oba lumpa
ker imata rep zadaj
ker pojesta tistega, ki ga ne poznata
— volk rdečo kapico
lisica pa petelina.
GLAVA
vse kar ima kapo je glava
glava živine je podaljšek na živali, ki je koristen,
ker ga jemo.
človekova glava je okroglina, ki ni koristna brez glave te je konec
z glavo si vse zapomniš, da ti kasneje ni treba spraševati
ko si na morju, ti glava plava nad vodo če jo hočeš polepšati, si zavežeš petljo
KAJ IMA GLAVA
glava ima oči, ki pazijo, da ne padeš na glavo glava ima rogove, če je živina
ČEMU SLUZI GLAVA
da jo peremo, da z njo prikimavamo, da govorimo, da jo obračamo na vse strani, da vanjo dajemo zdravila, da jo položimo na blazino, kadar spimo
KOPIČITI
to je, kadar se kopičijo ljudje ali druga živina ali ljudje
kopiči se znanje, ki se ga nisi naučil to je nekaj sramotnega
ZAVIST
to je, kadar te zavijejo s povojem.
PRITEČI
toje, kadar plezaš na drevo, potem padeš dol in pritečejo tvoji starši, da te pretepejo, ker si plezal po drevesu
PRESENEČENJE
kadar hočeš jesti sladkarije, pa jih ni, ker so jih pojedli drugi doma
kadar ti kdo podstavi nogo, ti pa si zlomiš roko kadar najdeš presenečenje kot luknjo in padeš noter
KRAVA
je domača žival iz mesa, rodi jo tele na vasi, molze mleko, daje kajmak in sir in potem spet naredi tele
poznamo različne krave, ena od njih pride zmeraj, kadar imamo goste in hoče nekaj od mame
ŽOGA
to je neka stvar, ki ne mara trnja
KAKŠNA JE RAZLIKA MED MEDOM IN LEPILOM?
ni razlike, ker je vsak med dober
različna sta zato, ker med stoji nekje visoko v
shrambi, lepilo pa kjerkoli
različna sta, ker med najdem tudi, kadar ga skrijejo, lepila pa ne potrebujem
ZAKAJ JE SVINČNIK BOLJŠI OD NALIVNEGA PERESA?
dosti boljši je, kadar ga prelomiš, dobiš dva svinčnika, kadar pa prelomiš nalivno pero, dobiš klofuto
POVOZITI — POHODITI
kadar gre mimo debela ženska
PRAVICA
to je neka ravna črta
to je tisto, kar se da na torto, da je potem mnogo slajša
PRIKRASTI SE
kadar vrata od shrambe ne škripajo kadar kradeš na koncu, da se ne pozna
STRELJATI
to je, kadar klofuta močno poči
RIBJE OLJE
to je tisto, kar ne smeš izpljuniti in kar ne moreš dolgo držati v ustih
to je nekaj okusnega, kar jaz nočem nikoli več piti
priden bom in nikoli več ne bom zbolel
ZMANJŠATI
zmanjšajo se oči, kadar hočeš spati pred miličnikom šofer zmanjša hitrost poleti zmanjšamo hlače
SRCE
srce je organizem človeka, ki sprejema hrano in je v trebuhu ter tolče, kadar tečeš srce je zelo lomljiva stvar in zaradi nje moraš šiliti svinčnik
KRUTOST
Ali sodišče lahko obsodi nekoga zaradi krutega ravnanja z rakci. To vprašanje tare v teh dneh škotske sodnike, potem ko je neka zoofilska družba sprožila sodni postopek proti nekemu dekletu, češ da je kruto ravnala z rakci. Kaj je iztuhtala škotska sadistka v mi-nikrilu? Metala je še žive rakce v vrelo vodo.
Zagata na škotskem sodišču je bila tako velika, da je odložilo proces za nekaj mesecev, da bi se lahko posvetovalo z izvedenci.
NOVI ŠAH
Vladislav Glinški, Poljak iz Anglije, je izumil novo obliko šahovske igre — na šesterokotni plošči, kar verjetno ne bo ustrezalo niti Fischerju niti Spaske-mu. Glinški se je ukvarjal s tem izumom trideset let.
srce nam služi, kadar se prestrašimo, da se primemo zanj in se prepričamo, da smo še živi
ČEMU SLUŽIJO STOPNICE?
da se moraš vzpenjati tudi, kadar nočeš da se otroci vozijo na ograji narobe
MIZA
orodje za kosilo in večerjo miza je mama stola
KDO JE HRABER?
nekdo, ki se napije in poje, ko ga polivajo z vodo nekdo, ki so ga udarili z desko, pa je deska počila
medvedi, ki spijo v gozdu
KAKO POSTANEŠ HRABER?
kadar ti perejo ušesa, pa si tiho kadar te ne boli zob in ti ni treba k zobozdravniku
NOGAVICE
so obleka, ki jo mama naredi iz igel nogavice so prijateljice, ker so zmeraj skupaj nogavice so za hojo, da te ne boli žulj nogavice so boljše kot noge, ker jih lahko zamenjaš, kadar so umazane, noge pa moraš oprati, preden greš v posteljo.
ŠEPETATI
kadar se govori in se nič ne sliši, ampak se samo usta premikajo mrak šepeta izpod postelje
GOZD
gozd je kraj, kjer rastejo drevesa in volkovi gozd je pol živo bitje, pol predmet, ker drevesa ne morejo hoditi, listje pa lahko leti.
