42, štev. V Kranju, dne 20. oktobra 1906. VIL leto. GORENJEC Političen in gospodarskj list. Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta i K, za ćetrl ,, Uredništvo in upravnistvo se nahaja na pristavi gospoda K. Floriana v leta 1 K. Za druge države stane K 660. 1'osamezne številke po 10 vin. — Na »Zvezdi.. — Upravnistvu noj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznnnila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrslo 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrnt primeren popust. naj se izvolijo frankir.iti. — Hokopisi se ne vračajo. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Skrbimo za ljudsko izobrazbo! Boj med narodi kakor tudi med posamezniki za gospodarsko premoč je gotovo poleg sredstev, ki jih nudi narava, dežela ali kraj, odvisen mnogo od izobrazbe ljudstva samega. Podjetnost in izobrazba sta navezani druga na drugo, le težko je v dannšnji dobi brezobzirne konkurence uspevati v gospodarstvu, bodisi tudi kot kmet ali obrtnik, če nedostaje strokovne pa tudi splošne izobrazbe. Zato pa tudi mora biti naloga vsake napredne stranke, dn deluje z vsemi silami na tem večjo izobrazbo posameznih slojev naroda, Zalibog moramo priznati, da se pri nas Slo-vanci še premalo zavedamo te naloge; zato smo pa tudi ponajveč le tujcem za pomočnike, težake — delo naših rok so večinoma izteka v blagajne nemških ali italijanskih rao-gočnežev, naša dela nadzorujejo tuji pazniki, naravne sile naših krajev izrabljajo tuji inženirji, ker jih mi ne poznamo ali ne znamo rabiti... Dovolj gimnazij imamo po slovenskih krajih, toda naši sinovi, ki so jih obiskovali ali jih obiskujejo, so pač sposobni za lemenat in za poklice, ki ne zahtevajo posebnih praktičnih spretnosti, smisla za gospodarsko podjetnost se gotovo v gimnazijah ne pridobi. Skrbimo v prvi rrsti, da dobimo razne strokovne šole. V vsakem okraju na Gorenjske (n. pr. v Kamniku, Škofji Loki in Radovljici) bi se morala osnovati tudi meščanska šola. Človek se mora prijeti za glavo, če pomisli, da na Jesenicah, kjer obiskuje ljudsko šolo kakih 1000 otrok, kjer je najbolj razvita industrija na Kranjskem, kjer se skoro vsak teden otvori nova obtt nli trgovina, nimajo niti večerno obrtno-nadaljevalne šole. Če bi kraj slal na Češkem, bi bili gotovo tu dve meščanski šoli (moška in ženska) in še višje strokovno izobraževališče. Nobena žrtev s strani države, dežele ali tudi občine ne sme biti prevelika, če se s tem občanu podeli prilika, da uspešneje konkurira v boju za obstanek. Poleg snovanja strokovnih šol moramo tudi na drug način siliti zlasti mladino, da svoje znanje, ki si je je pridobila v ljudskih šolah, vedno spopolnjuje v splošni m in da so vsak v svoji stroki še bolj izobražuje. Kmetijski poučni tečaji, večerni zimski k ur/, i, vse to je pri nas na Gorenjskem skoro neznano. Koliko bi se še dalo doseči pri sadjarstvu, perotninarstvu, posebno še pri živinoreji na Gorenjskem, ko bi se vsega poprijeti bolj racijonalno, s premislekom! Pa manjka učiteljev zato, manjka tudi vzglednih kmetij. Celo poljedelski potovalni učitelj se le vsake sveto čase pokaže na Gorenjskem, V «Gorenjcu> smo že parkrat opomnili, da bi bilo jako poučen kak izlet v Švico, tudi na Tirolsko ali Solnograško, kjer bi naši gorenjski hotelirji, župani in tajniki letoviških občin, pa tudi druge od prometa s tujci več ali manj odvisne osebe videle, kako se privabi in na kraj priveze bogatega tujca. V vsaki občini bi se morala dalje ustanoviti ljudska knjižnica, za katero bi prispevati morale s primernimi zneski občine, razni denarni zavodi, tovarniška podjetja itd. Učitelji naj bi že v višjih oddelkih ljudskih šol učence pripravljali na to, da ne vržejo knjig pod klop, ko zapuste šolske prostore. Poučna predavanja bi se morala vršiti v mestih in vaseh. Ta predavanja naj bodo umljiva poslušalcem, gledati se mora, da se predava tudi zanimivo, da privabijo predavalci vedno več poslušalcev in s tem širijo duševno obzorje narodovo. Se več sredstev za povzdigo narodne izobrazbe bi lahko našteli, toda za danes zadostuj to. Merodajne faktorje zlasti deželo in občine pa tudi posameznike opozarjamo, da se čim preje sistematično lotijo velikega dela popolnejše izobrazbe narodnih mas! Dopisi. Il Tržiča. Kakor smo že omenili, nameravamo tu ustanoviti društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali. Zalibog oglasilo se je dosedaj le malo zunanjih gospodinj in gospodarjev članom nameravanega društva. Kljub temu nam ni upadel pogum. PObLISTEK. Nova železnica na Koroškem. Ta železnica bode širjemu svetu odkrila lepoto najzitvednejšega dela koroškega slovenstva, lepega Roža*) in bi so pravično lahko imenovala rožka železnica, Žo v Beljaku, kjer so nova proga loči od stare šmihel-trbiške, uživamo krasen pogled na Karavanke od belopeškib vrhov doli do visokega Obirja, v sredi dolgo črte pa stoji veličastno skalovje goro J epe**) ali «Kom»-a, pred njo pa istotako skalnata rebra *) Slovenci tu dol Koroške imenujemo «Hoi» (m.) »notna dolina.. Kar so čila večkrat po čusnikih, ji' skrpucanoiz nemške predstave »HosontuU. **) Tu zu to goro ima časniška slovenščina svoju posebno ime .Kopa*, ki se pa nikjer no govori mei priprostim narodom. Nemško imu je iMlltagtkogt)l>. kažočo Komico, ki jo Nemci imenujejo ,Tflr-kenkopf1, ker ima skalovje podobo Turka s kratko Židovsko brado in čopatiui fesom na glavi. Toda onkraj reke Ziljo pred Blaškim jezerom se razprostira temni gozd Dobrava, o katerem pripoveduje ljudstvo mnrsikako povest. Na severnem bregu Drave po prično ob zahodnem koncu Oso-janskega (Osojskcga) jezera pri voliki razvalini Lnnjskranji pogorje «Turc», ki gre Vhod v karavanski predor Podrožflco. ampak snio ftli krepko naprej, tako da danes lahko poročamo, da so društvena pravila že predložena vladi in da se društvo osnuje takoj, kakor hitro bodo pravila potrjena, kar bodemo pravočasno naznanili v vseh slovenskih časopisih. Glede predsodka in predlogu o nameravanem delovanju društva navajamo koncem glavne poteze predloženih pravil ter vabimo še enkrat vse slovenske in slovanske gospodinje in gospodarje, da se priglase v največjem številu članom društva ter pridejo k ustanovnemu in obenem prvemu glavnemu društvenemu shodu, tako da bode Število udeležencev zbudilo spoštovanje nasprotnikov napram nas, in nam potem saj ne bodo mogli očitati, da Slovenci ne dosežemo ničesar. Torej na noge, združite se in delujte v svojo korist in skupni blagor slovenskega kmetovalca. Predložena društvena pravila razpadejo v devetero glavnih točk, katere obsegajo skupno 37 paragrafov. Glavne ločke so: 1.) ime in namen društva; 2.) pripomočki k namenu; 3.) članstvo; 4.) pravica članov; 5.) dolžnost članov; 6.) predsedništvo; 7.) dolžnosti in pravice predsedništva; B.) seje in 9.) splošne določbe. Glavni namen društva, katero bode imelo ime: «1. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Tržiču», je, delovati na to, da se reja vseh malih domačih živali po moči povzdigne in vpelje po vseh slovenskih deželah in pokrajinah; ustanavljali podružnice in društvene postaje za čistokrvno perotnino in plcmcnjake malih domačih živali; urejevati shode, predavanja, poučne izlete i. t. d. po vseh slovenskih krajih; napravljati razstave in obiskovati tuje razstave v svrho pouka; urediti si društveno knjižnico kakor tudi svojo lastno glasilo; uporabljati skupne društvene objave za prodajo in nakup vseh za rejo potrebnih predmetov i. L d. Društvo obstoji iz rednih, podpornih in častnih Članov. Rudni Člani volijo (> rednih članov in podporni člani enega podpornega dana v predsedništvo, kaUro ima potem dolžnost društvo brezplačno po pravilih voditi ter po moči društvu pripomoči do krepkega razvoju; ima pa tudi pravico natančno uporabljati vse uredbe pravil. Dolžnost članov je redno in točno obiskovati seje, shode, izlete i. t. d.; redno in ločno plačevati udnino, katera znaša letno 4 K in pa 2 K vstopnine, sodružno medsebojno sporazumljenje v vseh društvenih zadevah. Njih pravice pa so, brezplačno vporabljati vse društvene uredbe, prositi za podeljenje društvene postaje za perotnino ali pa plcmcnjake malih domačih živali; ob severnem bregu vrbskega in celovškega jezera*) do reke Glane. Kako poldrugo uro oddaljen gleda iznad velikega ovinka reke Drave grad Bernberg, za njim na hribu že čisto ob horizontu cerkve sv. .1 m rja na Strmcu, od katerega je najlepši razgled po jezeru do Celovca in po vsem Rožu ter proti zahodu mimo Blaškega jezera daleč v Ziljsko dolino in mimo B' Ijaka v nemško dravsko dolino; pod tem Velikim* Strmcem leži na prijaznem hribu nad Vrbo veleposestvo Mali Strmec, kjer je izdihnil blagi naš nepozabni Lendovšek. Med Si. Jurjem in Kostanjami **) pa štrle v nebo razvaline Ahelberg, Strmec, Slavi, Črni grad in Hovarl. Na severni strani Osojskega jezera se dviga 11)10 m visoko široka O s o j š č i c a. Druge sosedne vrhove, med katerimi je najvišji Vogljanik, zakriva severno blizu lieljaka *) ljudstvo nima zu to največje jezero koroško drugoga imena nego »Jezero- (n. der Seo), gornji '<"1 zase so pravi Vil..U jezuiu (Vildener Seo), spodnji pa celovško jezero (Klagenfurter See). Neiihku hosudit »VVortor See» jo umetno skovana za vse jezero, pomeni namreč samo vodo okoli božjo poti 'Otoka*. |M * Kostanje ne •Gozdunje«, kakor ji'prekrstil neki Jozlkoilovec-nebodlgntrobu, se imenuje ta vas. Nemško »Klistcnlierg« je pravilna prestava. prost vstop k vsem shodom, sejam, predavanjem, izletom, razstavam i. t. d.; znižana vstopnina za razstavljene predmete; brezplačno vporabo skupnih društvenih objav gledo prodaje in nakupa za rejo potrebnih živali in predmetov i. t. d. i. t. d. Društveno leto prične se vedno s 1. januarjem izvzemši prvo leto, katero se prične s prvim glavnim shodom po potrjenju društvenih pravil. Udnino plačati je lahko v dveh obrokih, in sicer vedno v mesecih januar in julij. Vstopnino je plačali s prvim polletnim doneskom. Vsako leto se vrši v Tržiču ali pa v okolici redna občna seja. Vsak mesec se pa vršo društvene seje, v katerih se bodo razpravljale vse društvene zadeve, prirejevala predavanja i. t. d, Te mesečne seje vrše se lahko v vsakem slovenskem kraju, ako to zahteva najmanj 5 tam prebivajočih članov. Po sklepu redne občno seje, urejevale se bodo razprave, katere se lahko vrše v vsakem večjem slovenskem kraju na zahtevo redne občno seje, drugače vedno v Tržiču ali pa v Ljubljani in njih okolici. Bilo bi predolgo, ko bi hoteli še nadalje podrobno razkladati namen društva, katerega se bode lahko natančno posnelo iz društvenih pravil, katere dobi vsak član brezplačno, kakor tudi pri ustanovnem shodu, kjer so bodo pravila natančno razložila. Kot izkaznico za vporabo vseh društvenih zadev dobi vsak član pri vstopu, oziroma vplačanju prve polovice doneska društveno vstopnico. Upamo, da bodo vso cenjene gospodinje in gospodarji vsaj glavni namen društva, njega delovanje, pravice in dolžnosti posneli iz predstojećega, in da se bodo sedaj v mnogobrojnom številu oglasili k pristopu društvu ter se udeležili kolikor mogoče ustanovnega shoda. Bodi naše glasilo sedaj in vedno: V slogi je moč, in krepko naprej v blagor vsem slovenskim gospodinjam in gospodarjem. Vsem že pristo-pivšim in bodočim članom kropki — perot-ninarski pozdrav! Sklicatelji. Iz Selo. »Fantje bežite, dekleta gredo!* Ta usodepolni izraz je veljal v nedeljo dne .'10. septembra za selška dekleta, ko nas je javno raz leca sramotil naš prečastili gosp. Bajec, to pa vslcd tega, ker smo se parkrat zasukale v neki gorski vasi. Na ples so nas vabili samo llajčevi privrženci, zato nismo slutile nič hudega. V Marijino družbo smo se vpisale lo pod tem pogojem, da bi nas svarili, ako katera napravi kako napako, in sicer pri shodih naše družbe, nikakor pa no vpričo vseh poslušalcev, da so potem morale biti osramočene vse Selčanke in še celo tiste, nad Št. Lenarlskim jezerom stoječa Š t. O ž baltska gora s cerkvijo na vrhu. Zahodno od nje se pa vrste Mali Vogljanik, Ampržčica in Mernik. Med Dravo in Ziljo sloji med Toplicami ter Rudglomom in Nemškim Plajprgom gora Rudnik, v kateri so najdejo velikanske množine svinčene rudo. Nad Plajprgom loži dolgi in široki skalnati hrust D obra č (2170 m) s »slovensko* in »nemško* cerkvijo na vrhuncu, mimo njega pa gledata čez Karavanke sem na Koroško velikana Julskih planin Mangart in Triglav, ki so vidita, kamor seže slovenska zemlja proti severu in zapadu. _ Dulje prib. Muhe. Molitev je pomagala. Bohinjski klerikalen kmetic imel ob jezeru jo svet, ki mu visoko poskočila jo vrednost v toku zadnjih let. Bogate tujce zdaj bo vozil železni konj v bohinjski kot, kjer dom poleten si postavil mnog imeniten ho gospod. katere on bolj odlikuje od drugih. Sedaj ni vedel, kaj bi storil, naposled je neko Sel-čanko izključil iz Marijine družbe. Vprašanje nastane sedaj: Iz kakšnega vzroka? Mogoče zato, ker se je v zakotni hiši parkrat zasukala, in sicer v gorski vasi, kjer ni tako greh plesat kakor Selcih, (lastili gospod Bajec naj pa tudi ve, da smo se hotele ravnati po njegovem vzgledu, samo ta razloček je, da smo me prišle domov ob solnčnem zahodu, gosp. Bajec pa hodi s Češnjice pri luninem svitu, kajti pregovor pravi: Beseda miče, vzgled vleče. Vsak poslušalec je dne 30. septembra moral in tudi smelo lahko trdil, da takega sramotenja ni izustil še noben duhovnik vpričo toliko poslušalcev. Me dekleta, ki smo izven družbe, torej ne pod Bajčevim nadzorstvom, pravimo, da se v cerkvi mora oznanjevati božja beseda, ne pa sramotiti ljudi. Pravi Kristusov naslednik gotovo ne bi smel storiti kaj takega. V takem slučaju ne moremo ubogati gosp. kapelana, pa tudi ne ravnati se po njem. Zavedne Selčanke. Iz Velenovega in okolice. Dne 21. januarja je g. Kali mir pridigoval, da je kupil na semnju bolno in jalovo kravo. Alije mogoče mislil, da je na semnju ali na kakšnem shodu in da ga poslušajo kakšni klerikalni backi. Torej naj si drugič take stvari prihrani za kakšen shod. Ako si je kupil slabo kravo, nismo mi popolnoma nič vzrok tega. — Dne 24. februarja je v Adergasu na smrt zbolela Marijana Bider. Ker se je bilo bati, da kmalu umre, je poslala svojega sina k župniku, naj bi jo prišel previdit. Toda župnik ni hotel iti; potem gre ponj cerkovnik, pa tudi ta ga ne vzdigne. Slednjič gre ponj g. zdravnik Mayr in ta ga šele po dolgih prošnjah in grožnjah prisili, da gre s svetimi zakramenti k bolnici. Ker je bilo