ISSN03S0-SS61 ZA kofi^c t^dna Hladno in vetrovno bo. 50 let števffka 4 četrtek, 30. januarja 2003 280 S/T Otoplitev in blato ne motita Čc smopfcjžnjj teden šc lahko opevali zimske športe, ki nam jih jc ponujab /aledenelo jezero, kotalkali^e In smuí jJíc v .Šalclcu, že v nekaj dneh ni več sledu o zimski pravljici. {)lopliievjes:ieboj prinesla blato in luže, mareikje pa narava, ko izgine sneg, pokaie zelo uimizan obraz. V upanju, da se do zim- skih počitnic kaj .spremenilo in da sc /ima ne bo prehitro poslovila, pa smo ob koncu minulega ledna opazili, da ludi luže in blalo ne molijo VelenjČamw. Množično st^ si nabirali energijo za ntw delovni teden med sprehodom po rekreacijskem eeniru okoli ve- V Šaleški dolini nI norih krav Test v Švici ovrgel sum na BSE V referenčnem la hora to rij u v Svíci« kjersoopntvíll diKisitne diagnostične preiskave v/.orca tkiva krave, ki st> jo pripeljali na prisilni xakol v Celjske mesnine i/ ohrobja Sale.ške doline. 50 ovqjii sum na prisotnost Me/ni HSE. Negativnih re-^uitatov preiskav je lili /agotiivo najl><>lj vesel rejec, ki kinetuje n:i meji Šaleške s Spodnjo Savinjski dolino, nič mai\) pa se novice ob koncu minule^«! tedna niso razveselili tudi na Kme> tajski /iidru^i Šaleška dolina, kjer so/e vse od /acetka i/.ra/iiU dvon» o pozitivnosti testov, nprav^enih v Slovenui. Ko\ so zairjcvali, rejca dobro poznajo in zaupajo njegovemu delu. »Ocprav seje morda kdo ob leh izjavah nasmehnil, seje izkazalo, da smo imeli prav,« so komentirali rezullale dodatnih diagnostičnih preiskav v Švicarskem Bernu v ponedeljek na omenjeni zadrugi. Kljub negativnemu lestu nam niso hoteli p<5vcdau imena rejca. »Čeprav seje vse dobro končali, naj ima kmcl, kije bil v minulih dneh zelopri/adei, mir.« Naza-drugi so prepričani, da so v ozadju tega dogodka druge .stvari: ali je hotel nekdo po odstavitvi /orana KovaCa dokazali, da sistem preverjanje deluje, ali pa je hotel kdo »namočiti« kmete in zadrugo v SaleSki dolini, kjer doslej Se niso odkrili kak-^ne nore krave ali kloranfenikola v mlek'u tukajSnjih mleCnih proizvajalcev. KakSno vpra^njc smc> želeli v /vezi s tem zastavili 5e vele-rinanikemu inSpektorju dr. Borulu Koslju, kije obi.^kal knie-Jijo, od koder naj bi bila nora krava, a je - smo izvedeli - na dopustu. ■ tp lenjskih jezer. b$. foto: vos Navdušenje nad idejnim projelctom Izberite modro svojo pot! ZAVAROVALNICA MARIBOR mosnvNiiivD vmwE - stiri tri d», aaso Viim, tii.: la/ m so u Sostaiýski svetniki so si med prvimi lahko ouledall idejne projekte in prisluhnili ra/la^i projektantov o novi osnovni ^oli, ki jo hodo firadili v Šoštanju. Nadomestila bo sedanji dve. Karla Destovnika -Kajuha in Bibo Roecka in predvidoma letu 2005 sprejela pn o generacijo 717 otrok. Nad Idejnim projektom so hili svet* niki navdušeni. Boj za smeti se začenja Vujci ze do!^} vedo, (h stneti niso sawn smeli, lore) neka/ kar ffref/rosto xavrieS in s Čimer prostodušno opustošiš okolje. Tujci i/edo, da seda z njimi èdelaù ludiposel\pa ne le ve-ťiřj, indi Majora. Na Čalosl (ali na srečo) n7no^}kriit ludi z našifni sinetnn. Primer iz nef)ogrednc}^a okodarske zbornice Velenje so jih slikovito m prepričljivo predstavili j^-edstavni' ki Premogovnika Velenje, ki imajo v ta namen prostorske in infrastruksure objekte (porabili bi kiasirnico, h je te v drugi polovici letfišnjega leta ne bodo več potrebovali). Predstavitev je izzvenela kot velika jioslovna pri* loznost» deležna pa je bila ptecejšnjega hlana doživetja, ponudba kongresne dejavnosti) ter razširjena obstojeća ponudba z zunanjimi bazeni in savnami. Letos prazntijcjo Terme 60() let delovanja zdraviliškega turizma in so najsiarejàe dcJujoée slovensko zdravilišče. ■ tP Delovno srečanje šolskih svetovalnih delavcev VKI.£NJK,28.januiííja >2« nekiû 7.apored m čilskem centru Veler^je, ki sikU med ns^ve^c v%oJn(»-Î7.c)bra7Cvalne zavode v Sloveniji, pripravijo pred informativnimi dnevi xrcťíinjť.solskíh svetovalnih dclavcev i/ širšega okojja.Tu so storili ludi lotos. Na njem so udeležencem meti drugim predstavili novosti v razpjsu za vpis za !V)lsKo leto 2(JiU/2U(í4. jih seznanili z učnimi uspehi dijakov prvili letnikov oh koncu lanskega Šolskega ieta, ptizornosi pa so namenili šc Centru za izobraževanje in poklicno svetovanje Velenje ter aktualnim potrebam po zaposlovanju. Šol:iki center Velenje letos prazjiuje 45-lcuiieo delovanja. V teh letih je na kM) centra uspeSno končalo izobraŽevanje vei kot 25 lisoc dijakov. V tem àolskem letu iztibražujejo po 20 pn.>gramili več kot 2800 dijakov, v programe višje sLrokovne Sole pa je vkljuCenih već kot 440 i^tudenlov. Dijaki priliajajo iz 50. Studenti pa É 80 ol^čin v Sloveniji. ■ ep z dehvnůga srečanja Maturantke pozor! Ob nakupu nedrčka, ki ga boste nosile pod vašo maturantsko obleko vam nudimo 10 % popusta BuHk spodnjega perila Nakupovalni center Velenje Kidričeva 2b, 5320 Velený SL0VEHJ(M>6C, C;e|sb45 TiL: 02 881 25 00 ilCFtcn)E5 BEM2 (osebna voOd) ponst vviSbit 10% za Istnft 2002! HONDA popust« 400.000,00 SfTza letrM 2002( MercKfes 8602 ATEG01016 4(4 Hporshs Ui^fi t pOQOncNn (rrnclosna ivdafja 3260, IT^S. nosinosl èm^ S940 kg) • UGODEN LEASING ^lUBUSMÁmiÁ KIA PťllDC t.3 GtX, 1. lastrlk, ftC, M. 9d, OK &01F 1.4 Suis, S viat, lei 99. OK HONOA A£RODECK 1.4 KUMA. ISL 96/69. OK RAT 8FIAVA16 St KLIMA. OK ALFA ROME01451.6 TWf^ SPARK, Ist. 0(Vt!1, OK 890.000,00 SíT 1.990.000,00 SÍT 1.940.000,00 Siï 1430.000.00 Siï 1.850.000,00 SfT UB0Đ9IE M0ÍM087Í FIHŘMCtRAIUA, STJUtO ZA MOVO... non VAVTOmOMIH FORI • řOOBtÁŠČm PBODUA MoneiuoviřiauÁ ■ musn od 4% do 10%. Splošna bolnišnica Colje Krajša in varnejša pot do končne diagnoze CELJE. 23. jaouarjn - V Splui^nl bolnišnici Colje so nn priložnostni slovesnosti jiredali svojemu numcnu vno m\jvcřjíh in najdrsržjih nalo2b> ki sojo TaCeUtani. Kupili sonnmrcesti-ri nove rent^e^skť aparate 1er prenovili in obnovili prostore, v tuilťiv sojih nuinvsliti. Nalo2J>a je bila vri'dn» milyonov tolarjev, v celoti pa j« pos-lej pot do končne diagnoze m bolnike preccj krajša in veliko varnejša, sřy Imdo li izpiKstavl« jeni nutnji^emu sevanju. lako kol druge skweaske bolnišnice so namreč tudi v celj^i izvajali dejavnost rentgenske službe s prekomerno izrat>ljcnl-mi in dotrajanimi aparati. Na svoje tej^ave so pristojne večkrat opozarjali, a zaman, saj l>ol-ni^nica ni imela denaija za na-kup novih. V zadnjih mesecih lanskegaletapasc je položajna rentgenskem oddelku, v katerem je zaposlenih 5zdravnikov, remjienskih inženirjev. 10 medicinskih sester ter a dm ini-siratork precej izboljšal. Največja pridol>itev je nedvomno nov diagnostični aparat za globinsko slikanje oziroma računalniško tomografijo - CTI'. Namcstih so ga v prilliqu poliklinike. Poleg lega so kupili digitalni multidiagnosiični apa^ rat za splasno In interventno radiologijo, slikcATii Rtg aparat za skeletno diagnostiko in slikov- haja del rentgenske službe. Dr. Ivan Pisanecje še naglasil. da so z nakupom štirih rentgenskih aparatov posodcil^ili dobršen del i>prcme na (xkiel-ku. ne pa seveda vseh. »Z njimi p<^lniti Šc z magnetno resonanco ter zamenjali in dopolnili aparate 7H ultrazvočno diagnostiko. Upam, da se l'>o to zgodilo v t">ližnji prihtidnosli. v naslednjih petih letih.« je še Najpomembnejša pndobitevje nov diagnostični aparat la računalniško tomografijo - C J. ni Rig aparat za pljučno dia- smo zad(\stili standardom. Ki bi ptxlčrtal predstt^nik rentgenske gnosliko. le so namestili v prenovljene prtwtore vprvem nadstropju bolnišnice, kjer se na- jih morali doseči ?e pred petimi leti. Če hočemi^ v korak s Čaí4>m. pa moramo opremo nujno dtv služlx; v Splošni bolnišnici C'cl-je dr. Ivan Pisancc, ■ Tp V Velenju Je v elektronski obliki že 90 odstotkov zemljiške knjige Posodabljanje nepremičninskih evidenc VELlilNJk: - Devet desetin zemljiško knjiinib vložkov so /nposleni v zemljiški knjigi, ki sodi piKl okrilje Okr^unega sodišču Velenje, íx »prevedli« v elektronsko obliko. Jim Še desetina. To I» predvsem za* ntdi zapi&i>vv)ioticl io nemščini, ki jihjc trebil pred >Tiosoin prevesti. âtirje zď]H»sleni v zemljiški knjigi, vodi jih .lo/Jca Tarýsvk. so doslej opravili veliko in precej zamudni» delo. Da je temu ros tako se vidi po tem. da je v .Sloveniji ta hip v računalniški» Miko prenesenih okoli 57 odstotkov zemljiško knjižnih vložkov. V Velenju so z 90 odstotnim vpisom precej nad p<^preqem. »Nove zadeve smo pri nas takoj, ko je bilo to mogtw, vnesli v računalnik, sia-rc zadeve pa smo velikokrat vnašali popi>ldne,« je povedida Jožica Tanjšek. Elektronska zemljiška knjiga omogoča hitrejše vpise stvarnih pravic, z lo- gično konirolo vpisov pa se zmanjša tudi možnost napak. Z vnosom zemljiško knjižnih vložkov iz knjig v računalnik pa ho tudi referentom marsikdaj lažje. Dol>esedno- Saj je kakšna od knjig, ki jo je bilo treba dnevno vzeli v roke včasih tudi nekajkrat težJoi tudi 15 kilogramtwt Prihaja torej čas, ko bo ena najpomembnej.^ih nepremičninskih evidenc, vodena samo še v elektronski obliki, pričakujemo pa lahko rudi skrajšanje čakalnih dob za vpis. Navpisvzeml-jl^ko knjigo je v Velenju ireba čakati približno leto dni. kadar gre za nujne zadeve je čas krajši. Kaiere pa so lahko nujne zadeve. smo vprašiili vodjozemlji.yvh (ZLSD) ler Sulejmanii Sinanoviću (LSD) in Karlíju Stropniku (LSD). Dopoiniii komisije In odbore sveta Večino delovnih icics in odborov svela so svetniki na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve polr-dili na prejšnjem zasedanju, lokral pa so imenovali še preostale, pri nekaterih pajih dopolnili 2 manjkajočimi Člani. Komisijoza prošnje in pdtožbe sestavljajo Jo/« Zupančič (predsednik), Majda (»abersek, Sa-Ce.stnik. Biti^ljan Hudournik, Ivan june/ič, ,|o/er lOtv-liCnik ill Drago Bahun. Težje je bilo pri polrdilvi odbora za gospodarske javne sestavljajo Marija Marjana Kit-ren (prcdscdnica). I^uclvik Hri* l)ar, iTunc Sever, Drago Kolar, Stane TcpeJ in Kar! Stropnik. .st"» kljuh vsemu potrdili, .sedmega Člana pa bo predlagala opozicija. O oslalih odborih smo že pisali, poglejmo le še dopolnitve. Odbor za okolje in prostor so dopolnili z Dimitrijem .Amonom. komisijo za ugotavljanje nezdružljivosti javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo pa z Mar;janom Hirsel,jilo, po petih leiih bi bilo pt> projekciji na fakulteti preko 250 študijskih mest in več kot 50 univerzitetnih učiteljev, Vsi s"velniki so bili za, je pa ob tem iz.raňl začudenje Franc Sever in lo zaradi prej obravnavane prt^daje prostorov nekdanjega Doma učcn-cev na Efenkovi 61, "Celm v Velenju zaživela fakulteta, hom» poirel>(»^ali študentski (lom in n es prejem ^ ivo je, p4»45.(H)0 tolarjev /a kvadratni meter, novega pa homo uradili pu vsaj 300 tisočakov/* da bi na sedanjem meslu komunalne odpadke odlagali do lela 201Í8. potem pa tukaj ne bi bilo več deponije, ampak bi odpadke vozili v Celje, Seveda pa se bo o vsem tem potrebno Se dogovorili. Na torkovem zasedanju so potrdili program i/vajanja gospodarske javne službe odlaganja odpad kgov. Tako je Bojan V<»h (/LSD) menil, da bi bilo potrebno podaljšati delovni čas deponije, saj je odlagališče odprto od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, ob sredah do 17. ure in ob sobotalîod do 11 ure, kar pa je za občane, ki tja sami odpeljejo odpadke, zelo neJ^rcjemljivc). Vc\i-)a poslovne enote Maksimilijan Ramšak jc pojasnil, da bi piv daljSan delovni Čas pomenil podražitev dejavnosti. Hernum Ar-lic (SLS) pa je bil nezadovoljen, ker kriteriji o tem, kdaj je treba odlo:^ilev odpadkov po.sebcj plačali, niso poenoteni. Ločeno zbiranje odpadkov za vse občane {) aktivnostih, ki tečejo v velenjski iibčini na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, povezane pa so s prilagajanjem zaostrenim zakonskim predpisom na tem področju, smo v Proračun za leto 2003 Je uravnotežen Prioriteta izobraževanju Ena najzahtevnejših nalog občinskega weta je seveda sprejem proračuna. Predračunska malha nikoli ni tako velika, da hi pt)krila VSe želje in potrebe. Pa vendar lett^s s tem velenjski svetniki niso imeli prevelikih težav. Očitno so sc pri|xavc tega dokumenta lotili res pravočasno in tudi dovolj strokovno. Smernice za pripravo proračunaza naslednji dve leti, st> pripravili in uskladili svetniki že v prejj^nji sestavi. V preteklosti, ko .so zapravljali več, kol so imeli na voljo, sose veliko naučili in zdaj je občinski proračun ^e drugo leto uravnotežen. Ib seveda pomeni, da stroški ne smejo presegali prih(»dkov, razen scvedaza kredite, za katere pa se posebej dogovarjajo. V zadnjem obdobju so bili to samo ugodni krediti republiškega stanovanjskega sklada, ki jih vračajo iz naslova najemnin. V ť)snutku so svelniki v novi sestavi poračun obravnavali že v mesecu decembru. Takrat .so imeli nanj kar nekaj v.sebin-skih pripomb. Strokovnim službam je uspelo očitno te v glavnem upoSievali, ali pa pripravili dovolj tehlne argumente, da so jih ovrgli. Svetniki so namreč predlog leioSnjega občinskega proračuna, ki je težji od lanskega za milijardo tolarjev, potrdili brez večjih pripomb. ^upan Srečko Meh je zagotovil, da se v občini ne bodo lotili nobene investicije predno ne bodo imeli vceloti pokrite finančne konstrukcije, /a deUwanje ol>činskc uprave so namenili 62 milijonov več zaradi načrtovane zaposlitve 20 mestnih stražarjev. Prioriteto dajejo izobraževiuiju ("se l)t)nio pa zalo kiikšnt) leto vozili pu nekoliko shthŠIh cestah, in se z.a-dovtiljill s skromnejšo k<»munalno inrnislniklun>; lo pa sevvdji ne pomeni, jektov... Kot rečeno, proračun so svetniki skoraj soglasno potrdili. Svoj glas proti je obrazložil Harald Kamer (SLS), ki se ni strinjal s tolikšnim zadolževanjem. Menil je še, da bi morale bili sestavni del zadolžev'anja proračuna ludi garancijc, kijih občina daje komunalnemu podjetju, ki bo na primer najelo kar za milijonov lolarjev kreditov. Med razpravo • v ospredju svetniki Desus Majda Gaberšek, Ana Roza Hribar in Marjan Hiršelj, zadnjem Času že poročali. Vce-loli je treba ločeno zbiranje odpad kcw uveljavili do začetka prihodnjega lela. V vsej dolini je bilo na lem področju že kar nekaj narejeno, hil pa daslej predvsem napt>droČju indKidualnc gradnje, kjer v glavnem že od ieta 1994 U>čeno zbirajo odpadke. Do meseca sep-lembva bo podjetju PUP Sau-bermaher. ki ima konccsijo za zbiranje in odvoz odpadkw, postavilo v mestu 40 zbiralnic (za 25 so že pridobili lokacije, za preostale pa jih Se morajo). Do konca leta pa bodo uredili tudi komp*>starno, medlem ko Uviene odpiidke sortirajte in nato posredujejo v predelavo s podjetjem Dinos. Novo bo torej celovito ločenca zbiranje ixJpadkov, nov pa je ludi iarifni pravilnik, ki določa, da bodo uporaimiki plačevali za odvoz in odlaganje t^dpadk^iv toliko kot bodo imeli odpadkov. V dogovorjene cene pa je vključeno tudi akcijsko zbiranje kosovnih in nevarnihodpad-kov ter pranje posod za smeti. Več za odvoz odpadkov le cene se v občini niso spremenile od 12. junija leta 2001, Svet Mestne občine Velenje jih namreč lani maja ob uveljavitvi nt">vega tarifnega pravilnika ni dvignil. Zdaj pa so jih. In .sicer za 150,42 Srr na kubični meter za zbiranje in odvoz ter za 24,98 SIT na kubični meier za odlaganje za individualne stanovanjske hiše, v bliikovni gradnji pa za 37,04 na osebo za zbiranje in za .%97 na i>sebo za odlaganje. Predlagana podražilev (soglasje moraj(3 dobili še na ministrstvu za okolje in prostor, kar pomeni, da bodo cene lahko uveljavili Sele maja), pomeni 6,6-odstoino višjo rast v letu 2003. ■ Mira Zâkoiek SEJE "»■^ĆAS 30. januarja 2003 S ponedeljkove seje Sveta Občine Šoštanj Pokrili proračun in postavili temelje za novo šolo ŠOŠTANJ, 27, januarja - Najbolj zanimiv dei ponedeijkove seje Sveta Občine Šoštanj je bii začetek in konec, obravnava proračuna in predstavitev idejnega projekta nove sostanjske osnovne šoie s športno dvorano. Eno in drugo pa je povezano, saj je bih treba že v letošnjem pro* računu zagotoviti sredstva za novogradnjo. Cîrddnja nove šole je najvcćji projcki zadnjih Icl v občini, /anjo je v pro-raiiinu, ki bo Icios težak kar 1.7U(Mî()0 lolarjcv, namenjenih 43Í) milijonov, dobra čcirlina vseh sredsicv torej. V lo vsolo so že zajeta tudi sredstva, ki jih prispevajo ministrstvo za Solslvo in Sport in drugi. Denar bodo letos porabili za ureditev projektne dokumentacije, odkup zcmljii^a, komunalno ureditev, vodenje in nadzor naloj^bc icr 7a začetek same gradnje. Idejne zai»nove so predstavili vioStanjsld galeriji in o njih pficmo posebej. Občina bo razpolagala z 1.684.500 tolarji Precej pripomb, ki so jih svetniki posredovali na osnutek proračuna,so.«snovalci iip{:)Šlevali pri pripravi predk^ga. Zato s sprejemom ni bilo nobenih težav. Nekoliko daljSo razpravo je sprcvžil le amandma N.Si, Krsčanske ljudske .stranke, pod njosla bila podpisana svetnika Koman KavŠak in Dm^o Korvn, da bi Í7 proračuna kot nagrado za vso novo rojstvo občina družini podarila 50.000 tolarjev. Glede na to, da .se v občini v poprečju letno rodi 60 otrok, bi 10 za prorčtčun pomenilo le 3.00(MH)IJ tolarjev letno. V N.Si menijo, da bi starsem taksna pozornost pomenila veliko priznanje in potrditev v odločitvi za novo življenje. Amandma po razpravi. v katero se je najprej vključil i^upan Milan Kopiii^ar, ni bil sprejet. Mimogrede, župan oStevilu rojstev raZ' polaga z drugačnimi podatki: leta 2()t)J naj bi bilo 89 rojstev, lani pa 9t). la je menil, da občina že doslej dosti naredi za lo. Navsezadnje daje veliko za 01 roSko varstvo, za izobraževanje, mladim družinam nudi druge ugodnosti, nenazadnje tudi možnost pridobitve stanovanj. Izrazil pa je tudi prepričanje, da bi .se 50.000 tolarjev porazgubilo in da se zaradi njih ne bo nihče odločil za povečanje družine. Mag. Cvetka 11-nauer (samostojna svetnica) ludi ni podprla amandmaja N.Si, čeprav ne bi imela nič proti boniteti, ki bi jo denimo na dolgi rok otroci izkori.slili za kakšno jezikovno ali drugo ií^obríiževanje. Je pa soglašala, da vsako rojstvo pomeni za družino veliko doživetje in da bi zaradi veselja nad njim 5t).00i) tolarjev lahko pristalo kar pri kakSnem gostincu, ki bi se bil pripravljen ve.seliti dogodka .skupaj z družino. Ma}>. Vladimir Malenkovič ( LDS} je spomnil, da je vprašanje natalitete v Šoi^tanju akutno, zato predlog N.Si razume kSkov ko munalnega urejanja zcmljiSČ, ki bodo veljale letos. Iz primerjav, ki so jih opravili, izhaja, da njihove cene ne pre-.segajo poprečnih cen v drugih — z njimi primerljivih - občinah, lako denimo znaša po »novem ceniku« poprečna gradbena cena za kvadratni meter .stanovanj.ske površine ta hip 138.82B tolarjev. Svetniki so sprejeli tudi odlok o prenosu izdajateljskih pravic in dolžnosti javnega glasila občine Šo.