Antena
Prisrčni odgovori otrok
oeeeeeeeeeooeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeooeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeooeeaeoeeeeooeeeoeoeeeeeeeeeeeeoaeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeoeo
Danilo se je ustavil in stisnil njen laket. Pod Gazzette de Lausanne sta visela Jutro in Slovenec.
„Barabe," je zamrmral. „V Trstu jih ne dobiš."
Kupil je oba lista in jo spet prijel pod pazduho.
„ Tu kaj na otoku, nasproti Ogleju, tukaj jih najdeš," je rekel. „Gotovo. Svetsko kopališče. Vidite, dragi tujci, pa naj kdo reče, da mi ne dovolimo ljubljanskim listom vstopa v Italijo!"
In hodil je hitro, kakor da njegov korak samogibno sledi mislim; potem se je zavedel in se obrnil. „Oprosti,“ je rekel. Pridržal je korak, da sta spet stopala vštric, počasi, kakor da sta se vdala nadvladi sonca. „Kakšenkrat človeka izpodnese kakor petošolca."
Bližali so se pisani sončniki, pesek, otroci, ki so bili zariti vanj kakor raki.
„To je zato," je rekel, „ker človek dosti laže prenese grobo hudobijo kakor svetohlinsko zvitost."
Poznala je ta zamolkli srd, ki ga je tolikokrat krotila v sebi in mu lahko dala duška samo v domišljiji; zdaj se ji je zdelo, da ta togota ni več tako nemočna, ker jo deli z Danilom. In kakor da je on poklican za to, da se stvarno spoprime s krivico, in mu je zavoljo njegove odločnosti in samozavesti zagotovljen v tem delež častnega boja.
A zdaj sta bila na pesku, ki je svetlo rumen tlel in čakal, da se bo v razbeljenem ozračju vžgal, kar se bo gotovo zgodilo opoldne, ko se bo sončna krogla do kraja razvnela in se ustavila nad ležečimi telesi. Ta so večinoma rjava, kakor da so se združile za tekmovanje, katero
bo prej sorodno afriškemu plemenu, samo tukaj in tam se sveti belina nemške kože ali pa kričijo široke pege opeklin, ki so jo razgalili drobni svaljki. Otroci pa čepijo in skušajo odnesti nekaj svilene planjave, ki je sestavljena iz drobnih zrnc, zato so resni, ko z zelenimi lopaticami polnijo rdeče vrčke. Po vodi krožijo sandolini in so kakor igrače otrok, s katerimi se šalijo odrasli, lopate prešerno suvajo stran vodo, zdaj na desno, zdaj na levo. Žoga vzleti, zariše lok, pade, spet vzleti. Ko pade na vodo in ne more odskočiti, je, kakor da se je uštela, in se nejevoljno za-guga, išče pravi položaj in ji še dolgo nekaj manjka. Nekje pridušeno godrnja gramofon, dekle pa ima dlani pod glavo in zamišljeno sprejema besede moškega s črnimi naočniki, ki leži na desnem boku in ima komolce uprte v sipek.
Ne pomni, da bi kdaj bila tako združena s kom sredi ljudi in hkrati ločena od njih. Da, kakšenkrat je na obrežju onkraj miramarskega gradu sedel ali legel poleg nje fant, ki se ji je pridružil na poti dol po bregu; a to je bila bližina preprostega mladostnika, ki je skušal prodreti v njeno zadržano, odmaknjeno ozračje in je v zadregi, ker velja ona za učeno zaradi nižje srednje šole, ki jo je obiskovala v Milanu. Nič odraslega ni bilo v tistih srečanjih na kamnih, čeprav ji je žal, da je bila trmasto nedostopna, tudi ko je Berto z veliko težavo napeljal pogovor na Fani z očito željo, da bi ji pokazal svoje sočustvovanje. Da, tudi sama je bila nedorasla v svojem uporu do vsega in do vseh. Zdaj pa ima občutek, da je zavoljo dolge samote nerodna in da ne bo znala najti prave lege za svoje telo. In Danilo, se ji zdi, vključuje v svojo naklonjenost tudi posebno prisrčnost prav glede na to njeno nepripravljenost. A morebiti je to samo njen vtis. Najbrž mu je takšno vedenje pri-rodno in je bil gotovo prav tako vljuden in pazljiv, tudi ko je šel s sošolko v Benetke. Vera je kazala bratove slike, Danilo pa je dovršil filozofijo na padovanski univerzi kakor Bojan, zato je gotovo tudi on s sošolko spotoma stopil iz vlaka v Benetkah, ko se je peljal domov. Kdo ve, kako okorna se mu je morala zdeti že takrat, ko sta bila skupaj v jadrnici. A on nikoli ne pokaže, kaj misli. Zmeraj je vi-
deti nebrižen za vse, kar je postransko. Tako takrat, ko so njegove besede resne, a nič drugače ni, ko zvrtinči ozračje s šaljivim razpoloženjem; tedaj je, kakor da je izmed vseh možnih razpoloženj izbral nalašč zanjo tisto, ki je polno vedrine.
„Gospodični se nič bolj ko zadnjič ne pozna dotik sončnih žarkov," je rekel. Njegovo telo je bilo ob nji na pesku in zdelo se ji je, da je drugačno, bolj gosto in sončno zagorelo kakor telesa drugih moških; kakor da je vpilo v svojo barvo posebne odtenke iz domačega ozračja.
..Gospodična od takrat ni bila več na kopanju," je rekla.
