Tečaj XXXVI. y obrtniške narodne izhajajo vsako sredo po po pošti pa pöli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 17. julija 1878 Obseg: Poziv rojakom našim na pomoč zapuščenim. Nadloge kmetijstva. Kako gips rab;ti v hlevih. Gospodarske no-vice. Čebelarj Rušnja okoli sadnih dreves škodljiva. em naznanje ? Toplice v Lipiku v Slavoniji. Popotne črtice. O shodu federalistov. Poslednje znamenje Avstrije. dopisi. No vi čar. Z globocine morja. (Dal.) Naši E o j a k i! Vsled mobilizacije c, kr. armade bilo je tudi mnogo naših ljudf poklicano k svojim polkom. Ta klic je britko zadel mnogo rodovin, katerim so vzeti gospodarji in očetje. Spolnivši svojo dolžnost do cesarja in domovine morali so nagloma zapustiti svoj dom, družinam njihovim pa vsled tega pretijo nadloge vsake vrste in siromaštvo. Komu bi tedaj misel na to žalostno osodo ne ganila srca, kdo bi pri taki revi ostal še hladne krvi! Tej revi priti po moči v okom, bodi ljudoljubna, krščanska skrb vsem onim, katerim je po milejših razmerah dano, ostati domä — pri dragih svojih. Deželni odbor, kot zastopnik naše dežele Kranjske, je za dolžnost svojo spoznal, staviti se na čelo blagemu delovanju s tem, da za najsilnejše potrebščine nabira pripomočkov in nabrane deli zapuščenim. V ta cilj in konec je sam odločil svoto iz deželnega zaklada, razen tega pa obrnil se do c. k. deželnega predsedstva, ki mu je z odlokom od današnjega dne dovolilo nabirati po vsej deželi milodarov za zapuščene rodovine k vojakom poklicanih rojakov naših. S tem pozivom se tedaj obračamo do sočutja vseh prebivalcev dežele Kranjske in potrkamo ca do-brotljivo njihovo srce: naj vsak pripomore, kolikor mu je po njegovi moči mogoče! S tem bo olajšal žalostno srce vojakov, ki so zapustiti morali svoj dom, pa revščino življenja olajšal zapuščenim. Ce pomagamo vsi, bo iz malega narastlo veliko, in podpora bo zdatna. Darovi naj se pod tem napisom pošiljajo ali kar naravnost ali pa po najbližjih c. k. okrajnih glavarstvih ali po dotičnih županijah podpisanemu deželnemu odboru v Ljubljaao, ki bo po časnikih naznanjal milodare, katere prejme, pa tudi dobrotnike, ki so jih darovali, in bode objavil, kaj se je zgodilo z denarjem. Naj gre ta naš glas po vsej deželi in najde v srcu vseh domoljubov oni odmev, ki ga pričakujemo s polnim zaupanjem! Deželni odbor Kranjski v Ljubljani 14. julija 1878. f*ospodarske stvari« Nadloge kmetijstva. Zmirom glasneje in glasneje se čujejo tožbe, da čedalje bolj propada kmetijstvo. V ministerstvu kmetijstva in v ministerstvu kupčijstva, kjer se čuti ta propad, si sicer že več časa glave belijo, kako v okom priti nadlogam kmetijstva, ki so čedalje huje; al ni se jim dosihmal še posrečilo najti modrijanskega kamena, po katerem bi se v Avstriji zboljšal stan kmetijstva. Načelo: ,,z združenimi močmi", katero se tako rado povdarja že 30 let, je lepa beseda, al kaj koristi, če za lepimi besedami ne sledijo dejanja! Da je kmetijski stan po vsem svetu eden najvažnejših stanov, to je pripoznano že od nekdaj, kajti kmetijstvo redi in vzdržuje človeštvo. Znano je pa tudi sploh, da so štirje pogoji pred vsem potrebni, da je kmetovalec v stanu dober kup pridelovati svoje pridelke. Ti pogoji so: 1. dober kup zemljišča, 2. da kmetovalec lahko de- narja dobi, če ga potrebuje, 3. da dober kup dobi pametne delavce in 4. da davki niso preveliki. Čeravno je resnica, da so v vzhodnih deželah našega cesarstva zemljišča po ceni, je pa tudi od druge strani resnica to, da v teh deželah stoji kmetovanje še na nizki stopinji. In prav v teh deželah ni še železnic, katerih bi se kmetovalci mogli posluževati za svoje potrebščine. Druga in najvažnejša potreba je pa ta, da kmetovalec lahko za majhne obresti dobiva denarja, kedar ga potrebuje. Kjer državi kakor naši Avstriji vsako leto več denarja primanjkuje, ga jemlje ona za veče obresti na pösodo in v tem tudi leži vzrok, da ga ljudstvo ne more dobivati za majhne obresti. Nasproti temu, da v Nemčiji, na Angleškem, na Francoskem in v severni Ameriki kmetovalci na podlagi osebnega kredita dobivajo denarja po 2, 3, k večemu 4 odstotke na pösodo, ga dobi kmetovalec v našem cesarstvu komaj ali pa še ne po 6, 8 do 10 odstotkov , če tudi za posojilo daje gotovo poroštvo. Kar se tiče dober kup pametnih delavcev, smo tudi pri nas v Avstriji in na Ogerskem še zelo na slabem, kajti ni še vsako delo dober kup, Če se za nj le malo aca ) ako se delo ne izvršuje po vse dobro in delavci dreves Kusnja okoli sadnih dreves škodljiva. Mnogokrat se sliši mnenje, da rušnja okoli sadnih ) m imajo po do ur na dan za počivanje in jed, kakor ristna zato, da se neškodij > temveč da mlj drevesom ko je to navada v mnogih naših deželah. Po božji podobi Kar se tega tiče, je gotovo, da zemlj okoli njih prehitro ne posuši z pa vstvarjeni človek mora sicer jesti, piti in počivati, kar je preveč, je preveč in kmetijstvu na škodo. Veliko breme kmetijstva je presilni zemljiški (gruntni) davek. Od leta 1848. rastejo državni stroški; vsako leto so veČi. Upravni stroški (Ver- več vlage (mokrote) iz be rušnje. Gotove skušnje so učile zhlapi, kako ušnjo pokrit mlj brez > a o iz enega orala rušnjate nih vlj vode mlj uši j mesecih poleti puhtelo 800 kubič zemlja ni z rušnjo pokrita in se w^ltungskosten) ) to je > stroški za različne cesarske izhlapeti Po ondi ne more iz nje nikakor toliko » • perj urade. državne zbore itd. so že 3krat in celo 4krat veci kakor so pred letom 1848. bili, io ž njimi vred so tudi davki in druge davščine v enaki meri se zvek- pa rus da vlago, njata zemlja bolj fri trave izpuhti je veliko več vlage Da se katero kore srkaj ohrani , izvira od tega pod mlj i ddajajo m zra- šali ) blago8tan ljudstva pa se sploh zmanjšal. Ljudstvo zgornjim suhim legam zemlje. Le okoli drei ven dreves zamore brez škode trava rasti takrat, kedar v velikih stiskah je vsako leto pričakovalo, da bosta finančna ministra v zemlji spodaj veiiko vlage. na Dunaji in v Budapestu stopila pred državna zbora z naznauilom: „zdaj državna bla-gajnica nima nobenega deficita (nobene primanjkave) več; srebro nima azije , davki se ne povikšajo več al žalibog, da do daneä ni bilo še tacega glasa! Ni tedaj čuda, da je zel6 obiačno neb6 Avstrije in Ogerske. Pravilo, da se dohodki kmetijstvu množijo e se mlada drevesca