ob koncu meseca, si ne moremo druzega misliti, ker jo luna takrat pojemala, kakor da nalašč iz nagajivosti ni hotel iti k bolnici. Svetujemo mu pa, naj drugič opusti tako nagajivost, ker drugače bomo prisiljeni nastopati direktno, ne po časopisih dalje. — Dne 30. septembra, v nedeljo, je bilo oznanjeno, da bode v četrtek, t. j. 4. oktobra maša zjutraj ob šestih. V četrtek gredo ljudje oh šestih k maši, čakajo od G. do 7. ure, pa g. Kalimira ni v cerkev, da bi raaševal. Zvečer pa se je pripeljal domov, odkoder je odšel zjutraj na vse zgodaj. Kdaj, kje in ali je sploh maševal določeni dan g. Kalimir? Naj bi nam blagovolil g. Kalimir na to vprašanje odgovoriti. — V nedeljo, t. j. 30. septembra je bilo v Olšcvku žegnanje. Ker pa neki go- Kdor pa zidati hoče hišo, imeti mora svet najpred, pa naj že plača z bakrom, srebrom al' z zlatom vsako zemlje ped! in prišel h kmetiču je znanec ter mu ponudil za zemljo ob jezeru primerno svoto, a krnel ga zavrne tako: «Ti ptič prebrisan si, ki dražje rad svet moj bi naprej prodal: zato počakaj, da pobaram, kaj zanj kdo drugi bi mi dal!* Odšel jo znanec, kmet bohinjski pa kmalu je pričakal dne, ko stopil v bajto je goriški gospod in njega hčerki dve: Objezerski svet rad bi kupil, da vilo bi postavil nanj, a kmetu manj za svet ponudi kot prvi kupec dal bi zanj. Kmet trd je in nič ne odjenja, in tudi kupec za mošnjć tišči se, da vsi mislili so, da s to kupčijo nič no bo. stilničar ni hotel obljubiti, da na žegnanje ne bo imel godbe, ni bilo maše. Hudomušni Olševčani pa pravijo sedaj, da bodo morali šenčurskemu župniku odrezati črevo, ki vodi v želodec, kakor so mu odrezali ono, ki vodi iz želodca in mu pridejati manjšega, ker v Olševku ne bode dobil drugo leto nič bire in bo torej zadostovalo manjše črevo. Ali pa naj bi mu dotični krojač, ki mu dela obleko, naredil manjše žepe. Vsevidec pl. Vsevedec, Z Bohinjske Bistrice. Že 1. avgusta letos se je pričela po naši novi železnici prevažati tudi pošta. Naš poštni urad vsaki dan redno oddaja pošto na naši postaji, zatorej je bilo po vsej pravici pričakovati, da se na naši postaji razobesi tudi poštni nabiralnik. Pa ga še do danes nimamo. Temu kriv je sledeči, a zanimiv slučaj, ki zasluži, da se žnjim peča širša javnost. Poštno ravnateljstvo v Trstu je v ta namen že pred precej dolgim časom na naš poštni urad odposlalo poštni nabiralnik z ukazom, da se razobesi na primernem prostoru naše postaje. Naš poštar je hotel, da čimprcje ustreže želji poštnega ravnateljstva, zalo je poslal našega ključavničarja z nabiralnikom na postajo. Ta je po navodilu poštarja Devca vprašal našega postajenačelnika Kaviarja, kje ima razobesiti nabiralnik, na kar mu je na ponižno prošnjo Kaviar osorno in surovo odgovoril: Prej ga ne boste razobesili, predno Bevc sam ne pride k meni in me prosi za dovoljenje. Tukaj sem jaz gospodar, ne pa Bevc! — Tako se pa seveda naš poštar ni hotel ponižali, Čeprav bi bil moral kot olikan gospod sam toliko razumeti, da je po-stajenačelnik kot prvi zastopnik drž. železnice tudi pravi gospodar na naši postaji. Ker pa poštarja ni bilo h postajenačelniku, še do danes na naši postaji ni poštnega nabiralnika. To pa ne bo šlo tako naprej, da bomo drugi Bohinjci in tujci trpeli zavoljo dveh trmastih gospodov. Omenimo naj še to, da je pri nas naš pravi župan župnik Pibar, domišljavi Ravtar pa njegov namestnik, ki kot tak skoro vedno poseda v farovž. Ta Ravtar je že tudi nam mirnim in potrpežljivim Bohinjcem skrajno preseda in se pravzaprav nič ne čudimo, če se naš sicer nekoliko trmoglavi, a drugače pa vendar miroljubni poštar Bevc prav nič ne more razumeti z Ravtarjem. Pa kaj nas to briga, kar imata ta dva gospoda med seboj I Tem potom poživljamo poštno ravnateljstvo v Trstu, da tukaj ukrene potrebne korake in enkrat k nam pošlje novega poštnega komisarja — menimo, da mu je ime Medic — Kar zazvoni zvon vaške cerkve, gospod in njega hčerki pa tako lepo začno moliti, da kmet je ginjen v dno srca. Bohinjca sveti strah pretrese, solze teko mu iz oči, potem vsekne se in roko pobožnim gostom pomoli: 8. Zagrebška nadškoflja ... 479 j-- 11) » 9. Senjsku in dr. dalmatinske šk, 846 (-f 65) » 10. 1'oreška Škofija..... 107 (- 24) » 11. Djakovuka škofija .... 78 (- 8) » 12. Ilosniškn škofije..... 218 {4- 9) » 18, v'idemska nadškoflja . . . 284 (-j- 4) » 14. Razni kraji...... 864 (- 48) » 15. Amerika....... 1771 (+268) » 16. Atrika in Arija . . . , . 217 (- 38) » Vkup . . 8197!) (-1693) udov. Številka v družbenih »zlatih bukvah*, v katere se vpisujejo na novo vstopivši udje, je narasla od 25D.984 na 207.194, torej je vpisanih 7210 novih udov. 491.874 Mohorjevih knjig bodo torej letos romalo med Slovence! Će dodamo to število onemu prejšnjih let, pridemo do števila 10,800.934 knjig, reci deset milijonov, osemstotisoč, dvesto ter štiriintrideset knjig, katere je družba samo kot letna darila svojim udom razdelila od svojega ob- Učenec N.: Ker ni svetil mesec. Profesor: In zakaj mesec potemni ter več ne sveti, kadar mrkne? Učenec N.: Ker pride med solncein mesec naša zemlja, in solnčni žarki vsled tega ne morejo več razsvetljevati meseca. Profesor: Tako je! Kakšno pa je solnce in kako jo nastalo? Učenec N.: Solnce je svetlo in goreče, ustvaril pa ga je Bog četrti dan? Profesor: Pa zakaj ga je ustvaril? Učenec N.: Da razsvetljuje zemljo in vrsti štiri letne čase. Profesor: Odkod torej prihaja podnevi svetloba na zemljo I Učenec N.: Od solnca! Profesor: No, vendar sem dobil konečno pravi odgovor! Učenec N.: Gospod profesor, kje je pa sedaj tista svetloba, ki jo je Bog ustvaril prvi dan, ako sedaj prihaja va svetloba lo od solnca ? Profesor: Tega pa jaz ne vem. Vprašajte o lom gospoda kateheta; on je učen na take reči! K stanka sem. Pri tem pa niso všteta mnoga poznejša naročila, ponatisi i. t. d. Dne 10. oktobra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobe knjige prejko mogoče, Odpravili bodemo zavoje s knjigami po tej-le vrsti: Škofije: 1. Goriška, 2. Tržaška, 3. Lavan-tinska, 4. Ljubljanska, 5. Krška, fi. Amerika in Afrika, 7. razni kraji. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobe «avizo>, pošljejo ponje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročajo samo zamudo in nepotrebne troške. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, da čim preje pošljejo ponje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor. Radovljiške novice. — Javno predavanje. Agilno društvo »Zabavni klub* v Radovljici je otvorilo ciklus javnih predavanj v zimski sesiji 1906/7 s prav srečnim nastopom tukajšnjega živinozdravnika g. Josipa Stegu-ta. Prvo to predavanje se je vršilo dne 13. oktobra t. 1. v prostornem salonu g. Kunsteljna. Gospod predavatelj si je izbral jako hvaležno temo, namreč »škodljiva in iimetna Živila*. Svoje predavanje si je gospod predavatelj razdelil v dva dela in prvi del je obsegal nad vse zanimivo zgodovinsko snov raznih načinov, obredov i. t. d. klanja pri različnih narodih starega veka. Podal nam je jasno sliko, kako in kaj so znali stari narodi, Grki. Rimljani, Egipčani in drugi narodi pripravljali iz mesa vžitna jedila. Zvedeli smo tudi dokaj zanimivosti o takozvanom »šlahtetu* — tej preljub-ljcni temi dunajskega Steinerja — židovskega naroda. In pri tej priliki nas je obšla misel, da bi bilo za vse naše pseudomesarje dobro, ko bi jim pristojne oblasti hotele na vrata vseh klavnic nabiti dotične točke židovskega klanja. — Gospod predavatelj se je v svojem nad uro trajajočem predavanju dotaknil le nnimaličnih živil, to je živil, ki nam jih dajo razne živali. Tu nam je v istini s strokov-njaškim očesom označil bistvo zdravih in nezdravih živil. Z živahnim odobravanjem se mu je navzoče občinstvo zahvalilo za ta užitek, kar je najboljši dokaz, da je g. Stegu v polni meri zadostil svoji nalogi. Razne lasluge. A. : Kakšne zasluge pa ima župnik Piber v Bohinjski Bistrici za bohinjsko železnico, da je dobil zaslužni križec kakor župani, ki so zares imeli mnogo opraviti med delom železnice? B. : Pomagal je laškemu milijonarju Ce-koniju in državi, da se je po ceni kupil tudi dragoceni svet od revnih Bohinjcev. Nadalje pa rad pogosti tudi vsakega imenitnega posvetnega gospoda, ki pride v Bohinjsko Bistrico. Ako pride glavar ali komisar, mora iti v župnišče; ako se prikaže odkod kaka visoka glava pregledovat žrebce ali strašit orožnike, tudi ne sme iti dalje, da bi se prej ne po-krepčal v župnišču itd. itd. In kaj misliš, taki obiski pa stanejo denar! A kdor ima tega dovolj, ta lahko dobi vse, kar ga veselil A. : Zakaj pa nikoli ne povabi na gostijo svojih župnih backov, ki mu skupaj znašajo denar? B. : Ker ti nimajo moči, da bi ga odlikovali za «zasluge>, da bi' s paragrafi ubijali njegove politične nasprotnike in sploh ker ti niso po njegovem mnenju na svetu za nič drugega, kakor da farjem polnijo mošnjo in jim slepo kimajo v vseh zadevah,* društva notarjev na Kranjskem, je v svojem tfovoru na Svetčevi slavnosti iskreno povdar-jul. da bo vedno z vso vnemo zastopal stanovske koristi. Evo, tu bi bila najlepša priložnost, da se lepe besede tudi uresničijo 1 Ce povemo še, da je prosilec, ki nam je v mislih, pred tremi leti zagrešil Črno izdajstvo na slovenskem narodu s tem. da se ni udeležil občinskih volitev in tako dosegel, da so Slovenci v Tržiču skoro za vedno izročeni Nemcem na milost in nemilost, razlaga si javnost lahko ogorčenje vseh zavednih prebivalcev, s katerim se je vzela novica o prošnji na znanje. Tega človeka nočemo v Tržiču in od odločilnih faktorjev zahtevamo, da so predlaga za notarja odločen Slovenec. Če se ne zgodi to, potem smo prepričani, da smo tudi mi Trži-čani prodani. — K zadnjemu pobalinstvu naših Nemcev. Pobalinsko d»j,inje, o katerem smo poročali v zadnji številki »Gorenjca* in katero so si privoščili naši Nemci-junaki, jo imelo za posledico obravnavo pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, ki se je vršila prejšnji teden. Obloženi so bili: »Bauleiter Pscudo-ingenieur* Eck, pisač Bruckner in pisač Siebeneichler. Obravnava je trajala od 10. ure dopoldne do 1. ure popoldne ter končala z obsodbo prvih dveh in oproščenjem Sieben-eichlerja, katerega je rešil tožitelj sam. Obsojena sta bila: Eck na 30 kron, Bruckner pa na 20 kron globe in povrnitev sodnih troškov. Nekaj stroškov so si napravili pa sami, ker so, misleč, da bodo odšli zmagonosno iz sodne dvorane, naročili dvovprežni voz, ki jih je čakal ves Čas obravnave pred sodiščem. Sodišče pa je bilo drugačnega mnenja in hajl-junaki so peljali prav dolge nosove po Tržiču. Vendar pa moramo resnici na ljubo popraviti naš članek: «Kako se Nemci maščujejo« v toliko, da tisti, ki je gospodično poštno upravi teljico denuncira!, ni bil Siebeneichler, pač pa neko človeče, ki sliši na ime Čokolada. Soudeležen je bil pa Siebeneichler tudi in v bistvu se torej naš članek nič ne predrugači. Uajl, junaki! — Veselico priredi telovadno društvo •Sokol« v prostorih Pernetove gostilne v Tržiču dne 10. novembra t. I. ob osmih zvečer, Spored: Petje, dražba Martinove gosi, srečolov, prosta' zabava in ples, Pri plesu svira domaČa godba na lok. Vstopnina 00 vin. za osebo Ker je čisti dobiček namenjen skladu za zidanje telovadnice, se preplačila hvaležno vspre jemajo. Na zdar! Odbor. Jeseniške novice. — S socijalnim odsekom ga je župnik Zabukovec pošteno polomil in se ne skončno blamirah Delavstvo bo menda sedaj uvidelo, kako srečo bi jim prinesla takoime novana slovenska ljudska stranka, ko bi pričela uresničevati svoj program. Vse je le slepilo z lepimi besedami, ki pa izginejo v nič. kadar je res treba kaj storiti za širše sloje! Lepo je socialno delo. toda delati mora tisti, ki res nosi iz prepričanja ljubezen do ljudstva v svojem srcu, klerikalec pa to nikdar ne bo, ker je začetek in konec njegovega delovanja rimska bisaga. Zato tudi toliko lajanja po sobotnem »Slovencu*, ker bi Zabukovec stvar rad olepšal ter vrgel delavstvu nekoliko peska v oči, ki ga je tako zlobno potegnil za nos. — Svoj srednjeveški fanatizem zagovarja Zabukovec v sobotnem »Slovencu*. Mož je imel napram javnosti toliko poguma, da se je pod ta zagovor celo podpisal. Rdečih trakov se niso bali menda niti črni inkvizitorji pred par stoletji. Mislimo, da bodo železničarji sedaj vedeli, s kako duhovščino imajo opraviti na Jesenicah! — Posebne vrste zgodovino Jesenic je začel pisati neki ne posebno prebrisan klerikalni modrijan v »Jeseniških novicah*. Človeku se zdi, kakor bi bdo vse prepisano iz kakih krstnih in mrtvaških knjig. Vse skupaj je velikanska klobasarija, da imenitni zgodovinar menda sam ne ve, kaj hoče pravzaprav povedati. (Besniški Medvedje baje v sorodu ž njimi. Op. ured). — Klerikalni gostilni na Jesenicah sta: D Tancar in F. Krivec, če se pri zadnjega baraki sploh sme govorili o gostilni. To sta dva najudanejša podrtpnika in špijona tistega župnika Zabukovca, ki ni hotel ponesrečenega železničarja spremiti k zadnjemu počitku. Zanašamo se na zavednost Železničarjev, da se Lodo znali izogibati takih ljudi t — Vodstvo gas. društva na Koroški Beli se opravičuje, češ, da je že pred enim letom imelo enojezično štampiljo. Konstatiramo samo to, da so bile na veselici pri Kolblu pred par tedni vse vstopnice in listki za srečolov zaznamovani z dvojezično štampilijo. Ali morda radi par nemškutarskih gostov!? Sicer pa upamo, da se to več ne zgodi! — S Štefanom Lazarjem je izginil zadnji ostanek tistih tovarniških uradnikov, ki so se vedno in povsod zavedali, da jim bije v prsih sloven«ko srce. Ko je imela slovenska stranka najhujše boje s tovarno, se je mož vedno udeleževal vseh slovenskih prireditev. Bodi blag spomin značajnomu možu! — Izleti na Koroško obetajo postati prav zanimivi in poučni, posebno za tiste, ki se vedno zgražajo nad našim narodnim radikalizmom. Kulturni Nemci napadajo in psujejo slovenske izletnike, da se kar kadi. Slovenske napise boš videl namazane s človeškim blatom, seveda vse le v dokaz visoke kulture naobra-ženega Nemštva. Potem pa naj bi bili mi mirni tam, kjer smo gospodarji I — Ta večer nam je nudil še drug užitek. G, Rožun, znani razkazovatelj kranjskih lepot, nam je podal s svojim sterco-skopom izreden duševni užitek. V duhu smo prehiteli vso Kranjsko, navduševaje se za naravne krasote naše tako krasne, a tako malo poznane in tako zaničevane domovine. — H sklepu le še to: Čudom smo se čudili, ko je bila udeležba s strani Radovljičanov lako minimalna. Menda se bodo Ljubljančani kmalu znebili svojega imena «zaspanci», ker ga bodo lahko oddali Radovljičanom. — Javna ljudska knjižnica v Radovljici je pričela svoje delovanje. Ura-dovanje, t. j. izposojevanje knjig se vrši vsako soboto od H, do 9. ure dopoldne in vsako nedeljo od 1. do 2. ure popoldne. Svoje prostoro ima v občinski pisarni v Gradu. Ker je »knjižnica* naročila ravno sedaj mnogo zanimivih in koristnih knjig, vabimo vse prijatelje zdravega berila, da seže po njem. Ravno-tako pa prosimo vse rodoljube sirom slovenskega ozemlja, da nam blagovolc poslati kako boljšo slovensko knjigo, ki jo lahko utrpo. Ko se knjižnica dovolj okrepi, razširila bo svoj delokrog tudi na- Koroško. — Reprezentantomnovedružbe za odkup užitninev radovljiškem okraju je bil dne Ki. t. m. izvoljen trgovec g. Oton Homan v Radovljici, njegovim namestnikom pa gostilničar g. Rudolf Kunstelj. Odkupnina znaša za 1. 