„Pa ne, da ji ni za morje dosti mar?"
„Morje je luksus."
„Ne.“ In se je nasmehnil. „Za ribiče in mornarje je morje vsakdanji kruh, za vse druge prebivalce ob njem pa del njih, kakor zrak, ki ga dihajo."
Pomislila je, da zdaj lahko omeni iskanje dela, ki je bilo tudi iskanje vsakdanjega kruha, kakor je rekel, in čuti, da bi na vročem pesku ta trenutek vsi vtisi izpuhteli kakor morska voda na koži. A njena soba in ulice starega mesta se oddaljujejo, kakor da jih vidi na koncu obrnjenega daljnogleda. In noče jih klicati nazaj.
„ Lah ko pa je tudi pribežališče nesrečnikov," je mirno rekla. „Tedaj se zatečejo k njemu, da ne bi več dihali domačega zraka."
Čutila je, da je v vedri pogovor priklicala mrko ozračje, a prišlo je samo od sebe prav takrat, ko se mu je odpovedala.
„Tako hudo je bilo?"
Ob resničnosti moškega glasu, ki je iskreno prizadet in je tukaj samo zanjo, ji je v tem trenutku, kakor da prejema prebogato povračilo za preslano zlo; in skoraj jo je sram, da je prikazala svoje pretekle težave v tako temni luči.
Hotela je reči, da je govorila bolj na splošno kakor izrecno o sebi, a zdaj je bil njegov laket bliže ob njeni lakti na pesku, in presunila jo je misel, da je docela ne-
BORIS PAHOR:
Parnik trobi nji
Nočna
Suhljat, zgrbljen starec je Stopil iz avtobusa in Marika je ostala sama. Vrata so se piskaje zaprla, motor je zahrumel in avtobus je odpeljal.
Marika je gledala samotne ulice. Noč je bila topla in poletna soparica je spreminjala blede ulične svetilke v srebrne okraske. Zadrhtela je.
— Ali ni kaj v redu? — jo je vprašal voznik.
Peljala sta se mimo majhne tovarne, mimo parka, nato pa se zapeljala iz mesta. Pogledala je voznikov obraz v ogledalcu.
—	Ne, dobro mi je.
—	Strašno bledi se mi zdite.
Bil je močan, z ogromnim krmilom je ravnal kot z igračko. Obrnil se je in jo pogledal. Sedela je na desni strani, tri vrste za njegovim sedežem.
—	Če se slabo počutite, lahko za hip ustavim.
Njegov obraz je bil videti kot s topo sekiro izklesan iz kamna.
—	Ne mudi se mi, — je nadaljeval. — To je zadnja nocojšnja vožnja. Grem do zadnje postaje, potem pa v garažo. Ni važno, če zamudim nekaj minut.
—	Hvala, sedaj mi je bolje.
Marika je odprla torbico, vzela iz nje robček in si otrla pot s čela.
—	Za hip sem se malce prestrašila. Tako sama ponoči.
—	Daa! Po tistem, kar se je zgodilo, je to naravno.
—	Včasih sem res neumna, — se je zasmejala.
Nad prednjim steklom je pisalo: Vaš voznik —- G. G. Harbison.
Ni čudno, da se lepa, mlada ženska prestraši, ce ubijejo dve dekleti.
Lepa? Ni pogosto slišala, da bi ji rekli, da je lepa. Bila je dovolj razumna, da je vedela, kakšna je. Postave ni imela slabe, pa tudi obraza ne. Imela je polne ustnice in goste lesketajoče se črne lase. Privlačna? Da, privlačna! Mlada, zdrava, jedra, privlačna, ne bi pa mogli reči, da je lepa.
Ničesar več ni bilo videti, ni bilo luči. Vse je bilo prazno. Šumenje gum se je spremenilo v šepet, enakomerni ritem motorja pa je prepeval: mrtva, mrtva...
—	Ali ste že dolgo na tej progi?
Nekaj mesecev, — je odgovoril Harbison.
—	Vam je všeč?
—	Ni slabo. Dobro plačujejo. Mislim, da je meni bolj všeč kot družbi. Izgubo ima na tej Progi, ki pelje daleč stran od ulic s trgovinami in stanovanjskimi bloki. Pa morajo voziti. Ne vem prav, zakaj, vendar morajo. Živite morda v kakšni novi hiši v Shermanskem gozdu?
Ne, peljem se do zadnje postaje.
Celo minuto je Harbison gledal sedaj na cesto, sedaj v ogledalo. Marika je vedela, da si jo
vožnja
skuša dobro ogledati. Ni stanovala tam. Ni nosila kovčka, torej je šla na obisk.
Harbison je dvignil mišičasto roko s krmila in si obrisal usta. Živčna je, je pomislil.
Marika je vzela glavnik iz torbice in si popravila pričesko.
—	Vas bo kdo čakal?
Marika je odkimala.
—	Pazite se, — je rekel grobo — če greste daleč od zadnje postaje, se pazite!
—	Bom! — je obljubila Marika.
—	Pozno je, moral bi vas kdo čakati.
—	Vse bo v redu.
Peljala sta se mimo jezera, obsijanega s srebrno mesečino.
—	Ali ste ju poznali? — je vprašala.
—	Koga?
—	Tisti dve dekleti.
—	Ah, ne! — je odgovoril. — Od časa do časa sta se vozili s tem avtobusom. Ena je bila gospodinjska pomočnica, druga pa je skrbela za neko starko. Pokimal sem jima in ju pozdravil, nisem pa vedel niti, kako jima je ime, niti kaj drugega, dokler nisem prebral v časnikih.