Šianj, Lista, na Zavod za kultunv Pobude in vprašanja Teh je bilo prccej. Maj». Cvetka Ti-nauer (neodvisna svetnica) pričakuje čimprejšnjo pripravo in sprejem predloga o javnem redu in miru: županu in poslancu v državjiem zboru Milanu Ko-pu.^rju daje pobudi^ da v občino povabi ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca, s katerim bi se pogovorili o (ne)potrehnosti p<îlicijskc postaje v občini. V mestu za zdaj deluje policijska pisarna. Predlaga, da se na Kaju-hovi p5\siavijo cestne ovire, ker trasa od rondoja do ovinka 'IbpoL^ico služi nekaterim vcrznikom kol dirkališče. Zanimiva je bila pobuda, ki jo je podprl ludi mag. Vladimir Malenkovič (LDS), da občina razmi-sli oprih valo velikozainleresiranih skupin in posameznikov, projektanti pa so upoštevali zahteve in želje šol in staršev kot po- trebe šolske reforme, uvedbe deve t letke. Telovadnica in soia KDK gresta stran Objekt je lociran ob in na zemljišču osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha 1er na zemljišču Ve^adovega obrata Lesna, lako Šola kol telovadnica te šole bosta morala stran. Prv<'>tno je bilo sicer zamišljeno, da bi bilo potrebno odstraniti le telovadnico, objekt šole pa ohraniti za kakšno drugo dejav-nast. Po temeljitem ^adbenem pregledu »kakovosti« šole in predvidenih potrebnih vlaganjih v objekt, pa se je izkazalo, da je smiselno Šolo podreti. Imeia bo 32 oddelliov Nova Šola Šoštanj» tak je delovni naslov novogradnje, bo grajena za 32 oddelkov, v katerih bo lahko 840 otrok. Obli- kovno je objekt Šole zasnovan v obliki črke V, z enim daljšim krakom, v katerem bodo v pritličju locirane splošne učilnice, učilnice v 1. nadstropju pa bodo namenjene učencem L in IL triade, 2. nadstropje in drugi krak pa učencem IIL triade. Spodaj bodo bolj »hrupne« učilnice in učilnica za likovni pouk, iz katere bo neposreden izhod za izvajanje pouka na prostem. Delno bosta v drugi krak in v večnamenski prostor umeščeni .še kuhinja in jedilnica. Vhodi in garderobe bodo za vsako triado ločeni, kar je bila î^elja staršev. Ta ločenost bo zagotovilo, da mlajši učenci ne bodo izpostavljeni morebitnim grobostim in izsiljevanjem starejših učencev, »»Razkošen« večnamenski prostor Oba kraka se bosta srečala v t^srednjem delu. ki tvori večna- Umeščenost objekta v prostor. menski prostor. Ta se lahko, po potrebni, z c^dprtjem jedilnice. Še poveča. Večnamenski pn^stor jeza 180 kvadratnih metrwvečji od normativov ministnîtva. To je bila izrecna želja Šoštanjčanov, saj bo le tak proslor lahko sprejel vse obiskovalce večjih šolskih prireditev, na primer znamenitega Likmne^ sveta otrok. Lahko pa bo služil tudi 7n priredilve v občini, za kalere je kulturni dom premajhen. Ob Šoli nova športna dvorana Telovadnica oziroma športna dvorana bo stala ob šoli. S Šolskim objektom bo nepasrcdno povezana, imela pa bo tudi ločen vhod za zunanje uporabnike. Dvorana bo upt)bleva]a vse potrebe različnih športnih panog (tudi rokometa),» tem pa zagotovila Šoštanjčanom možnosti za vscsiran.sko športno udejst-vovanje. Poleg osnovnega vadbenega prostora, ki cîbsega tri vadbene enote, je načrtovan še četni, namenjen mlajšim učencem- Ta bo fizično li'ičen od <«novoe vadbene površine. Neposreden dostop vanj bo mc^očle učencem I. triade. Zunanja ureditev soie Taje zasnovana tako, da se deli na odprti in zaprti del. Šolski prostor, ki ni namenjen zunanjim U|x>rabnikom,bovceloli obdan z ograjo, ki bo v predelu, kjer zemljišče meji na zemljišče železnice, grajena kot protihrupna zaščita. Odprti del obsega parkirišča. Posebna prometna površina bo namenjena za postanke in varno vstopanje oirok v dva avtobusa hkrati. Urejena bo ob Koraški cesti, Od ce.ste bo ta površina REKLI so... Ravnatelj OŠ Karla Destov-nika Kajuha, Darko Menih: »Idejne zasnove so mi zelo všeč. Ob pogledu na makclo vidim, da vključuje vse listo, kar zahteva zaki^nodaja in kar ponuja prostor, ki je na razpolago. Super pozitivno! Na bomo pravočasno poskrbeli, da bodo oirtwi na varnem.« Ravnateljica /zdaj upokojena/ OŠ Biba Rtwck, Vida Ruil-nik: »Vse, kar je povezano z novogradnjo, me živo zanima. Kot dolgoletni prebivalki Šoštanja in delavki na področju šolstva, mi seveda ni Šoli pa se na začetek novogradnje že pripravljamo, vidimo oziroma predvidevamo 2e tudi malo organizacijskih težav. Nekaj časa b<")mo namreč brez telovadnice, predvra-ti pa bomo imeli gradbišče, a vseeno, kaj bo z bc^dočnostjo šole, otrok in izobraŽevanja. Navdušena sem nad novim projektom, ker je dobro umeščen v prostor, upošteva varnost otrok in v veliki meri tudi i^eije staršev,« Svetniki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi. ločena z zelenim (Hokom. K odprtemu delu sodi tudi park pred glavnim vhodom» dvignjen in odmaknjen od ceste. Tu bodo lahko otroci ob ugodnem vremenu» na prostem varno počakali na prihode av- lobu.sov. Zaprli del okolice šole sestavljata z.unanje Športno igrišče obdano s tekalnim krogom in lekalLsčem na 60 metrov, za skok v daljino in suvanje krogle. ■ MUena Krstić - Planine 30. januarja 2003 '^HlÂS SEJE s ponedeljkove seje sveta občine Šmartno ob Paki »Izvolili so nas občani, zato delajmo zanje!« ŠMARTNO O« PAKI. 27. ja-nuiirjii - Že oh ixvolírvi s^îiU luimlidatuv Z2I svetnike iz vrst SLS so nim»ci v ohčini SnuirtiK» ol) Paki menili, da /upanu Alojzu Podgoršku in preostalim Štirim svetnikom h drugih strank nebo lahko. trditev je dohila potrditev le kglaAajo vceloti z vsemi predlogi. Svetnik Janki» Av])erš(4i (ZLSD), član KVIA/-a, je ob tem izra/il začudenje, saj je na seji komisije vprašal, če so predlogi usklajeni s strankami in dobil prilrdilni odgovor. Nenazadnje crška (^LOS), ki je na lokalnih volitvah od vseh kandidatov za svetnike prejel največ glastw vo-liveev 1er volivk, Ko\ je povedal Podgoršek, je to mesto p<.>nudil stranki SLS, ven d 51 r se mu je odpovedala. Avberška so svetniki podprli sckglasno. O proračunu za letos brez razprave Svetniki so predlogu letošnjega občinskega proračuna namenili malo časa. V uvtxiu v krajši'» predstavitev je namreč i.upan Alojz Pc^dgtíršek podčrtal, da gre to z,a predstavitev. Ciradivo b(>do sedaj obravnavali na delovnih lek-sih in v odborih, nalo pa ludi na svetu. Po Podgorškovih hs:sedah je predlog letošnjega proračuna naravnan varčevalno. Manj denaija naj bi namenili za stvari, ki nUo življenjsko pomembne za občane, več pa za pa-dvidcni osrednji naložbi, kol sla izgradnja prizidka k osnovni šoli ter čislilne napra-ve.'ležak naj bi bil dobrih 311 milijonov tolarjev, odhodki pa naj bi presegli 363 milijonov SI T. Proračunski primanjkljaj v višini 52.5 miliji^na Srr naj hi občina pokrila z najemom 30 milijonov loiarjev kredita, 22,5 milijona tolarjev pa znašajte kralkt^rt'tinowzana sredstva, ki so jih za izgradnjo prizidka predvideli že v lanskem proračunu, V predvidenem proračunu bo skoraj polovico prilu^dktîvod dohodnine. Od dru^h prihodkov jih je nekaj Že razporejen i h.Tako bodo 12 milijonov SIT od takse z^ obremenjevanje voda namenili za gradnjo čistilne naprave, iz drugih namenskih sredstev pa Še 33 mili-jomwSIT 15 milij(^novSrri>d ministrstva za Šolstvo, znanost in i^pon pa bo 5lo za ureditev .športnega dela prizidka k osnovni Soli. C"eprav predvidevajo v občinski upravi i>e eno d(^datno delovnt> mesto. bodo skupni strtïSki vz njeno delovanje manjíi v primerjavi z lanskimi. Večjih novtigradenj ab' obnov na področju eeslne dejavnosti vobčini lettw ne načrmjejt>, ampak btxlopredvidenih25 milijoníwSfť namenili tu ureditev lokabih cest. kinajbi jih v prihodnje v večji meri s<.)nn<(neirali tudi ol^čani. Večina draitev naj bi za dejavnost iz letošnjega proračuna dobila toliko denarja kot lani, razen kullure in nogometnega kluba, ki bo prejel va 2 milijona manj denarja. V2Č pa ga bo deležen Mladinski center, katerega ob nova je praktično končana in s lem dana možnost za izvajanje dejavnosti. Znova o postavitvi bazne postaje Mobiteia o postavitvi bazne postaje na lokaciji pri železniški p<'>staji v Šmarlnem oh Paki. proti njeni izgradnji so se pisno opredelili 1(J3 občani, so svetniki razpravljali že na prejšnji seji sveta in takrat sprejeli tudi nekaj sklep<">v. Ker pa v dosedanjih dogovorih z investitorjem - delniško družbo Mobitel -, niso bili u.spci>ni. saj ta nadaljuje predvidena dela. so na takratni seji nadaljevali temo. Se zlasti se je za nadaljevanje protesta in iskanje sprejemljivih skupnih reSitev za občane in družbo zavzel svetnik Bojan Prai^nikar. »To je edc«n od dokazov, d» človeška neumnost nima meja. Boleče Je, da nukdo odloča i> načinu bivanja, življenjskih razmerah nekoga druuvtsa, brez da hi ga obvestil, kaj i^etc vpra^). Prizadeti krajani vemo, i/ kakšnih raxlogov ima Mobitel vse adute v svojih rokah, venctar menim, da smo svetniki, na katere so so obrniti of^orčeni občani, dolžni odrcagirati. Kajti, kol se sliši, naj bi v prihodr^e ol> (em stolpu /.gradili še dva, tri druge.« Ob koncu razprave so se .svetniki dogovorili, naj «občinska uprava pozove Mobitel, da se odzove na dosedanje protestne dopise. Prav lako naj bi se v teh dneh sei^li člani že imenovane komisije za lo vpra.^anje in se dogovorili o nadaljnjih korakih. ■ (p Zavod Republike Slovenije, Območna služna Velenje, predstavlja Mednarodni programi PHARE - razvoj človeških virov Mednarodna razpisa Donaeijska shema za razvoj Savinjske regije PIIARE 2000 in donaeijska shema Krepiiev Slovenije na lokalni ravni PříARE 2001. smo braleem že predstavili v mesecu juliju 2002. Posebej smo poudarili naš interes, da poten-eialni izvajalei programov izdelajo in prijavijo čim več zaposlilvenih programov za najbolj problematične ciljne skupine brezposelnih o.seb, ki bodo prispevali k zmanjšanju strukturnega neskladja na trgu dela, PHARE 2000 -donaeijska shema za Savinjsko regijo V okviru ministr.stva za delo, družino in socialnc zadeve smo se skupaj z Območno službo Celje aktivno vključili v dcmacijsko shemo v Savinjski regiji, kamor sodi tudi del na,^ območne službe z uradi za delo Velenje in Mozirje. V okviru tega projekta bomo .skupaj 7 Razvojno agencijo C.elje sodelovali z izvajalci programov v okviru celotne izvedbe projektov. Nasa želja je vključili v programe čimveč tistih brezposelnih oseb, ki imajo pri zaposlovanju največje težave. To so na naScm območju predvsem mladi, stari do 26 let (37,4%), iskalci prve zaposlitve( 30,1%), ženske (.^4,5%), invalidi (IU%) in dolgotrajno brezposelni (49,3%). Tudi izobrazbena struktura brezposelnih í3seb je dokaj neugodna, saj je kar 3y,8% brezposelnih oseb brez izobrazbe in le 2,2% z v)i>jo in visoko izobrazbo. V mesecu oklobru 2002 je bila v tem delu Savinjske regije stopnja brezposelnosti I Najvišja stopnja regislriranc brezposeln asi i je bila v občini Solčava (18,1%) in najniîqa v občini Nazarje (9,7%). Na osnovi razpisa za donacijsko shemo v Savinjski regiji, ki je bil zaključen julija lani, jc bilo v mesecu novembru podpisanih 28 pogodb za izbrane projekte. V ic projekte bomo po prvih ocenah v različne prodáme vključili iz območja Zgornje Savinjske doline in Velenja od 200 do 300 brez-pttíelnih oseb. Gre za precej.^nje število vključitev brezpt^selnih zato z izvajalci projektov žc na samem začetku tesno sodelujemo in v posamezne programe napotujcmo primerne brezpiwclnc oac-be. V la namen smo skupaj z Obmejno službo Celje izdelali sistem povezovanja z izvajalci CïTOgramov in tudi dogovorili način spremljanja prograniov. Prve izkuSnje kažejo, da smo načine sodelovanja dobro zastavili in da po-Irebne aktivmwti usklajeno potekajcD. Izvajalci programov .so sc odločili v svoje programe vključevali brezpo.sel-ne ixsebe iz ccloincga p(xlročja. ki ga la donaeijska shema pokriva insc niso omejili samo na izvajanje v okviru območja, kjer imajo svoj sedež. To pomeni, da bo možno s temi projekti resnično enakomerno razvijati posamezna lokalna okolja in omogočili nova delovna mesta na celotnem področju Savinjske regije. Še posebno smo veseli, da je skoraj polovica projektov namenjenih skupini težje zaposljivih brezposelnih aseb. Tu gre predvsem ra brezpasei-ne mlade, ki so predčasni') izstopili iz izobraževalnega sistema (osipniki), nekvalificirane delavce, invalide, ženske starejše od 40 let in mtii^ke nad 50 lel. Kar 6 projektov je v celoli na-menjeniJi brezposelnim invalidom in brezposelnim ženskam, (îrc za pro- grame, ki predvidevajo prilagodilev obstoječih znanj posameznika potrebam sodobnega gospixlarstva in s tcni povečujejo zaposljivt*>l z izobraževanjem. Končni cilj mnogih programuje ludi razvoj novih izobraževalnih oblik, ki bodo pridobile javno veljavne listine oziroma ccriifikal. Veliko programov je tudi usmerjenih v promocijo lleksibilnih oblik zap<*;iovanja. Kar nekaj projektov jc namenjenih iskalcem prve zaposlitve s končano VI, ali Vil. stopnjo strokovne izobrazil in mladim starim do 26 let Pnv grami se nanašajo na vzpodbujanje podjetništva mladih, preprečevanju bega možganov, usp'em roku niso uspeli prijavili, da to storyo sedaj, saj je razpis javjjen tudi na spletnih straneh Ministrstva 7ii delo, dnižino in s(X!ialne /.adeve. ■ Pripravila: Jelka Sever Čast, svetovalka-koordinator za programe zaposlovanja v ZRSZ, Območna siužba Velenje SOLSTVO '^AS 30. januarja 2003 Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje V novem študijskem letu nov program - informatika v ni/pisn m vpis /a študijsko leto2miV20ra/evtinja v pro^ntniih ruclurstvo In ^eo-tehnologija M eleklronlkj ol>« javib tudi pr(»sta mesta v m»« vem |)ro}>ramu - informatika. Razpisali so 70 prostih mest za l/<»br.ùevanje mladin«, prav toliko tudi /Ài odrasle. To je tretji višje^(»lski program, ki so na Soli ni/vill sjmii in p» njem hodo ttrdi edini izobraževali v Sloveniji. IVfay. Milan Me/a, ravnatelj Visjc siroicovnc šole Šolskega ccnlra Velenje, v pcuovoru ni skrival zadovolj^itva. »A-veC kot iri leta je od takrat, ko so predstavniki Savinjsko - i5aloSke gospodarske zbomicc tzra/ili željo, da hi po v/oru višješolskih programov elektronika ter rudarstvo in geotciinologija razvili uidi program informatika in s lem zapolnili primanjkljaj po uwrstnih slroktwnjakih v icm ter tudi Širi^'m slovenskem okolju. Skupaj s prcdsiavniki Gospodarske zbornice vSlovenljc. tukajšnjega gospodarstva, Centra za poklicno izobraževanje Republike Slovenije smo Izdelali poklicne standarde, ki .so bili osntwa Za pripravo novega program. Julija lani jih je potrdil Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, mi pasmo vse tïstalo pripravili v rc- Mag. Mit an Meža, ravnatef) Višje strokovne šole ŠCV:"Program informatika je že tretji, ki smo ga razviil sami. H kordncni ćasu. V naik; veliko zadovoljstvo jc program pristojno ministrstvo podprlo.« Po predvidevanjih naj bi v naslednjem Studijskem letu po tem programu izobraževali le odrasle, a jo minlslrslvo /a Šolstvo, 7nanosi in Sport menilo, daje pripravljen tako dobro, da lahko po njem iz(íbríi?ujejo tudi mladino. Pnigram je sestavljen Iz dvcii moduUw: prt^gramske aplikacije in podatkovne baze, drugi p« jc računalniški sistemi in omrežja. Vanj se lahko vkljudjo tisti, ki .so aspe.^no konzuli itiri-letno izobraževanje v progriunih gimnazija,elekiroiehnik,v pro- gramu pok I icno-te h nISke ga izobraževanja, tudi listi, ki so uspcsno zaključili tri letni program clckîrikar in imajo tri leta dcliwnih izkxv^nj. le pred vpi--som čaka w prei/kus znanja iz dveh predmeiov poklicne mature, in sicer iz slovenskega jezika ter književnosti in matematike tujega jezika. Vse p«»trel)ne informacije ho« do kandidati d(»hili na inior-mativnem dnevu višjih strokovnih i^oK ki ho v petek 14. in v s(>hoto 15. fehraarja. Na Višji strokovni soli v Velenju hodo pripravili v petek ol) 11). in 15. uri /a mladino, v sohoto pa /a mladine» in odra.sle. Po in-formativnili dnevih bodo na vol- \o vpisni obrazci, kijih bodo na višjih SI rokovnih Šolah zbirali do 8. marca, dejanski vpis pa bo septembra in oktobra. (îledc na ze veliko prostorsko s lisko na Šolskem centru bo izvajane ncn'cga programa to §c piweiakî! »Drži. Za aspešno izvajanje programa moramo uredili nove sodobno opremljene laboratorije, saj želimo študentom dati čimveč uporabnih znanj, da se bodo po uspe.ino končanem izobraževanju lahko hitro aklivno vključili v delovni proces. Nekaj prostora naj bi pridobili z noiranjo prerazporeditvijo. v glavnem pa računamo na pom^íč lokalne skupmv sti. Najbrž je odveč poudariti. da bi morali začeti načrtovano izgradnjo nadomestnih delavnic /it praktični pouk in medpod-jetniškl izobraževalni ccnter na Starem jašku čim prej. íele s preselitvijo nekaterih učno-vzgojnih programov šol Šolskega centra na novo lokacijo bo v Velenju namreč dana možnost za riizcvet novih višje in nenazadnje tudi visoko.^olskih programov, ki jih skupaj z regijskim Študijskim središčem predvidevamo,« V prihodnje naj bi v Velenju izobraževali Študente po kakšnem višjcsolskcm programu, ki .so ga razvili drugje v Sloveniji (za zdaj so edini v Sloveniji, ki so omenjene tri progj-ame razvili s^tmi In po teh tudi edini izobražujejo), na področju visokega šolsiva pa xa programe, kot so industrijska avtomatizacija, ekologija in varwanje okolja ter gla-sba. V tem študijskem letu izo-bražujeje enote Žalec, kamor ta agencija sodi, Alenko Zavrinik (telefon 713 44 00). Vedno pa se lahko tudi osebno oglasite, v Ž^cu na Hmeljarsko 3. v Velenju na Šaleško 2. 