sadč na prostore z rušnjo zaraščene, kmalu se vidi ■■■■HMtt^ leti drevesa čvrsto tega očitna škoda za drevje ; večkrat preteče veliko predno t rasti ) začno na take kraje zasajena to je pa tudi prav lahko razumeti zavolj t er koreni vršno v zemlj mladega dreve se izprva pro s tiraj ) katera se takrat, če se kmetijstvo združuje z o b rt n i j o, namreč kakor je rečeno bilo, lahko izpuhti; korenine globokeje segajo, začno dre vlag z živinorejo, sirarijo, s pridelovanjem sladkora iz pese, Kakor pa je rušnja drevju skodli bolj po-po rušnji, potem, kedar , bolje rasti. tako je tudi dru s pivarno, z napravljanjem prediva itd. > to je t da se gim rastlinam, katere imajo goste korenine. Nemška to kar se pridela ali kar odpade pri kmetijstvu, obrne za druge stvari, ki jih kmetovalec lahko prodd. Navadni manjši kmet Be sicer sam ne more ukvarjati z velikimi obrtnijami, vendar tudi on more, če ima gori navedene detelj > na priliko, vsej okol obrtnije (fabrike) blizo, marsikaj od svojih pridelkov jim oddati. Al žalibog, tudi take s kmetijstvom tesno zdru- mori kmalu taka drevesa, pametno ravnajo tisti sadjer vesa precej na široko pustijo samo leto malo okopavajo. mladeg dre vj vsem tem je očitno ) ) poda ki okrog vsacega dre emlj in vsako žene obrtnije (fabrike) že več let zdihujejo pod stisko davkov, ki jih nimajo para v nobeni drugi državi!*) Ministerstvu kmetijstva se ne more reči, da nima dobre Kako gips rabiti v hlevih. v ze Da je surovi zmleti gips v hlevih jako koristen, je davno umnim gospodarjem dobro znano; al o tem so si bile misli navskriž: ali je bolje gips mešati z gno-bi denarja dobil v državno blagajnico za čedalje veče jem na gnojišči, ali pa vsak dan nekoliko gipsa v hlevu volje pomagati kmetijstvu iz preočitnih nadlog kaj hoče, če finančni minister se ne more rešiti skrbi, kako državne stroške. Postava, da „vsak mora vojak biti (t potresti na gnoj } se ne more grajati iz stališča, ki pravi: „za vse enake pravice pa enake dolžnosti", Gotove 8kušoje učijo, da je potresanje gipsa v hlevu po gnoji bolje iz dveh vzrokov, in sicer prvič zato , ker se iz gnoja izhlapeči amonijak po gip30vem ta splošna vojaška dolžnost je za žveplu v žveplokisli amonijak spremeni, ki ni izhlapljiv kmetijstvo hud udarec, če gospodar mora v vojsko in in zato ostane v gooju kot najbolj redivna snova rast-zapusti ženo samo z otroci doma, katera delavcev ne linam, — drugič pa zato, ker potem se zrak v hlevu j •---- ----; - ------ ;--7 —----- ----- - , — , rw* • ~ • ■ če tudi oni morajo prijeti za puško. Evropa veliko bolj čist ohrani na zdravje živini. Zato svetu dobi ima dandanes vojakov kakor listj a in trave, Amerika jemo gospodarjem, naj zmirom nekoliko surovega zmie-pa, ki je veliko veča kot Evropa, je nedavno po svojih tega gipsa za vsakdanjo rabo v hlevih pripravljenega zastopnikih sklenila, svojo armado od 25.000 mož zmanj sati na 20.000. Ali ne imajo funt za eno govedo ali enega konja ali pa za bila Amerika dober izgled 10 ovac zadostuje. Pa tudi koristno je, če se gips pota ki m državam, ki so zmiraj v denarniih stiskah? trese po gnoju, kije bil ravnokar iz hleva na gnojišče Tudi Avstrija in Ogerska imate državne poslance kaj ) če je njih veČina taka, da se , pa včasi tedne in me- pripeljan. sece pričkajo za take stvari, o katerih nima kmetijstvo nobene koristi. Gospodarske novice. Ce se po vsem tem ozremo še enkrat nazaj v to B % I t A ♦ • . • I y • y • y } Mašina, katera žito kar je napredku kmetijstva ovira ) moramo živo živo zanje z e leti , da si možje, ki na krmilu vladnem stojč, resno srcu vzamejo to, da kmetijstvo je najmočnejši Fabrikanta mašin K naj Rudolfsplatz raus in Kreyczik na Dasta iznašla mašino. s katero steber državi in da z razcvetom kmetijstva cvete tudi ženske lahko žito žanej Ta masina podobna blagostan propada. njen > s propadom kmetijstva pa tudi ona koluri ali samokolnici (šajtergi), katera ima spredaj napravo za žito kositi in katero lahko en delavec ali ena --delavka po njivi naprej potiska. Iznajdenika mislita, da se bodo kmetovalci te ročne ževali. kakor ročne mlatilnice. masine » w JeJ tako radi poslu 120 gold * Kako ) na primer , so p i v a r n e obložene z davkom, kazale so ,,Novice" v zadnjem listu v Članku: ,,Pivarne v« kako se dela pivo v njih in kako koristijo tudi zivinorej'i Vred. « Kako se dadö jajca dolgo dobra ohraniti. Kini nasolijo jajca da več let dobra osta nejo To delajo tako: soli raztopijo v vodi ia v tej 225 1 z- slani vodi pustijo jajca tako dolgo, da padejo na dno voniji. Ni ga treba hvaliti z lepimi besedami, vode. Taka jajca je sol popolnoma prešinila. Potem vrstna zdravilna moč toplic hvali ga sama naj- iih vzamejo iz vode, jih posušijo in položijo v zaboje bolj. Edino, kar bilo bi želeti boljega po „Obzorovem" lr Ä Ä -t a A ^ _ « % m «A ^ A ^ A « . ^ (kište). Taka jajca so potem trda, pa jako okusna in poročilu ravno prav slana. 9 je to 9 da bi se v restavracijah točilo bolje vino vsaj Pakrac ni daleč, kjer se pridelujejo vina 9 Poljedelska razstava v Celji ki slovijo po svetu. bo letos , u. in i. wMuui», ujvicuiu pa ^x., razglasiti Kopet) , v h ptembra. Odbor pod predsedništvom viteza veliko zdravilno moč. „ X. „ r. I rv 1 rx^A^t- «-. 1 ««rt nn» . • i i . r~r 1 ktobra. morebiti m 23 pa že 21 22 Namen teh vrstic je edini ta, po slovenskem svetu Berk je ze stave. ,,Nam je poslal načrt ali „program" ove raz- tem zakladu ia 9 Slov. Gosp (i jateljske roke v Celji nemšk iati ta stvar jako zaui 9 Slov došel od pri Gospodarj razglasiti kopelj , v katero je mila narava djala Čuda Hrvaška pa sme ponosrfa biti o . ki Vodnikovo pesem na-se obrniti pravi ma in pehu razstave 9 ndar prvo pripomaga srečnemu ) da gospodje odbor Glej , stv&rnica vse ti ponudi, Iz rok ji prejemat7 ne mudi! niki ozir vzamejo na potrebo tudi slovenskega načrta Dr. BI Ta bo še ) budil ristila in n < pravo pozornost h kmetovalcev pre in razstava bo svoj namen dosegla in veliko ko Ozii sicer pa malo ali nič mškutarskih posestnik pravit g r o m n e g t m š k i h i ta v o n a- k i h k m e- po domovini. t ne privabit „Na, 9 s l* ne plača žrtvovati nesel! Bodete videli Popotne črtice. daj je pa tega cigana vrag tudi k nam pri toliko denarja in truda , kolikor tako podvzetje stane. To smo skusili že pri večih razstavah na