1907 34.000 K. Tržiške novice. — Občinske volitve. Od županstva zahtevamo, da se nemudoma razpišejo občinske volitve ter objavijo občinski računi. — Nekaj k imenovanju notarja za Tržič. V zadnjem času je prinesel »Slovenski Narod* nekaj temeljito pisanih člankov, v kalerem dokazuje pisatelj, da v sodni službi ni skoro nič slovenskoga naraščaja in svari pred nevarnostmi, ki prete našemu narodu, ko bi se sodišča popolnoma ponemčila. To vse je res. Ali po našem mnenju bi se pisec moral najprej obrnili do onih starejših uradnikov, ki imajo že mastne službe in lepo ka« rijero še pred sebi j, da bi ne zapuščali sod-nijskih služeb. Imamo namreč pred seboj tak slučaj. Pred nekaterimi leti je služboval v Tržiču mož, ki se hoče sedaj, ko je dosegel svetniško mesto, dati upokojiti. Ali on ne namerava živeti od pokojnine same. Razpisano je namreč za Tržič notarsko mesto in za to prosi. Torej z mastno pokojnino ne more živeti, pridobiti si hoče še dohodke no-tarijata. Seveda ve, da odje s tem mlajšemu kolegi vsaj začetni kruh, a lahkoumnost ga sili v to. Gospod notar Plantan, predsednik Križem po Gorenjskem. Slike in utisi. VIII. Bohinjska Bela. Vrata v bohinjsko dolino. Nič slabo se ni godilo od nekdaj Beljanom. Polje jim je donašalo za domačo potrebo, Bohinjci so jim pa nosili denar. Vsakega voznika, ki je vozil iz Bohinja, ali pa iz Radovljice, ali leske postaje v Bohinj, sveta dolžnost je bila, vsaj za eno uro počiti na Beli ter nakrmiti svojega konja, ker pot v Bohinj je še dolga in nobene gostilne ni naprej več ob cesti. Tudi potnik, ki jo je peš mahnil iz romantičnega Bohinja, si je na Beli privoščil kozarec vina ali pa frakcij žganja. Če je pa potovala večja družba, ali pa če se je nabralo več voznikov, tedaj so se praznili tudi poliči ali litri, včasih še preveč hitro drug za drugim. Tudi naj-slavneji izmed sedaj živečih Bohinjcev, Janez Mencinger, se te je spomnil, Bela, v svoji »Hoji na Triglav*. Mlekojed je tu izvršil prvi junaški čin, ko se je peljal v ljubljanske šole ter se maščeval nad Beljeni, ki so se radi norčevali iz Bohinjcev. Najboljšo čase pa je imela Bela ob gradbi bohinjskega predora in železnične proge. To ti je bilo življenje, vrvenje ljudi! Voz za vozom v nepregledni vrsti se je težko premikal proti Bohinju, tolpa delavcev, Italijanov Ogrov in posebno Mabedoncev je stopala za tolpo, iščoča dela ob progi, (llovek se je udiral do kolena v blato ali pa je neznosni prah dušil pljuča, da je bila hoja neznosna. In stari Frida, mati Rotovka ter vsi drugi gostilničarji so letali in letali, da bi mogli ustreči vsem gostom, pa bilo je nemogoče. Zarana zjutraj so se napolnile gostilne in pozno v noč so bile še polne. Težke telesne poškodbe in poboji so bili nekaj navadnega, tudi črne koze so strašile po vasi. . . Pa vse to je minilo. Odkar je stekla železnica, je vas skoro popolnoma zamrla. Nobenega tujega voznika ni več videti, gostilne so vedno prazne, v prodajalnah ni žive duše. Le na kolodvoru jo nekoliko življenja, ker tu je vedno več delavcev, ki nakladajo les. Potnikov le malo izstopi na Beli. Postajo so napravili precej daleč od vasi — pod Babjim zobom. Na Babji zob te tudi opomni lepo nadstropno poslopje nasproti kolodvoru — hotel Babji zob. Prav ukusno so urejene številne sobe za tujce, le škoda, da je hotel vse premalo znan. Saj so odtod prav lepi izleti na Kupljenik, Babji zob ali za neturiste proti Štengam, na Bled, v Radovljico i. t. d. In če se zvečer utrujen Človek vrne z daljnega izprehoda, prav dobro diši jed, ki jo zna spretno napraviti gospodinja in tudi pivo se posebno prileze, zlasti če je prinese lepa domača hči — Ivanka. I. priloga »Gorenjcu" S\. hI iz 1.1906. — Gledališki odsek jeseniškega »Sokola* je vprizoril preteklo nedeljo igro «V Ljubljano jo dajmo*. To je bilo najbolje vpri-zorjcno delo, kar smo jih videli pri Sokolu. Največjo pozornost je vzbujal J. Ravnik v vlogi očeta, ki ga je res lepo, to je naravno in neprisiljeno igral. Prav dober je bil brat Plankar kot hlapec, vendar je pripomniti, da neha biti vloga zabavna in kratkočasna, če se hoče pretiravati. jj Izmed žcnokih vlng nam je najbolj ugajala mati, ki jo je predstavljala gdč. BoStclelova. VobČP pa moramo reči. da so na -i igialci nad vse pričakovanje napredovali in zadnjič tudi dosegli lep vspeh. — Volitev gospodarskega odseka upravičenih posestnikov jeseniške pod-občine se je vršila pretekli četrtek. Od naše strani je bilo nekoliko premalo zanimanja za izvolitev tega važnega oUseka. Izvoljeni so bili: Franc Mežik, Mat.Lipovec, J.Novak. M. Puc in Ivan Ferjan; namestnikom pa Jožef Vovk in J. Markež. -- Vinska trgatev bo v nedeljo dne 21. t. m. v gostilniških prostorih g. K. Gušlina. Nadejati se je mnogohrojne udeležbe, ker bo to za Jeseničane nekaj povsem novega, zlasti pa zato, ker je restavracijo pred kratkim pre vzel g. LovroHumer, obč. tajnik in starosta jeseniškega Sokola. Zavednim Jeseničanom smo povedali s tem dovolj in zato kličemo; na veselo snidenje v nedeljo večer pri veseli trgatvi I — Stari Ouerch, titul. inšpektor pri c. kr. gradbenem vodstvu, pojde baje kmalu v pokoj. Govori se, da se namerava stalno nastaniti na Jesenicah. Bog nas varuj te nesreče! — Veliko projekcijsko predstavo s predavanjem priredi v nedeljo, dne 81, t. m., ob 7. uri zvečer, v veliki dvorani gostilne «pri Jelenu* na Savi g. Rožun, fotograf iz Litije. Kazale se bodo v velikosti do treh metrov vse izdalnojšv krasote mše lepe domovine, osobito vsi višji vrhovi od Kuma do Triglava, naša krasna jezera, slapovi itd., kakor tudi kakšna so bila naša mesta, trgi in gradovi kol trdnjave za časa turških bojev. Ker bo ta predstava nudila gotovo mnogo lepega, je upati, da slavno občinstvo z Jt-senic in Save mnogobrojno poseli to predstavo. Tedenski politični pregled. Parlamentarni položaj je še vedno nejasen. Nemške stranke so prepustile češkim Nemcem vodstvo v boju za volilno reformo in ti stoje trdovratno na stališču, da mora biti sprejet Lockerjev predlog o dvetretjinski veČini za vse večne Čase, ali reforme sploh ne bo. Vse postopanje te gospode jasno priča o tem, da bi pač najrajše pokopali reformo sploh. Italijan Malfatti je predlagal k Locker-jevemu predlogu dodatek, naj se zavaruje sedanja razdelitev volilnih okrajev za 18 let in naj