3839999000015 30. januarja 2003 «ffiCAS UTRIP Švicarji ovrgli slovensko norijo Tokraj sinOo se tahko oddahnili Htdi v nasi futjofji dolini. Po tem ki> je hil pred časom dokazan prvi printer tako imemn-ane nore kra-ve y prvem deiu SaSe, .ko snm, da jezff tako holezfiijo zhoi^o íe kra^ va v dragem deiu naSe regije» ovr^H. Pri na\ je hil vzorec trikrat xttndjiv, Švicarji so nam izre/erencnefia tahora/orija sporočili kon^ cetn prej^njei^a tedna veselo vest, da novega primera olxdíáost naše krave za BSf: ni. Oddahnili smo si, še najbolj .veveda kmei, ki m« .ie zdaieč ni hilo jasno, kako naj hi se bih njegf>vo i^ovedo okuvto s to nevarno boleznijo. Na nase območje res prihaja veliko kosine nuh ke.aneza krmo, ampak v termoelektrarno. y poveza ni kosina moka - Tes se slišijo zimimirt namigi: neka-leri menijo, da hi termoelektrarni monili to moko zaruCiimiti. saj jo nf>oruh/j(j kot ener^cnt, in ima celo veliko večjo kalorično vred' nost kot li^it. Torej ni nikakršen o jeseniški železarni Krepi pa se tudi slovensko-nemšku naveza v primeru nazarske tovarne liSIl saj so U dobili tndi posel za trženje celotnegtJ prrjgnrma koncema pri nas in v exJugoshts'i-}L Tržili hoda tudi wlike gosixnlinjske aparate in tako poslali kon-hirent tovarne, kije bila nekoč njihov lastnik. /b naši deželici pa še vedno odmetava referenduma o vsti/pu v i'HJin Nato. Raziskave kažejo, da smo Slovenci večinsko za EU, pri vklJtičewnjH v Nato je \'eliko ljudina jtàni strani Alp opreznih. In hecne izjave obrambnega ministru Aniona Grizolda takemu razpoloženju niso nič kaj v prid. ■ k Družba Ceste mostovi Celje prijazna do okolja Okoljski certifikat ISO 14001 konec začetka CEUE, 24. J^inuarja - V dru/hi visoke In nixke gnidn-jť Ctste mostovi Celjç (CMC) že nekaj lel /alrjiijejo, <]» Je nji» Ikova dejavnost prijazna okoiju. i>osede minuli petek na priložnostni slovesnosti i/ro^il predsednik (ïo-spcKlarske zbornice Slovenije matí.JoškoČtik. Dan prej je vodstvo daižbe pripravilo novinarsko konlcrcnco, na kateri so orisali poi do pridobitve okoljskcga certifikaia. Po mnenju Aleksandra Ker« Steina • člana uprave, zadolženega za kakovost in okolje - pomeni la certifikai koncc začetka prizadevanj na področju rav-nanjaz okoljem. Kol prva na področju gradbeništva v Sloveniji pa jc družba že pred dobrimi štirimi leli pridobila ceriillkai kakovosti ISO 9001. V ("MC sn se za uvedbo sistema ravnanja z okoljem po mednarodnem standardu ISO 14001 odkíčili i^.e leia 1996 In doslej za okoljske naložbe namenili 2,1 milijona evrov. Največ ukrepov so Izvedli v kamnolomu Velika Pire^ica, ki so mu življenjsko dobo določili do leta 21)40, potem pa naj bi na icm območju uredili rekreacijski center z jezerom. Letos bodo za prijaznejši odnos do okolja odSteli Sc dodatnih 450 tisoč evrov, porabili pa jih bodo za plinillkacijo proiz-vodnjc asfaltnih zmesi In cementnih l>etonov, umnejSo rabo električne energije» za sanacijo hrupa v kamnolomu Velika Pirei>ica ter za obnovo peskai-niee. Vodstvo podjetja je skladno s sprejelo politiko na tem področju ludi sklenilo, da bo za odpravo slabih vplivov na okolje zagotovilo vsaj 300 t|.s(5Čevrov na leto oziroma naj bi družba CMC* do leta 2005 namenila za Le namene blizu milijon evrov. V zavezujočih okoljskih programih so med drugim predvideli nakup okoiju prijazneji^ih vozil in strojev, iziH>lji>ali bodo tehnologijo miniranja, z nad-strešnicami bodo pokrili depo- kot so načrtovali. Ustvarjen neto dobiček vvilini 140 milijonov tolarjev bodo - po besedah iva-na .Stel)leta. člana uprave - razdelili polovico v obliki dividend delnlčaijem, polovico pa ga bodo namenili za razvoj. Znesek sicer nI velik, skupaj z nerazporejenim dobičkom zadnjih ne- Celju, delno obnovo ceste na Roglo ter delno preplaslitev avtocestnega odseka med Arjo vasjo in xSlovenskimi Konjicami, gradnjo stanovanjskega bloka na Lavi, dc3ma starejših občanov v Vojniku, vponospa jim je tudi obnwljen 'Irg celjskih knezov v Celju. nije na asfaltni bazi, lotili pa se bodo tudi trajnejšega reševanja vprašanj, kako na okolju prijaznejši način predelati in reciklirati gradbene odpadke. Aleksander Kerstein je ob pridobitvi ceniťikaia ISO 14001 poudaril velik pomen izobraževanja zaposlenih pri uvajanju sistema. Povedal je, da v CMC vsako leto prijavijo v povprečju eno izboljšavo na devet zapaslenilv med njimi jih je daleč največ s podn>čja ravnanja z okoljem. To samo potrjuje, da je okoljska osveščenost večine zaposlenih velika. Leto 2002 je dnj:?ba, ki je lani slavila 4()-letnico delovanja, sklenila z (»mirni milijardami skupnih prihodkov, kar je nekaj več kaj let ter amortizacijo pa v .«^e.Mevku blizu pol milijarde tolarjev j^redstavlja dobro razvojno orodje. Na \prašanje, koliko bo vredna dividenda, pa je dejal, da se uprava o te m Še ni odločila. Marjan Ven^ust, namestnik predsednika uprave, je menil da .so doseženi rezultati gospodarjenja v letu 2002 plod trdega de-lavzelo ostri konkurenci, ki prihaja tudi b. tujine ter rezultat velikega Števila uresničenih projektov. Med večjimi je omenil sanacijo mostu čez reko Muro, obnovo viadukta Vrhole na av-locestnem odseku Slovenske Konjice — I loče, obnovo mostu Čez Savinjo v C elju, gradnjo severne obvoznice v Zagjadu pri Tudi letos naj bi znašali skupni prihodki družbe osem milijard tolarjev. Zagotovila naj bi si jih z zahtevnim dolom pri gradnji podvoza na Mariborski cesti v Celju, pri nadaljevanju gradnje Sporinega parka pod (îolovcem, pri začetku izgradnje avtocestnega priključka na Lopati, pri preplastirvi dela avtocestnega cestišča na odseku Celje- Aija vas. Pomemben posel za družbo pa je tudi gradnja 600 metrov dolgega viadukta BIvje na avtocestnem odseku Klanec-Ankaran. Svoj prostor pod soncem si družba išče Se na nekaicrih tujih Irgih, predvsem na območju republik bivše Jugoslavije. ■ tp perspektiva Dajte mi mir! lina stviir mi ni ]asna. Od kod ljudem ideja, da se nam driai^ljanom ljubi na referendume. Ker sporočdc ljudi na lakj i/rsli oiiločanjii je več kot jasno: na lišča jih Še nikoli ni šla već kot trct/ina — | Pis&: v številkah pol mdijona od skupaj dobre- Denis Oštir milijona in pol vfjlilnih upravičencev - řT^o ... ljudi referendu mira} I je ne veseli! In pika. Á je lo res lakf) težkih razumetif Če ne drugega, je Škoik Ča4>a in papirja, na katerih je zbranih M) pod-pisoVf pa Še S SO milijonov, koliksim. Z vsem spoštovanjem do ljudi, ki so ponekod zd telefonske priključke knjigovodsko - dejansko prav nikjer ne -plačevali po S ali l(f tisoč mark za telefonske {n-ikljuČke, da smo morali odločati o tem na refermdumu, je oslarija. In tista poved iz fn'vega odstavka to Še kako potrjuje, številke še bolj. Kakšnih 160 tisoč gospodinjstev bo od sprememb zakona imelo koristi, na volitvah pa je '/Á glasovalo 3Sf} tisoč ljudi. Malo matematike pove, da mož in žena, pa še kakšen otrok z volilno pravico povrh, pomenijo ravno takšno števdko. Če potegnemo črto, /A so glasovali le tisti, ki boilo od zakona imeli koristi, listih, ki bi za to glasovali zaradi pravičnosti — kot se tolčejo po prsih i)0 novem državni svetnik Darko iras and company -, ni niti za vzorec. So pač izigrali zakon o referendumu in ljutiski iniciativi ... in jim je uspelo. Ta /jikon bo treba, in to Čimprej, temeljito prevetriti. Infla^ cija refercntiumov je namreč strahotna. Dva zdaj, še dva v kratkem, medlem ko trgovci o nedeljskem Oilpiralnem Času (ta referendum hi bil najfyrž edini smiseln, ker tu volja ljudi resnično šteje) Še mencajo, mladi demokraciji niso v ponos. Še posebej. Če so pobude tako neumne, zakon pa jih do-pušča. Neke omejitve bi morale hiti. Če ne drugega, bi bilo treba ljudem priškrniti krila jn-i denarju ali pa povečevanju lastnih pravic. Ljudje smo egoisti in takt referendumi v bistvu to niti niso ... sole fn'id(ibivanje zadostnega števila glasov podpore... proti ni itak nihče. Pa Še to. Dajte no ... enkrat se moramo začeti zavedati, da smo država vsi mi. Da, Če mora država pokrivati izgubo Železnic, to pomeni, da izgubo pokrivamo mi. Da gre denar za vračanje vlaganj konec koncev iz naših Žepov. DrŽava ni vreča brez dna, iz katere jemljemo, pa se nikjer ne pozna. To smo ljudje... Ko bodo to končno dojeli tudi tisi i, ki zíiajzíí vsako oslarijo letijo v državni zlx>r s 1000 prtdpisi, bo pokvarjenih sončnih nedelj, ko bonuj namesto na plaži, smučišču ali v pitrku na voliščih obkroževali za in proti, občutno manj. 8 AKTUALNO '^AS 30. januarja 2003 Mladinski center Velenje lani uspešen Število prireditev in udeležencev narašča L«to 2002 J« v Mlsidin^kem cenlru v«lei\ie (MC) minilo veCJih prťlrťsm. rinančna so skonij /^(Idi številko, ki so si Jo začrtali na /Jic«lkn kta. Reuli-TácUď se giblje okoli 22 mIlUo-tmv tolarjev, od le^»JjmJesko* rjj peri sredstt^v /a delovanje uspelci priclohiti od driiKod. mi ni/ličnih ni/pisih in /. lastno dejavnostjo, $2% pa je prispeval mestni proračun. lUdi svet za* vfKiH MC Velenje Je le Atsedak kurje /elu /godaj. l^inuvadi se /. uresničenim delom v preteklem letu p(»i^4isteje srečujejo v februarju. Direktor Mladin-skejja centra Ale^ OJslei^t^ pravi. da Je to. da so pohiteli, dobro. saj Jih prav v naslednjih tednih čaksi veliko dela pri prijavah nu ra/pise in drugih ol)-ve^ah d<» dr/a ve. i^icvilkc o delu v lanskem Iciu so zgtworne, prešteli pa sn vse: od prireditev, ki so jih pripravili sami, do lisiili, ki so jih drugi, lu se piVJiii, daje SSK uspel pognati v pogon svoje pn'ttiore, ki so združeni s prostori MC^-ja in se vse pogosteje pojavljajo kol organizator prircditevv ccloi-nem ceniru. »V leu^Snjera letu naj bi nam meslni proračun /a delovanje prispeval okoli 13 milijonov. 'lopa pomeni, da če želimo ostali na sedanjem nivoju, bomo moruli veliko sredstev pri-pcljali od drugod. Obveza, ki velja lako zame kot za sodelavce, jc, da /beremo 13 milijo nov. Ncdolgo nazaj je bila opravljena študija, koliko bi bilo sredstev, kijih ludi druge organizacije trosijo na polju mladinske pnidukcije iitdi druge organizacije. Mislim, daje Velenje že na zavidljivi vL^ini. Zago- tovo pa ni dovolj,« pravi .Aleš Ojsteršek- Dejavnastv Mladinskem centru je bila lani obogatena ludi na račun zaposlitve dve javnih delavcev. Zalo je MC postal dejaven In aktiven vse dni v tednu, tako dopoldne kot popoldne. >»Lani smo uî>pcli pripravili tudi iri mednarodne izmenjave, eno pa že \c\os.. In tudi letos pričakujemo, da bi^monaie mladfs»tnikc ic popeljali ĆCZ mejo» v tujino, med s(»vrslnike- Pri teh projektih smo scwrgéinizatorji, vveCji meri pa za to priilobimo srcilstva evrtjpskili skladov, Zato ru za lokalno skup-m'wl odpiramo neka vrata In ptv ti, ki so namenjene prav mednarodnemu sotlclovanju mludili.« Lani so V MC-ju pripravili 12 roiRtav v svoji galeriji, na 22 koncertih seje predstavilo 4()skupin. dodamo pa lahko Se Številne prireditve iz lasine pn^dukeije. »Mladinski center Jc v preteklih Iclih vzpostavil šlevitne stike, ki pri-na.^ujo ludi denar. Vendar hi |hi> trelmali k* im^a »ip<»skne}ia> ki hi se ukvarjal s |)rouraniom. Svet zavoda Jc lo potrdil, naiv predlog /apanu pa ho. da hi jeseni odprti novo delovno mo.sto za univerzi» tet no izf>hražune}>a sodelavca, ki hi prevA'l kulturno umetniško področje.« Sicer pa sta trenutno v centru redno zarostena dva. prav toliko jih dela preko javnih del. Letos hi radi razširili dejavnost, zato bodo svetnike MO Velenje prosili za podporo pri spremembi odloka o ustan(iviivi Mi^-ja, Radi bi namrei, da hi dnevjii center za mlade zaživel vceloti. Če jih bt>do svetniki podprli, pa se jim bodo odprle tudi m êe bi prenwa potekala v toplejšili mesecih.« Kimigunda. največja prireditev MC-ja» lelos zagotovo ne bo ogrožena, ponovno bi) zaživela v centru mesta in na ulici. Lani so jo namrei preselili pred in v prcpsuv re MJadiaskega centra. ■ Bojana Špegel MC v številkah v lanskem letu so v velenjskem MC%ju pripravili l.^H klubskih prireditev, ki se jih je udeležilo mladih. Na podrariitcrjvm Mnstar TriMlcns projekt, i/-vedel hihitvrarn«! i/.menjnvo, ki jc hila namenjen» mladim ckII S. dn 26. leta. V Berlin so krenili s .skupino treh deklet in petih fantav, pod vi»ds(vom dveh mladinskili dclavcev. Njihovi ^»stilclji so bili tokrat mindi Numci, ki su (xiskrbeli /,n vi-^ji del l/vedbe skupnega prognim». Izmenjaviije (rajal» osem dni. »Namen oziroma cilj izmenjave je bil primerjati srednjeveško življenje v naicm kraju, z jilvljenjem severnih Slovanov na področju Berlina. Ogledali smo si vcc različnih primerov sreilnjeveških (muzejskih) vasi. muzejev, gradov, paslušali razna predavanja oeksperimenlalni arheologiji ter se skušali vživeti v njihov način življenja. Cilji, kismo sijih zadali pred odhtîdom, so bili ptwezani z ogledi primerov vasi. kjer jc prikazano življenje v srednjem veku. s spoznavanjem Berlina in hkrati promocija na^e lepe državice^« pravijo sodelujoči. Toje bila že tretja izmenjava v letu 2(X)2, s katert> se Mladinski center Velenje trudi spodbujali aktivno udeležbo mladih na različnih področjih njihovega življenja in povečali zavest o pomembnosti razumevanja večkuUurnih okolij, v katerih živimo. Čeprav bi lahko kdo pcwislil, da je mladinska 1?;-menjava le turistični obisk, se moli. Za temi projekti se skriva veliko dela in priprav. Sodelujoči na izmenjavi dodajajc« ^-Učinki izmenjav so dolgort)čni. čustveno močni, saj se udeleženci síx^čIjo z izzivi, ki jim jih sia-ržnje delov-anje v njilnwem lokalnem tîkol-ju ne ponuja. Utrdi se socializacija posameznika, tako da sv av- tomat z ra/Sirjeno ponudbo. Prvi dan smo na njem naredili veliko prometa, zdaj sn^o se pa že unesli. Glavna značilnost prejšnjega tedna so bili letaki razo-bcScni in nalepljeni (skoraj) povîiod lako v Časopisnih kol radijskih prostorih: »Ker na^ Rajke (L«snik) ni inje nekaj časa ne bo» sami v/dn^ujle red in čistočoi«. Rajka, čc vas ^ ni in vas Se nekaj časa ne bo, ne skrbite, ker se vestno drsimo navodil inv/držujemo red. Nina Jug. vodja propagande, je ta leden ostala brez dveh Člamrv svoje ekipe. Jure smuča, Sa^o se zdravi Zeljka Ciabťr nas bo v radijskem programu ob sredah, ob 18. uri, učila bontona. Pripravlja kratko prispevke o ob-naSanju. Enkrat davno je za podobne že skrbela in med posIusalci so bili dobro sprejeti. ■ mkp m «I /y fl H ^ r V eni minuti smo osvojili delovanje novega aparata. Rokovanje je nadziral Damjan. [Umilldi saj ms Po dobrlii dveh lednih, odkar so Sank rock med svoje oboževalce, predvsem pa v slovenski radijski prostor lansirali svoj najnovejši singl »i iva-la za vse«, je skladba lakoj postala pesem tedna na osrednjem slovenskem radij.skem valu 202 in hkrati 7u.^edla tudi prvo mesto ene najbolj relevantnih in najstarejših domačih glasbenih lojtrc, Stop pops 20. / novo skladbo, ki kaže tudi na nekatere nove glasbene prijeme v ustvarjanju skupine, se Sank rock, kot so sami zapisali, simbolično zahvaljujejo vsem, ki so kakor koli pripomogli k njihovemu uspesnemu povratku na glasbeno sccno. In res je bilo minulo leto nad vsemi njihovimi pričakovanji. Konec aprila so se Sank Roek vrnili na police glasbenih trgovin z zbirko »>0d .Danica do ročka«, kolekcijo njihovih največjih uspešnic a. kar dve desetletji trajajc^ kariere. Obenem z izidom lega albuma so napovedali ludi deset koncertov, s katerimi so j^cleli poskrbeti za njegovo promwijo in na la način hkrati tudi obeležili dvaj.seto obletnico delovanja- Vendar pa je leto 2002 prineslo veliko prijetnih pre.senečenj, na katera si v začetku tudi sami niti pomislili niso upiili. NjQnwa vrnitev je bil zadetek v polno in namesto predvidenih desetih nastopov je skupina nastopila na kar Iriintridesetih velikih koncertih. Slovenijo so prcčc.sali po dolgem in počez. nulek v Sloveniji verjetno nc more pohvaliti noben drug rock ali pop izvajalec. Vsjij ne oh tako velikem .številu nasi opo v. Pogon deluje tudi v letu 2003. Obe, septembra lani v Mostarju posneti skladbi, v obe smeri, obiskali vse slovenske regije in nastopili v skoraj vseh večjih .slovenskih mestih (Ljubljana, Maribor» Cilje, Velenje, Koper, Kranj, Prevalje, Ribnica, Seřana, Postojna, Ajdovščina, Izola, Tolmin, Novo Mesto...) Na koncertih jih je skupno videlo preko 70.000 obiskovalcev, kar v povprečju pomeni dva tisoč obiskovalcev na koncert (!) in je .številka, s katero se ta tre- »Vzemi ali pusli« in »I Ivala za vse« napovedujeta nov album, ki bo, zdaj je to verjetno že jasno, izšel pri založbi Menart predvidoma v me.secu maju. Do takrat pa se nameravajo še kar nekajkrat povzpeli na slovenske koncertne odre. Prvič j^e jutri, sicer v Tolminu, a konce lebruarja bodo spel blijme, v Mozirju, ■ MfČ Springsteen v dvorani slovnili Album z naslovom "Bom to Run', ki çâ ie znani am^ški pevec Bnjce Springsteen posnel v 70. letih preiiniega stolelja, je eden od osmih abumov h trin^stih malih ptcéč. ki so iih minuli petek spreieli v Srammyjevo dvorano stavnih. Kot piše znana glasbena reviia Rolling Stone, fi ameriška "National Acacl-emy of Recording Arts and Sciences' od leta 1973 do danes tako počela že več kot 500 znanih posnetkov, med novejšimi pa so tudi številne uspešnice iz 70. let. na primer 'It's too Ltfe' Carol Kmg in 1 Shot the Sheriff' Erica Claptc^a. Med izbranimi atnjmi so tudi 'Goodbye YeGow Brick Road* (Elton John), 'Hotel Caliiornia* (Eagles) In 'Ru-rtk>urs' {Reetwcod Mac), (sta) Anastacia se bori z rakom no dojki Priljub()eni ameriški pe vid Anastacii. ki se bori 2 rakom na dojki, bodo poskušali v naslednjih dneh nevarno Ikivo operacijsko odstraniti, po operaciji pa čaka 29-letn(co še kemoterapija. pi&e britanski časnik Sun. Ver^ar se pevte ne da. saj {e. bt se ie izrazil Gâry Farrow z diskografske zak)zl>e Sony Music, pr^va bojevnica. Diagnozo so Anastacii postavili pred kratkim, min^i leden pa je se pogumno opravljala svoje dek). Anastacia. ki sicer U od tri-najâega leta trpi tLXíi zaradi chnxuve bolezn. je od svojega prodora pred približru tremi kti prodala že pet mil* ijonov albumov, hijena verjetno najbolj znana u^šnicaje pesem '1 m Ourta Love*, lani pa ie zapela tudi uradno himno svetovnega nogometnega prvenstva z na$k)vom "Boom*, (sta) Stonesi v Zagrebu Tlie RoDing Stones bodo v sklopu svetovne licks tum^e avgusta 2003 nastopili tudi na štadionu Otnama v Zagrstiu. Zaradi velikega zanimanja je organfzaR)r omogočil razarvacip vstopnic. Vstopnice za letošnie štadfonske koncerte Rolling Stonesov v Londonu, Muenchenu. Stockholmu, Rotterdamu, Amsterdamu. Copenhagenu in Helsinkih so bile namreč rag>n3dane v manj kot dveh urah od začetka prodaje, vstop-nke za dunajski koncert pa so bile razprodane v manj kot 24*ih urah. Pri tem velja omeniti, da je Zagreb n^manjše mesto turneje, v katerem bodo Stonesi nastopili Kapaciteta Dinamovega štadiona je omejena na 60.000 obiskovalcev, za razliko od mnogo večjega zagrebškega hipodnsma. kjer so Stonesi nastopili leta 1998. Jazz v Mladinskem centru Jutri, v petek, 31, jsinuarja, bo v Mladinskem ccntru nastopila jazzovska zasedba (5jc/7asli i kvintet. (Jrc za skupino glasbeni k'3V, ki jo jo okrog sebe zbral Roben JukiČ, basist, ki je v Janskcm letu izJal svoj prvi jazzovski album »Hov About That «C. V skupini so poleg njega Se Slovak LuboŠ Sramek (klavir). hrvaSki bobnar Janko No-vosclić, trobentač Boris Jlolcšck in saksofonist Jaka Kopač. Robrl JukiO, ki jc svojo pot začel kot samouk basist v rockerski za.scdbi in nalo nadaljeval kot učenec kontrabasa v glasbeni Soli, je danes Student nagraSki Univerzi za glasbo in upo-dabljajočo umetnost na jazzovskcm oddelku pri prof. Waynu Darlingu. Pcv leg Studija je ves čas sodeloval s ^tevQnimi glasbeni- Študent naj bo v soboto 1. marca, obll.OO bodovprû-siorih SŠK in MCvo-litve za svetnika Sveta študentskih klubov. Pravico voliti in biti voljen za svetnika ima vsak redni član ŠŠK-ja, Kandidat za svetnika mora priporočeno po pošli vložili kandidaturo najkasneje Štirinajst dni pred dnem volitev na na§ naslov: :^aleški študentski klub, Titov trg 4,3320 Velenje. Kandidatura mora vsebovati: ime, priimek, rojstni podatki, naslov stalnega bivališča, celefonsko Številko» letnik in smer studija, 1er potrdilo o statusu Šlu-denta za 2{)02/2003 leto. Naslednjo leto bodo v času Evropskega prvenstva v rokometu stopili skozi vrata Rdeče dvorane največje svetovno znane zvezde rokometa kotso Cnrik Masip, Ste- fan Lovgrcn» Stefan Krctzschmar itd. V čast nam bo, če bomo lahko posodili svoje prostore in tako samo delček pripomogli k organizaciji Evropskega prvensiva 2004. Če ne druga, vsaj upamo, da se bo kdo od zvezdnikov (Oglasil na kakšen čaj ali skupaj s študenti in dijaki pogledal kak.