Slovenskem ; besed spretnih manjka skih v Celi i in v peres za gori e i li ponudi rad omenjeno delo ne kraji 9 ka > bomo km so mi uda v cajtengah vsi. *< na uhč v kem 9 99 SI Gospoda a mikavnej naj bodo začetek tem črticam , ki bodo obsegale reči iz potovanja mojega po Dolenjskem in svoje slabe moči!" koliko tudi po Štajarskem Zopet sem namreč odri prijateljskem pismu. In tem z Ljublj poz v Čebelarjem na znanje » 9 pot t ker sem že d raj sem se napravi P° na želel videti nekatere kraj meseca Letos mislim tri ali štiri vozč to je 9 120 160 mi do zdaj niso bili še znani« Vroči sicer ni ugodna peš-potovanju, vendar se spravim na ki panjev prav dobrih čebel prodati. Nekaj čez 100 je noge in — se peljem do Litije po železnici. V prvih rojev imajo po večem ske to stare matice , drugi bodo l&iujcu&i »n pa uiujui , *u ujwiw/v , aci o^ v uiugum uuucmu vu^ guvuui koršne si bo hotel kdo izbrati, ki imajo pa tudi vsi že tujih žepnih tatovih, ki so jih o binkoštih v Ljublj jenki ali pa druj eno leto tik mene je sedel človek gosposke podobe, skrbno zapet ka in molčeč, ker so v drugem oddelku vozd govorili o oplemenjene ali sprašene matice. Panjovi imajo vsi pre vjeli 9 m v se druzih, ki so jim ušli. Mord makljivo satovje v romčekih, in so še tako dobro ohra- da sem jaz zadnjih eden, posebno zato • « 1 • « 1 i vi I V • • t t i * t v y • A f I i I v % 7 m • « njem, iiko let rabil Bohinj e mož mislil, sem nemški da jih bo čebelar, kateri jih kupi, lahko še ve- govoriti poskusil ž njim. Na potu ljudje človeka cenijo Luka Porenti žu pnik in čebelar j više, kakor je. Zavoljo politične zapetosti soseda zrem in se radujem nad obilno letino pa svoje- skoz gla^ tam Savo 9 ki si izbere svoj pot dan tu > a jutri > strogih mej ta muhasta reka si ne dd določiti. To Zdravniške stvari. je prav zgleden absolutizem Litiji skočim z vozä in kaj zagledam! G Toplice Lipiku tega Ve8tenek Ko Slavoniji. stran obrn M o i bil kopališčih je prišel, da bolniki zdra iščej kako lepo osobo ženskega gleda raj po! mene 9 se u m del z voza skočiti Zvedel sem da Dolžnost nam 9 »"«v tvj/u uuv ovijam.^« ouui«) u v ^u^ri atuj , ua wu v raznih kaj rad prihaja na kolodvor o tistem času, ko vlaki , ker ima dolg čas doma in ni daleč. Meni mož nič ža- metno drčč. Mend zato da pozornost slovenskega sveta mu do železniške obrnemo na j o dne kopelje (Jodbad) Lipišk 9 tere imajo za mnoge bolezni in j bolj za 1 bolezni, za bolezni v kosteh in druge toliko zdravilno moč 9 d 9 za se morej ka kr o fu ričn< imeno leg p08 ni storil: to moram očitno konstatirati kolodvora grem čez most in ker mi vročina dela žejo > vkrenem v znano K ob > J vati p v E v r o p aii pravi unicum" ? kakor jih si ohladim grlo 8 prav dobrim pivom gostil 9 nek dopisnik v „Obzoru" imenuje Litij ze znana Mnogo let so bile zgornji Avstrij jod topi v Hali v na glasu o krofuloznih boleznih 9 zdaj pa od leta do leta slovijo bolj za take bolezni to tezu Vestenek bil lansko leto tepača, pa ilo mudil v in zdravniku dr. E dnja leta posebno po vi- 9 k v L i p i k Cemu ted bodemo mi hodil in bolnike z imenovanimi bolezni pošiljajo daleč gori v Hali, če imamo bolj bi veliko bolj zdravilne ko malo o tem nike da bil 3 Lit volitvah pokazal se tudi dobrega J® i J teg m a obsoj Cerav m se 9 in kako celö bila 99 y dar zvedel mnogo črtic ržen ume zdraviti bol-iz katere hiše so. Slišal sem tudi. der handfeste" E praša vsa pelje ? Pred vanja za 080b, kajti v tega moža> ki Litij z okolico vred silno vesela vvg« ulj vj £j če (( 8 pestjo, kam drugam gostov , danes je ondi že prostora za 400 samem hotelu ,,Garni bi 70 krasno kajt čurj tacih Golijato , pa mi jaz že od daleč bojim tudi ljubše bilo 9 Za m in uradnike je v Lit ena sama krčma, katere redjenih sob. Izvedeni in prijazni zdravnik dr. Hinko gospod Kern je voditelj kopališča, na katereg treba, kdor hoče se podati v Lipiške topi pa se > ki manjih in večih kabin, prav čedno in čisto držanih obrniti dr. E imajo nemčurjev povsod rad študiram neki blizo take narave, kakor glasoviti zato sem šel memo nje, čeravno obra L i p i k leži v lepem kraj Pak v Sla Napotim se proti Smart 9 vročine nekoliko ustavim, šmart se zarad hude e lep vas 9 cer- * o kev ponosna, hiše krog nje lepše, kakor v marsikaterem dre v j posekano > trgu Ravno bije ura štiri v stolpu z velikimi in še vsa stran griča obrita e se > po katerih toči morda narava solze delajo 5 ze se dokaj dobro vbranimi (veliki H) zvonovi. Predno jamem plezati čez Wagensperg (memo nekdanjega Valva-zorjevega grada), oglasim se pri znancu. Ta me vljudno spremi do vrha. To vam je cesta, da se Bogu smili! mika zemlja na vzdol, že kažejo se gola rebra To po v nebo pijoč greh y Kdo je ta krasni griček tako grozno ravnega kinča? vprašam dela najhujšem mrazu mora se pešec potiti, kaj še o vezuje svoj redke trte ) ki opal na- v ogradu pri vročini! Koliko trpi živina! Skrajni čas bi bil se pričela delati cesta preko Brezja, ki f Je bila žeinem zboru že na dnevnem redu. Jaz bi se da v de po tej ) nek kmet > cesti ne upal voziti poleti, še manj pa pozimi, ko povsod drči. Naj se pri vozu kaj utrga, naj pozimi „ma- dgovor. ,,Pa to ni pošteno „Pošteno aii ne, predno mu je bilo vse prodano" u opomnim jaz bilo vse proda f ček' tako i spusti > pa si ) Bog vedi 7 kje. Saj je ze za pešca za les" saj tako ni več njegovo. Predno e vsaj še nekaj goldinarjev dobil ) kakor da bi na Triglava ali ce!6 v nebesa plezal. Ta odgovor me je spomnil na to, kar je pred par In vendar gre tu vsak dan pošta! namreč na Vsa potna in do kože mokra prisopihava ob žgo- čem 8olncu navštric Valvazorjevega grada. Mika leti sprožila kmetijska družba Kranjska postavo zoper pokončevanje gozdov in zemljišč po za-rubljenih posestnikih. (Tudi pozneje sem zapazil na naju res, ogledati si notranje prostore, a ura naju žene svojem potu še take grozovitosti.) naprej. Jaz izgovarjam svoj greh s tem, da si ta grad lahko pridem kdaj ogledat še z Ljubljane, kar me stane en dan časa , moj spremljevalec pa si ga je bil že ogledal. Se nekoliko dobrih stopinj je treba do vrha (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. , od kodar se pot spusti navzdol. Na vrhu je za velikansko shodu federalistov. umirajočem ministerstvu se ne more reči, da ni tiška krčma. Tu se ima razdeliti uajina pot. Ko že svoje