—	Pravijo, da jih ta človek, preden jih zadavi, posili.
—	Tisti policijski tepci ga ne bodo nikoli ujeli.
—	Zakaj tako mislite?
—	Kaj sploh kdaj koga ujamejo?
—	No, včasih že. Koga osumijo in vedno najdejo možnost...
Harbison je odkimal.
—	To pot pa ne bo tako. Ta fant je preveč pameten zanje. Lahko je kdorkoli. Celo kdo v tem avtobusu, če bi bilo še potnikov.
Zobje so ji že šklepetali. — Mislite, da je še v tem koncu?
—	Kdo ve? Morda je to tak fant, ki sedaj mirno spi, morda pa je potepuh, tisoč kilometrov od tod, morda ...
—	Da?
—	Ni važno.
—	Toda hoteli ste nekaj reči.
—	Če že hočete slišati... — Harbison se je piskavo nasmejal. — Morda je to tak moški, ki v temi čaka na avtobusni postaji... Toda dovolj ste odrasli, da veste, kaj delate. Sami iščete hudiča.
—	Moram iti v Shermanski gozd.
—	Ob tej uri?
—	Zakaj pa ne?
—	Sedaj je tam vse zaprto, razen morda hiše, kjer vas nekdo pričakuje.
Marika je zardela in jezno rekla: — Priznam, da sem hotela malo kramljati z vami, to pa vam še ne daje pravice, da se vmešavate v moje o-sebne stvari.
Zaškripal je z zobmi:
—	Kot sem rekel tudi tistim tepcem, nisem nič videl. Sumljivi ljudje se ne vozijo v mojem avtobusu. In spet vam povem, da je ta fant preveč pameten, da bi ga ujeli, vi pa ste preveč neumni, da vas ne bi ujeli.
—	Čujte! Zelo predrzni ste.
—	Enaki ste kot tisti dve drugi! Suhi... In črnolasi. Veste, kaj so menili na policiji? Ta fant ima na piki suhe in temnopolte ženske. Morda je bila njegova mati temnopolta in suha ter ga je sovražila ali pa je on sovražil njo. Ali pa je morda imel pozneje v življenju opravka s takšno žensko...
Marika ga je nepremično gledala. Hihital se je, nato pa nenadoma pritisnil na zavoro. Zletela je naprej. Obstala sta. Luč je ugasnila.
Zgrabila se je na sedežu. Slaba mesečina je risala njegovo ogromno postavo. Počasi je prihajal vedno bliže.
—	Daj, ti tretja, vpij! Naj te samo enkrat slišim, kako vpiješ. Nikogar ni, ki bi to slišal, razen mene. Žive duše ni. No, vpij, če ti rečem!
Marika pa ni vpila. Namesto tega je njena roka zdrsnila v veliko torbico. Otipala je držaj samokresa. Ko ga je vlekla ven, se je zbodla na igli značke ženske policistke. V trenutku, ko jo je hotel zgrabiti, je sprožila samokres...
Talmage Povvell
Izpolnjena želja
Majda je mirno stopala po poti, ki je vodila skozi mestni park. Premišljevala je o mestu, v katerega jo je privedla pot z dežele. Končala je osnovno šolo z odličnim uspehom, zdaj pa obiskuje gimnazijo. Kaj bo iz tega, ni premišljevala, saj doma niso bili bogati. Zavedala se je, da bo morda sedela le še nekaj dni v klopeh gimnazije. Spet bo morala poprijeti za trdo kmečko delo.
Majdin korak je bil počasen. Premišljevala je o Vojku. O tem mirnem fantu. Da bi pregnala misli, se je začela učiti pesem.
Ni opazila dveh fantov, ki sta stala ob poti.
»O, poglej jo punco! Pesmi se uči namesto kaj drugega,« jo je ogovoril prvi fant in ji zaprl pot.
»O, poglej jo, kakšna je! Prav gotovo jo je zmešal kateri fant,« je strupeno dodal drugi.
Oči so ji zalile solze. Obrnila se je vstran, da fanta ne bi opazila. Ni ju pogledala. Toda zdelo se ji je, da oba fanta pozna po glasu. Ko se je prvi fant spet oglasil, ju je pogledala. Spoznala je oba: Tomaž in Primož iz njenega razreda. Ta nepridiprava,
W.W.,.V.,.V.,.V.W.V,.V.V.V.V.,.".,.V
Smešna zimska pesem i,
I
Lev Detela:
Kadar pride zima, oživi dolina.
Tri lisice, tri tatice, prekoračijo stezice.
Roženo se tja v dolino in požrejo nam živino.
To je zima neusmiljena, brez mesa smo zdaj doma.
Tri lisice se mastijo, tri tatice odhitijo, uničena nam je živina, žalostna je vsa družina.

ki se vse dni potikata po mestu. Hotela je iti naprej, toda nista je pustila.
Takrat je mimo prišel mlad fant. Obstal je tik ob njej, potem pa jo prijel za roko in odpeljal po stezi. Bilo ji je hudo in le s težavo je hodila. Fant je to opazil, jo prijel okoli ramen in jo popeljal do prve klopi. Onemogla se je zgrudila. Končno se je zbrala in se zazrla v fanta, da bi se mu zahvalila. Toda namesto neznanega fanta je zagledala Vojka. Sklonila je glavo in tiho zajokala. Vojko jo je lahno objel, jo vzdignil in odvedel po poti na svoj dom. Po licih so ji še vedno tekle solze, ko jo je Vojko predstavil svoji mami. Majda je Vojkovi mami ugajala, saj jo je spominjala na njeno umrlo hčer. Želela je, da bi jo še kdaj videla.