^n film v na5i kinoteki. Za kaj drugega tako in tako ne bo imel Časa! Rokometni reprezentanci Slovenije pa želimo naj se dodobra ogxeje že zdaj na Portugalskem, ter nas popelje naslednje letodo tistega, kar si najbolj želimo! Na to, da Slovenija ne bo osvojila naslova na Portugalskem, ne moremo vplivali. Sigurno pa lahko vsi skupaj vplivamo, da bomo študentje nxpedi» i^e^h wiipcw. Vbi« ns'O Peirjftot V)fr2vwn|«etaU tioRS niid rttSo ponudba ÊdriD.hjr watr verjecfw r>e M vf«£.«c oiT>efm kortSnevozfl.Zmbodtti ed^lMde l&fetr.tepcsebcipaaNrí.laíc nvo^i Jc à» a i/trmv oovnSPwsTi. PSC Peugeot AVTO IGOR s.p. Črnova 33a, Wfenje, ceJ.: 03/ 898 69 30» 898 69 32 FRKÁN JE Pod Peco garali za grafiko V sobole sc jc pod Peco spel zbralo veliko ekip, ki so graUili gradove /a kralja Maljaža In njegovo AlcnČlco. /.raven smo bili tudi iz Mladega foruma Združene llsle. Glede na to, da smoposiavili vse gradove v Savinjsko SaleSki dolini, smo sc letos odioćili, da iz umetno narejenega snega naredimo novo grarično podobo mladega foruma- In uspelo nam je! Ce mislile drugače, je tu slika, ki dokazuje, kako je la zadeva izgledala. ■ Jure Kodrun Stari vili SLADOLED Jarvezekgr« zmamo poc^sli In jo vpraša. Cc mu iaiiko kupi sladoled, Mama mu odgovorit "Ne Janezek, boŠ poslal okrogel in debel, čc bo? lizal sladoled. "Pride mimo dokie v 8. mcsccu nosečnosti. .lane/ka pograbi hutli^bija In Namizne seje Ni res. da seje velenjskega meslnega svela vse namizne. ( c jih hoće kdože lako okarakierlzirňti, je prav, da rcće, da so naklc^pne. Saj dobivajo sve miki vse veC materiala na klop. Oljka miru Ob nameri Cre, da bo v Šmarlnem ob Pakl zaprla prndajalno.se je izkazalo nekaj prese ne lljivega. Oljk« ne prinaša vedno miruî Brez upanja Odjuga 5e ne pomeni, da Slovencem ne bo naprej podržavalo. Umetno lonetijstvo Sli.^imo, dii se bo ludi velenjska ol'HÎina ;'aCeia bolj ukvarjali skmelijsivom, Intone z navadnim, z umelnim. V proraCunu naj hi tudi zagotovili denar za nakup umei-ne I rave» Odporne klopi Im a ognjeod Çkym a vral a, pot rcsnoodp orne mra-zoodporna okna... Ib 5e ni nič. V SonOnem parku l'xDmo dobili vandaloodpt^me klopi. Končno upadanje Na podroiju nasilni^iva vendarle beležimo upadanje. Žal opažamo le upadanje sia-rosinc meje nasilnežev. Mirujoče premikanje Na sreCo se ludi pri miro-joiem promelu nekaj le premika. To je modro! Spet premikanje v Sinarinen^ ob Pakj so /nova nřivek.' pobude oprikijučil-vi dela naselja Lela^ njihovi občini. Taka preslavjiev naj bi bila dobra (ludi) ziiio, da tamkajšnjim občanom ne bi bilo već Ireba na upravno enolo Žalee, ampak v bližnje Velenje. Kol da bi jih primer Vinske Ciorc prav nií ne izučil. Korak naprej Korak z dve na ena ne pomeni vedno nazadovanja. V Šaleški dolini naj bi / zmanjšanjem i5tevila nogometnih prvoligiL^ev naredili korak naprej. jI rcCc: "Kaj pa si ga lízala!" NOVICE Poklicc Bin Laden Đusha In pravi: "Ej George, poslušaj! imam dve novici: ena je slaba, druga pa dobra," Bush: "Dobro pa povej najprej dobro." Bin Laden; "Predal sc bom." Busli: "Kaj pa slaba ?" Bin Ladon: "Pridem z leialom/ TAiČA Sin jc pred poukom verouka vprašal oiela: "OCka, kdo jc bila Adamova lašča?" "Adamova laáCa? Adam ni imel tašče. To je bil raj!" 30. januarja 20Q3 NASI KRAJI IN LJUDJE 11 KS Bevče, Gorica in Saiek v letu 2003 S prometom, stikov med krajani Ze v prtjšnjl številki smo nsi kntlko opísiilí, knj v lelo.snjeni lelu načrtujejo v nekiUerih km-Jevnih skupnostih v MO Velenje \ letošnjem letu. Danes vam precis lav ljamo nacrte v KS RevCe. (Gorica In Sakk. Za vse Irl lahko reCenK». da l)<»(l« daljevali tam. kjer so ob izteku leta 2002 končali, neksij stvari pa /iistavtjajo na nove». Veliko deia z dovoljenji v KS DcvCc bo svci ludi naslednja Štiri Icia vodila Irena Frtíkovcc V lc1oi>njcm letu so sc/e.Hťsia^ na prvi seji in na njej tudi sprejeli plan dela. Med drugim so imenovali tMane gradbenega odbora /a izgradnjo kanalizacije, vsi pa se ni.^o potrdili, da se y imenovanjem strinjaj»). sTickakor pa je to pomemben korak k tuko želenemu 7ačetku res velike investicijo, ki jo bosta vodila Komunalno podjetje Velenje in MG Velenje v si^delo-vanjuskrajevnoskupnostjo. Letos naj bi speljali številne potrebne postopke, da pridobijo gradbeno dovoljenje. Pri tem je predsednica prepričanu, da bo največ dela s pridobivanjem potrebnih soglasij krajanov^a posege na njihovili zemljií<íili. Nadaljevali bi'ïdo tudi ■/ obnovo doma krajanov in gasilskega doma, ki sta pod isto streho. Kar je zelo dobro, saj gasilci in KS odlično sodelujejo, skupnj pa pripravijo (udi Slevilne priredil-ve /a sokrajanc. Leuis naj bi na domu zamenjali povsem dotrajana oknn. Nekaj denarja so la življenja liče, bod(3 skupaj / Salek tudi letos krajanom pripravljali rekreacijo, skufiaj bodo organizirali spomladansko očiščevalne akcije, računajte pa tudi,da b^'ido aslanovili krajevno športno društvo. Več po/or-nc^sti bodo letos posvečali starejšim kraja nt>ni. Na področju infraslruklurnih pridobitev bi radi uredili naselje vzgornjem Šaleku, kjer naj bi uredili Vî^aj 1 kilometer ceste. Lotili se bodo obnwe (ali pa kar odsiranitve) (reh manjjíih oiroških Igrišč med bloki v Sale-ku IL Ob Erini trgovini sloji tudi piwsem zanemarjen letni prireditveni pr(ttlor. ki ga bodo ver-jeino /iisuii. Zanimivo pa je, da si krajani ne Želijo, da v naselju obnovijo klopi. Raje bi imeli, če jih kar odstranijo, saj bo tako več miru In spanca. Več obi^jega pa sii^elijO tudi prebivalci na Starem trgu vSaleku, Po njihovem bi morali na irgu prepovedati promet po Jeseti uri /večer, saj se jim zaradi obiskovalcev dveh gostinskih lokalov dogajiï, da ne morejo domov. Njihovi dovozi do hiš so namreč zaparkirani. Želijo pa si ludi več miru, ki naj bi ga kalili prav avtomobili obiskovalcev lokidov. S lem se seveda ne sirinjajo gostinci. Kak.sni> re.^iiev bodo našli, se še ne ve, paslali pa so dopi:> na MO Velenje, da ta skliče sesianek prizadetih, dH bi rešitev vendarle naSli. Ze naprej vsi vedo, da bo težko tak.šna, da bi bili zadovoljni ohe strani-■ Bojana Špegei foto; vos Cesta od Gorice proti Bevcam je ozka in povsem dotrajana. prireditev, gasilci pa bodo tudi predavanja, dno bo zagotovo o letos pripravili dvx; večji tekmovanji: za veterane in veteranke 1er Orudnikov memoriaL »V AKetkii letost\je^a leta snto prvič pripravili ni)čni pohcKl za krajane In krajanke. V sttju hakel se nas je tm |H)t c»d doma kraja« iiov tui l^iševo cid[>nivilo kur 100. MU) smo se odločili, da homo p4»hode pripravljali ludi med letom,« nam je za konec p(weda-la Irena Friškovec. Na Gorici več druženja krajanov V KS ('rorica si"^ z novim letom dobili novega predsednika sveta KS- naslednja šiiri leia bo-svci vodil Jožer Kandoir. Prvi sestanek so že imeli, na njem pa so rožah in negi le-teh. Ustanovili so ludi pododbor dru.siva upokojencev, ki naj bi /e spomladi dobil rusko kegljišče pri c^snov-ni šoli, To naj bi postal tudi pogostejši kraj druženja in tekmovanja med starejšimi krajani, ilclijosi več prireditev za krajane, tudi kakšno taksno, ki bi po-stalH tradicionalna. Morda jim ho uspelo že letos. »Želimo si, da hi letos resili težave, kijih povzroča cestna /a|)uni pri Živkoviču. Dodaja se namreč« da morajo starši oircv ke voziti preko celega mesta v vrtce, kije tik pod to /«iporo. z^-to hi ratli, Ua hi cesto poni»vn(» odprli vsaj /a lokalni promet krajiinov etek/večer vpriK štorih Mladlnskefia centra in Šaleškega štu* deniske Muha mI nismo srečali, je p:) letošnja Kitanada mU* postregla s kar nekaj nadarjenimi mladimi glasbeniki, ki so imeli letos /no* va priložnost pok;k/ati, kaj znajo In se skušali prehiti meenih 'Z v7ornik(5v, slišali pa smo tudi nekaj avtorskih skladb- Izvajaici le teh so bili tudi v konkurenci za prvo nagrado, snemanje demo posnetki» v čist o pravem studiu. Največ glasov strokovne Žirije sta tako prejela člana Dua Sarra iz Rogaške Slatine, sicer člana skupine Sarra, ki po Sloveniji ntótí^pa že dobra Iri leta. Drugo mesto in hkrati največ glasov občinstva sta osvojila .Alen Go-slečnik in David Sla-tlnek. tretji pa je bil »taborniški Adi Smolař« Marko Nastran. V prcwlnl dvorani M('-i5SK-ja je tako uspešno minila še ena prireditev v režiji Šaleškega študentskega kluba. Do zadnjega kotička zapolnjen pro.stor vsekakor dokazuje» da sta se Mladinski center in ŠSK dobro za-koreninila med šalc§k(5 mladino. Kes škoda, daje bila Ki* (ariada najverjetneje ena zadnjih prireditev v teh prostorih, «aj jih hosta morala (ako MC kot ,SSK kmalu /apu-sHti. In kje .se iHimo mladi zhirali p4»lem? S|)er na cesti in po gostilnah? ■ Mateja SoHić I Strokovna žirija je največ točk dodelita duu Sarra. 12 VI PIŠETE 30. januarja 2003 bon za debel milijon Erika in asvojlle. Debel bon za milijon,** sle verjcino slikali v preteklih dneh ob povabilu v E rine trgovine. Ingiije osvojila. SreCna izžrebanka Kristina Skok, ki namje zaupala» daje ludi resnično zvesla in zadovoljna Erina siranka. Bon ji jc izročil Dvjan RačelJ, pomočnik komercialne direktorice i^ivil za maloprt>dajo. Tako je s srečo.... V Eri pa obljubljajo, da bodo.woje kupcc ludi v nćuslcdnjih mcsccih razveseljevali s Številnim no-vosimi v ponudbi, prijaznimi dogodki in drobnimi pozornostmi v nakupovalnih ccntrlh. In seveda ludi z bogatimi nagradnimi igrami. Kraljestvo vitaminov Prejšnji peiek jev Erinem Standardu potekala prireditev Imenovana Kraljestvo vitaminov. Ob prijaznih nasvetih,kakospravilno prehrano in gibanjem 1er s pomočjo zdravilnih zcliSč lahko premagujemo januarske prehladne legohe, se je predstavila tudi skupina aeroblčark s svojim atraktivnim programom. Na oddelku l,2,3žedlili je kulinaričarka delila nasvete in predloge za pripravohi-lrih in domiselnih kosil, ■. C' " Moja zgodba Moja pesem ni le moju pesem, lo je kňk vseh nus! Moja pesem ni le moja pesem, lo je hoj vseh nas! (Kajuhi Moja z^lhii ni le moja to Je ija zgdo. ín niso preveč dobri krojači. Nekako niso dorasli po^slanstvii, ki jim je bilo dano. Amerika vabi mladce, da se opo-guingo in pt>magajo naskočiti so- vražnika. In siîvrainiki so povsod, če jih nI, j ill pa naredijo, samo da tovarne orožja opravičijo svoj namen in kijpitalui»dprcjopn>stopot, "Le hitro, le hitrti nabrusi pete, le hitro, le hitro, ker po/noje že!" Kol Prešernova Or^ka (z-lnímtv<^, kako vpleten je nai Prešeren, kot CIA v Ameriki) si brui»imo pele in kličemo prvemu možu Amerike: "Prlliajanio!" V leh časih je res naporno biti radosten Slovenec. Evropa nam difi-gira, kako živeli, da ustrežemo njihovim normam (beri muham), Saj so vendar napřecttîejSi. pametnejši (.^ml dtxiajte ostale prilastke, jaz nimam več moči!). taktirka se vrti v riimu kapiializ-ma, pleSemo vsak svc^ boj. 'I'a ples nas utruja, tepta naš domači korak, ki smo ga znali. Prepovedan jc! (Dirty dancing) V modi $0 vse stvari, ki so v paketu. Pjket bomba, paket wikonw, paket dodatkov k ?íikonom. paket 7a CU.Ia. zadnji, nam je piwlal m^-re krave, žlahtne bonbone. H ippo-ve Ffutke ... Skratka, kdor bo plesal po evTopsk knjigo, pa naj ostane buteljî V |j->li smo morali sedeti p^^ončno in ne zviti v dve gubi, Tort>e. oh te Šolske torbe, so pa sploh pn^hlem zase. i>olatji so danes, milo rečeno, podobni cielaveeiu v Luki Koper, kadar razkladajo prekooccnnko, V cveiu mladosti so obteženi z bremeni. ki jih vlečejo k tlom. kajti uđ>eniki, ki wvmojili čmcmb>en ti^;. trženje. E\5stajamo dežela tigoveev, tižimo znanje, blago, zavarovanja, I ržimo.. .saj je vseeno kaj. važno, tla se trži. In ugotavljam, da smo pri svojem delu zelo uspešni. Zaupamo le Se tujcem, prodali smo skoraj že vse tovarne, prokláli smo lastni jezik, bt>lje rečeno, izdali smo ga. Počutim se kot izdajalka Mladi dopisniki poroCaJo Veseli december Pravijo, daje dcccmlx:r mesec veseljii, nasmehov, ljubezni, prijateljstva, poln drobnih želja. Res je! Na prav prijeten način smo ga doživljali ludi mi: priprava po-grinjkíW, vlivanje svečnikov, oblikovanje iz slanega testa in gline... Skupaj s starši pa smo okrasili tudi razred in jelko. Delavnico izdelovanja okraskov iz slame in oblanccvjc prcv/cl v svoje roke ati Ivan Vcrdcv. Da pa bi bilo v/duSje Se bolj popt>lno, sta povrheli dve mamici (Andreja Mohorić, Tanja Pctfcj ) in njun znancc ( Dušan Krajne), 23- I2.2í)í)2sonam pripravili prijeten koncert. Ob violini, oboi in sintesvzerju smo ponovili vse znane pesmi o zimi» Dedku Mrazu in božiču, ki smo jih ludi gibalno predslnvili. Presenetili so nas ludi z glasbenim kvizom. Dobro smo se odrezali in bili seveda pohvaljeni. Koncert je bil zelo pester in razgiban - z eno besedo OUDOVrr. Vsi smo bili prijetno razigrani, spro,^čeni. Navdušene so bile ludi naše učiteljice, v/gojiieljici in ravnateljica, LeiascjimjezttlTvalila siopli-mi bc.scdami in darili. Pa ludi na okraski iz papirja, slame, oblan-cevjslancga te.sta... Izjemna udclci^ba staršev nas jc vse prijcUio presenetila. Domiselni in uporabni izdelki pa ^ danes krasijo naše ik>]ske prostore. ■ Tatjana Tratnik Zimska šola v naravi leden dni smo prei^iveli v šoli v naravi na Treh kraljih. Imeli smo se zelo lepo. Smučali smo vsak dan zjutraj in popoldan. S smučišča smo prišli vedno nekoliko izčrpani. Vsak večer smo imeli zabavo. Učitelj Čurči nas jc zabaval s kitaro, imeli smo disko, karaoke in ples, poroko, pekli smo pico, pisali pismo... Ko smo neko jutro odšli smučat, se je moj sošolec Uroš zaletel v smreko. Z njim je bilo na srečo vse v redu. Moji stjSol-ki pasta se peljali na sidru in se kar naenkrat zaleteli v steber. Preizkusili smo se tudi v vožnji med količki. Nekega večera pa pride k nam v sobo naša sošolka in nam po- v svojem popačenem anglo-aine-riSkeni t^esednjaku. Država je preplavljena z napisi "By Josiec^Leo". Ati se zavedate, da bi moralo pisali "Pri Pepel in Pokletu"... Svojje^ik Mliramo kol nadležen mrčes. Sramujemo se svojih korenin. Kot premrn/eni vrabčki pozimi čakamo na dn^btinice $ toplega ?ahod:i, kijih ni in ni. Imamo pa eno dobro lastnost, smo namreč di^bri knpel. Kupimt) vse. kar di^i po /ahixlu, Zahcxl je zakon! V življenju so mi kn>jiie zakon tri Milke. Piva je bila sosed wa Milka, dve leti starejša, kiječniiladolírnwt. da nn narekuje pravihi Igre. Druga je bila Planinčeva, ta mije v dobi odraščanji» krojila usodo. Tretja, sladka, vsa čokoladna, je tudi čutila dolžnost, da ml lzpt>drlne staro dobro Krai^evo. Ce zaml/.im in se dobro skonccnlrlranj, /ačutiin okus, ki ml omami brbončice v ustih In pogreje sive eeliee. In ko smo že pri eeliealu tudi klo-nintli bi radi. Eiîi da. drugi ne. Pa saj je samo » vprašanje časa. Naravo smo tako že čisto defomiirali. V poplavi lovam bo le Se ena več, ki bo panzvajiila primerke po željah. Sieer bi mi pa včasih čisto t>d-govarjal lastni klon, da bi mc zamenjal pri štedilniku, dabt p^slu^, kadar me krit izirajo, da se bojuje z mojo migreno, skratka, lablm po-mo^o "klonico". Menda načrtih jejo klone brez možganov. "Saj to je pa super \ porečejo, "takšne rabimo, ki bodo garali in ničmisi ill!" Dojím se. da bo sindikat pmpadel. «;aj bodo l^dpadíe vse stavke. Je pa po svoje to dobro za SP17.- ljudje brez možganov pač ne vedo, da se je treba nekoč upokojiti. Živeli in nič misliti, to je pa lepo. Misel je ta, ki na!