se po preteku te dobe dovoli spiemenitev, akobi zanjoglasovalo s/r, vseh poslancev, Cehi pa ne marajo sprejeti tega dostavka, bili bi ga sprejeli, ako hi bil Malfati predlagal % v zbornici prisotnih poslancev, mesto s/i vs,,b poslancev sploh. Krščanski socialci predlagajo, naj se zavaruje sedanja razdelitev za 24 let ter naj se potem dovoli spremenitev z 3/b večine prisotnih poslancev; pa tudi In predlog ne ugaja vsem in vlada si prizadeva sestaviti nov kompromisni predlog in se pogaja z vsemi predsedniki klubov. Gotovo je, da ne bode še do srede ali četrtka mogoče glasovati o § 42 te ■postave, ker je vpisanih še 21 govornikov in od teh imajo Cehi obstrukcijonistiške namene. — Posl. Tavčar je govoril včeraj dve uri. V „Slovanski Zvezi'- je predlagal zastopnik štajerskih Slovencev poslanec Robič, naj klub izvaja posledice, ako bi odsek sprejel dvetretjinsko zavarovanje. Njegov predlog pa je bil z 12 proti (> glasovom odklonjen. Za predlog so glasovali Slovenci: Robič, Ploj in Korošec ter Cehi: Hruban, Koudela in Stojan. Zunanji minister Goluchowski utegne res kmalu postati »zunanji*. Kakor znano, je bil njegov položaj v poletnem zasedanju delegacij zelo kritičen, ker jo bila v ogrski delegaciji izredno huda opozicija proti njemu. Približuje se zopet delegacijsko zasedanje in s tem se ponavljajo glasovi, ki napovedujejo ostrejši nastop Madjarov proti Goluchovv-skemu. Francija. Ministrski predsednik Sarrien je dal svojo odstavko. Njegov naslednik bo Clemanceou. Novi minister bo preustrojil ves kabinet, ker odstopi bržkone tudi nekoliko drugih dosedanjih ministrov. Minister Briand, kateri je po mnenju novega načelnika vlade za izvedbo ločitve cerkve in države potreben, ostane. Novi perzijski parlament je bil dne 7. t. m. v Teheranu. Guverner glavnega mesta je prečital prestolni govor, ki pravi, da se je pečal Šah že osem let z mislijo, da uvede konstitucijo. Sedaj je prepričan, da jo narod zrel za samoupravo in da ne bode zlorabljal svobode, pa pričakuje, da bode parlament podpiral vlado v njenem stremljenju po napredku. Godovi prihodnjega tedna: 42. nedelja. 21. Posvečevanje cerkva. Uršula, Stojslav; 22. Kordula, Zorislav; 23. Se-verin, Dušeslav, Zivka,• Dalibor; 24. Rafael, Zlatija; 25. Krisant in Krišpin; 2G. Kvarist, Demetrij. 27. Frumencij, Lovorka. Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden: 21. (Sv. Uršule dan) v Cerkljah in Lescah. Novičar. Torej vendar I Postajenačelnikom obratnega železniškega urada na Jesenicah je imenovan Alb. Koller, oflcijal v Ljubnem. To imenovanje je nova zaušnica Gorenjski, da, celo celi Kranjski. V slovenske Jesenice je torej prišel trd Nemec, kateri — kakor se čuje — je prosil ministrstvo Čakati z njegovim imenovanjem, da se vsaj za silo priuči slovenščine. Bilo je dovolj slovenskih ozira vrednih prosilcev, toda prodrl je Nemec — to pa zato, ker naši poslanci niso energično posegli v to imenovanje. Promesčen je g. Maks Konrad, pristav c. kr. drž. žel., iz Kranja v Trst (drž. kolodvor); na njegovo mesto v Kranj pride g. Viktor (! r e t n i k, pristav c. kr. drž. žel. iz Ljubljane. Oddaja gradbe nove proge Kranj-Tržič bo 5. novembra 1.1. in takoj na to se bo pričelo z gradnjo in dovažanjem materijala za to progo. Stavbeni voditelj g. Schindler se je ta teden zopet stalno vrnil v Kranj, kjer ima v hiši g. Ivana Majdiča poleg gimnazije svojo pisarno. Prihodnji teden prične z merjenjem in zadnjimi pripravami za gradnjo proge Kranj-Tržič. Sodna vest. Sodni avskultant, g. Anton Avsoc, je premeščen na svoje prejšnje mesto v Ljubljano. Namesto njega je dodeljen tukajšnjemu sodišču g. Peter Keršič iz Ljubljane. Beljaško ravnateljstvo dosledno prezira slovenščino. Povsod so se sedaj vpeljali na postajah z dvojezičnim napisom do slovenskih postaj dvojezični vozni listi, samo beljaško ravnateljstvo v svojem področju ne stori tega. Sprevodniki na progi Beljak-Jesenice in Celovec-Jesenice z večine ne znajo slovenski, uradniki in poduradniki so na tej progi sami Nemci, večinoma zagrizeni Nemci, ki ne razumejo niti imer ' slovenske kraje. Tako je v Podrožčici samo eden izmed treh uradnikov vedel, kaj je Radovljica. Poduradnik v Bistrici je celo tako nesramen, da slovenske potnike naravnost nahruli s »kčnnen Sie nicht deutscb verlangen*. — Cas bi bil, da bi slovenski poslanci enkrat tej zagrizeni direkciji s svojimi germanizatoričnimi tendencami pošteno posvetili. Občinske volitve v Lescah. Iz Lesec se piše: Ko se je dne 4. julija 1.1. vršila volitev občinskega odbora v Lescah, se je izrazil znani Brence proti c. kr. 'komisarju, da on ne voli, ker je volitev itak neveljavna, češ, da se ni pravilno razglasila. In res je napravil mož pritožbo na deželno vlado, ki pa je vzlic temu ugovoru vendarle odobrila volitev. S tem so postale vso njegove naporne agitacije brez-vspešne in njegovi domišljavi upi so splavali po vodi. Sicer je Brence napovedoval še pritožbo na ministrstvo, a opustil jo je baje vsled nekega razkola v klerikalnem taboru, in sicer med g. župnikom in Brencetom. S tem je bila tudi ta zadeva položena v grob. 23. m. m. se je pa vršila v navzočnosti c. kr. okr. glavarja Detele volitev občinskega predstoj-ništva. Izvoljen je bil g. Iv. Zark soglasno tretjič za župana, za svetovalce: Anton Legat iz llraš, Iv, VValand iz Hlebcev, Jos. Gogala iz Nove vasi in Gabrijel Eržen iz Zapuž; za odbornike pa: Josip Wucherer, Jakob Ulčar in Ant. Dcžman iz Lesce, Ant. Avsenek iz Zapuž, Fr. Zilih iz Hlebcev, Ivan Vovk iz Hraš ter Jos. Mulej in Studenčic, Občinske volitve so torej dokončane; ni pa še dokončana zadeva Brenceta & drug., tikajoča se protipostavnega pooblastila, o katerem ima odločili državno pravdništvo. Ko bo ta stvar končana, potem se bodo tudi polegli razburjeni duhovi v naši občini. Ljubljanski »Škofijski List" št. G poroča o shodu dekanov ljubljanske škofije. «Slov. Narod*, »Rdeči Prapor* in «Soča» so se že pečali s tem shodom, naj tudi mi svoje čitatelje opozorimo na ta shod. Shodu je predsedoval sam škof. Važno je, da se poroča o tem tudi zato, ker se ob taki priliki dajejo navodila, da klerikalna stranka lahko enotno nastopa — zlasti v kolikor se tiče enakih načinov, kako pomnožiti cerkveno bogastvo, vpliv cerkve sploh in kako olajšati žepe uboge pare. Kakor na drugih takih zborovanjih, se je tudi na zadnjem zdelo škofu najpo-trebneje, da poskrbi za preživitek in obstanek svojega »Schmerzenskind»-a — za z a -vodesv. StanislajavŠt. Vidu. Kar je to pot navajal škof o dohodkih za te zavode, nam le kaže, da so »dobrotniki* zložili 18.48S f£ 02 v.; vernim dušam v vicah se je pa utrgalo v 134 župnijah pri mašah in testis suppressis (sopraznikih) 4893 K 75 v., in v 73 župnijah od skrčenih ustanovnih maš 4908 K 98 v. Druga zanimivost se nam odkriva pri točki o cerkvenih raču-n i h. Škof je sam priznal v svojem govoru, da se ti računi ne delajo in ne polagajo pravilno. Naravnost je poživljal: Cerkveni računi naj se točno izdelujejo! Vlada namreč za- hleva pojasnila za mnogo cerkvenih računov, ker se 1. ne vjemajo številke hranilnih knjižic, 2. ker se ne strinja vpisani znesek glavnic z istinitim zneskom. Iz tega se mora oklepati, da skušajo cerkveni finančniki zakriti pravo denarno stanje, da skušajo prevariti vlado z napačnimi navedbami o premoženju cerkvenem — da torej ni preveč poštenja v celem tem cerkvenem gospodarstvu! Škof je moral naleteti na hude slučaje, Če je javno sam izrekel tako grajo o gospodarstvu s cerkvenim denarjem. Najlepše poglavje na tem zborovanju dekanov pa je bilo razmotri vanje o ureditvi raznih zapovedanih (!) prispevkov, posebno onih za sv. Očeta. Škof je predlagal: 1. Na praznik sv. 3 kraljev se pobira za misijone v Afriki! 