Kmalu je Vojko spet povabil Majdo na obisk. Prišla je. Vojko ji je z upanjem, da ga ne bo odbila, povedal, da jo ima rad. Srečna se mu je nasmehnila. Mama ju je našla v objemu. Vesel in srečen nasmeh ji je zaigral na ustih, ko je stopila k njima, ju objela in poljubila.
Naslednji dan je Majda dobila pismo od doma. Pisali so ji, da mora priti domov. »Ni več denarja,« je na koncu pripisala mama.
Majda je pokazala pismo Vojku. Hotela se je odpeljati, toda Vojko in njegova mama nista pustila. Ostala je pri njima. Z Vojkom sta srečno končala študij, potem pa sta se poročila. Tudi Majdini starši so se potolažili in spet srečni objeli svojo hčer.
M. Š.
Zdravnik pacientu: „Predpisal vam bom sirup za vaš kašelj in pralni prašek za vašo majico."
1°®cc®oooceeoceoeeooeeoeoeoccooeeeooeeeoooo«ccQeeeeeocooeQeooeeeeoccoeoooooeoooocccc8oceoooooeecQeocQoeeoceeoeeeoeooecceecceoooooecoeeeoo
pripravljena na sprejem takšne bližine; istočasno se je zavedela tudi nenavadnega nemira in radovedne naklonjenosti. In tedaj se je njegova roka dotaknila njene roke; najprej kakor greben toplega peska, ki mehko zasloni kožo. potem so bili njegovi prsti zobje lesenih grabelj, ko si skušajo utreti pot skozi razmrščene, prepletene bilke. Da, Prvi vtis je bil prav občutek drvenih palčk, šele ko so bili njeni prsti tesno zagozdeni med njegove in je on svoje sklenil ob njenih, je tudi sama sklenila svoje, čeprav je nekaj trenutkov omahovala. Imela je zaprte veke pod temnimi naočniki. In zazdelo se ji je, da bo počasi privzdignila veke, da bo lahko presodila, ali sta kaj spremenjeni njeno 'n njegovo stegnjeno telo; a še isti trenutek je vedela, da -® edino prav, če so njene veke zaprte in da jih kljub naočnikom zaliva sončna moč, ki tako vztrajno pritiska na °elno kost. Tako je bolj enotna v svojem čutenju in bolj zavarovana pred možnostjo umika. Občutek ima, da prite-a 'z njegovih prstov kakor po trdih žilah vanjo neznana Prvina, zaradi katere ji je, kakor da se po njenem telesu razliva nerazločna sila, ki se ujema z vsakim posebej od njenih udov in je kljub ponujanju tovarištva razločno dru-Sačna in samosvoja; kakor da jo moč, ki jo zaslanja, ob-enem razorožuje in jo izpostavlja. A bolj kakor ti slutnji razgaljanja se upira občutku ujetosti, ki ji ga vzbujajo tes-vkljenjeni členki; in ne ve, ali ne bo ta trenutek njena an sama naredila gib, da bi se osvobodila.
^ tedaj je, kakor bi vnaprej zaslutil njen upor, razkle-je Sv°j Prijem in podložil njeni roki plosko dlan, tako da to bilo, kakor da njena roka počiva na peščenih tleh, a . Je v resnici povezovala s peskom njegova roka, ki se Je potapljala vanj.
s°nce pa je še pomnožilo število svojih žarkov.
Slišala je motno grgranje gramofona.
..Ema,"
..Da?“
”^iv bom zgorel na tem sončnem ognjišču."
10 to, kakor da je hkrati razočarana in pomirjena ob a9iasu njegovega stavka.
„ln jaz?" je rekla
„Clovek ne gori samo od razbeljenega peska."
Nasmehnila se je.
„Pa pojdiva v vodo," je rekla.
„Hudoba,“ je zamrmral in se vzdignil na komolec. „ln skriva se za temi črnimi stekli, da ji človek ne more do živega."
Ko ji je njegova roka snela naočnike, so se njene oči svetile njegovim očem, že naslednji trenutek pa so se njene veke zaprle ob dotiku njegovih ustnic. Prišlo je tako nepričakovano, kakor če bi neverjeten kosem oblaka zasenčil sončno kroglo. A prav tako nepričakovano je hitro zatem stal ob nji in ji prožil roko, da bi ji pomagal vstati.
Gruče in pari so bili ločeni in zbrani na pesku kakor zarotniki, ki imajo različne, ljubosumno skrite misli, a so si vendar edini v izbiri prostora za razkazovanje svoje ločenosti.
..Popolnoma sem pozabil, da se še nisva kopala."
„Čas je že bil, da se spomniš," je nagajivo rekla.
Na vodi so bili žarki zlomljene srebrne palice, glave so bile v gumijastih čepicah barvane otroške žoge, otroci so plavali v plutovinastih kolesih, po sredi živžava pa je priletna zajetna gospa plula počasi kakor trabakul brez vetra, težak, poln peska.
Morje je segalo do gležnjev, a Danilo se je naveličal odrivati vodo s stopali, njegovo telo je odšlo po površini kakor delfinovo, samo roke pred glavo je bilo od časa do časa videti kakor dvoje plavuti sredi peneče se vode.