> preg:inja, muči nai^a telesa in podpihuje k dejanjem. Vča.sih bi bila rada ptiea. da poletim v lepše kraje. Odvrgla bi vse hkrbL ki nie tarejo, tako pa sem ujela v telesu človeka z vsemi tegctba-ml tega časa. Želela sem spreminjati sveU pa je svet spremenil mene. Kol krojaSki vdjenee mije ukrojil pretesno obleko, ki me utesnjuje. Kdo ve, zakaj je tako. int^rda pa me v reinkanii-ranentu življenju čaka kaj lepšega? Ampak vsaj nekaj akoniaeije si ^elim ^ danes, nekaj dol)rega zase in za svoje sotrpine! Mira Hozievčar vc, da jc Maja skakala po postelji in seje njena vzmciniea podrla na Anjo, Zelo smo se smejale. » Oblecitc so za pohod ! » smo slišali iz hodnika. Cci nekiij minul smo bili že vsi zunaj. Odpravili smo sc na Veliki vrh. Ko smo Izmučeni komaj prišli na vrh, so nam učitelji dovolili, da sc peljemo po zadnjici navzdol po hribu. .S Sandro sva se prijeli za roke in se odpeljali. Všoli v naravi sem zelo uživala, kakor tudi vsi moji scîSolci. ■ Neža Jamnikar 5.3f OŠ Šatek nas ni pozabila. Koncert smo zaključili zelo sladko - zbon-bt^ni. HVALA VAM. ■ Učenci l.a in l.b OŠ Šatek Ustvarjaine delavnice navdušile starše in otrolte v tem šolskem Iclu smo sc pedagoški delavci na OS Šalck dogovorili, da bomo popestrili in obogatili sodelovanje med nami, učenci in .siarsi. Na razredni stopnji smo v mesecu oktobru organizirali prvo popoldaasko delavnico. Pripravili smo različen naravni material, iz katerega so starci skupaj z otroki izdelcTvali domiselne in uporabne izdelke. Brez izjemno dobrega odziva siar.icv, ki so sodelovali 7.c pri zbiranju materiala, delavnice ne bi tako dobro uspele. Ob koncu smo .sc vsi prisotni posladkali s kostanjem in jabolčnim sokom ter ugotovili, da si podobnih oblik sodelovanja 5e želimo. Priložnost se je pokazala v mesecu decembru. Zopet so .se izkazali starŽi, saj so bili nekateri pripravljeni delavnice vodili, prikazali svoje spretnosti in znanja drugim. Nastale so novoletne voščilnice, 30. januarja 20Q3 '"'H'AS ZANIMIVO 13 HOROSKOP Oven od 21*3. do 20*4* PreQ vami le leden velikii r^pelosli m razburi&nr Zdrdvje bo na veliki pt&izlai^i 0el3t»s(eiai8lis%ćk(« običajno Necmsjiesnpakse ga lotile kaakakuakcm V Ijitiein boste u^ilf v^iko lepega mnspoz-d&ne^ Predvsem bosie it)o iskan govornik. Koleričen na^i vas Ëlve materialne ^ode. Veliki nakjpi nai Se malo počakajo.OtileOeni vsoàe svetle krem barve bosle še boli žareli l(Ot sicer V t^ tednu ne (zgubijaile mtl minute za nepomembne sivari Vse kar bosle počeli, bo za vas imelo veliko pomambnejâo pozicilo kol slcei Obiski v vašem domu vam ne pfinaSajo niC prijetnega. zato bodite sami veliko zdoma. Zdravniški kof/ček Dvo|ćko od 22.5 do 21.6» SreCa ^ pretim dvoíď;e druge delude, ostalipfldete re vrsio malo kasneje Nasploh boste lazgitani m imeli boste veltfto opravit 2 raznimi poslovnimi ljudmi Glede čuslev ne t» težav se pa latTko navedete na človeic. ki vas ne bo razumel Brzdajte svoj temperament.Va^ misli bodo sedaj lusedâj lam Zbeganiboste. zato velja previdnost predvsem v prometu. Sredina ledna bo povezati z veliko izgubo Le n& ćus^enem podroi^u boste n^ko uspevali Pojâvijo se vam tahko teZave z ožiljem, zato se kilub mrazu veiglbaite Rok od do 22*7. Raki, ki ste /ojeni v prvi dekadi, imate velike priložnosti za dodatni zasluZek. Tudi sicer vam pri denariu dobro kaže. Malo težav z hrbtenico vas bo opozorilo na lo, {ë sle se itsr malo zanemarili Ne bo pa nič nevarnega. Sicer pa novost v povezavi z Ifublieno osebo, ki vam bo ^eslo stedila ra vsakem ko raku .Posebej srećen m utežen dan bo sreda Na Čustvenem področju vam jo lahko H kmalu zagode pretirano ljubosumje, ki pane bo imelo već|in postedic.če ste načrtovati večio investicijo jo boste v (em isdnu lažje peljali. Lov od 23*7* do 22.S* Ogenj bo v vaJfh ofieh In v srcu. Čutiti bosle neizmerno energiio m èe lako slabi planelarnl tranziti vam je i^e bodo vzeli Deratja sicer rte boste imeli na pretek, pa boste kljub temu videti sreCni Dogovarjali se boste o veliki spremembi v vašem življenju. Câs poCtvania narave ima na vas blagodej^ učinek. Temne oset>e vam nosijo srećo Velja opozorilo, da v tem tednu ne užrvate prenoastne hrane, ker bi trpelo vale črevesje 6osie pa pri spfo^nju energije skozi amorjevo pulČK» rmeli ve-fiko veC uspeha m notranjega zadovolji Dovica od 23.3. do 22.9. Ze res, da ^date med meiannolike. a ste dovolj prizemljem, da do potankosti poznate soje ot^eineli m lastna pri&kovania. Ravno zaiadi teh vrlinsieleposebej priljubljeni Prijatelji sebodokar tepli 2 vate naklonjenost Vi pa boste znali uživali še v lako malih užitkih, ki vam jihbodonudil^vam dragi ljudje Dokažete lahko, vam delo zares nI tuje, pa čeprav se ne boste sicer počutili tako sijajno. Nekdo iz vale oko-tJce bo precenil vate namer>e. Opozorile ga. da dela sebi medvedjo uslugo in ne vam Znebtie se lahko vsiIftvca In si pridobite velik ugled Tohtnlca od 23.9* do 22.1Q* Pofni bosle nežnih vibracij In sreče. Vse, kar nosite v sebi, boste radodarno delili raokrog Prihrani te si tenček le energi[e§e za tesnejše obdobje. Tako kot v ljubezni vam bo Slo od rok pri delu m z denarnimi adevami. Še zdravo se bosle bolj počutili pa če tudi ne bo povsem tako Tentnice. ki so rojene v drugi dekadi se bodo morale za uspeh oolr potrditi Vsem pač ne bo postlano z rokicami. Veliko predstavnikov tega sončnega Tiamenja bo imeio v tem tednu možnost napredovati ati zamentati službo Le v liubeznl se obetaio nuli koraki, ki pa ludi vodijo k trajnim čusNom Škorpijon od 23.10. do 22.11. v deževnih m sneženo obarvanih dnevihse boste bolje počutili kot v sutiem vremenu. Ste pač vodni element. Tudisicer se bosle v tem tednu bot|e uieli z osebami, rojenimi v vodnem zraiïtenju V čus^en-em žtvljenju pa boste tiainejis vezi spletali z osebami, ki so roieni v ognjenihznamenjih. Tudi netínrx^ti utegnete početi, nil^r ne pretiravajte, To le čas. Vi se bosle povsem do izčrpanosti posvečali delu m vsakodnevnim ob-vea^ostrm Uspeh seveda ne bo izostal in vaš ego bo nagrajen. Se pa kar sarDo ponuia vpraianje. kako bosle v tem času urejali ljubezenski odnos. Brez Čustev se pač ne da žr^etiialo bodite modrr če vam očitajo, da jih zanemarjate Stroloc od 23.11. do 21.12. Jupiler tcv sožitju ZNQ^m sončnim znarrrenjem. ^to sov lem tednu vidni veiikf podvigi ra poslovnem področju m vlaganjih v nepremičnine Oenar bo začel pl^neh. kol da ga nikoli ni bilo. Le redki boste leden preživeli brez precejšnjih pretresov V ljubezni ne boste nalli pravega izz^. zato lahko postanete le dodatno nestrpni. V siu^ se vam obetalo spremembe,zato bodite zelo poa^mi na tete stvari, ki se dotikajo prav vas Nsleko ne boste povsem v sožitju z lastno energijo m potrebami za ^s^o kreacijo uspeha. Će pa si privolile še izieiriiubtjeno os^, bo vaše žvifenje spet prav idriično Kozorog od 22.12. do 20.1. Učinkovitost In dela^osi sta že sicer vaši spretnosti, a trenutno to ne poma^ kaj prmč. Mars nosi v va^ âvijenfa novo energijo, ki vam bo utirala nove poti in vas povzdignila do vi^v. le v ljubezenskih zadevah boste povsem realistični in nič kaj romantični. SreCa. da le 2 katek Se boste pa z vam ljubimi osetisni dobro znašli, t^oj boste našli slupen jeztk m pot do rešitev vs^ težavic, ki so se nabrale Sreča vas čaka čez leden dni, kot lože. bo četrtkov večer prnesel pravo presenečenje, ki ves bo še dolgo greto. Vodnar od 21.1. do 19.2. Zelo naporen teden je pred vami Vel^obosledelall,u&nklpo bodo bolj kot ne slabi Kar ne bodo vam verjeli, da ste utrujal m da si tudi VI zaslužite počitek. Bilo bi skorai nujno, da se postavite zase. Zberite vso potrieno moč in ob novih nalogah, ki vam jitn bodo fíoteli naložili, tokrat recite ne. Nihče vam vaše utrujenosti r>e bo bolj smer II. kot vaša ljubljena oseba Denarna nagrada pa bo zagotovo prišla v ravno pravem času. Z njo boste naredili veliko veselja sebi in svojim bii^jlm.Nekdo vam bo ponudi spravo Premislite mkoti ni prepozno Ribi od 20.2. do 20.3. Llubezen Do za vas na prvem mestu, žal pa vas bodo ne bodo povsem razumeli. Tudi če bo šlo za pomembne življenfske odločitve. se ne boste povsem strezniti Dihali, jedli In pili boste ljubezen, žal pa vam bo skoraj idiličrto občutenje uničilo delo. ki se ga t)oste morali nuino lotili. De to, ki vam sicer prinaša zasluži, f^ko postane celo vai priljubljeni tiobl. Zelo dobro se boste vnsslednjrh dneh uieli z osebami, ki so rojeni v znamen[u Raka. Komunikacija vam bo odlično tekla, izneke^ zelo nepomembnega pogovora pa se vam obeta odlična priložnost za novo kariero. Hoja in tek na smučeh Rc^gla. Sinje modn^ nebo seje tuJi danes prcliudilo povsem bru/ oblakov. Skozi vrhove ya-snc/enih snirck sc nci^no nï/si-pajo <»t)ni>rii/kirki. lekaivke amnúl skoraj neslišno drse po snegu. TiSino moti le najino globoko dihanje./aplki palic 1er kdaj pa kdaj pis vetra, kisepixii med vejami, Močnejše bilje srca ter frekvcjica utripa na Polarju r:ie opozarjata, da je napor ravno pravšnji. Lc Se nekaj ixlrivov, da pustiva ?a sabo še zadnjo strmino in y.n danes bo dovolj. V dolino tïdhajava nekoliko utrujena, vendar polna svežine in energije, s sabo pa odnaSava spomine na en lep in bogal športni popoldan. Ui>jainteknasmučeh. Vzim-skih mesccih ponujala idealno možnost za i/pcpc^lnjevanje Človekove telesne in psihiCne zmogljivosti. Krepita najbolj vitalne organske sisteme Človekovega telesa. Hkrati krepila ludi človekovo duhovno moč in razvijala nekatere značaj:^kc lastnasti. ki človeku pomagajo premagovati različne težave. Tek na smučeh je iz nordijskih de/cl preplavil ves s"vei, zadnja leta pa ima tudi pri na^ we več ljubiteljev. Ima blagi'ïdcjcn vpliv na lelo in psiho v vseh starostnih obdobjih. S primerniî načrtovanim obsegom in intenzivnostjo lahko razvijamo in v/dr/ujcmo pos;tme/niko-ve fiziološke in motorične sposobnosti ter zvišujemo biološko odpornost. Omogoča nam obnavljanje življenjske energije in dobrega počutja tudi po intenzivnih psihičnih ali íí/ičnih obremenitvah. Smučarski tek je dejavnost, ki na lahkoten način zadovolji vse tri kompi^nente zdravja- fizično, psihično in socialno. Že mnogo let velja rek: ( e boste tekli, boste zdravi, krepki in zadovoljni, blo velja tudi/a lek na smučeh, ki je po mnenju Številnih široke jvnjakw najučinkovitejši način /a dvigovanje aerobnih lunk-clonalnih .spiv;tîbnosti. Kol za vse športe potrebujemo tudi za tek na smučeh u.strezno (vprcmo - smuči, vezi, palice in čevlje, primerno obleko In seveda dovolj dobre volje. Tehnika hiije In teka na smučeh je prcprosla. Hitro sc bomo naučili smučati do te mere, da se bomo lahko nemoteno gibali po ravnini. Sprva bomo na smučeh lc hodili. Ko se bomo po nekaj slo melrih ogreli, se bomo pričeli bolj krepko odrivali z nogami in rokami. Telo bo preilo v ritmično gibanje rok, n(ïg, ramenskega obniča in trupa. V lahkotnem teku bomo zdrseli po .smučini. Ko bomo osvojili kkisično tehniko, bomo pivikasili in uživali.^ v drsalnem koraku (skating). S lekom na smučeh krťpimo srćiio/ilni sistem. Redna in pravilno načrlovana vadba krepi in razbremenjuje srce. Večja moč srčne milice omogoča, da srce 7 vsakim utripom prečrpa več krvi in tako izboljša preskrbo tkiv. Delo srca poslane bolj racionalno. Število srčnih uiripov v minuli se zmanjša. Trenirano srce lahko lako na dan prihrani od lll.OOd do 3t).iH)Il utripov. Srce treniranega ČUweka /more ludi večje obremenitve. Ob teku na smučeh univna-vamo tudi telesno le/u. Pomembno je dejstvo, da težo izgubljamo na tistih delili tele.sa, kjer jo ob običajnem hujšanju ne bi. Količina ma^Čobnega tkiva sc v telesu zniža, ob tem pa s telesnimi ležavami - dobijo krče v želodcu, močan srčni utrip, bcilečine insfiskanjevgrlu, biilečine v sklepih ali glavobol. Pogosto izpt>s{avljanje velikim odgovornostim sproža zelo močan stres» ki se lahko konča tudi s srčnim infarktom. Ravno med rekreativno gibalnem aklivnostjopH smo varni pred psihičnimi stresi urbanega i^kol-ja. Tek na smučeh nas sprošča in odvrača od misli na vsakodnevne težave. S pravilno odmerjeno obremenitvijo vplivamo na univnavanje hormonske aktivnosti organizma 1er dvigo vanje volje in mentalne energije. Ob telesni aktivnosti znižujemo napetosti in večamo spn>ščenast ter i/boljšamo razpoloženje. Pomembno se zniža možnmi nasu>pancvroiičnt«ti. zviša pa se pozornost 1er spo- pomembno okrepimo mišično maso. Tako priskrbimo tudi za lepši zunanji videz. Redna lelesna aktivnost krepi mišice in izboljša krvni pretok. Ob tem se znižu ki^ni Kak in razbremeni srce. izboljša se spk^nt> pt)Čutje, nevarnost nastanka možgaaske kapi pa se pomembno zniža. S tekom na smučeh Í/l>rjÍj.šaiiio tudi stanje tlihal. Ob intenzivnejši telesni aktivnosti krepimo dihalne mišicc in zmanjšujemo upor proti zračnemu loku. Hiter vhod in izhod zraka iz dihal je olajšan. Pomembnose poveča tudi pljučna kapacitet a. Z rednim tekom na smučeh preprečujemo tudi psihične strese. Ob današnjem dinamičnem življenju smo neprestano izposlavljen šlevilnim stre-si^m tako na delovnem m es lu, kot v prometu in doma. Samodejni živčni .sistem je zalo močno vzdražen,karse kažcvpogosti razdražljivosti, napiidalncvti. nezadovoljstvu in strahu, pogosto pa se javlja tudi depresija. Nekateri posamezniki se odzivajo sobnost pomnjenja in konccn-t racije. S smučarskim tekom razvyu» mo In krepimo »ibnini aparat. Skrčiive mišic postanejo mt^nejšc in hitrejše. V trenira-nili mišicah naredijo arterije ncv ve veje-obvoznice. Mreža kapilar postane goslejša in pretok preko mišic lx)ljši. Ker so mišice in sklepi prožnejši, je ludi manj poškodb. Ponavljanje skrčitev mišic na rokah in nogah zagi)-tavlja dober pretok preko ven in dober dotok krvi v srcc. Žile. ki o.skrl)iijejo mišice sc ob lele.sni vadbi razširijo, odprejo |>a se tudi Številne drobne kapilare, ki so v mirovanju neprehodne. 'lako se krvni obtok v mišicah, ki so aktivne, pijveča tudi do desetkrat. Izločanje mlečne kisline se zmanjša, zato pa je po naporu utrujenost manjša. Obleku nasmiiČ^eh Ulmljšamo pre.snoviK prebavo in spanje, /aradi velike aktivnosti rok in nog ter mišic telesa ostaja v prebavilih bistveno manj ki^'i,zaio je tudi želja po hrani manjša. Kdor rcdnii teče ima luijjšo prebavo in trden spanec, potrebuje pa tudi manj spanja. Redna rekreativna športna dejavnost nam omogoča, da smo sp^íčili, sproščeni in energetsko nabiti. Takšni pa lahko na delovnem mestu dosegamt^ boljše re/uhate. /dntvjc prwtaja tudi ^ri nas ekonomska kategorija. Spori, v zimski mesecih še posebej tek na smučeh, je idealno sredstvo za krepitev zdravja. S smučarskim tekom sc človek vrača k naravi in doživlja vse njene lepote, kijih vsebuje določeno krajinsko okolje. Ponovno doživimo svežino zraka okoli nas,čudwitobelino snega, neskončno iepe s snegom odete smreke, brezkončne gozdove ter lepoto gora. Ce imam(^ srečo, nam dan lahko polepša še srna. zajec ali lisica. Nenadoma sc zavemo. da smo tudi sami del te narave, le da smo.se ji Žal tako odtujili. Srečni smo lahko» da živimo na Čudovitem koščku Zemlje na južni siani Alp. Mnogi nam Ziividajo Rcf-glt>, Pohorje, Pííkljuko, Bohinj, Kranjsko Cřoro, Planico ali Logarski'» dolino. Le peldesel, sto ali kakšen kilometer več nas loči do teh lepot, ťe pa nas narava (^bilneje obdari ssnegom, jc mogoče na smučeh teči tudi v dolini. Ob Šaleški cesti, okrog jezera, v Crnosi, Laj.^ati, Šentilju ali pa morda kar na travniku pred bk^kom ali hišcx ('udcA'ito urejene proge na.s vsako leto vabijo ludivTopoLŠico. Nataknimo smuči in zdrsnimo po smučini! Nadihajmo se čistega zraka, poženimo srce in razširimo žile, Pozabimo na vsiikdanje skrbi, napolnimo sc 7 energijo za danes in jutri. Svet boptistal prijaznejši in dan lepši. Poslali bomo zdravi, krepki in zadovoljni. Velja poskusitil ■ Prlm. Janez Potes, dr. med., internist Hvala Kadar dortijeŠ, dajessebL Vsem, ki ste ob smrti Drai^ice KOTNIK, na njeno željo in željo njenih najbližjih, namesto cvetja sredstva namenili Bolnišnici Tipolšica, sc najlepše zahvaljujemo. Do danes se je zbralo SIT, ki jih bomo namenili za nakup aparaiure za zgi">dnje odkrivanje raka, KoíeíČe se bo la podhod razširil še na več inlimnih kotičkov. Tja radi zaidejo stari in mladi. Poskusiti ni greh! Saj vemo: vsaka nova oblika umetniške ustvarjalnosti v Velenju in okolici dopolnjuje mozaik vsega tistega, kar daje mestu ob Pa ki dušo. Kaj praviš, meščan? Si za iri novčiče? Si za srečo v človekovem srcu? Prav gotovo. Zato pasloj in prisluhni in ne pozabi na novčič! ■ Vis 14 TV SPORED ""^folS 30. januarja 2003 ČETRTEK, 30. Januarja PETEK, 31. januarja SLOVENIJA 1 1 SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jutro i 07.00 Dobro iuiro 09.00 Poročila i 09.00 Poročila 09.05 Male sive celice, kviz \ 09.05 1 +1 = 1, dokum. film 09.55 Zgodbe iz školjke i 09.20 Enajsta šola 10.25 Vem-veš i 09.50 Oddaja za otroke 11.15 Vrtičkaiji. 3. del : 10.05 Priskjhnimo tišini 11.45 ćtovek. ne jezi se i 10.35 Zenii 13.00 Poročila, šport, vreme i 11.05 Dosežki 13.15 Zmagovak:i Orionove ! 11.25 Prvi in drugi pesmi leta 2002 1 11.45 Odprlo dan m noč. 2/13 14.15 Svetovni izzivi i 12.15 Li;kas,2/13 14.45 Pod preproga; Zoran Kovač 1 13.00 Poročila, šport, vreme 15,55 Mostovi i 13.20 Dravsko polje. dok. odd. 16.30 Poročila, šport, vreme j 13.50 Alpe, Donava, Jadran 16.50 Enajsta^la i 14.20 Osmi dan 17.20 1 +1 =1,dolajm.ř^m i 14.55 Vsakdanjik in praznik 17.50 Dosežki i 15.55 Mostovi 18.10 Zenit 1 16.30 Poročna, šport, vreme 18.45 Risanka i 16.45 Čarobne dežele. 10/13 19.00 Danes 1 17.00 Iz popotne torbe 19.05 Vaškrai i 17.15 Bertran. dokum. nan. 19.30 TV dnevnik, šport, vreme i 17.30 Mlada sklad. Ui^kaOrešič 20.00 Tednik j 17.40 Raziskovalci national 21.00 Prvilndnigi geograpnica. 3/7 21.20 Osmi dan i 18.35 DeteljKa 22.00 Odmevi, šport, vreme i 18.45 Ris^ka 22.4S Zgodbe 0 knjigah i 19.00 Danes 23.00 City folk, ljudje evr. mest i 19.05 Vaš kraj 23.30 Spomin na razža^enie, ^ 19.30 TV dnevnik, Sport vreme dokum. oddaja I 20.00 Praksa, 16/22 00,25 Zenit \ 2045 Velika imena malega 01.00 Osmi dan ekrana; Jože Hudeček 01.30 Tednik i 22.00 Odmevi, šport, vreme 02.25 Prviindnigi i 22.45 Polnočni Wub 0245 Maor Tyler Moore. 122. dsl j 00.05 Raziskovalci national 03.10 Prodajalka oreškov. geographlca, Tajvanski film i 01.00 Velika imena malega 05.15 Evroliga v košarki: ekrana; Jože Hudeček Maccabi- Union Olimpiia, i 0Î.55 Mary Tyler Moore. 123. del posnetek ! 02.20 Sence in megla, am. čb f. SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama i 04.10 i 05,20 Avto moto šport Vsakdanjik in praznik 08.30 Mostovi Í SLOVENIJA 2 09.05 Dobro jutro i 08.00 Vremenska panorama 11.05 Tv prodaja I 08.30 Mostovi 11.20 Manin Bay. 27/38 i 09.05 Dobro juin? 12.05 Tvprodaia i 11.05 Tv prodaja 12,35 Videostrani 1 11.20 Mariin Bay. 2a'38 15.20 Tvprodaja i 12.05 Videostrani 15.50 Pomagajmo si, tv Koper i 15,50 Tv prodaja 16.20 Odkrivanie starega Egipta i 16.20 Velike vojaške zmote, 1/6 17.15 Mary Tyler Moore, 122. del i 17.10 Mary Tyler Moore. 123. del 17.45 Anin boi, kanadski film i 17.45 Ob 100. obletnici sk)v. 19.05 Vkleospotnice gledališča v Trstu 19.55 Evroliga v košarki: i 19.15 Videospotnice Maccabi - Union Olimpija, I 20.00 Skrivnost genialnosti, 2/4 prenos i 20.50 Sum^ivi pok, amer, film 21.45 6. zimski olimpijski i 22.35 Moška liga. 12. del festival evropske mladine Î 23.05 Iz slovenskih jazz klubov 22.00 Projektturandot. amer. i 00.05 Videospotnice nemSki film i 01.50 Videostrani 23.25 Vkleospotnice 08-45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.15 21.45 22. IS 23.10 23.15 00.10 Ko moja, nad. Salome, nan. Iv prodaja Grda račka, nad. Nezaželjena. natí. Newyorská policija, nad. Tv prodaja Lake Nezaželjana. nad. Crda ra^kd, ndd. Sedome. nad. 2i ur-vreme Ko boš moja, nad. 24 ur Trenja Prijatelji, nan Moške glave, ženske težave, nan. Zahodno krilo. nan. XXL premiere Privid ztočina. nai. 24 ur, ponovitev 07.10 Zenki, ris. serija 07.35 RKkiLake 08.30 Ko boSmoia, nad. 09.25 Saiome. nad. 10.15 Tvprodaia 10.45 Grda račka. nad. 11.35 Ne?a2eljena. nad 12.30 Trenja 13.40 Tv prodaja 14.10 RKkiLaka 15.00 Nezaželjena. nad 15.55 Grda račka, nad. 17.55 Saiome. nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Ko boSmoja, rfad. 19.00 24 ur 20.00 Reševanja vojaka Ryana, amer. íilm 23.00 Pazi. kamera! 