2. Darovi, nabrani pri Božjem grobu na veliki pelek, so za varuhe Božjega groba v Jeruzalemu. 3. Kvatrne ledne ali drugi dan se pobira za zavode sv. Slanislaja! 4. Kateri bodi papežev dan? V debati je predlagal dekan Janez Zupančič, naj bo darovanje za sv. Očeta o sv. 3 kraljih, ker imajo ljudje pozimi denar! — Sušnik je nasvetoval, naj se ne določi poprečni prispevek, k e r b i imovitejši nič več ne dali! Sklep je bil: Papežev danje v nedelj o po sv. Miklavžu!--Odveč bi bilo, če bi še navajali, kako hočejo preprosto ljudstvo, ki ima c e r k v e n e k 1 o p i v lasti ali pa najete sedeže, oslepariti. Kogar zanima, naj bero - Škofijski List>. Sicer pa o tem predmetu razprava še ni bila sklepčna. Omenjamo samo, kar se je na predlog dr. Karlina glede proste kolportaže za sedaj ukrenilo: Podlaga organizacije bodi »Domoljub*. Župnik dobodi zaupnikov (laji-kov), ki bodo širili klerikalne liste. Središče kolportaže bodi Katoliško tiskovno društvo. Katoliška bukvama uredi po agentih prodajo knjig. Za Kočovce se poskrbi zveza z »Volks-aufkliirung* na Dunaju. To daje misliti tudi nam! Opomniti je treba, da je kranjski dekan Koblar predlagal, naj k a k a občina ustanovi hranilnico s s i r o t i n s k o varnostjo. Ta članek naj opozarja čitatelje na način, kako se pri nas klerikalizem ukoreninja in organizira! Občinski odbor v Doba je sklenil, da se od sedaj naprej kolekujejo vse uradne ob-či'iske listine z narodnim kolekom. Kranjskim Slovencom v prevdarek! ■ .Mir-piše: Z otvoritvijo nove železnice se je odprla našim bratom onstran Karavank najbližja pot v središče naše dežele, v Celovec. Že od nekdaj so radi prihajali Gorenjci v Celovec, celo dolga in težavna pot čez Ljubelj jih ni zadrževala, pa mislite, da je slovenstvo na Koroškem imelo kaj dobička od takih svojih bratov? Naravnost povedano, nobenega, kajti svoj denar so puščali v nemških trgovinah, v nemških gostilnah, govorili so pa povsod, kamor so prišli, dosledno le — nemško, kolikor so znali. Piscu tega sestavka je znan mož, ki že leta prihaja v Celovec, pa je odgovoril na vprašanje, zakaj nikdar ne pride v slovensko družbo: «V Celovcu smo rajši malo bolj «tajč». Nova železnica nam bo privedla v Celovec dovolj slovenskih gostov s Kranjskega. Prepričani smo, da se bo marsikdo rajši pripeljal kupovat v Celovec, kakor pa v Ljubljano, ker mu jc Celovec bližji. In šel bo v nemško trgovino, v nemško gostilno, govoril bo nemško ter pustil svoj slovenski denar človeku, ki se bo za njim delal norca, češ, naj le prihajajo bedasti Kranjci k nam, da nam le polnijo žepe; mi pa ostanemo, kakor smo b'li*. Ce že nosite svoj denar v Celovec, bodite vsaj toliko ponosni, da bodete povsod, kamor pridete, govorili slovensko! Verjemite, da je ni trgovine, niti gostilne v Celovcu, kjer ne bi znali našega jezika. Ako vam nočejo postreči na slovensko zahtevo, pa pojdite drugam; uspeh takega dela se bo kmalu pokazal, kajti »groš* pri «Nemcu» vedno vleče. Ni pa slabšega, kakor če izpod-kopujete ugled slovenskega naroda s svojim nemškutarjenjem. Ce bi Kranjci tako delali, kako naj potem koroški slovenski kmet dela drugače. Pomnite, da pri nas nemščina ni «nobel>, kakor jo nekateri smatrajo na Kranjskem, temveč le sredstvo za ubijanje slovenstva. Nad jamo se, da te besede ne bodo zastonj! Samonemžki napisi na kolodvoru v Medvodah. Tam vidimo napis: Cassa und Gepack. Komu naj služi ta napis, ali morda Slovencem, ki prihajajo na medvodsko postajo. Poslanci, na noge I Izprevodniki na novi železnici. Nova železnica od Beljaka in Celovca pa doli do Trsta vozi po izključno slovenskem ozemlju in pretežni del potnikov bo na tej progi brez dvoma Slovencev. Človek bi torej mislil, da se razume samoobsebi, da bodo na tej železnici nameščeni sami taki izprevodniki, ki bodo popolnoma vešči slovenskega jezika, saj je vendar vitalnega pomena za potujoče občinstvo, da ga izprevodniki, nameščeni na železnici, razumejo. Koliko neprilik, koliko nesreč se lahko prigodi, ako kondukter ne razume jezika pretežne večine na dotični železnici potujočega občinstva! Saj vendar ni izpre-vodnik samo za to, da preščipava vozne listke! Mislimo, da je njegova naloga veliko lepša: izprevodnik naj v prvi vrsti skrbi za varnost občinstva in za njegovo udobnost in naj bo potnikom nekak mentor. To svojo nalogo pa lahko izvršuje samo, ako je vešč tistega jezika, ki ga govori potujoče občinstvo. To bi morala vedeti tudi železniška uprava. Toda zdi se, kakor da bi železniška uprava ne vedela tega, sicer si ne moremo misliti, da bi nastavljala na novi železnici, zlasti na progi Beljak-Jesenice in Celovec-Jesenice iz-prevodnike, ki ne razumejo niti besedice slovenski ! V tem oziru 31110 dobili toliko pritožb, da moramo v interesu našega potujočega občinstva in v interesu javne varnosti odločno zahtevati od železniške uprave, da nastavlja na železnici, ki vozi po slovenskem ozemlju, samo take uslužbence - uradnike, ki so popolno vešči slovenskega jezika. Nadejamo se, da ta naš poziv ne bo ostal brezuspešen! Ako bi se pa le prigodil ta neverjeten slučaj, pa prosimo naše poslance, da store svojo dolžnost! Narodna čitalnica v Kranju priredi v teku meseca novembra štiridejanski igrokaz »Otok in Struga* po dr. Tavčarjevi noveli drama-tizoval Ignacij Borštnik. Odbor dijaške kuhinje v Kranja razpošilja ravnokar poročilo o delovanju v 12. društvenem letu. Dijaška kuhinja, ki je pod nadzorstvom občinskega odbora v Kranju, je ustanovljena, da dobivajo ubožni, a pridni dijaki kranjske gimnazije opoldansko in večerno hrano in se jim tako olajša bedno stanje. Začetkom šolskega leta 1905/1906 je bilo sprojetih 79 dijakov, koncem leta jih je bilo Se li7 In od teh je dobivalo 17 hrano brezplačno, 12 jih je plačevalo po 1 K, 28 po 2 K, 9 po 3 K in 1 po 4 K. Izmed pod« piranih dijakov jc bilo odličnjakov 12, izpri- čevalo prvega reda je dobilo 51, druzega 4. Po svojem domovju je bilo podpiranih: 23 iz škofjeloškega sodnega okraja, 14 iz kranjskega, 12 iz radovljiškega, 9 iz kamniškega, po 1 iz brdskega, idrijskega, kranjskogorskega, ljubljanskega, ribniškega in vrhniškega, 1 iz Štajerskega in 2 iz Primorskega. — O teč-nosti in oku.snosti hrane, katero je pripravljala po določenem, v jedilni sobi razobešenem jedilniku gospa Marija Jakofčič, hiš. štev. 47, so se prepričevali od časa do časa odborniki osebno. — Kako je uporabljal odbor poverjene mu prispevke in darove, in koliko je je premoženjsko stanje zavoda, pravi poročilo, da je bilo: a) dohodkov: redni prispevki podpornikov K 1452*40; odplačila dijakov K 892 50; izredni dohodki (med temi čisti dohodek ljudske veselice v «Zvezdi» dne 8. jnlija 1906 v znesku K 1646-20) K 4545*37, skupaj K 6800*27; b) trojki: redni za