Hodila je počasi, kakor da hoče postopoma slediti hladilnemu dotiku morja na razgreti koži; ne ve pa, kako opredeliti njegovo novo razmerje do nje. Kakor da so predmeti dobili drugačen pomen in tudi morje ni več samo obilica slane vode, ampak živo bitje, ki jo gleda in pazljivo spremlja njene stopinje. Tako ji je, kakor da je vse postalo mehkejše in manj oglato, vse bolj zaokroženo in nekako valovito, tudi ona sama nekako bolj vdana in skoraj potolažena, obenem pa manj samostojna in zavoljo tega bolj ranljiva. A vendar je predvsem pomembno, tako čuti, ne-
znano ozračje, v katero je zašla in kateremu se ne misli upirati, čeprav jo omamlja bolj kakor sonce, ki se raztaplja v zlatih iskrah v vodi pred njo.
Tako se je nazadnje spustila mednje in jih razpršila, da so se zalesketale na koncu njenih prstov. Danilo je bil daleč, a ta trenutek se je predajala vodnim plastem, kakor da je njeno bitje v sorodstvu z mehko tekočino. Potem se je obrnila vznak in pustila, da jo nabrekla in hkrati voljna snov nosi in da se njeni lasje razpletajo v nji kakor morska trava. Nikoli ni mogla prenesti misli, da bi utesnila glavo v gumijasto čepico in ne pustila vodi do kože; upirala se ji je že sama možnost, da bi mogla biti tako nenaravna. Hoče, da njeno uho prosto sledi zvokom, ki se razširjajo in se povečani bližajo skozi vodne plasti, kakor da je morje mehek, pregiben zvočnik. Kakor na primer zdaj šumenje, ki se bliža, in ker prej ni bilo nikogar na tisti strani pred njo na odprtem morju razen Danila, je to prav gotovo odmev njegovih rok v širokem liju vodnega zvočnika.
In tako se je za spoznanje njeno telo za trenutek zdrznilo, ko je občutilo dotik pod sabo, naslednji trenutek pa se je zavedelo, kakor da od zdavnaj ve, kdo je podvodni plavalec. Gladki hrbet ozkega delfina je priplul od strani, se za spoznanje prislonil ob njen hrbet, po tem bežnem pozdravu pa spet odpolzel.
Bilo ji je, da bi se premaknila, zaplavala, a obenem jo polnost svetlobe, mehkoba vodnih plasti, ki ji šumijo v ušesih, rahlo nihanje razpetega telesa polni z občutkom neskončne zaokroženosti in miru; kopna zemlja in vse temno in trdo na nji se je vsrkalo v razpršeno, migetajočo luč. In je, kakor da nima preteklosti ne prihodnosti v poplavi svetlih atomov, ki so zavzeli ozračje in se prelivajo ob njenem temenu. Tudi Danilo, kakor da se je spojil s pre-sijanim ozračjem. A prav tako, kakor da je bila velika ta skušnjava brezmejnega razdajanja, tako ji je hitro sledil gib, s katerim se je osvobodila nepremičnosti in miru.
(Dalje prihodnjič)
Celovec
NEDELJA, 17. 3.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 18. 3.: 13.45 Informacije — Za našo vas. — TOREK, 19. 3.: 9.30 Pomlad se je vrnila — 13.45 Informacije — Športni mozaik — Rdeče, rumeno, zeleno. — SREDA, 20. 3.: 13.45 Informacije — Iz koroške literarne delavnice — Od popevke do popevke. — ČETRTEK, 21.3.: 13.45 Informacije — Družinski magazin. — PETEK, 22. 3.: 13.45 Informacije — Koroška literarna panorama (Koroški pesniki in pisatelji — Florjan Lipuš). — SOBOTA, 23. 3.: 9.00 Radijski oglasi — Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM
SOBOTA, 16. marca: 9.30 do 11.30 Smučarski poleti v Planici — 15.45 Koncertna ura ;— 16.45 Za otroke od 5. leta dalje: Pošiljka z mišjo — 17.10 Za družino: Družina Partridge — 17.35 Kuharsko stalno omizje v slavni beznici — 18.25 Otroški svet od A do Z — 18.30 Kultura — posebno — 18.25 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Pri modrem kozlu; glasba in humor pri Appelvvoiju — 21.30 Šport — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Rdeči krog; film po romanu Edgarja VVallaca.
NEDELJA, 17. marca: 9.30 do 11.30 Smučarski skoki v Planici — 16.00 Živordeči avtobus: „Pristanišče" — 16.30 Wickie in močni možje, za otroke od 6. leta dalje — 16.55 Putka iz papirja; film o punčkah — 17.05 Za družino: Trailer — Tip za prijatelje filma — 17.55 Otroški svet od A do Z, lahko noč za najmlajše — 18.00 Operni vodič: Marcel Prawy razlaga opero „Bagdadski brivec", komponista Petra Corneliusa — 18.30 Lumierovi otroci, amaterski film — 19.00 Družina Schongruber: ..Služkinja" — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.10 Kristjan v času —
20.15	Kraj dejanja: ..Ženskar ali predstava gre dalje" — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja in šport.