naloge spolniti vsaj hotelo; isto tako pa ne bo slovo jemljeva, zadoni glas krčmarice, naj bi tepko, kakoršnih sem se malo videl, priprosta kme- dala öiuvu jomijova, zictuuui j^iao ait/uianuc, uoj u t „uc»ia VSSJ uiuvo uuiu mu^oi, ua j V ▼ IUI y UM Ul OJ/OIUIIV/ UWlf^Vj • ^Utlil^U UlO na priprostih sediščih, in prinese kozarec rudeČkastega meinen Völkern" (pomirite moje narode). grlo. Krčmarica gre v klet, zraven katere sedeva vidi, da ni spolnilo naloge: Stiften Sie Frieden unter vina j katerega postavi na mizo rekši: „Naj ga po- ku8ijo". Pokusiva ga ali o joj i To je koncentri- sprotniki Nasproti pa tudi to vemo , da njegovi največi na federalisti v tem neenakem boji niso si rana kislina, da se na jeziku kar mehurji spuščajo. priborili druzega nego to, da so svojo pozicijo neoslab- V80 čast Kranjskemu vinu ) tako vendar ne sme biti. Ijeno si ohranili. Ko krčmarica vidi najina kisla obraza, reče tem pa so pokazali, da so deblo trdno stoječe, ki je prestalo vse viharje nasprotne jim > ,0 * ^ • » pijan a , me naj se ne boj 6 i od tega vina človek ni politike. Ideja federativne državne oblike je zdrava in ,To vam verjamem nihče toliko piti ne more a pravim jaz ker tega edina v stanu, zadovoliti vse narode Avstrijske. Zdaj, ko tako zvani ,,liberalizem" svoj testament dela, nastopila je najugodnejša doba, poiskati obliko dr- Ta moja razsodba krčmarici ni po volji, zato me žavne ustave, po kateri bi bilo vsem narodom mogoče začne postrani gledati, in slednjič spregovori: „jaz pa vein ) kdo so Oni!" wm > m zediniti se v blagor Avstrije. > V Ceski list „Politik" je sprožil misel o shodu fe-,No?" — vpraša moj spremljevalec. deraiistov, ki naj bi določil prihodnje postopanje ,Oai so tisti, ki doli v S m a r t n e m otroke tep6 in Slovanov pa tudi onih Nemcev, ki so ž njimi edinih za ušesa vlečejo." Ta pojem o učitelju naju spravi v silen smeh. prime za predpasnik in začne ogledovati ga misli. Zena se trdili Da so Cehi se poprijeli načela, ki so ga Magjari , ki niso hoteli v državni zbor Dunajski priti in o vseh strani. Ko sva se dosti nasmejala, reče moj si s tem priborili samostojnost , ne more jim nihče v spremljevalec: „Motite se, žena! Ta gospod ne tepe in greh šteti, kdor ve, da nič manj kot Ogri ima Ceska zgodovinsko pravo. Al vprašanje je vendar upravičeno: al bi se ne dalo to sčasoma tudi doseči z aktivno politiko, kar so Cehi miälili doseči s pasivno po- ne vleče za ušesa otrok sicer 8 peresom. ampak odraščene 7 m Priprosti ženi je bilo to pojasnilo prečudno zato je sedla na tnalo in čakala da sva »uia ua tuai'J iu v>aaata, ua o v a p O pila, a ucumi ovc* iibiau , iu ju , ua uiou uiioa v uiaavui ouui i/uunjoai. podvizala le zarad tega, ker se je obema mudilo. Za Gotovo je, da so vrli naši bratje na Ceskem s svojo čemur sva litiko to je da niso prišli v državni zbor Dunajski. 8 a kmete pa je tako vino dobro, ker je po ceni in ga pasivno politiko marsikaj zamudili, večkrat bi bili s tudi nobeno grlo veliko ne prenese lahko zapraviti premoženja > tedaj o njem ni svojim vstopom v državni zbor lahko pripomogli prevratu Avstrijske notranje politike; njih beseda bila deva Slovo vzemši od krčmarice in obljubivši jej, dabo- bi tehtna bila o vsacem vprašanji ze se prišla > se ločiva na razpotji. Hvalo izrekši Liberalizem je tako brezobzirno ravnal } da Je gospodu spremljevalcu za skazano mi vtrudljivo prijaz- moral priti na kant sam ob sebi j zdaj bi bil čas za nost spustim se na vzdol. Se slabša pot, ko prej na opozicijo, stopiti na noge združeni. Skoro vsi Sio- vzgor. Vendar pibljä prijeten gorski zrak zmešan z vani, celo večina Poljakov, potem nemški Tirolci, Sol- vonjavo cvetlic. Samotno in dolgo pot mi razen tega nograšČani in Gornje Avstrijci so za federalizem; tem krajša še pogled na zelene gorice. Ali kaj! Tam pre- bi pristopilo še mnogo veljavnih mož, ki so zadnja leta trga zelenjavo strašna golina; od vrha do znožja je odtegovali se političnemu življenju, ker niso marali za 227 «nalika, ki se zove ,,liberalizem" tako, kakor ,,lucu3 a non lucendu". Ti bodo gotovo radi priskočili pomagat pri ustanovljenji ustave take, ki pripoznava pravice po-samnih dežel, in bili bi velika pridobitev federalistom, če ima tudi še kateri izmed njih kako ,,liberaloo muho". Gotovo koristen in potreben bi bil toraj shod možakov opozicijske stranke , za katerega ni ga ugodnejšega časa, kakor sedanji. Al pred shodom potrebno je eno: to je program, ki bi natanko načrtal načela federalistična. Se ve, da vse ne gre po enem kopitu, za«to bi se rešitev posameznih vprašanj prepustiti morala dotičnim zastopnikom. Se le, če bi se o tem osnoval natanjčen program , bilo bi mogoče , da bi se pod novo zastavo zbrale vse politične stranke , ki so nezadovoljne s sedanjo sistemo. Da bi se to zgodilo, bila bi taka skupnost moč, katera bi se ne dala prezirati več v Avstriji, vzlaäti če ]ej pripade še slovanska Bosna in Hercego* vina. Zato rečemo se enkrat: ni bilo še časa tako ugodnega za združenje vseh opozicijskih strank, kakor je sedanji. Naj so nasledniki sedanjega ministerstva kakoršoe koli barve, toliko je gotovo, da se „ustavoverna" stranka čez prihodnje volitve za državni zbor vzdržala ne bo. Iz teh vzrokov bi biio pač želeti, da bi se vresničil shod federalistov, a le s programom poprej natanko določenim , ki bi obsegal v sebi vse želje sedanjemu sistemu protivnih strank. Poslednje znamenje Avstrije. Enojne Dunajske banke, ki je imela ime „Natio-naibank", ni več. Razcepljena je na dvojno: Avstrijsko in Ogersko. S tem razcepom je pa konec vzelo zadnje znamenje stare Avstrije, in dualizem se bode urinil v poslednjo kočo, kjer se hrani bankovec v predalu. Kmetiču , kateri v potu svojega obraza orje , delavcu, ki se trudi za k6šček kruha, kakor sploh vsem, ki so oddaljeni od javnega življenja, je bilo monarhije razcepljenje na dva dela leta 1867. še vedno neznano, kajti državni organizem je še vedno deloval s starim načinom. Posebno pri kmetu se strinja državljansko življenje , državljanska družbenost s podobo svitlega cesarja, na grb, katerega kaže denar, na besede utisnene bankovcem. Do zdaj je ostala pri drobižu stara oblika, ako je tudi na Avstrijskih novcih bil tekst n e m š k innaOgerskihogersk, al zdaj, ko se prestvari Dunajska banka v Avstrij sko-ogersko