23.30 XXL premiere 23.35 Treqa izmena 00.30 Zadnji tek. kanad, film 02.10 24 ur. ponovitev k An All ST S2 kanali 27 46 62 09.00 Na obisku pri.. .Anici Podlesnik k Velenia 10.00 Vaûimo k ogledu 10.05 Odprla lema: Vstop v EU, gostid;dr. Anton Bebler m dr. Jo2e Mencinger 11.05 Naj spol dneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novKe 18.15 Odkrito povei naglas. konl. oddaja. 3,TVmre2a 18.55 Naj spol dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Po zemQi okoli sonca-svet. popotnica Benka Pulko 20.55 Regionalne novice 21.00 6.olimpiiskife$fivalevr. mladine na Bledu, rep. 21.30 Naj vfža, oddaja z narod nozabav no glasbe 22.45 Vatiimo k ogledu 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videostrani 09.00 Dobrojulro, tnf razv.odd. 10.00 Vabimo kcgtedu 10.05 Naj ví2a, oddaja z na^odnozabavno glasbo 11.20 Naj spol dneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogfedu 18.10 Regionalne novH» 18.15 Miâ mai otroška oddaja 18.55 Ustvarjajamo skupaj 19.40 Naj spot dneva 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo kogfedu 20.00 Lokalni utrip Spodnje Savinjske doline 20,30 Razgledovanja 21.00 6. olimpiiski festival evr. mladine na Bledu, rep. 21.30 Odkrito rti skrito 22.15 Regkinalne novfce 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Vabimoko^ledu 23.15 Najspotdneva 23.20 Videostrani SOBOTA, 1. februarja SLOVENIJA 1 06.25 Kultuma kronika Û6.3Û Odmevi 07.00 Zmagovali Orionove pesmf leta 2002 08.00 Zgodl)e iz §kcilik£ 08.25 Biserčki iz Bisergore 08.35 Male sive celice, kviz 09.20 Enajsta ^la 10.00 Gimnazija strtih src, 4/26 10.45 PolnočnlMub 1155 Tednik 13.00 Poročila, Spori, vreme 13.30 Študentska ulica, oddaja za študente 14.00 Lukas.4/13 14.30 Komisar Rex, 4/15 15.20 lzvir(n}i 15.50 Slovenci v [tal Iji 16.30 Poročila, Iport vreme 16.45 Mumini. 13/14 17.10 Na vrtu 17,40 Ozare 17.45 Osupljiva narava, 1/6 18.15 Sbvenski magazin 18.45 Risanka 19.00 Danes 19,05 EUinmi 19.10 Utrip 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Glasbena ogriica 21.00 Avtoportret-Mitena Zupančič 21.50 Trend 22.20 Poročila, Spori, vreme 22 55 Sopranovi, 4/13 23.50 Dnevnikzamejsketv 00.15 Do ûna lutk, amer, tlim 01.45 Na vrtu 02.10 Osupljiva narava, 1/6 02.40 Svsbalprodukcijs^film 04.50 SP v smučarskih poletih, posnetek SLOVENIJA 2 08.00 Tvprodaia 08.30 Mostovi 09.00 Videostrani 10.20 Frasier. nan. 10.40 Z ognjem In mečem. 2/4 11.30 Žontan, dokum. nan 11.45 Eva in Adam, 6/16 12.10 Štaleta mladosti 13.00 Tvprodaia 13.35 SP v smučarskih poletih. prenos 15.55 SP v rokometu (M). polil nale, prenos 17.45 Mariken, belgijsklfilm 19.15 Videospotnice 20.00 Matineja, amer, fdm 21 35 2 ognjem In mečem. 4/4 22 30 Sobotna noč 00.30 Videospotnice 08.00 DoktorOto, ris. serija 08.10 Mjav, mjav. ris. serija 08 20 Obuti maček, ns. serija 08.50 Mala KíQy. ris. serija 09.00 Vrt)ia vas, ris. seriia 09.30 Moj prijateli Roki. ris ser. 09.40 Bobek in Ciril, ris serija 10.05 Malinjidol, ris. serija 10.15 Bell krt. ris. film 11.05 Mali liellkopter. ris. senia IliS Šolskakošari^arskal^a 12i0 Glavca. nan. 12.50 Preverjeno 13.45 Družinsko pravo. nan. 14.40 Močno zdravilo, nan 15.30 V najširšem primeru, nai. 16 20 Resnični sv^. dok. odd. 16.50 Goûdyearllga. Crvena zvezda ; Zagreb, prenos ko^rice 19.00 24 ur 20,00 [)enis pokora, amer, film 21.45 Jektene magnolije, am. (. 23.50 24 ur, ponovitev kanali 27 46 5S 09.00 MiS ma§, ponovitev 09.40 VaĎimo k ogledu 09.45 6. olimpijski festival evropske mladine na Bledu, repoitaža 10.15 Najspotdneva 10.20 Videostrani 1855 Vabimokogledu 19.00 Lokalni utrip Spodnje Savinjske doline 19.30 Naispotdneva 19.35 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 1149. VTV magazin 20 30 Pr Wtorjoti. zabavno glasbena oddaja 21,45 Prihod 2. ameriSkj film 23.15 Vabimokogledu 23.20 Naispotdneva 23.25 Videostrani NEDEUA, 2. februarja SLOVENIJA i 08.00 ŽIvžav 09.55 hiedeliska ma^. prenos s Polzele 11.30 Obzorjaduha 12.00 Ljudje m zemlja 13.00 Poročita šport vreme 13.15 Tistegalepegapopoidneva 13.15 hiemogoče 13,20 Človekinpol 13.30 Nedeljskooko 13.40 Kullrrarika 14.00 Motoring 14.05 Osamljeni planet 15.00 Privlačna nssprotia 15,20 Kislojabolko 15.35 Šport^nadanašniidan 15.45 Pop-oldne 16.00 Aaymondalm^o vsi radi 16,30 Poročita, šport, vreme 16.45 Tistegalepegapopoklneva sledi Glasbeni dvoboi 17,00 Omžabna kronika 17.10 Predmet poželenja 17.30 Vsakdanjik in praznik 18.35 Žrebanje kita 18,45 Risanka 19.00 Oanes 19,05 Zrcaloiedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20,00 človek, ne jezi se 21.00 Vrtičkar|i,4.del 21.35 intervju 22.30 Poročita, šport, vreme 23.05 8k) bravo. amer, him 01.20 Dnevnikzamejsketv 01.45 Svetdivjih2ívali.2/10 02.15 Manjkajoči člen, dok. odd. 03.05 Moška liga. 12. del 03.35 Policiiskapostaja, 1/12 SLOVENIJA 2 08.00 Tvprodaia 08.3Û Videostrani 09i»0 RadimamLucy. lOS.det 1D.15 Klemperer, 4/13 11,05 Plesi Kozianskega-iu2ne štajerske 11.35 Tvprodaia 12.10 $Pvalp.disciplinah.SVSL (M), prenos 13.50 SPvsmuč.poledh. prenos 16 25 Ce|e:tinďe slovenskega pokata v iešarkj (Ž), prenos 18.25 $P v rokometu (M), finale, prenos 20.00 Manikajoči člen, dok. odd. 20.50 SP v aJp. disciplinah v St. Moritzu 21,20 Frasier. 4. del 21.45 Homo turisticus 22.05 Policijskapo$taja.1/12 22.55 Resna glasba 2355 Videospotnice 08.00 DoktorOto, ris.serija 08.10 Miav! Mjav!, ris,seriia 08,20 Obuti maček. ris. serija Û8.50 Mala Kitty, ris. seriia D9.00 Vrbjavas, ris. serija Od. 30 Moj prijatelj Roki. ris .ser. 09.40 Botiek in Ciril, ris.serija 10.05 Malinjidol, ris.serija 10.15 Grol Monte Cristo. ris. I. 11.05 Mali tielikopter. ris. serija 11.25 šolska košart(arska liga 12.25 Trenja 13,40 Samo prljate^a, am. film 15.25 Umor, nan. 16,20 Madeîeli je lepo, nan. 17.10 24 ur »vreme 17.15 Ženavvsakemmestu, kar^d. fl^ 19.00 24 ur 20.00 Fulgas. amer, film 21.50 Športna scena 22.45 Goodyear liga. Gibona • Zadar, posnetek 00.40 24 ur. ponovitev 01.40 ^očni program kanali 2T 4« 02 09.00 09.40 10.30 1D.66 11.15 11.20 12.20 12.25 13.45 14.35 18.00 18.05 18,35 19,25 19.55 20.50 20.55 21.55 Miš maš. pon. Iz pon. odd. Dobro jutro 1148. VTV magazin Športni torek Iz olimpiiskih krogov Dober večer, gospod predsednik. Gost: Ma^až Čačovič (Droga d.d.) Vabimokogledu h^ai viža. oddaja z narodnozabavno giasbo, Gos^e; Ans GAMSI Iz sred. odd. Dobro jutro Videostrani Vabimokogledu 1149. VTV magazin Iz pet. odd. Dobro jutro Lokalni utripSpodnie Savinjske doline Po zemlji sonca - svet. popotnica Benka Pulko Vabimokogledu Naobisku pri...Anici Podlesnik iz Velenia Videostrani PONEDEUEK, 3. februarja SLOVENIJA 1 06.20 Eu in ml 06.25 Utrip 07.00 Dcbrciutro 09.05 Iz popotne lortae 09.20 Čarobno drevo. 10/13 09.30 Na valovih domišljije, srečanje tabornikov Sk>venlje 2002 10.05 Svetdivjihživali.2/10 10.35 Na vrtu 11.00 Tistega lepega popoldneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 15.25 Osupljiva nar3va, 1/6 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, Spori, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.05 Pepi vse ve o glasbi 17.25 Na zbirališču divjih petelinov, 4/16 17.35 Orke-kiti ubiiab. polj. odd. 18.30 Žfebanie3x3plus6 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Pod žgočim soncem, 5/8 20.50 Gospodarski izzivi 21.20 Umetni raj 22.00 Odmevi, šporL vreme 22.45 Knjiga m^ briga 23.05 Kra^estvo, 1/8 00.10 Dnevnikzamejsketv 00.30 Orke-kiti ubijalci, pon 01.25 Umemiraj 01.50 Gospodarski izzivi 02.20 Trend, oddaja o modi 02.45 Studio city SLOVENIJA 2 08.30 Sk>venci v Itatlji 09.05 Dobro ju^ 11.05 Tv prodaja 11.35 VkJeostrani 12.10 SPvalp.smuč.SVSL(Ž), prenos 13.50 Sknvnost genialnosti. 2/^ 14.40 Sobotnanoč 16.45 Videospolnice 17.30 Eva in Adam, 7/16 18.00 Jasno in glasno 19.00 Odprto pn/enstvo Slov. v namiznem tenisu, posn. iz Velenja 19.25 Vreme 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme 20.tXl Končnioa 21.05 Studio city 22.00 Velike vojaške zmote, 2/6 22.50 Brane Rončel izza odra 00.15 Vkteospoinice kanali 27 46 52 09.00 Dobre lutro, informativno razvedrilna oddaja 10.00 V^imokogledu 10.05 1149, VTV magazin, regionalni inf. pn^g. 10.35 Naispotdr«va 14.00 Vkieostrani 18.05 Vabimokogledu 16.10 Replonalr« novce 18.15 PrVitoijoti, zabavno glast^ena oddaja 19.30 Vkieostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Župan z vami. kontaktna oddaja, Gost: Srečko Meh. župan MO Velenje 21.00 Repionalne novce 21.05 Košarita, posnetek tekme KK Split :KK Pivovarna Laâko 22.35 ízodd^eDobn] jutro 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Najspotdneva 23.35 Vkieostrani TOREK, 4. februarja SLOVENIJA i 06.25 Kuliuma kronika 06.30 Odmevi 07.00 Dobfoiutro 09.05 Radovedni Taček 09.20 Pepi vse ve o igralstvu 09.35 fliper in Lopaka, 16/26 10J!I5 študentska ulica 10.35 Ori€-kitiubljak^i. poljudnoznan oddaja 11,30 Dbzorjadulia 12.00 Pod žgočim soncem, 5/8 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 lzvir(n}i 13.45 Liudje in zemlja 14.40 Polnočr)i klub 15.55 Potepanja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Siserčki iz Bisergore 16.55 Risanka 17.00 Sprehodi v naravo 17.20 Kniiga mene brisa 17.45 ZanaSegosieiztujine. 1/5 18.15 Duhovniuirip 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaèkrai 19.30 TV dnevnik špoa vreme 20.00 Igra z ravnotežjem, portret Majne SevnB< 2Û.55 Aktualno 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport 22.45 Življenieobmonu,am.f. 23.45 Jakobovo poštenje. nizoz. drama 00.35 Dnevnik zamejske tv 01.00 Zanašegosteiztuiina 1/5 01.30 Duhovnr utrip 01.50 igra z ravnotežjem, portât Maine Sevník, pon. SLOVENIJA 2 0830 Dober dan, Koroška 09.05 Dotjro jutro 11,05 Tv prodaja 11.35 Mariin Bay, 29/38 12 20 VideosUani 14.10 Tv prodaja 14.40 Studiocity 15.40 Končnica 16,45 Videospotnice 17.30 Mary Tyler Moore. 124. del 18.00 iz naših krajev 18.15 Primo rslu mozaik 18.45 Primorska kronika 19.00 SP v alpskih disciplinah v SI. Moritzu 19.30 Tv doevnik, šport, vrame 20.00 Narobe svet. ang. film 22.35 Solřenicin-vrnitev domov, dokum. oddaja 23.35 Videostrani 08.45 Ko boš moja, nad i 08.45 09.40 Saiome. nan. i 09.40 10.30 Tv prodaia j 10.30 11.00 Grda račka, nad i 11.00 11.50 Nezaželjena, nad. \ 1150 12.45 športna scena \ 12.45 13.40 Tv prodaja i 13.40 14.10 RKki Lake 1 14.10 15.00 Nezdželjena. nad. j 15.00 15.55 Grda račka. nad. i 15.55 15.55 Salome, nad. i 16.15 17.55 24 ur-vreme j 17.55 18.00 Ko boš tDoja. nad. i 18,00 19.00 24 ur 1 19.00 20.00 Sedma nebesa, nan. i 20,00 20.55 Urgenca, nart. i 21.00 21.50 Knvl za liu bežen, nad. j 22>40 22.45 XXL Premiere j 22.45 22.50 Privid zločina, nan. 1 23.35 23.40 24 ur, ponovitev I 00.35 00.30 Nočni program Koboémo^a. nad. Salome, nad. Tv prodaja Grda račka, nad. Nezaželjena. nad. Sedma nebesa Tv prodaja RIcki Lake Nezažeijena, nad Grda račka, nad. Salome, nad. 24 ur-vreme KoboSmoja, nad. 24 ur Preverjeno Razbita družina, am. film YXL Premiere, nan. Privid zločina, nan. 24 ur. ponovitev Močni program kanali 27 52 09.00 Županzvami.pon. oddaje, Gosr Srečko Meh. župan MD Velenje 10.00 Vabimokogledu 10.(^ Košarica, posn. tekriB KK Split :KK Pivovarna LaSko 11.35 Naispotdneva 14.00 Videostrani 18.55 Vabimokogledu 19.00 UrSariie, ponovitev 19.30 Naispotdneva 19.35 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 liso.VTVmagazia r^ionalnl-inf. prog. 20.20 Športni torek, športna infonnativnaocMdia 20.40 Iz olimpijskih krogov 20.45 Odprto pn/erfstvo Slovenije v namiznem tenisu, rep. iz Velenja 21.30 Viva luristrca. ponovitev 22.00 Do kumemama oddaja 22.30 Vabimokogledu 22 35 Naispotdneva 22.40 Videostrani SREDA, 5. februarja SLOVENIJA 1 07.00 Dobro iutro 09.00 Poročna 09.05 Biserčki h Bfsergore 09.10 Risanka 09.15 Gidi raček Tine. 14/26 09.40 Sprehodi v naravo 10.00 Knilga mene briga 10.25 Oddaja za otroke 10.40 Radio aktivnost. 1/26 11.05 Za naše goste iz tuiine 11.35 Duhovniutrip 11.55 Sbvenski magazin 12.20 Homo turisticus 13.00 Poročila, Ipori. vreme 13.15 Trend, oddaja o modi 13.40 Umetni rai 14.C& Igra z ravnotežiem. portret 14.55 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 PodWobukom 17.50 Volja naide pot 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 VaSkraj 19,30 Dnevnik. Sport, vreme 20.00 Čma mačka, beli maček. t. 22.15 Odmevi, šport vreme 23.05 Terminal 00.05 Dnevnikzamejsketv 01.25 MarvT^rMoore,126.del 01.55 Državljanka Ruth, am. film 05.00 šport SLOVENIJA 2 08.30 Potepanja 09.05 Dobro jutro 11.35 Mariin Bay, 30/38 12.20 Vkieostrani 15.40 Tv prodaja 16.10 Sk^venslu ljudslo plesi 16.45 Videospotnice 17.30 Mary T^lerMoore, 126. del 18.00 Iz naših krajev 16.15 D živalih m ljudeh 1B.45 Primorska kronika 19.00 SPvalp.disciplinahvSt. Moritzu 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme 20.50 Naméljerí bolnik posnetek 22.45 Pravrňci, franc, film 00.20 Vkleospotnice 08.45 Ko boš moja. nad. 09.40 Sak)me. nad. 11.00 Grda račka, nad. 11.50 Neza^eljena. nad. 12.45 Preverjeno 13.40 Tv prodaja 14.10 Reki Lake 15.00 Neza^eljena. nad. 15.55 Grda račka, nad. 16.55 Salome, nad. 18.00 Ko boš moja. nad 19.00 24 ur 20.00 Grenko maščevanje, am. f. 21.40 Trafika. 1. de! komedije 22.10 Newyorská policija, nan. 23.05 XXLPremioere 23.10 Privk) zločina 00.05 24 ur. ponovitev 01.05 Nočniprogram icanall «T 4« 52 09.00 Dobro jutro, informativno • razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Odprto pn/enstvo Stovenije v namiznem tenisu, reportaža iz Velenja 10.50 Naispotdneva 14.00 Vkieostrani 18.05 Vabimo koledu 18.10 Regionalne novice 18.15 V mojem koSku je pa mavrica, otroška oddaia. ITVmreia 18.55 Najspotdneva 19.00 1150. VTV magazin, pon. 19.20 Športnltorek 19.40 Iz olimpijskih krogov 19.45 VkJeostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 POPCORN, kontaktna glasbena oddaja 21.15 Regionalne nov tce 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema. 3. TV mreža 22.20 Iz oddaje Dobro iutro 23.25 Vabimokogledu 23.KI Naispotdr^va 23.35 VUeostranI 30. januarja 2003 MODROBÍLÁ KRONIKA 15 Smarcan In Soštanjcan kradia in prodajala bencin Bencinska črpalka v domači garaži SLOVENJ (iRADhX - P»lruljđ Policijske p<»stđje Slovenj (im-d«c j« prejšnjo ned«(jo. 19. januarja, po niikJJucju, koje usfíivila v«/nik;i cKsebnef^ avtonii)l)tl2t, prišla nn stol <ívenia sloríkeiiu kaznivih dejanj, enemu z ot>moliclje opravili hl^ni preiskavi in zasegli okoli 2.0(H) litnw dizelskega goriva D-2 ter več predmetov, ki izvirajo iz drugih kaznivih dejanj na i^kodo različnih oškodovancev (orodje, gradbeni material, avtcimobilske gume, otrt'ïSke igraće, plinski žar, vrtne stole, peči na petrolej, okenska krila, sesalec, več okrasnih vrtnih kipcev, bct{>nski vodnjak, vibracijski delovnistroj, otroško kolo...). Pri tjvnutno identificiranih predmetih gre za serijo najmanj petdesetih kaznivih dejanj tatvin, ki tio bila prijavljena policiji. Po doslej zbranih olTvestilih sta R, M. in B. P različnim oškodovancem odlujila najmanj 5.1)00 litrov goriva, ki sta ga prodajala, saj je imel R. M. doma, v svoji garaži, urejeno domačo »l>encin-sko črpalko«. Skupna gmotna Skoda povzročena oškodovancem zna^a okoli 2 milijona tolarjev, točna Skoda pa bo mana po končani preiskavi. Odklenjen avto - lažje delo ZALEC,23. januarja-v noći na četrtek je neznanec iz odklenjenega ťňcbncga avtomobila, parkiranega v Ulici Florjana Polili-na v /alcu, odtujil dva zvočnika, zadnjo polico in avtoradio. Lasl-nicit M. P je a^kodoval za vsaj 50.000 tolarjev. Zamikala ga je denarnica ZALBC, 22. Januarja - Vlomilce se prejj>njo sredo ni mogel upreti dcnarnici, ki jo je opazil v avtomobilu, parkiranem na Sprajčevi cesti. Razbil je steklo na renauh cilu, stegnil roko in imel jo je. Lastnik. Y D., je ostal brez denarja in brez dokumentov. Kaj pa samozasčita? praktično ne mine dan, da v policijskih poročilih, ki jih prejemamo, ne bi brali o vlomih v vozila, stanovanja in druge objekte. Pa kdaj pomislimo na to, da včasih storilcem s svojo nepazljivi)st-jo precej olajšamo delo? /aklepu Ve* lenjčana Matjaža Volka. Ustrelil n^j bi j^a Nenad Mi* rovic \i Celja, kije še vedno na begu. K umoru naj bi nape(|ul 25'letni Gregor Dri* tovSek iz Topoišice, ki n^j bi bil Volku dolžan 12 tisoč evrov in 420 tisoč tolarjev. BritovSkii so v pripor odpel* jali 27. marai hini, ta teden, koje večina pričakovala raz« sodbo zoper f\jega, pa je na celjskem sodišču prišlo do preobrata, ki je postopek si> jer\ja vrnilo na začetek. Tik pred koncem sojenja Britovšku, brezposelnemu avlokleparju, kise je preživljal tudi kot slačifanl> so namreč zaradi ugotovljenega neskladja zakona o kazenskem pi>slopku z Ustavo RS proces vrnili na začetek. Glavno «obravnavo sedaj vodi sodnik Miran Jvorili o Bri-tov^kovi krivdi- ObUvžnica zoper Brilovška je sicer pravnomočna. vendar je ludi obdolženec I0 listino označil za plagiai policijske ovadbe ... Sojenje se bo nadaljevalo z zaslišanjem prič. GD Gost GOSTd.0.0. VELENJE, Kersnikova cesta 11,3320 VELENJE PONOVNO OBJAVUA JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO GOSTINSKIH LOKALOV 1. Bistro Arkada, Kidričeva 57, Velenje; (povrSlna: zgradba cca. 150 m2, letni vr\ 50 m2); paro. št. 1831 v. št 327, 1629/4 in 1829/5 vpisane v vi. št. 3086 k.o. Velenje Kapaciteta lokala je 60 sedežev + 40 sedežev na le^em vrtu. Objekt se prodaja skupaj 2 opremo. Pogoji odkupa In splošne Intermaclje: Nepremičnine In pogoji odprodaje so podrobno obdelani v razpisni dokumentaciji, ki fo lahko Interesenti dvignejo po plačilu kupnine 10.000 SIT m ĐOV na transakcijski račun družbe GOST d.0.0. Velenje, odprt pri NLB Ljubljana divizlla Velenje, številka 02426-0018747724. Razpisna dokumentacija je na razpolago na sedežu družbe. Razpisni pogoji so naslednji: a) Ponudnik je l^ko pravna ali fizična oseba b) Nepremičnina in oprema so naprodaj po sistemu "videno-kupljeno". C] Od ponudnika se pričakuje, da bo skupaj z objektom In opremo prevzel zaposiene v enoti. d) Pisna ponudba mora vsebovati: predmet ponudbe, ponudbeno ceno, način