PONEDELJEK, 18. marca: 18.00 Znanje — aktulano — 18.25 Otroški svet od A—Z, lahko noč za najmlajše — 18.30 Zabava s Charlijem: „Pest na nosu" — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes —	19.30 Čas	v sliki In kultura —
20.06 Šport —	20.15 Ljudje na	renču	Shilu —
21.15	ORF-transparent — 21.25 Stoj! Prometni magazin ORF — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 19. marca: 18.00 VValter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Otroški svet od A do Z, lahko noč za najmlajše — 18.30 Ar-nie: „Zmerom še stari" — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20	ORF	danes	— 19.30
Čas v sliki in	kultura —	20.06	Šport	— 20.15
Prostor za živali — 21.00 Velika zmota. Zgodba o možu, ki je postal politični zločinec — 22.50 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 20. marca: 10.00 Televizija v šoli: Inštrumenti tehnike: Ultrazvok, od 6. šolske stopnje — 10.30 Surovina les, od 8. šolske stopnje
—	11.00 Program za delavce: Rdeči krog —
16.30	Za otroke od 6. leta dalje: „Potovanje v Dolino zmajev — 17.15 Risanje — slikanje — oblikovanje — 17.40 Za otroke od 11. leta dalje: Antena. Mednarodni mladinski magazin — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Otroški svet od A do Z; lahko noč za najmlajše — 18.30 Tri deklice in trije dečki: „Prisluškovalec v gozdu
—	18.55 Oddaja SPQ — 19.00 Avstrija v sliki —■ 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura
—	20.06 Šport — 20.15 Madžarska cinska glasba. Skupna prireditev ORF madžarske televizije, priredil Satel — 21.20 Prerezi — 22.20 Čas v sliki
—	nočna izdaja.
ČETRTEK, 21. marca: 10.00 Televizija v šoli: Angleško gledališče, od 10. šolske stopnje —
10.30	Umetnost donavske šole, od 8. šolske stopnje — 11.00 Načrt Apollo, za 7. in 8. šolsko stopnjo — 12.00 Porcelan, od 7. šolske stopnje —
18.00	Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Trije dobri prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Romeo in Julija v novembru
—	21.45 Vrata prihodnosti: Otto Glockel in šolska reforma. Dokumentacija Wolfa Diet ra Hu-gelmanna — 22.40 Čas v sliki — nočna izdaja.
PETEK, 22. marca: 10.00 Televizija v šoli: Deset zapovedi 2. Vem, komu verujem; od šolske stopnje — 10.30 Živordeči avtobus: »Pristanišče" — 11.00 Program za delavce: Velika zmota — 18.00 Kruh, film H. Engla — 18.25 Trije prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Zaljubljen v čarovnico: »Igralni tovariš" — 18.55 Oddaja Zbornice za delavce in nameščence —
SONDERAUSSTELLUNG DER KARNTNER ELEKTRIZITATS -AKTIENGESELLSCHAFT AUF DER GAST 74
19.00	Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Komisar: »Sled nožič" — 21.20 Med nami čarovniki. Dokumentacija dr. VVolfganga Kudrnovsky-ja — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Moj meč za kralja, pustolovski film po romanu Mihaela Zevaca.
SOBOTA, 23. marca: 10.30 do 12.00 Otvoritev Brucknerjevega doma v Linzu — 15.30 Koncertna ura — 16.30 Za otroke od 5. leta dalje: Hišica — 16.55 Peter, risarski film — 17.00 Za družino: Klub seniorjev — 18.00 Mnenja sem; kritično o televizijskem programu — 18.25 Trije dobri prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura-posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Hokuspokus, ki se imenuje ljubezen. Življenje kot v šlagerju — 21.20 Šport — 21.50 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.55 Mož brez bojazni, sobotni film z Divjega zapada.
2. PROGRAM
SOBOTA, 16. marca: 17.00 »Na svidenje": »Zaupam ti mojo ženo" — 18.30 Slučaj poleg: »Predmestje" — 18.55 Glasbena poročila — nato veselje ob glasbi —- 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Ženske delajo filme: Nelly Kaplan
—	1966: »Kovanci za ljubico" — 21.55 Čas v sliki.
NEDELJA, 17. marca: 17.30 Družinska pomočnica — 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Obzorja — 19.15 »Ml 74“ — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura — posebno — 20.10 Izobrazba — aktualno — 20.15 Avstrijska ljudska komedija: »Alpski kralj in sovražnik človeštva" Ferdinanda Rajmunda. Rudolf Stenbock priredil po burgteatr-ski inscenaciji — 21.55 Vprašanja kristjana —
22.00	Čas v sliki.
PONEDELJEK, 18. marca: 18.30 Televizija v šoli: Živordeči avtobus: »Pristanišče" — 19.00 Prva pomoč: »Vroča nevarnost" — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Piano Conolave — 21.15 Peter Kubelka: Filmanje
—	kuhanje — življenja — 21.45 Avstrija v sliki
—	22.05 Ostani zdrav — 22.30 Čas v sliki in kultura.
TOREK, 19. marca: 18.30 Iz šolske televizije: Načrt Apollo — 19.00 Morska biologija. Prebivalci votlin. 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Alberto Moravia. Portret italijanskega pisatelja — 21.00 Loritov televizijski kabinet — 21.35 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko
—	21.55 Znanje — aktualno — 22.30 Čas v sliki in kultura.