banko, iz-gubodo papirnati bankovci svoj dosedanji jedinostini značaj, katerega so imeli več, nego polstotine let. Avstrijski dvojni orel, kateri se je bliščal na novcih monarhije in je na njih daleč čez temno-žohe mejne kole razprostiral svoje peroti, katerega ste obe poluti poadravljali kakor starega znanca, ki je Avstrijancu celo v oddaljene kraje svetä prinašal svoje pozdrave, izginil bode zdaj z bankovcev in se umaknil podobi, o kateri lesorezci še niso edini, kako naj bi naslikali dualizem. Povsodi se bode znalo, da ni več Avstrijske, ampak da je A v s t r i j s k o * o ge r s k a monarhija. Kakor slišimo, se sedaj posvetujejo, kakošen obraz naj imajo bankovci nove Avstrijsko-ogerske baoke. Možje Dunajske banke bi radi, da bi biii bankovci potiskani samo po eni strani, menda zato, ker bi se lagljeje poznali ponarejeni bankovci, ako je papir natiskan le po eni strani, posebno bi to dobro bilo, ako so bankovci že nekoliko oglojeni. A vladi nasproti zahtevate, da ima biti tekst na eni strani nema k, in na drugi ogersk. Kakor predlaga banka, bi bila tiskana polovica bankovca nemški, a druga ogerski in na sredo bi imela priti inicijala do sedaj še ne izumijenega Avstrijsko-ogerskega državnega grba. Beseda v raznih deželnih jezicih na dosedanjih državnih bankovcih odpade. Ravno tako odpadejo inicijale deželnih grbov. Cehi, Poljaci, Rumuni, Rusini, Italijani, Dalmatini, Hrvatje, kakor sploh vsi drugi närodi — razven Nemcev v Avstriji in Mag j arov na Oger-skem — vsi so izbrisani iz zastopništva bodočih novčnih znamenj. Tudi državnim bankovcem se bode napravil takošen obraz, namreč le vseizvelicavni nemški in ogerski tekst. Vsak Avstrijan mora tedaj umeti či-tati nemško in ogersko, da bode popolnem razumeval nove bankovce. Res, da posebna ljubezen do 17 milijonov Slovanov v naši monarhiji se s to prestrojit-vi]o ne javi! Pri dosedanjih bankinih bankovcih je bilo ljudstvo že vajeno nemškemu tekstu, državni bankovci pa so imeli kot posebno znamenje tiskane besede v vseh deželnih jezicih tako, da so mogli Slovani in Italijani v svojem maternem jeziku čitati pomembo bankovčevo. Ker to sedaj odpade, bode se treba vsa-komu ozirati na arabske številke. Tako čedalje pojema častitljiva starodavna Avstrija; nikjer je ni več, kakor je grof Leon Thun v zbornici gosposki dobro rekel: dežele na uni strani Li-tave delajo Ogersko, na tej strani pa se imenujejo „die im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder! ' Zabavno berilo. Iz sodnijskega življenja. Po spominu starega skušeuega pravnika. Spisuje Jakob Alčšovec. Iz globočine morja. (Dalje.) Brž drugi dan se poda, kakor je bil, k bankirju, o katerem je Spitler govoril. Ta ga res pridržuje in po strani pogledaje zapazi v bližnjem prostoru res fotografa, ki se zel6 podviza, da bi dognal svoje delo. Da bi bila podoba njegova tim bolje zadeta, stoji Dolar nalašč prav pri miru; slednjič, ko je bilo vse gotovo, ga bankir odpravi z obljub), da mu bo poslal brž naznanilo, ko se bo kdo s takimi nakaznicami oglasil , in da naj mu on (Dolar) pusti le številko hiše, v kateri stanuje, tu, Dolar mu zapiše številko neke hiše v nasprotnem delu mesta, katero je videl enkrat na svojem sprehodu. Ker pa vsemu temu še prav ne upa, marveč misli, da bo bankir koga poslal za njim gledat, če bo res podal se v to hišo, se napoti tje in ko se priliČno, prižigajoč si smodko, nazaj ozre, zapazi res, da nekod za njim leze. Na to gre dalje do iste hiše , katero je bankirju naznanil, stopi v vežo, malo počaka tam, potem pa, vtaknivši očali v žep, se poda po drugih potih do svojega stanovanja. Tu si spremeni vnovič obraz in obleko in ko gre zopet s hiše, bi ga bil vsak gledal za dobro rejenega mladenča, ki nima ves ljubi dan nič druzega opraviti, nego postopati po mestu. Kot tak nagovori dva ob voglu sloneča človeka, katerima je na raztrganih obrazih videti , da se dasta najeti za vsak posel, v slabi spanjščini, katere se je bil tu že naučil, in ju praša, če mu hočeta storiti neko ljubav. Pri tem zažveokljd s srebrom v žepu. Obraza spremenivši v prijazno kremženje pravita, da ju je volja služiti gospodu. ,,Dobro! Jaz ne zahtevam veliko, a plačam dobrö", nadaljuje Dolar. ,,0 senor, razumiva" — je obeh odgovor — „vam je kdo pri neki doni (ženski) napoti, o že razumiva — tako-le. (Pri tem pokažeta dvoje na obeh straneh ostrih nož.) Ne bova zgrešila, zanesite se." „Motita se, prijatelja! Tega ne zahtevam, ker nisem prepričan še, ali tisti človek res zalezuje mojo dono. Marveč ravno to spaziti naj bo vajina naloga." Na to jima naznani Dolar hišo, kjer je Spitlerjevo stanovanje, jima tega natanko popiše in naroči, da ga neprenehoma eden izmed nju straži, a tako, da oni ne bo o tem nič zapazil; potem pa da mu sporočita, kam in kedaj kam gre. Zato dobi vsak po 3 srebernjake na dan, morda še več, kakoršno bo sporočilo. Junaka zadovoljno prikimata in prejmeta vsak po 5 srebernja- kov naprej. Dobro sta stražila, Dolar je zvedel za vsak korak, katerega je Spitler storil. Ali to je bilo drago, Dolar je preračunil, da s svojim denarjem na ta način ne bo dolgo shajal, ker ga je polovica že potrošena. Zato ga je jako razveselilo sporočilo enega najetih „junakov", ki je na večer prišel povedat, da je straženi „senot" ta dan bil pri treh bankirjih (bili so tisti, katere je imel Dolar zapisane), potem pa jel pospravljati po svojih sobah, kakor da bi mislil odpotovati. Dolar dd junaku 10 srebernjakov in naročivši mu, da naj jutri še ostreje pazi, se podä k luki in zve tam, da ima brž drugo jutro odriniti parobrod preko Kube v Evropo na Spanjsko. Hitro se da peljati na ladijo in praša, če je še kak prostor prazen za popotnike. „Prostora dovolj ! V Evropo se je oglasil dozdaj en sam popotnik z imenom „Schmid", odgovori kapitan. „Vpišite tedaj še mene", pravi Dolar, kateremu srce veseija poskakuje. Kapitan ga vpise in mu veli drugo jutro zarano priti, ker z zoro odrine ladija. Dolar je res na vse zgodaj že z vso svojo pičlo popotno robo na ladiji in kmalu za njim se — kaka radost! — Spitler pripelje na parobrod. Piščalka zapiska in parobrod začne sopi-bati ter pomikati se v obširno morje. Kako ravnati, da tiček ne uide s kleti, o tem Dolar še ni imel pravega načrta : za prvo se mu zdi potrebno, da Spitlerju ne pride prepogosto pred