in rak plačila, plačilne pogoje, število prevzetiti delavcev, podatke o ponudniku z davčno številko. Ponudba mora veljati do 31,3.2003< e) Ponudnik mora ponudbi priložiti • bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 10 % ponudbene vrednosti, izdane od prvovrstne banke z veljavnostjo 31.3.2003, ki jo prodajalec unovči v primeru, da ponudnik ne bi sklenil pogodbe po ponudbenih pogojih. Ponudnik pa lahko za resnost ponudbe položi tudi varščino v enalu višini, ki se izbranemu ponudniku vračuna v kupnino in se ne obrestuje, ostalim ponudnikom pa se t)rez obresti vrne po končanem izboru - Izpisek Iz Sodnega registra. Id ni starejši od 30 dni za pravne osebe ali potnjilo o državljanstvu za tlzične osebe • potrdilu o nebiokiranju računa v zadnjih šestih mesecih za pravne osebe f) Pisne ponudbe z dokazili je potrebno poslati do 12.2.2003 do 12. ure na naslov GOST d.0.0. Velenje, Kersnikova cesta 11, 3320 VELENJE pod oznako 'Javni razpis za prodajo gostinskega lokala • ne odpiraj". g) Pisne ponudbe bo pregledala komisija in vse pos^eznlke o Izbiri ot)vestjla v 15 dneh po Končanem Izboru. Prednost bo Imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno In zaposlil več delavcev. h) Izbrani ponudnik mora v 8 dneii od obvestila, da je izbran, skleniti kupoprodajno pogodbo. i) Davek na promet nepremičnin, oziroma DDV za opremo, in vse stmške s prenosom lastništva plača kupec. j] Kupljene nepremičnine botio kupcu izračene v last in posest po plačilu celotne kupnine, k) Sočasno s podpisom kupoprodajne pogodbe za nepremičnine In opremo podpiše kupec tudi Dogovor o prevzemu zaposlenih. I) Pradajalec si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe z nober»im ponudnikom, m) Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe aH ne plača celotne kupnine v pogodbenem raku se šteje, da je odstopil od nakupa, pogodba pa se šteje za razvezano. V tem primeru se mu varščina ne vrne. n) Dodatne Informacije o prodaji nepremičnin lahko dobite na telefon 03/89-83-150 ter se dogovorite za ogled. GOST d.0.0. Velenje gorenjei PortzonsAo IZ 3320 V&tenjQ Tel.: 03/d9Q 5142 Fax: 03/898 51 16 ODKUPUJEMO HLODOVINO BUKEV VSEH KAKOVOSTNIH RAZREDOV Vse dodatne informacije so vam na voljo na telefonski številki 03/898 53 30 aH 031/231 862 (g.Bačovnik) d.0.0. Podjetje za izobraževanje RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC - PRODAJALEC PREKVALIFIKACIJA - EKONOMSKI TEHNIK DIfERENCiALNI PROGRAM (pO koniani Injoski Soli), PREKVAUFIKACUA PRIČETEK BO 6. MARCA 2003 OB 16. URI v POSLOVNI STAVBI INQRAD, Lava 7, Celje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.0.0. Ceije -KOMERCIALIST (vi. stopnja) Informativna dneva bosia v petek 14. fsbruaria 2Q03 17. url In v soboto 15. februar|a 20D3 ob 9. uri VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE - UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE (VIL stopnja) Vpis v 3. l^lk (za diplomante I. stopnje po prog rančih sprejetih pred 1.1. 1994). Informativni dan bo v torak, 18. februarja 2D03 ob 16.urí. Predavanja In [zf^ Mo organizirani v prostorih ABUURE v CEUU. PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 426-55-30 In 03/ 428-55-32 16 SPORT IN REKREACIJA '^H'JS 30. januarja 2003 m Rudar Premagali lagreb Oit pHk» do tork;i so bili oh rmtrjii - v Medulin mi Hrvaškem rudi niju^mťtaši Rudarfa. Ihîncr hrane Oblitk ki je /a sv\> joga p(>mi>!:nika izbral Dragana Rajkijvića, dasedanjega Iruneria RuJarjťvih kiidciw, jih je zelo namučiJ.siij Si>prvi ircning imeli žc v pcick po prihodu. Odigrali so ludi prvi ickmi v icm pripravljal ncn^ iWí^hju, ohc s hrvaškima prvoIigiA:ma- V nedeljo so z zadetkom Mujanoviiav 20. minuti premagijli Zagreb. V lorek pivd odhodom domov je prvo moSlvo igraJoza riajboljj^enajsicricod-balije(0:2), drugo pa z drugo pt> Slavo legH kluba ( 1:4). snit> imeli dohře motnosti /ii vadho, in to od igralnih o/iruma vadbenih p(»vršin. hotel» do hrane, l;tko da so fantje resnično lahko mtxiili le na Na tekmah ni hil v ospredju izid. ho]j meje zanimalo, kako so igralci v tem obdobja tekii^ko pripravljeni in jiploh. kako odgovorno bodo igrali. " je bil zadovoljen trener. Do konc« ledna bodo "rudarji" spet trenirali dvakrat na dan. V nedeljo naj bi odigrali prijateljsko tekmo z drugoligaikim ma^tvom Dravo, v ponedeljek pa se bodo za nekaj dni spel vrnili v Medulin. Na pripravah je bilo 25 igralcev, na drugi del pa jih bo odSlo nekaj manj. ■ vos NK Ere Šmartno Jarc zadovoljen Nr»Uomt;ta$i Ere so v sobota sklenili pni del priprav; kije bil namenjen t1/iéni {»ripravi. V ponedeljek seje moštva pre.seliti na otok Pau na Hrvaškem, kjer bo v ospredju del» z/(>^o in uigravanje, cKli^rali pa IkkIo tudi dve tekmi. lekcm, ki bodo pomembne za uigravanje ekipe. V soboto so se enkrat gostovali na laboru v Mariboru in premagali drugo-Uganko moStvo JťlezniCarja / 1 : 1). Trener Borut .fare je takole ^>cenii prvi del priprav: »/a prvo fazo priprav jc bil (o dober na- stop. Tekaj^ko smo f.c 70-od-siotno pripravljeni. Odslej bomo glavno pozornost namenjena i^o^ in III trosi L Na lej Ick-mi so manjkali Alibabii, Javorník. Knvaćić in Prednik, ki so bi-li la?je bolani in nlsmt) tvegali, da bi se stanje pcvslabsalo. Te^av z p<5íkixlbami sedaj ni, kar je zelo razveseljivo." Klub je Simona Koruna posodil drugoligaSu Dravinji, Dragana Vasiča pa tretjeliga^u Vranskemu.. Na Pagu bodo do julri ■ J. Goričnik OK Šoštanj - Topolšica Boleč poraz Odbojkarjl Šoi^tanjii - To-polšiee so v si»bota pred pri« bližilo KNI^I^dalci /opravili redno priložnost, da se z zma^o nad ekip«» Bleda in tremi toCksi-mi pov/pnejo s sedme^^a mesta na šesto in utrdijo obstanek v t. DOL Vendar pa prika/.ana iisra ni zadostovala, da !>! štrli odpor ImrlKiiih gostov. Ti so že na zaCeiku pt^kazali, da se v Šoštanj niso prISli na iz-lel in so z zanesljivimi servisi in hitro igro na mre^i vseskozi na-rekíwali tempo in nadzorovali igro. Brez večjih le^av jio osvo- jili Iri nize in odnesli domov zasluzeno zmago. V naslednjem krogu bodo od-bojkarji Šoštanja - Topolšice gosujvali v Mariboru pri isloi-menski ekipi. Sastanj'-'r<>polšica : Bled 0:3 (-17,-15,-19) OK ŠoSianj - TopolSiea; Naj-dič. f IriberSek. Lcjo. Scvčnikar, Du plitak. Mill alinee, KugovniC. D. Sevt^nikar, Pomer, Sovinek, Djordjeviě, Vineić, trener Po/d-niak. 107,8 MHz. C ■ŽTifl na isti. Rai •i; Radio Velenje s) 4. MEDNARODNO ODPRTO PRVENSTVO SLOVEN IJE V NAMIZNEM TENISU 4^SL0V£NIAN0PENCHAMR0NSHiP V9l9nj0. 31,01. - 02. 02. 2003 Okvirni umik 4. tonrsu-Velenja, PgtttlL 31.1. Od.OO-21.00 09.0) 17.00 v.v> Nodslja^^ 09.00 12.90 mednarodnega odprtega prvenstva Sioveni|e v natruznetn Rdei^ dvorana od 31.ianuT^s do 2.februarje 2003 Predtakmovanje po skupinah v kst^goriji 61anic. fianov in m^jSih Članic Član^ do 21 tet {tJ-21 ) Tekmovanie finalnih skupin posamezno • iManic, Sanov in mlajših članic 1er Članov do 21 ^ {U-21 ) Otvortt^v prvenstvs • odpri ge bo predsednik častnega organiz. odbora in župan mestne obč. Vrenje Srečico Meh Tekmovanie dvoiic (članice« Členi) Zaključni dvoboji v posameznih korrkurenceti • članice. Členi, dvojice. mia|Še članice ter členijo 21 lat (U-21) Finala posamezno in proglasitev zmagovalcev - članice, fianp, dvojice ift mlaiše Članice ter členi do 21 îet (tl*21) 4. mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu v Velenju • •••«••«••••••••••«••••••••♦•«•v« »v« vv« Iz devetnajstih držav Velenjski namiznoteniSki de-lavciskupaj s ŠR/ RdeOa dvorana in Namiznoicniško /ve/o S)ovcnije pripravljajo Seslo veliko namiznoleniško tekmovanje v Velenju. Po dveh mednarodnih odprùh prvenstvih Velenja, bo lo v Velenju {orej 7.c čelrlo mednarodno odprl o prvenstvo Slovenije, Tekmovanje se bo s kvaliťikaeijami /aOelojuiri. v pelek, nadaljevalo se bo v soboto, ko bo ob 17. tiri slovesna otvoritev prvenstva, v nedeljo, 2. februarja, dopoldan pa bodo na sporedu finalni dv{')boji v vseh konkurencah. Letošnje prvenstvih bo dc okoli 150 igrakxiv iz lU držav (Walk's, Ni/o/em,ska, Belgija, Be-lorusija. Avstrija. 1 irva^ka, J u-goslavija, Nemčija, Slovn.^kii, i^panija, Franeija, Poljska, Danska.(iriija, Italija, Rusija. 1/rael, Sviea in Slovenija), lekmovalci in tekmovalke se bodo pomerili v posamični konkurenci in v konkurenci p;i- rov v absolutni kategoriji in v kategoriji do 2J let. Med najbolj zanimivimi Ickm^walci btv do prav gotovo najvišje rangirani igralci na svetovni jakcxsl- ii. , " -- Nastopiti bodo tući trije člani prve ekipe domačega NTH Veg-rad Tempoe (od leve njihova trer^erka Andreja Ojsteršek Urh, Jure SiatinŠek, Nenad BojaniČ fn Damijan Vodušek) ni leslviei: Danec AJlan Beni-sen (56), Rus Maksim C'hmyrev (64) in jo tega tekmovanja pa je direktorica velenjskega gradbenega podjetja Vegrad Hilda 'Ibv.^ak. ■ DK RK Gorenje Na pripravah v BiH Se dobrih štlrinujst dni in r<>« komťta*>í Siol hiKio nadaljevali hoj /a tiKk^i in čim iivrslilev. Moštvo Gorenja, kije [tni det končalo mi četrtem mestu, bo v prvi tekmi tl5. Te* bniarja) gostile» Trehnjv. Kot poudarja trener Ivan Vajdl moraju bití /a to teknto k mači M> nastopili brez Sirka, pa tudi Bedckíwič je večji del tekme .sedel na klopi. Omenjeni igralec je v jesenskem delu odigral le pi^lčas ene izmed tekem in zaradi dolgotrajnega okrevanja po besedah trenerja njegova trenutna pripravljenasi Se ni na ravni drugih igralcev. Včeraj so Vclenjčani (îdpolo-vali v BiH, v mesto LjuboSki, kjer imajo najboljše moštvo v tej državi. Tam bodo odigrali tudi nekaj tekem, domov pa se bodo vrniîivncdeljo. Na.slednjí teden bodo odigrali dve tekmi: vsredobodo v go-stehtekmo s('eljem Pivovarno LaSko (v Rdeči dvorani je Gorenje zmagalo), v petek pa z Crrosupljem (L B liga ) v Rdeči dvorani. Zadnjim teden pred nadaljevanjem prvensiva,v sredo, 12. februarja, pa se bodo v osmini slovenskega pokala pomerili s Črnomljem, prav tako članom I. B lige. ■ vos Namizni tenis ' ••••é « • ' Šolsko prvenstvo Nam i/note niš k i kluhTem|>o Velenje je skupaj s Sp<»rt m» zvezo Velenje uspešno l/^edel me* dohčinsko prvenstvo «»snovnih $ol v nami/nem tenisu. Tekmovanja v velenjski Rdeči dvoruni seje v četrtek. 2.Vjjtmiiirja, udeležilo 75 učenk in učencev osmih «»snovnih šol i/ Veleivjsi, Sostiinja in Smartnega ob Paki. Med i2čcnkami rojenimi leta 1990 in mlajSimi je zmagala Mojca Podgoršek (OŠ Karla Destovnika Kajuha SoStanj), drugo mesto je íxsvnjila Tina Za-cirkovnik (OS Bratov Lelonja Šmartno ob Paki). tretje mesto pa sta si ra/delili Katja Podgoršek (OS Karia Destovndca Kajuha Si^ianj). Šoštanj) in Nina Pušnik (OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki). Med učenkami 7. in 8. razreda je bila najboljša Ivana Zera (OŠ (Histava Siliha Velenje), druga je bila Martina Sluga (OŠ Livada Velenje), tretji pa sta bili učenki OS Anton Aškerc Velenje Ma- ja Nikolič in Anteja I luljev. V konkurenci učencev 5. In 6. ruz-redov je zjnagal Dejan Lamešič (OŠ Miha Pintarja Toleda Velenje), drugo mesto je osvojil Benjamin Klaužar (OŠ Aniona ASkerca), tretje mesto pa sta si razdelila Almedin Muharemo-vič (OŠ Gorica Velenje) in Blaž RogeLšek (OŠ Karla EX-slcwni-ka Kajuha Šoštanj). Med učenci 7. in S.razredwjebil najboljši Miha Kljajič (OŠ Šakk), drugi je bil Andrej Boškič (OŠ Antona Aškerca), tretja pa sta bila NIk Omladič (OŠ Bratov Lelonja) in Dejan Dragoljevič (OŠ Anton A.škcrea). V ekipni konkurenci je zmagala osnovna šola OŠ Gustava Šiliha Velenje, druga je bila mnovna Šola Livada Velenje, tretja pa osnovna šola Aniona Aškerca iz Velenja. Najboljša ekipa 1er prvi in drugi v kiiieg(^riji 7. in 8. razredov so se uvn>Tili načelrtlmalno področno tekmovanje. ■ DK Atletsfie novice Le tri cm od rekorda V petek je hii v Celju dvo* ranski alletski milinu, kjer so uspešno nastopali ludi mladi velenjski atleti. Med mlajšimi mladinci jc v te-kti na m ovire zmagal Go-razd Křivánek s časom 8.4íí prvi, v skoku s palico pa je bil drugi (s 380 cm). V skoku s pa-lia^ je bil s 390 cm Ado Ahme-tovič prvi na fiO m pa drugi. David Oštir je bi s časom 7.76 šesti. Med pionirkami je s 562. cm zmagala Nina Kokot in je le /a 3 cm z^cšila nov državni rekord v skoku v daljino, vse tek-micc jc premagala Judi v teku na 60 m z ovirami, čas 9.24. Prav tako na 60 ni z ovirami je bila Tanja Strniša s Časom in.ni čelrla. V teku na fií) m je bila Živa Ko^eljnlk z zelo dobrim re/uliatom 8.13, kar je tudi njen osebni rekord, prva. Med mlajšimi pionirkami je bila Klara Donk(ï s Časom B.79 na 60 m prva. Na 60 m / ovirami je bila s časom 10.66 Al-ja Cigale šesta. Med pionirkami je bila Urška Kralj z novim osebnim rekordoni (290 cm) prva v skoku s palico. Ibma^ Kok pa }c bil s 330 cm drugi. Oba trenerja Boris Šalamon in Stane Škoberne sta bila z do.sezenimi rezultati zadovoljna in pričakujeta, da bodo njuni atleti tudi v prihajajoči sezoni dosegli dobre rezultate. m V. P. Kegljanje Celjanom uspevalo VII. kn»)>u II. v/hodne lige so Šoštanjčiini srečanje na do« mačem kegljišču i/guhili. To* krat so v hoju va četrto niest(» priku/itli eno najslabših iger Igralcem Pivovarne Laško je uspevalo vse, podirali so keglje kot /a Šalo, holjši pa so liili tudi pri čiščenju. Znta^a s 7:1 {3153:3<)41>)je /aslu/ena odšla v Celje. Šoštanj: Glavič 477 (0), Ha-sičič .'^36 (0), Arnuš513 (1), Kri^ovnik499(0),L. Fldej 515 (0), Petrovič509 (0). Kljub pora/u šoštanjski kegl-jači ostajajo na petem me.stu z 9. točkami. V prcdtekmi deklet so na steze stopili člani druge ekipe. Vodeča ekipa v medobčinski ligi ni iincia te/kega dela s celjsko ekipo Komcela. Domačini so zmagali s7:1 (3031: 2844). Šoštanj IL: L Žnidar 472 (1), Matič 499(1), Nwak 525 (1). Alck-sič 485 (0), Sečki ,^56 (I), Banima 494(1). S to /mago so sc ŠoStanjčani utrdili na vrhu razpredelnice. Zmagoviti pohod nadaljujejo tudi dekleta. V 6. krogu so na domačih stezah gostile ekipo Komceia Celjankc nisi^ bile dorasle soštanjčankiim in so zasluzeno izgubile s 7 : I (2837 : 2770). Šoštanj: Krajne 21.3, Pokleká 219(0),Kri?an479(1), Borov-nik 479(1),Lcsmk48l(l),Prc-log 461(1), Lo/ič 505(1). Na vrhu razpredelnice so Šoštanjčankc skupaj z Impo-lom. V soboto in nedeljo čaka fante »turbo kolo«. Vsobotose bodo v Mariboru pomerili z ekipo Konstruktorja [i.,vnedeljo pa na domačih stezah go.stijo ekipo Kograda. Srečanje bo ob 9.30 uri. Druga ekipa med tednom gostuje v C elju pri ekipi I/lelnika. medtem ko dekleta igrajo na gostovanju pri Fu/inarju. 30. januarja 2003 «ffiČAS SPORT IN REKREACIJA 17 Rekreacija v Gorenju Pestra dejavnost Na /l>t>ni Dml^tva šp4»rinu rekreaciju sa prisotni glavno |>o/.ornost namenili pre-dela v letu 2002 in spre* jeli (lelo\iii načrt /n leto 2005. Druilv(^ za sporlno rekreacijo Gorenje vključuje nad fiOOO članov, ki lahko svoje želje po a k l i v n C (TI preživljanju pros lega časa izpolnjujejo v SîcviJnih športnih in drugih sekcijah društva, se udeležujej o Številnih izobraževalnih ol>l;k in obi-skujcj(5 p<> ia.st-ni izbiri ÍC druge oblike rekreacije. Med temi so priljubljene možnosli smuCanja, kt)panja v termalnih bayenih, obiski savn ... ť*as /a rekreacijo po laiini izbiri si lahko vsak izbere sam in prav zaradi Ugodnosti se članstvo v društvu nenehno povečuje. Kol je navedel v poročilu o delu draitvav Iclu2iX)2 lajnik Mini Prui, si v oddelku za rekreacijo prizadevajo, da bi članom i>mog<>čili ceneje obiske v Se ne- katerih cenlrih, ki organizirajo tovrstno dejavnost. Prav tako je omenil, da jc od'/iv Članov dru?^tvazelopt>ziliven,saj prejemajo pohvale od številnih re-kreaiiveev, ki poznajo delo drusiva. / načinom dela stí seznanjeni študenti Fakultete za nepismenost pa v društvu odpravljajo) v sklopu organiziranih preventivno-rekreaiivnih programih (Topx'îlàica, Umag...) Leto 20í)2 je v športnem pogledu znova zaznamovala Clo-renjada. Tre ije športne igre ob koncu maja so uspdc v vseh po- šporl v Ljubljani, nekiUera podjetja pa želijo pasnemati mixJel CJtîrenjeve organiziranosti. SpcxJ-budna torej za vse, ki se v Gorenju srečujejo z rekreacijo kol poklicni ali tudi kot amaterski organizatorji, Obisk članov društva vvj^h najetih športnih objektih, kjer je organizirana redna vadba, jc zelo zadíwoljrv. Tradicionalno dobro so obiskani tečaji smučanja in deskanja, plavalno gledih, od velike udeležbe do f^ ort nega vedenja udeležencev in zglednega prizadevanja vodij ekip. Pobude organizatorjev in udeležencev so vedno dobrodošle, saj bi želeli s kakšno novostjo Še popestriti »špc^rtni dan« delavcev Gorenja. /c vrsto Ici u.spesno delujejo sckcijc za odbojko, tckastvo, niv gomet, tenis in kegljanje. Cl^ni teh sekcij imajcj možnosti ude- ležbe na f^ievilnih tekmovanjih na občinski in medobčinski ravni, tekače Gorenja pa srečujemo na maratonih tako v Shweniji kot tujini. Dobro so obiskani pla-niaski izleti, v sekcijo so povezani konjenika in ljubitelji golfa, »Prepričani smo, da homo ob pomoči članov upravnega od-bont, strokov« nih S4Klelaveev in nt/umevan-Ju Uprave renja, lahko lispťšno na-daljevali /. na^im delom.« je v poročilu poudaril dolgoletni vodja oddelka rekreacije Miro PruA. Po potrditvi poročila o delu in finančnem poročilu so prisotni sprejeli program dela za leto 2i)03, ki so ga predlagale posamezne sekcije in vodstvo društva. Društvu bo tudi v prihodnje predsedoval Dra^o Bahun. na občnem zboru pa so izvolili novega tajnika- To funkcijo bo opravljal Matej Prui. ■ H. J. Solčava Ice extreme Odprto prvenstvo v lednem plezanju Solčavska ledena kocka bo v soboto in nedeljo. 1. ter 2. februarja, znova gostila dvajset najbolj.ših tekmovalcev iz Slovenije in tujine - udeležencev odprtega prvenstva v lednem plezanju Ice extreme Solčava 2íli)3. Prveastva. ki sodi v sklop slovenskega pokala v lednem plezanju, bo organiziralo Planinsko društvo Solčava, posveča pa ga prijatelju Marku /aru. Tekmovanje bodo v soboto začeli ob 9, uri. v nedeljo oh 11. uri pa l>odo lînale težavnostne tekme. Squash Mladi Veienjcani uspesni v soihuo je bil v LJubljani prvi mladinski turnir v kto^t\ji sezoni v squashu. Udeležijo so se tudi člani Squash klul>a Velenje, peri Hrgo-ta (Velenje) 62.6 (54.U m). Nastopilo je 58 skakalcev. Mislinja - državno pnenstvo K-65. dečki do 14 let; 1. Jurij Te-pe.š 197.2 (58.5 m,.S9.5 m)> 5. Klemen /ajc (Mislinja) 183.0 (53.5 m. 59.0 m). 19. Klemen Omladič (Velenje) 157.0 (54.0 m, 56.0 m); 25- i:iga Omladič (Velenje) 143.7 (49.5 m, m), 28. Gašper Bcrlot (Velenje) 141.5 (49.5 m, 50.5 m), 36. Miha Sušnik (Ljubno) L09.