SREDA, 20. marca: 18.30 Iz šolskega televizijskega programa: Porcelan — 19.00 Matematični kabinet: Matematika in glasba — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Vesoljska ladja Enterprise: »Smrtonosni oblaki"
—	22.00 Avstrija v sliki — 22.00 Čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 21. marca: 18.30— Iz šolske televizije: Deset zapovedi 1: Vem, kaj imam početi —
19.00	Srečanje s Tennessom VVilliamsom —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes
—	20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno
—	20.15 Alpe — most Evrope: »Pozdrav luči" —
20.30	Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu B skupine v Ljubljani: Jugoslavija — Avstrija — 22.30/34 Avstrija v sliki — 22.50/23.05 Čas v sliki in kultura — 23.20/23.35 Športni mozaik.
PETEK, 22. marca: 18.30 Iz šolskega televizijskega programa: Surovine in svetovno gospodarstvo: Baker — 19.00 The Bellecrest Story; angleščina za poslovne ljudi — 19.15 Učna tehnika za odrasle: »Slišanje in branje" — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob koncu tedna — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Strategija pajka. Usoda mladeniča, ki je zvedel resnico preteklosti svojega očeta v malem lombardskem mestecu — 21.50 Avstrija v sliki — 22.10 Čas v sliki in kultura.
Ljubljana
NEDELJA, 17. 3.: 8.45 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — 9.30 Smučarski skoki — prenos iz Planice
—	... Mozaik — ... Otroška matineja — ... Poročila — ... Nedeljsko popoldne — 18.05 Poročila — 18.10 Moda za vas — 18.20 Najhitrejši revolveraš — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski zunanje politični komentar — 20.30 3-2-1 — 20.40 A. Kovačič: V registraturi — 21.40 Mongolija — 22.05 Športni pregled — 22.40 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 18. 3.: 8.10 TV v šoli — 9.00 Angleščina — 9.15 Nemščina — 9.35 TV v šoli
—	14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.00 Angle-
ščina — ponovitev — 15.15 Nemščina — ponovitev — 15.30 TV v šoli — ponovitev — 16.45 Madžarski TVD — 17.40 Obvezane glave — 18.10 Obzornik — 18.25 Enciklopedija živali — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.20 Kaj hočemo — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak
—	20.00 TV dnevnik — 20.25 Propagandna oddaja — 20.30 3-2-1 — 20.35 M. Buljan: Pesek — drama — 21.20 Kulturne diagonale — 21.50 TV dnevnik.
TOREK, 19. 3.: 8.10, 9.35 in 10.05 TV v šoli — 14.10, 15.35 in 16.05 TV v šoli — ponovitev —
17.15	Madžarski TVD — 17.50 K. Čapek: Doktorska pravljica — 18.10 Risanka — 18.20 Obzornik
—	18.35 Koncert glasbene mladine Slovenije — 18.55 Mozaik — 19.00 Starost in staranje — 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik —
20.25	Propagandna reportaža — 20.30 3-2-1 —
20.40	Mi med seboj: Naša krajevna skupnost —
21.40	H. Fallada: Sam med volkovi — 22.25 TV dnevnik.
SREDA, 20. 3.: 8.10 in 10.50 TV v šoli — 15.30 TV v šoli — ponovitev — 16.45 Madžarski TVD
—	17.40 Otroški film — 18.25 Na sedmi stezi — 18.55 Mozaik — 19.00 Vaš šlager sezone — 19.20 Ne prezrite — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Propagandna reportaža — 20.30 3-2-1 — 20.35 Film tedna: Izvedenci — 22.15 TV dnevnik.
ČETRTEK, 21. 3.: 8.10 TV dnevnik — 9.05 Angleščina — 9.20 Nemščina — 9.35 Francoščina
—	14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.05 Angleščina — ponovitev — 15.20 Nemščina — ponovitev — 15.35 Francoščina — ponovitev — 16.45 Madžarski TVD — 17.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — 18.10 Obzornik — 18.25 L. Bernstein vam predstavlja: Srečanje absolventov —
19.15	Naš ekran — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — Avstrija : Jugoslavija — 22.45 TV dnevnik.
PETEK, 22. 3.: 8.10 TV v šoli — 10.50 Angleščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev — 16.45 Madžarski TVD 17.45 Kuhinja pri violinskem ključu — 18.10 Obzornik — 18.25 Kvartet Ledina in trio Nika Zajca
—	18.50 Mozaik — 18.55 Cesta in mi: Vprežna vozila v prometu — 19.10 Nalezljive bolezni —
19.25	TV kažipot — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dlnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.30 Propagandna reportaža — 20.35 3-2-1 — 20.45 Film — 21.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — III. tretjina srečanja Jugoslavija : ZDA — 22.45 TV dnevnik.
SOBOTA, 23. 3.: 9.30, 10.35 in 12.00 TV v šoli
—	16.25 Zlata leta avtomobilizma — 17.15 Obzornik — 17.30 Nogomet Hajduk : Čelik — 19.15 Gledališče v hiši — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.20 Tedenski notranje politični komentar — 20.25 3-2-1
—	20.30 Pred festivalom pesem evrovizije 74 — 1. del — 21.00 Barvna propagandnga oddaja — 21.05 Pravnuki — 21.30 Cannon — 22.20 TV dnevnik.
Rutar-Center
naznanja:
0 od 18. do 24. marca 1974 ® priredi RUTAR-CENTER ® TEDEN SENZACIJ. 9 Zanimajte se za ponudbe, $ katere dobite po pošti.
S RUTAR-CENTER ® nudi vedno več!
Rutar-Center
A 9141 DOBRLA VAS — EBERNDORF Telefon 0 42 36 - 381
Naš tednik
izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.