oči, kajti dasi-ravno je bil zelö spremenjen in ga Spitler v hiši Kiparjevi prav za prav ni nikoli prav dobro videl, se mu je vendar varnejše zdelo, ogibati se ga kolikor mogoče; za drugo pa sklene kolikor mogoče marljivo opazovati Spitlerja, zato prosi kapitana, naj bi mu dal spalnico če mogoče blizo Schmida, ker oba potujeta v Evropo, tedaj najdalje izmed vseh drugih, in se bosta drug druzega privadila. Kapitan vstreže tej želji in odkaže „Gutmanu" (na to ime je imel namreč Dolar popotni list) čedno sobico tik vSpitierjeve; stena je bila tenka, tedaj je bilo mogoče kaj slišati, kar se je na oni strani godilo ali govorilo. Pozneje je pa Dolar v to steno v kotu še linico zvrtal in va-njo vteknil zamašek , katerega je izdrl, kedar je hotel Spitlerja z očesom opazovati. Na ta način se mu je posrečilo zvedeti, da ima hudodelnik ves denar v amerikanskih velikih bankovcih zavit v dolgem , plošnatem , širokemu pasu podobnem mehurji z usnja in z gutaperko tako zalitem , da voda ni mogla nikakor do tega, kar je bilo v njem; ta mehur ali pas je imel noč in dan krog života na nagi koži opasao. To vedeti je bilo za Dolarja najvažnejše, kajti na ta način se ni mogel zgubiti denar, dokler se bi Spitler sam ne zgubil. Prvi trenutek šine Dolarju misel v glavo, kapitanu vse razodeti ter na podlagi sodnijskih pooblastil in pisem zahtevati od njega, naj prime hudodelnika, mu odvzame denar, njega pa zapre in varuje ter ga v Evropi oddä gosposki. Toda to misel brž zopet ovrže, ko se spomni hudih in britkih skušinj, katere je v Ameriki z gosposkami doživel. Varnejše se mu toraj zdi, gosposko še le v Evropi, ko bo Spitler stopil na suho , klicati na pomoč , do tje pa ga le opazovati in skrbeti za to, da oni ne bo zapazil preteče mu nevarnosti. Oboje ni bilo ravno težko, kajti na ladiji je bilo razen nju še več popotnikov, tedaj se ga je lahko ogibal tem bolj, ker Spitler sam ni iskal nobenega znanstva? ampak je bil le rajši sam in je malo govoril. (Dalje prihodnjič.) Nasi dopisi. Z Dunaja 13. junija. ^ (Ministersk „Atlant" in pa Avstrijski „Rubikon".) Citatelji naši na prvi pogled mojega napisa ne bodo razumeli, kaj hočem z „Atlan-tomu iu „Rubikonom"; al brž jim bode stvar jasna, če jim imenujem ministra Stremayra in pa zasedo Bosne po naši armadi. Presvitli cesar je , kakor je bralcem „Novic ' že znano, odpoved sedanjega min'sterstva tako rešil, da je takoj sprejel odpoved bolehnega ministra notranjih oprav barona La s ser j a, vsem drugim pa veleval, naj ostanejo toliko Časa, da bo druge imenoval na njena mesta, ministerstva predsednik knez Auersperg pa naj začasno nadomestuje barona La3serja. Pokorni temu ukazu Njegovega veličanstva ostanejo tedaj začasno, al, trudni dela in omamljeni po silnih napadih celo lastnih svojih prijateljev v zbornici poslancev, gredč večidel na dopust (urlaub) okrepčat si dušo in telö. Knez Auersperg gre, dr. Glaser gre in tudi finančni minister de Pretiš gre, — vse pa bode namestoval pL Stremayr, ter bode po takem ob enem minister bo-goča3tja in nauka, minister notranjih oprav in pravosodja, pa tudi še finančni minister. Nalogo, ki jo po takem na-se vzame dr. Stremayr, je kolosalna in mož mora biti res „Atlant", ki si upa tako velikansk posel vzeti na svoje rame. Tako je izpričana beseda ministerskega „Atlanta". — Avstrijski „Rubikon" pa smemo po pravici imenovati H r v a š k o - da 1 m a t i n-8 ko mejo, kamor maršira zdaj naša armada, da zasede Bosno pod vodstvom slavnega poveljnika Fi lipo vi ča, čegar pradedje bili so Bošnjaki. Naj bi črno-rumem zastavi Avstrijski bila sreča mila in dualistična preteklost se za zmirom izbrisala iz zgodovine Avstrijske ! V Gorici 14. julija. — Za tiste kraje v okraji G r a- diščanskem, koder je bila toča, podaril je presvetli cesar 4000 gold.; oskrbništvo tukajšnje za- stavljavnice in hranilnice pa je odmeniio ubo-zim v dekanijah Cerniče, Karmin, Gradišče, St. Peter in Višk (tudi po toči več ali manj poškodovanim) 1400 gold. — Revščine se ne manjka pri nas; pa kaj za to?! Berite danes na priliko po naših uličnih oglih: Povsod „bali o e sagra" „sagra con ballo" in kaj vem, kaj!?! Ljudje morajo vendar denarja imeti, pa tudi trdnega zdravja so, ker v toploti 23° R. plešejo — ne plešejo, ampak divjajo. Zdravstvene komisije včasih za vsako malenkost vsake sorte previdnostnih naredeb za-ukažejo. Prva je ta, da šolski otroci na pr. ne smejo hoditi v cerkev , druga potem ta , da se šole celö zaprejo ; za nasledke plesnega razsajanja pa županstva in zdravstvene komisije nič ne vedč. Pa tudi jezikosiovske komisije „italijanske" v Gorici ni, da bi popravljala čudne jezične spake v plesnih naznanilih. Kaj neki hoče pomeniti „sagra con ballo"? Jez sem že kot deček to vedel, da „sagra" prihaja od latinsk. „s a era" (= orum), kar pomenja cerkveno slavno3t» In, ker so o priliki cerkvenih godov in slavnosti na-pravljali popoldne plese, dali so tudi tem ime „3a- 229 gra" (= sacra), V tem zinislu je bila „3agra" = ples. Cemu tedaj zdaj „sagra con ballo"? Pa kaj? saj to je s t a r o - G o r i š k o in spričuje cisto itai i j a ns t vo (?) našega mesta. Pred 20—30 leti je bil navaden napis na naših pokopališčnih križih in spominkih ta ie: „Qui giace le ossa...." Meni je že kot dečku uho pravilo, dato ne more biti pravo. V poznejih letih sem slišal, da je nekdo naredil samega sebe cenzorja takih napisov, da je odvrnil to sramoto od ,,italijanske Gorizia-e." In prav je storil mož, samo prosil bi ga jaz, naj bi še plesne razglase popravljal, in to tim več, odkar je zginila z uličnih oglov skoz nekaj let navadna besedica „ples." Recite zdaj, da nisem toleranten, ker skrbim za Vaše plese in napise in za Vašo čast! — Star pregovor Goričanski pravi, da o sv. Mohorji se godijo vsako leto nesreče. Letos se je ta pregovor uresničil. Dne 11. t. m. ponoči je nek B. zabodel nekega vojaka. Drug vojak pa, nek Kluo, Ljubljančan, se je tiste dni ustrelil. — Jutre odidejo naši vojaki (Webar št. 22) v Ljubljano in potlej dalje proti Bosni. Zjutraj ob 6. uri pojde prvi oddelek, ob 11. pa drugi, katerega bode spremljala tudi meščanska banda. Pri tem polku je veliko Tržačanov in mnogo Goričanov. Pohlevnih slov. Dalmatincev bomo jako pogrešali. Sicar pa 3e ponašamo, da je važna in častna Bosenska nalogi izročena slovanskim polkom. — Koncu še nekaj — ne vi-sokopolitičnega ali modroslovskega, — pa prav praktičnega: krompirja ne morejo naši kmetje oddati. Na Dunaj ga je šlo letos malo in še ta skoraj zastonj. Na našem trgu je po 1 Ya—3 kr. k;lo. — Sestavek „matura" v Slovencu sem bral; o svojem času bom po-jasnoval opazko mene zadevajočo. Iz Štajerskega. (Marsikaj.) Postopanja Mariborskega župana pri razkritji Slomšekovega spomenika visoka c. k. namestnija ni potrdila in je dala prav rekurzom čitalnice in ožjega odbora za stavljenje Slomšekovega spomenika.