Í) (47-5 m. 40.0 m), 37. Aljaž Robjiik (Ljubno) 102,0 (45.0 m, 4(UI m), Na.HtopiIo je 38 tekinovaicev. Mislinja - pokal cocfa, nordijska kombinacija, dečki do 15 let;, K/ô,lcki na 5 km: I. Janez Voglar (Mislinja), 2 Rok Mandl (Smart-no na Pohorju). 3. Žiga Urleb (Velenje), 4. Klemen Zaje, 5. Luka Čas (oba Mislinja), 6. Tadej Mestek (Triglav Kianj). Nastopilo je 23 tekmovalcev iz 7 klubov. Lokostrelstvo ••••••• I •••••• Uspešni na začetku nove sezone Mozirski lokosfrelci so uspešni tudi na začetku nove tekmovalne sezone. V soboto so se udeležili prvega letošnjega turnirja /a slovenski piiluit ki ga jeor^ani/iral lokostrelski klub Čatež. Na turnirju je sodelovalo preko 120 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Tokralsonas razveselili prav mladi tekmovalci. Med najmlaj,^imi je Tja,ša Sailor postavila nov državni rekord 429 krogov- Rezultati -1. mesto: Tja,ša Satler s 429 krogi in nov DR. .Sebastjan Ošep 521, Aleksander O.^^ep 567, Dušan Perhač 566. Ostale uvrstitve mozirskih lokostrclcev: 4, mesto - Štefan Ošep 570, Bernarda R Zemljak 550, Miran Borštner 542:3. mesto Primoi? Perhač 523 in 10. mesto Marko Satler 565. V nedeljo pa so se v Zagrebu udeležili turnirja Dušan Perhač, ki je prav tako zasedel 1. mesto s565 krogi, Bernarda 3. mesto s 545 krogi in Primož 3. mesto s 526 krogi. m D. P. Ribiška družina Mozirje Gradili bodo ribogojnico Z« pred leti so člani Ribiške družine Mozirje naslovili na tamkajši\ji občinski svet pobu* do za izgradnjo ribogojnice. Na lanski zadnji seji so mozirski .svetniki pn»jekt tudi potrdili. »Po Zakonu o ribištvu moramo vsako leto vložili v naše vode dokx'cno količino rib in ribjega zaroda. Od 4 do 5 milijonov tolarjev je na.ša družina dc*>-lej namenjala za izpolnitev za-koaskih določil. Odločili smo se, da bomo zarod vzgajali sami, na ta način prihranjen denar pa namenili za druge potrebe,« je piv jasnil razloge za izgradnjo ribogojnice gospodar mozirske ribiške družine Dušan Žunter. V teh dneh pcwpešeno pridobivajo potrebna soglasja in dovoljenja, saj naj bi gradnji^ naložbe začeli letos spomladi. Ribogojnico bodo zgradili za lastne potrebe, ZÍI vzgojo približno 6 ton lipa nov in potočnih postrvi. Ribiška družina Mozirje deluje nekaj manj kot 50 let, ima blizu 150 članov. Njihova prednostne naloge so povezane s skrbjo za čisio okolje, predvsem pa za čiste vode v revirju dru/ine, G(îspodarijo s poixíCjem Drete in reko Savinjo od Grušovelj- skega mostu do mostu v Letušu. V teh vodah prevladuje kralj sladkovodnih voda-sulec, dokaj bogat je njihov revir .Šc z lipani, potočnimi post ATOÍ, šare n- Gospodar Ribiške dtvžine Mozirje Dušan Žunter: "Naša predriostna naloga je skrb 23 čisio okoi/e in vode.« kami in kleni. Ribi.^ki dom na območju Mozirskega gaja so sicer dali v najem, a se - po zagotovilih Dušana /Cunterja - v prizadevanja upravljalcev gaja vključujejdsiva menda kar precejšen pt>sluh za reševanje teh ležav, pričakujejo, da bo onesnaženja zaradi kanalizacije vprihodnje precej manj. Zelo prav pa bi jim pri.šel tudi poklicni čuvaj vode in narave, ki bi ga linancirale vse občine v Zgornji Savinjski dolini. »Krrvo-lovaje kiir nekaj, še večjo težave pa }x>v7mča nenadzorovan in nenačrtovan ixlvoz gramoza-» Poleit že ustaljenih nalog nxtCrtujejo mozirski ribiči v pri* hodnje širitev dejavnosti. Upajo namreč, da lx»do lahko uredili Še kakšno dodatno ribogoj* nicoza p<>trel>e trga.Vcwlstvo l(v krilnih skupnosti jim.febilodos-lej naklonjeno in ob dobrem delu ne vidijo ra/Joga. da bi bilo v naslednjih letih kako drugače. ■ Tp Zaključek športnega leta v ŠD Skale - Hrastovec Plaskan, Govekova, nogometašice V solmtoso člani Športnega društva Skale -Hrastovec pregledali delo v preteklem letu in ga enoglasno potrdili kot zelo uspešnega. Posebej so pohvalili organi7j)cijo 20. vaške olimpiade in 10. srečanje preseljenih Skalčanov. Posebno pozornost so namenili organizaciji fcvalillkacij za ligo prvakinj Evrope v nogometu. Za pomi")č so se zahvalili MO Velenje. TIC Vebnje in NK Ru- dar Velenje, saj brez njih tako kvalitetne prireditve ne bi bilo možno speljali. V drugem delu so kol ponavadi razglasili najboljšega športnika, športnico in ekipo leta. Za Športnika leta so izbrali nogometaša Igoija Plaskana, športnico nagometašico PoU^ncj (îo-vek, za ekipen leta pa /cnski nogometni klub Škale- V zadnjem delu pa s<"> proslavili 20. obletnico žeaskesa no- gometnega kluba Skale. Predsednik ŽNK Skale je orisid zgodovino kluba, ki je lesno povezana z razvojem ženskega no-gometavSloveniji. Posebne pozornosti so bile deležne prve nogometašice, ki so pred 24. leti nasi*>pile na sedaj že potopljenem igrišču, na Silov§kovem travniku. Za lepo obletnico jim je zastopnik NZS Branko Gros podeli) lepoplakcio. Predsednik Športne zveze Velenje Jože Kavtičnik, pa jc pohvalil delo društva, čestital ŽNK za uspešno delo in poudaril, da so Skale za vzgled vsem društvom in klubom tudi v Sloveniji. Za konec se je predsednik SD Škaie-Ilraslovee zahvalil posebej kmetijam Franca Jana, Tašlerjevim, SoilerjeviminAr-ličevim, ki darujejo brezplačno tnivnikza izvedbo va.ške olimpiade. Najboljši m 18 OBVESCEVALEC '^jIS 30. januarja 2003 KINO VELENJE v hotelu paka If A III O V li: L C N J GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA pustolovski film Režija: Peter Jackson Vloge: Elijah Wood, Sean Austin, Billy 8oyd, lan Mckellen, Cate Blanchetl, Uv Tyler Dolžina: 179 minul Četrtek, BQ, 1., ots 17.30 Petek, ^t.l., Ob 16.00 in ob 21.3Q-gtasno prerN^anje Boboie, 1.2., Ob 19.30 Nećelia. 2.1, ob 17.00 Ponećefjek, 3.2., ob 19.30 Torek, 4.2.. ob 18.00 Sretía. 5. 2.. ob 17.00 Drugi del veličastne Tolkienove trilogije Gospodar prstanov je epska avantura iz časov, ki jih težko do> loCimo. v deželi, ki jo je pisatelj poimenoval Srednji svet. Osrednji del zgodbe pripoveduje o brezčasnem boju dcèrega proti zlu. Ob koncu prvega dela. po Gandal-fovem padcu v Khazad-dûmsko brezno in Boromirjevi smrti, se mora bratovščina ločiti. A čeprav so razdeljeni v tri ločene skupine, je vsak član braiovščine trdno odločen, da naloge ne bo opustil. Na svojih vzporednih poteh se junaki srečujejo z vojskami in prevarami, spoznavaio pa ludi starodavna čudesa in neukrotliivo moč rodov, ki jih srečujejo. Skupaj se morajo zopersiaviii strašni moči dveh ----------------------- stolpov - Orthanca v Ajzengartu, izprijenega Sarumana In Saurono-ve trdnjave globoko v Mordoriu. Drugi film iz trilogije predstavlia Se več Srednjega sveta, kot smo ga videli v prvem delu, ko je bratovščina potovala skupaj. Veliko več likov v filmu igra pomembno vlogo za samo zgodbo, poleg lega pa končno iz oči v oči srečamo Qoiuma, računalniško animiran lik, ki je ključen za dogajanje, zato ga moramo sprejeti kot enega od glavnih igralcev. Zgodba v drugem delu je še bolj dinamična in zanimiva, več je spektakularni 11 bitk in dobre računalniške animacije In efektov. Film bo na sporedu še do 9.2.1 TUXEDO akcijska komedija Režija: Kevin Donovan Vloge: Jackie Chan. Jennifer Love Hewitt Dolžina: 98 minut Četrtek. 30.1., ob 21.00 Petek. 3t 1.. ob 19.30 Sobote, 1.2., ob 23.00 Nedelja, 2.2.. ob 18.00 PoneáeHoK 3.2., ob 17.30 Varnostni agent Steen opazi cestne vragolije taksista Tanga in ga najame za prevoz bogatega vohuna Devlina, Toda Devlin pristane v bolnišnici in Tango si obleče njegov smoking in ^ozna, da v njem lahko leti, teče hitreje od avtomobila, hodi po vodi in obvlada karate. Poleg slave, ki mu jo prinese smoking pa Tango podeduje tudi Kino nagrajuje izrežite kuponiek fn ga po&ffne atf prinestte na uredništvo. Vsak teden l>omo izžrebsii tri tjubitefje filmov za brezptačen o0ed ene izmed filmskih predstav. I I Ime in priimek:_____________________ Naslov: kriminalca Banninga, ki hoče zastrupiti pitno vodo In ga mora s pomočjo agentke Del Blaine onemogočiti in rešiti svet. MOJA OBILNA GRŠKA POROKA romantična komedija Režija: Joel Zwick Vloge: Nia Vardalos, John Corbett Dolžina: 96 minut Nedellâ.2.2.,ob20.16 Tolula je pri tridesetih še vedno samska. Svoji grški družni s lem povzroča veliko skrbi, Oče jo hoče poslat' v Grčijo in p poiskali ženina» loda Toula hoče več. Zagleda se v lepega neznanca v svoii restavracij kjer dela in se odloči, da se bo spremenila. Vf^še se na računalniški tečaj, spremeni držo in čedni neznanec se zagleda v prenovljeno Toulo. Toda lepotec ni Gri( in povrhu pa je še vegeterianec. Kako ga bo sprejela njena družina? JAZ, VOHUN krimi komedii a Režija: BettyThomas Vloge: Eddie Murphy. Owen Wilson Dolžina: 98 minut Sreda 5.2., ob 20.30- premiere pred slovenskim startom Vladni vohun Alex Scott mora odkrili najsodobnejšo reaktivno letalo, ki ga ie ukradel preprodajalec orožja Arnold. S tem bi si pridobil renome in boljše vohunske pripomočke 1er očaral svojo sodelavko Rachel. Toda Alexu dodelijo nena* vadnega civilista, svetovnega boksarskega prvaka, ki se odpravlja v Budimpešto in je povabljen na Arnoldovo zabavo! Alextako dobi priložnost, da razišče Arnoldové poslovne prostore in locira letalo preden ga v roke dobijo nevarni lerorisii. MOJA OBILNA GRŠKA POROKA romantična komedlia Petek. 31. t. ob 18.00 in ob 20.30 Sobota, 1.2., ob 20.00 Nedeija, 2.2., ob 18.00 TUXEDO akcijska komedija Petek, 31. t, ob 22.30 Sobota, 1.2., ob 18.00 fn ob 22.00 Nedeija, 2.2., ob 20.00 POŠASTI IZ OMARE animirani, komedija Nedelja, 2.2., ob 16.00 (Otroška matineja) Filmski ciklus LAJF PO LIFFE-u: MOJA OBILNA GRŠKA POROKA romantična komedtia Ponedeilek, 3.2., ob 19.00 Torek, 4.2., ob 19.00 Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT oiroške matineje 400 SIT Informacije in pred prodaia vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo In dalje. Ni rezervacij vstopnici Izžrebali smo: Janja Burkelc, Tomšičeva 10 a, Velenje; Alojz Kalíšek, Mali Vrh 14 a» Šmarbio ob PaU; Katja Župevc, Gaberte Sošianj. Praii nadmr za aspešno reklaino! Nagradna križanka "Avtošola Brigita" AVTOSOLA ELBOR JALO BPIGITA HBPWST. VCNiAV feXAUJAH P^MJOCi OVOKRk L£C,K3 SESA KRI «MOl. r«UDlS££ V cerpTU RM8K0 IhCZA AEKO OGRKSH PROSTOR ZA2MN0 Oe STAJI FRlWCOS. PISATEU- pims L SKbSDAT. (ALeiNONI) O Cesla Lole Riba;j^liinj {Kajithov doin) MUSUhUN Avtoéola Brigita Cesta Lole Ribaria 2 (Kajuhov dom) Šoštanj GSM: 041/341-634, 041/341-633 Uradne ure: pon.-pet, 14.h- 16.h, čet. in sob. zaprto • Tečap CPP za kategorije A, 6, H • Pouievanje vožn|e za kategorijo B na vozilih Opel Corsa 5DI (klimatizirana vozila!) • Tečaii CPP mesečno ali termini po želi ah posameznikovi Rešitev križanke, opremiiene z Vašim nasiovom, pošljite najkasneie do 10.2.2003 na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2/a, 332Q Velenje. Izžrebali bomo tri nagrade, in sicer: 3,2 in 1 ura vožnie v Avtošoli Brigita s tečajem CPP Nagrade bodo na-graienci prejeli po pošti! NAGRAJENO NAORADNE KRIŽANKE ROJAPOLUPOLC obiovTiene v teilnku Has rcev Velenje in rudarski gtidbi. Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v najležjih trenutkih, ter vsem. ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poli, Kvř njegovi ZAHVALA Ol) i/gubi dragega i>Četa, dedka in pradedka FRANCA MRA VIJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za spremstvih na njegovi zadnji poli. Posebej se zahvaljujemo zdravnikoma Reberniku, dr. med., in Kutniku, dr. med.» zdravstvenemu osebju vTopolŠiei, gospodu Adolfu LIpniku za besede slovesa, pevcem in duhovniku za obred. Kvř njegovi ZAHVALA Ob boleči i/gubi naše drage mame, ome in prababice JOŽEFE GROBIN 14. 3.1921 - 22.1. 2003 Si kot sonce življenja sijaJa, za v$(i svoje Ijiihe/en mzihln. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče 1er sprenislvo na njeni zadnji poli. odsliij kol 'Aver.iid sveúeča, Enako zahvalo izrekamo gospodu župniku za opravljen mbvsih mi Ti lx> dwm sreča. govornici Li pevcem. Zbt>gom in hvala (i za vse, draga mama. italujači: hčere z drtiŽinami C, R B, malo rabljena, prodam. 9 5874-391. KOMBINIRAN voziček dino in plinski štedilnik (4 plin In 2 elektrika) ugodno prodam. • 031/511-597. ŽIVALI PRODAJA NESNIC» 2. februarja, od 8, do 8.30 ure v Šaf€ku.% 02/8761-202. PRAŠIČE, 30*100 kg, ugodno prodam. »5754-315. TEL1CÛ, simentalko» staro 13 mesecev, prodam, • 02/8855812. BIKCA, simentalca, starega 3 me-seoe, prodam. 9 5874-036. MAJhilJE oefssnzAffiAncROčn^ GOTOVINSKA POSOJIIA: POKUČnC Simon Miklavžin, dr vet. med., gsm 041/633.876. GIBANJE PREBIVALSTVA male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. 8: 898 17 51 Kamnoseštvo PODPEČAN ŠaJek 20, tel.: 03/ 897 03 00 Izdelovanje nagrobnikov do 15.2» 15% popusti Upravna enota Velenje Poroke: Frančiška Krepei, roj. 1917, Velenje, Linhartovaul. 13; Anton Hlu-pič, roi. ^944, Vrbje 88/b; Franc fWravljâk, roj. 1913, Velenie, Uri-skova ul, 31, Jožefa Grobin, roj. 1921, Velenje, Jurčičeva C. 2; Čamil idrizović, roj. 1924, Velenje, Kridričeva c. 8; Stanislav Gerčer, roj. 1940, Celje, Mariborska c.14; Pavla Rdsenstein, roj. 1933, Velenje, Ljubljanska c. 41 ; Gregor Goršek, roj. 1915, Bevče28; Ljudmila Angela mazi, roj. 1919, Velenje, lOdfičeva c. 3; Friderik Lojen, roj. 1944, Celje, pod kostanji 6; Jožef Podlesnik, roi. 1926, Ter 39; Karol Špička, roj. 1915, Ljubno ob Savinji. Cesta v Rastke 18, Upravna enota Žalec Poroka: Vida Hlep, Loćica ob Saving 40, stara 86 let; Miran Založnik, Žalec, Trubarjeva 3, star 30 let; Elizabeta Tumšek, Kapla 60, stara 85 let; Rozaiija Mastnak, Dolenja vas 172, stara 74 let; Zofija (Vlak, Oj-stříška vas 10, st^a90 let Anion Florjane, Ločica ob Savinji 10 a, star 74 let; Marjan Verdev, Studence 31, star 23 let; Jože Aškerc, Petrovče 270, star 58 let ZAHVAIA v 88. lelu nas je nenadoma zapustil Jragi ata» dedek in pradedek GREGOR GORŠEK iz Bevč 20. 2.1915-23.1. 2003 Iskreno se zalivatjujcnio vsem /a izkazano pomoč in ízrei^ena sožalja. 'ZalujtH^i: sinovi Híwtan, Janko, Milan in Marjan ter híeri Slavka in Marija z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage PAVLE ROSENSTEIN II. 1.1933-23. L 2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji slali ob sirani in jí lajšali težke trenutke v zadnjih dneh življenja, §c posebej Smonkarju, dr. mod., in prijaznemu osebju Bolnišnice Topolšica. I Ivala vsem sorodnikom, prijaleljem. scxlclavcem in zjiancem za pomoc, iskrene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala rudarski godbi in pevcem 1er hvala za sočuten poslovilni govor g. Semela. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Imela nas je rada. Ohranimo jo v lepem spominu. Naj počiva v miru. Vsi njeni Območno združenje RK Velenje Afera vrgla slabo luč na nič krive aktiviste TOPOLSICA, 22. J«miaria -Pri Pirnalovih v íopol.^íci so n» Sťjí čliini Ohmočnegsi txlbont RK Veknjt;« |>r^l tedniki lovrsK-nih krajevnih ín«ik- tivov pregledali opmvljeno deln v preteklem lelu ter sprejeli le-tosnji delovni prť^ram /xlni/^n- j». V rM/.pravi s« poudarili. :ačetka deluje pod okriljem Centra ta socialni» delo Mo/Irje« Jtihilej pa so varovanci in njihove mentorice za/namovati s prisrčno prireditvijo pred nedavnim. »Nisem pričakovala, da nas bo občinstvo v dvorani nagradilo za pripravljen program tako toplo. Vesela sem. da nas je tukajšnje okolje lepo sprejehr Pohvalim lahko kraj, kar celo dolino,« je v uvodu v pogovor poudarila direktorica centra Vilma MarČinko. Kol je povedala so v začetku imeli osem varovancev, zdaj jih imajo 14. kakšne štiri bi še lahko sprejeli. Slari so ud 20 do več kol 50 let, prihajajo i/ vseh občin /.gornje Savinjske doline. Kljub tolikšni starostni razliki se dtîbro ra'Ai mejo. «Dan -sc pri nas razlikuje od dneva. Strmimo za tem, da se varovanci v centru dobro počutijo, da peslro preživijo del dneva, nekaterim nadome.Mimo tiste aktivnosti, ki bipntekle bivalni enoti, le nimamo, a si jo zelo Želimo.« Dobršen del denarja ustvarja center z lastnim delom. Prevladuje industrijska proizvodnja, seveda prilagojena fizičnim in umskim zmožnostim vanv vancev. Ta čas največ delajo za družbo Viva, ki se ukvarja z izdelavo pisal, za Benda, za katerega opravljajo del programa pri izdelovanju različnih delov, ki gredo v nadaljnjo vgradnjo v nazar.sko podjetje BSII Hišni aparaii, za mizarje. »Delo kljub D/reMorica mozirskega VDC* ja Vilma Marć/nko.« »Za zdaj imamo 14 varovancev, kakšnega bi še lahko spreje fl.«t lemu še Iščemo. Ko bodo prišli k Jiam novi varovanci, ga bomo potrebovali še več. Z*ito vabim podjetja in obrtnike, ki sami vsega ne zmorejo, da nam zaupajo enostavna dela. Doslej smo vsa kakovostno opravili,« Dve do Štiri ure, odvisno pač od sposobnosti posameznika, namenjajo industrijski proizvodnji. preostali čas pa drugim oblikam, kot so športne, rzizve-drilne, kulturne dejavnosti, njim lasten program. Koliko si lahko privoščijo je odvisno od lega. koliko dela oziroma denar- ja imajo. V prihodnje si v mozirskem VDC-ju i.elijo širiti dejavnost. Radi bi sprejeli ludi težje prizadete a«u;be, lake z bolj speci-ličnimi potrebami. Za prostor so se na lokalni ravni načeloma že dogovorili, je pa taka dejavnost (xlvisna (udi od ministrstva Za delo, družino in socialne zadeve. Prav tako bi radi varovancem ponudili možnost podaljšanega bivanja, obravnavo na terenu, vse večja pa je po-treba po ustanovitvi bivalne enote. kjer bi bili lahko nastanjeni varovanci, ki zaradi neprimer-nihsociahiih ali kakšnih drugih razmer ne mcïrejo več bivati doma. »Vsi starši naših varíwancev niso mladi. Po statistiki izgubimo na leto enega njihovega starša, /a varovance, ki ostanejo brez enega ali celo obeh starcev, bo treba pmkrheti. Upam, da bomo v naslednjih petih letih dočakali v Mo/.irju otvoritev takšne bivalne enote,« je Še podčrtala direktorica Varstveno delovnega cenira Mozirje Vilma MarČinko. ■ Tp Varovanci pn opravljanju njim fizično in umsko primernega dela. Oporečna voda v Vinski Gori In CIrkovcah Otoplitev in neustrezna zajetja vode zaprla pipe Začetek tedna Je skupaj z otoplitvijo prinesel težave uporabnikom pitne vode na dveh vcKiovodih. ki se napajata iz lokalnih zajetij in nista v upnivljai\jti Komunalnega podjetja Veienja. Ta vrii le ohčasen nadzor nad kvaliteto pitne vode v zajetjih, analize pa opravljajo na Zavodu 7Ji zdjcljc Velenje pa vrši le ol>časno kontrolo in nadzor nad kvaliteto pitne vode. Tudi tam je prišlo do vdora fekalij vanjo, do nadaljnjega pa voda ni užitna brez prekuhavanja. ■ bš