*) -- Seidl-Gospo-darjeva pravda zarad žaljenja časti je skončana brez napovedane tožbe in razprave pred porotniki. Nasprotnika sta se pogodila med seboj in gosp. Seidl je tožbo vzel nazaj. — Med vojake odšli so v Bosno bogoslovci gospodje: Kotnik, Osterc, Cvetko, Kaš. potem kaplana Kukuvič in Frece in pa doktorand Napotnik. Tudi dr. Jožef Srnec v Celji je moral k vojakom iti in je svojo pisarno zaprl. — Svitli cesar so 200 gold, darovali za povekšanje šole v Grižah pri Celji in 300 gold, za stavljenje nove šole v Cvetkovcih in Digošah pod Mariborom. — Mariborsko mesto je 1000 gld. odločilo za posojila ženam k vojakom poklicanih reservistov 47. peš-polka Härtung, če zapuščene z otroci v Mariboru prebivajo. Po „Slov. Gosp." Iz Ljubljane. — Živahno gibanje je bilo pretekli teden po Ljubljani, zlasti ob kolodvoru, zarad prihajanja in odhajanja vojakov, potovajočih v Bosno. V petek nas je zapustil Hrvaški polk, ki je bival mnogo let v Ljubljani. Kako se je v tem času prikupil prebivalstvu, kazal je njegov odhod; velika množica meščanov je spremila brate Hrvate na kolodvor in se tu poslovila od njih, vojaki pa so odgovarjali z gromovitimi „živili Slovenci!" — Vse polno je bilo občinstva na kolodvoru tudi v petek zvečer, ko je pripeljal iz Trsta se naš domaČi polk Kuhn, čegar vojaki so imeli vozove zeleno okinčane in iz rut napravljene ndrodne za- *) Kako bo pa predrzni dr. Reiser poravnal to, da je motil tako lepo nasnovano slovesnost? Je li tak človek spo-oben za župana biti, ki v strasti svoji ne pozna meje svoje blasti ?! Vred. stave. Z godbo je pridrdral vlak na kolodvor naši fa ntje pa so kričali „živio" in tisočerni živio-klici so odmevali v zbranem občinstvu. Da bi bilo mestno starešinstvo narodno, gotovo bi jih bil slovesno sprejel tudi mestni zastop, al tako — — —! Ko so se vojaki napotili proti kolszeju, je njih godba zaigrala ,,Naprej zastava slave" in zopet so se „živio-klici" razlegali krog in krog, pozdravljaje domače sinove. Drugi dan, ker se je polk dopolnoval, 03taii so v Ljubljani, kamor jih je prišlo obiskat veliko žlahtnikov iz kmetov. Zvečer je igrala polkova godba na kazinskem vrtu , poslušalo jo je sila veiiko ljudi tudi v drevoredu. S posebnim navdušenjem so bile sprejete slovanske melodije , ki so se vsled gromovitega ploska morale po večkrat ponavljat'. Nemčurji so kislega obraza molčali, pa kaj bodo revice, ker jih je premalo povsod, kjer se glasi narod! — V nedeljo zjutraj je odrinil prvi del iz Ljubljane. Ljudstva se je vkljub zarane ure zbralo sila veliko; tu pa je bilo videti različne, jako ginljive prizore. Tu je jemala stara mati slovo od svojega sina, tam solzila se mlada žena z otrocičem na prsih svojega moža, tam so jokale sestre in neveste po bratih in ženinih — sploh vse bilo je tako ginljivo, da je tudi čisto neprizadetemu gledalcu tesno bilo pri srcu. Zlasti smilile so se vsacemu zapuščene reve s kmetov , ki so vse objokane tavale domo, ko je vlak odšel. Prav tako se je godilo zvečer, ko je odšel še drugi del; ljudstva je bilo brez števila, ki je voščilo odhajajočim srečno pot. „Srečno pot in kmalu se vrnite!" kličemo našim možem in fantom.tudi mi. Njim je blaga, sveta naloga z drugimi brati Slovani vred rešiti dolgo tlačene brate na jugu iz Turške pesti. Bodi jim pri tem vzvišenem delu sreča mila ! . : — (Odbor za obdelovanje močvirja), izvoljen po novi postavi, bil je sklican po c. kr. deželni vladi preteklo soboto 13. dne t. m., da na3topi svoj posel. Sešlo se je v pisarno deželne vlade svetnika pl. Fladunga razen 15 po postavi voljenih odbornikov in 4 namestnikov , tudi izmed 7 viriÜ3tov 5, namreč: Ljubljanski župan, zastopnik južne železnice, g. Fr. Kotnik, dr. J. Kozler in pa posestnik Ižanske grajšČine grof Auersperg. — Po nagovoru vladnega komisarja pl. Fladunga, v katerem je konstatiral konec dosedanje večletne močvirske komisije, izročil je vso skrb za obdelovanje močvirja novo izvoljenemu odboru ter mu prepustil, da se v lastnem delokrogu konstituira. — Vsled tega prevzame predsedstvo starosta odbornikov, stavbeni svetnik gosp. Fr. Potočnik, ki na kratko povdarja , da bi utegnilo prav biti, volitev prvo mestnika odložiti, dokler se ne reši več prašanj, še posebno pa tudi vprašanje zarad odškodnine poslovanja predsednikovega in dotičnih stroškov. Temu nasproti povdarja dr. Po ki u k ar, da kaže prvosednika in njega namestnika nemudoma voliti, ker so danes razen 2 virilistov vsi odborniki navzoči, — ker ima odbor mnogo mnogo posia , katerega ne more pričeti brez predsednika, in ker se bodo vsa praktična vprašanja, ki jih bo delovanje samo najbolje pokazalo, še le v teku časa rešila. — Ta nasvet je obveljal in po kratkem razgovoru bil je soglasno izvoljen za prvomestnika gosp. dr. Jos. Kozler, za njegovega namestnika pa gosp. Mart. Peruci. — Oba gospoda sta z zahvalo za jima skazano zaupanje izrekla, da hočeta sprejeti imenitni častni posel. Po zahvali izrečeni veteranu močvirskemu mestnemu ekonomu g03p. Pod k raj š k u, bil je sklenjen prvi odborov shod. — ,,Novice 1 pa, ki se radujejo, da so bili po njih nasvetu izvoljeni odborniki, dostavljajo: „Bog daj srečo delovanju odborovemu, kateremu je izročena skrb za veliko zemljišče, katero njegovi posestniki še bolj ko drugi kmetovalci morajo obdelovati v znoji svojega obraza % 230 (Iz seje deželnega odbora 13. julija.) V podporo ubogim družinam, katerih očetje in redniki morajo vsled mobilizacije dom zapustiti in vojaško službo Prago ) Cesarjevič Rudol t gre čez ali ted v ostane več časa. To je zdaj goto Hrvaško. Iz Zagreb Deželni zbor vodstvo volitev pa po nastopiti, je deželni odbor 2000 gold, iz deželnega za- kratkem zborovanju šel domu. klada dovolil ter je s pritrjenjem deželne vlade izdal raz- slancev ustanovil se je središčni odbor narodne stranke svič, Kre Vidrič in Miškatovič biia v Pakrašk gromom glas za nabiranje podpor po vsej deželi, ki ga današnje v katerem delujejo gospodje: Mrazovič, Kukulj Novice" imajo na prvi strani. — Predlogom krajnega stic, Sram, Lebpamer, Jakič f in okrajnega šolskega sveta za deJünitivnost Štefana Iz Slavonij , dr dne t. m Tomšiča v učiteljski službi na ljudski šoli v Sodra- županiji taka strašanska nevihta z bliskom žici je deželni odbor pritrdil. Neki profesor Gustav Stanger pride za profe- iharjem in točo, da so mislili, da je sodnj da 23 oseb težko — jNeKi proiesor ijrustav o tan g er priae za proie- v ov/wr j ^ u ad 150 pa lahko ranjenih, l81etno sorja na gimnazijo Novomeško, prof. Kandernal dekle je ubilo, čez 400 mrtve živine so našli na polj pa gre iz Trsta na neko gimnazijo Dunajsko. Dr. Razpet ostane v Postojni, kakor smo že vaseh toča strehe del prebil neizmerna poročali, dr. Eržen mora v Črnomelj pa pride dr. Pavi i č v Litijo. > iz škoda pokončanega polja, sadnega in gozdnega drevja rnomelja Na večer istega dne imeli so tukaj zopet hudo uro z točo (Zojpet nekaj novega iz davkariji) Davkarije Iz Ogerskega. Vse vre sedaj v Magjariji o vo namreč dobijo pomočnike , katerim je ime „davkarski litvah poslancev za državni zbor. Programov kandidat tirjalci" (eksekutorji) in ki bodo križem po deželi ho- nih se razglaša na cente: vsi pa dihajo bratinsko lju ---* ------T V^u^u h^r^n do TurČinOV in bljuvajo Žolč na ves J..... dili iztirjevat cesarske davke. „Vradna ,,Laib. Zeitg. razpisuje ravnokar več tacih služeb izprva z mesečno bežen svet. drug plačo po 35 gold., ki se čez 2 leti povikša na 40 pa tudi na 45 gold. , razen tega dobiva tak ,,tirjalec u tudi ki sešel Kongres je trajal natanko mesec dni. 13. junija se j ) 13. julija pa Vse velik ) uradno obleko itd. Cas prošinj za razpisane službe se imajo vložiti dotičnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, je do 30. dne t. m. Kakor slišimo, namerava č i t a 1 n i ca naša, združena s „Sokolom," kmalu napraviti ,,besedo" v podporo revnih družin, katerih očetje so morali v Bosno. blasti Evropske so se podale k temu shodu s ponosnimi nadami, a zdaj so vrnile se dene ) oljne, polne skrbi. Mesec dni n- — (Pobirki iz časnikov.) Ljubljanski butelj, po do- počenjati , Kar počenja ze c mače .,Tagblatt", poročaje o prihodu in odhodu našega Angleški ni več samo v Azij po do- bila pravda za kozlovo dlako. Iz vsega skup ni prišlo nič druzega na dan, kakor zveza Turčij Ivi ^ e s k pak Turčiji se odslej ne bo več o Angleški katera a^ vjKj y^Kj gOVOrUv, aui- začela zdaj v Evropi to am počenjati pocenj dolgo v domačega polka, koprni jeze, da ni bilo slišati ne enega Evropa ) tudi Aziji a puliva, jvupiux jc^c, ue m uuu oiioau cucgc» * * ^paC ^tu uoca« j rvu jc otio<-»ta , u» pač pa so se čuli gromoviti živio-klici od vo- pokroviteljstvo Turčije prevzame zdaj Angleška. Za plačo dprla oči in ušesa Evropi Ta pritisek ko slišala čutu da „hoch", jakov in občinstva; zato jeze zelčn pripne svojemu po- Gradcu, na Dunaji, v Celji itd. j y> SI ročilu blizo to-le: so meščani svoje domače polke tudi pogostili, ne pa vzeli Benečanom otok Ciper in ga sedla. Ta otok so Turk 1571 in je jako p o staj j jih odpravili s suhimi ,,živijo." Kje so ostali ta pot narodnjaki? u Eh bien, butelj! Povsod so domače politik politika Angleška, kakoršno gledamo že dve leti leži v 8rednjezemskem morji ladije. Iz tega se kaže prava ta Je v , «"»viguu UVC 1C11 » t« poseben prid Rusiji. Zveza Evrop polke pogostila mesta, tudi Ljubljana je nekdaj to sto- skih vlad, katere se je Rusija najbolj bala, je razru- * .. . ® . • i m • . i . • V i • • I • • • . • -i -V-W • • rila. Zato očitaj ta greh onemu, «>* 5« v^.^j — ga mestnemu starešinstvu. Ko je zadnji pot pri- Angleško ki ga Je storil očitaj šena, toraj mora prej ali pozneje priti med Rusij do ga meabuULuu ötai coi udi v u. jlvu jc zjciulu j i put pi i- iiu^iuouv v»^ v v j ske. Kakor pa zdaj stvari stoje, ui šel naš polk v Ljubljano, je takratni namestnik župana dvombe, da bi se Laška in Francoska ne vstopili na i po Angleški in ni ker je magistratni svetovalec G u t m a n, ko ni gospodovala nem- stran Rusij čurska večina, skrbel zato, da so bili vojaki spodobno njima prav pest v dba otoka braz Po Cipr kong toraj Ev pogosteni. (V dobroznano Štacuno v nekem trgu blizo Ljub- še bolj ko prej pska štrena nikakor ni vravnana, marveč zmedena Ijane) se koj brezplačno vzame mladeneč kakih 14 let in nemškega jezika zmožen. Več pove Kar se tiče grofa Andrassy a, se sliši zdaj star slovenskega gre B in Hercego zasest vredništvo ,,Novic." te da rad tega, da bi i JenJ strani ustavljal se Magjarom nevarnemu zed Slovanov. Magjari so namreč nekak v steblo Slo Novičar iz domačih tujih dežel. vanov vr kol > katereg m stebla vedn iz Dunaja. sebe potiska. Ce bi bilo to res Hercegovine služila Berolinski 4tedenski kongres je pri tega ne verjamemo zasedba Bosne in Magjarskim namenom. Al mi kraji; v nedeljo je prišel grof Andrassy na Dunaj nazaj. O njem poročamo na drugem mestu več; tu povdarjamo to, da zarad Bosne stoji v zapisniku kon- > kajti k čete dol ? ne bodo delale tlake Magjarom f ki so šle Po vsem tem zvidno polnoma propadla, d pa hodno pač Turč po prasanj še nikakor Rusija, An grešnim le to, da si Turčija pridržuje, o izvrše« ni rešeno. Do zdaj so govorile le Nemčij«, ««oij», vanji dotičnih naredeb dogovarjati se z Av- gleška in Avstrija, se bo videlo, kaj bodete reki strijo in Ogersko. Po takem je še vse megleno, Laška in Francoska. kaj in kako bode s Bosno in Ileroegovino.__ Na dnevnem redu stoji zdaj drug kongres, to je, kongres „federalistov" , o katerem pa je po razpravah 80 Časniskih malo upanja, da se vresniči. Al bodi kongres to da za Avstrijo je nastopil čas , da Žitna cena v Ljubljani 10. julija 1878. Hektoliter v nov. denarji: paenice domače 9 fl. 10. ali ne, gotovo __ se rešiti mora slovansko vprašanje. Pravica po pol- io a749. nem enaka mora biti vsem narodom Avstrijskim ter ječmena 5fl. 63. — prosa 7 fl. 3. — ajde 5 fl. 85. bana&ks turaice 6 fl. 20. sorsiee 6 fl. 80. rii 6 fl. 34. ovsa 3 fl nehati vsaka supremacija 41. Krompir 2 fl. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef BIazmko\ih naslednikov v Ljubljani.