hrano K 5970*10, izredni za upravo K 78—, razni drugi K 5-12, skupaj K 605922. PiebiteK K 831*05. — Premoženjski izkaz z dnem 31. avgusta t. I. izkazuje naslednje: a) glavnice K 20.009*52, b) razpoložnira K 3791*44, skupaj K 24.400*96. — Večje svote so darovali dijaški kuhinji: mestna občina v Kranju 500 kron (letni prispevek) kranjska hranilnica v Ljubljani 100 K, »Narodna tiskarna* v Ljubljani 100 K, posojilnica v Radovljici 50 K, občine: Bled 20 K, Križi 8 K, Mošnje 20 K, Smlednik 30 K, Stara Loka 20 K, Šenčur 10 K in Škofja Loka 50 K. - Od-borovo delovanje so olajšale mnoge rodbine kranjskega mesta, ki so podpirale dijake s tem, da so jim delile zajutrek, kosilo in večerjo ali denar. — Društvo je izgubilo v preteklem šolskem letu več odbornikov. V svojih oporokah so se spominjali društva dijaške kuhinje: vpokojeni župnik Al. Jerše v Št. Vidu pri Zatičini. veletržec J. Majdič v Kranju, zasebnik v Senčunu Fr. Pršina in vpok. učitelj J. Traven v Naklem. — V minulih dvanajstih letih, odkar obstoji dijaška kuhinja, je odbor podpiral 1040 dijakov, za kar je bilo treba plačati 57 725*32 K. Učiteljsko drnštve kranjskega okraja je zborovalo dne 4. t. m. popoldne v prostorih ljudske šole v Škofji Loki. Predsednik, g. Franc Luznar pozdravi navzoče učne moči — 22 po številu — in pa opozarja na članek v »Učiteljskem Tovarišu*, katerega je obelodanil nadučitelj Janko Zirovnik iz Št. Vida pri Ljubljani, ki govori o organizaciji uči-teljstva. Gospod Friderik Kramer, učitelj v Škotji Loki, je predaval o vzgoji plemenit h nageljnov. Odgovarjal je tudi na razna vprašanja in priporočal prijateljem nageljnov, naj naročajo taiste pri češki eksportni tvrdki Franc Spora. — O novem šolskem in učnem redu je poročal gosp. Franc Ivane, učitelj v Kranju, in opozarjal na razpravo v »Deutsch-Csterr. Lehrerzeitung* z dne 15. novembra 1905, kjer se zelo dobro šolski red razmotriva s splošnega stališča. — Društveni tajnik je na to predlagal, naj se društvo od slučaja do slučaja obrne na srednješolske profesorje, da bi prevzeli pri društvenih zborovanjih podavanja. Sprejeto. Konečno je poročal predsednik o zapuščini umrlega učitelja Ivana Travna, ki je volil društvu 5095*45 K, od katere svote ostane društvu okrogla svota 500O kron kot kapital. Gospod Luznar je na koncu zborovanja poživljal navzoče, naj so dne 1. novembra t. 1. v Ljubljani vršečega odkritja nagrobnega spomenika pokojnega dobrotnika udeleže v velikem številu. V Selcih in okolici otroci zelo bolehajo za nalezljivim* boleznimi. Šolski obisk zaradi tega ni posebno povoljen. Lekarno dobe na Jesenicah. Tudi občinski svet se je izrekel. Zahteva v neverjetnem razvoju se nahajajočih Jesenic jo bila res nujna. NeČnvene razmere morajo vladati pri bolniški blagajni v Šent Vidu nad Ljubljano. Klanfarjev Tone je šel v Lurd molit za klerikalno župansko zvezo — doma pa umirajo delavci pomanjkanja, ker jim bolniška blagajna v Št. Vidu že šest tednov ne izplačuje zakonite bolniško podpore. To je kaj groznega. II. priloja „Gorenlcu" Sf. 42 \i 1.1906. Delavec je plačeval v blagajno, sedaj, ko je bolan, ko nima zaslužka, pa mu blagajna ne plačuje bolniške podpote. Kje pa je denar? Će bi bilo vse v redu, zakaj se ni sklical občni zbor, da bi bil preskrbel denar. Ker ima država nadzorstvo nad blagajno, priporočamo vladi nujno, naj preišče stvar, sicer se bo lahko reklo, da daje vlada šentviškim katoliškim iz-koriščevalfom delavcev potuho. Nov vodovod napravijo prihodnjo pomlad na Savi na Gorenjskem. Studencev bo deset, pipe zapite, v naj«lab?em slučaju bo priteklo po dva litra na sekundo, trrej vsak dan 172'800 litrov ali 9 600 šknlov, če raču-nimo na škaf 18 litrov. Na vsako osebo bo prišlo povprečno dobre tri škafe, če rnčunimo, da bo vodovod rabilo tri tisoč ljudi. Električna razsvetljava za Bled in okolico in električni tramvaj na Bled. G. Pe- ternel in tovariši nameravajo napraviti ob iavskem mostu na potu iz Lesec na Bled električne naprave, ki bi oddajale elektriko Bledu in Radovljici. V načrtu je tudi zgradba električnega tramvaja z Lesec na Bled, kar bi bilo za povzdigo tujskega prometa na Bledu velike važnosti. Prodajo „Gorenjca" je prevzel g. Josip Aliačič v Tržiču. Glas iz občinstva. V jesenskem času kaj i ado dežuje. In če dežuje nekaj Časa tedaj izgleda raš savski most, kakor \elika luža. Gorje onemu, ki mira ob takem vremenu iti Čez most ponoči, Opozarjamo samo na neko hitro in ceno odpomoc takim nedostatkom. Napravile naj bi še na več krajih luknje, po katerih bi se lahko voda sproti odtekala, ali pa naj bi se pustil majhen pre sledek med moslnicami. Siloviti cigani. 3. t. m. i opoldne so prišli cigani Karel Petan, A bert Brtščak Alojzij Breščak in Bogoljub Seger v gostilno Ivina Slibarja v Kovoiu pri Tržiču in pili žganje v veži. Ko jc Aloj?ij Breščak prosi Šlibarico za miloščino, mu ni hotela ničesar dati, ampak ga opomnila, naj gre delat, pa mu ne bo ti eha beračili. Vsled t* ga so c gani zrogovilili in začeli metali pe*l debelo kamenje y hišo in okna. Ko je prišel na tclt-canjc Šlibarice njen mož domov, so ga na padli vsi štirje cigani in Seger je potegnil še dolg nož, da bi ga zabodel. Šlibarju se je posrečilo iztrgati se ciganom in zapreti vrata. Zdaj je pa začelo skozi okna leteti kamenje kot loča. Peški dovoli so napadovalci tudi vroto. V Um je Šlibar ustrelil s puško v zrak, kar je prestrašilo cigane tako, da so zbežali. Orr žniki so zaprli vse razen Segerja V Aljaževem doma v Vratih je bilo le tošnjo sezono članov slov. planinskega društva 238, dam okrog 172. Slovencev je bilo vpi sanih 506, Genov 49, Hrvatov 12, Nemcev 227, Nemcem iz rajha 21, Francozov 2, Ogrov 4, Lahov 4, Švicarjev in Japoncev po 1, sku paj torej 827 oseb. Stavbena kronika v Bohinju. Nasproti kolodvoru na Bohinjski Bistrici zida gostilni čar Doktoric prostran hotel, v bližini pa je sezidal enonadstropni hotel gostilničar Mar kež, katerega misli otvorili še letos. — Poleg turislovskega hotela ob je/.eru zida ver s k zaklad veliko' poslopje, ki bo imelo nad 20 sob za tujce. — Tudi gostilničar Ivan Mencinger (Bec) na Bohinjski Bistrici napravi na svojem gospodarskim poslopju nekaj sob za tujce, drugo leto pa namerava nasproti sedanji gostilni sezidati vvčji hotel Vsled neprevidnosti jc obslrelil Matevž Hlebanja iz Srednjega vrha pri Kranjski gori Frana Lavtižarja. Strel mu jo šel v levo nogo in je moral Lavtižar v bolnico. Hlebanja in Lavtižar sta lovila jazbece. Planineki ples. Slov. planinsko društvo v Ljubljani priredi prihodnji predpust, in sici na dan 2. februarja 1907 planinsk ples v Narodnem domu v Ljubljani. Opo zarjamo na to prindtev tudi zaradi tega, da se bodo druga narodna društva pri določitvi svojih priredb ozirala na h. * * * Star itndent študira na novomeški gimnaziji v sedmem razredu. Ta je upokojeni žandarmerijski stražmešter g. Anton Brat-kovič, star 44 let. Vstopil je ta leden v imenovani razred in je reden učenec. Dediči miliona Predlanskim je umrla Pragi hišna posestnica Ana Grohmann brez poroke, zapustivši nad milijon kron. Za dediče se je prijavilo par sto oseb. Odvetnik Katz, ki je vodil zapuščino, je dokazal, da je med priglašenci le 24 upravičenih dedičev, in sicer 8 sorodnikov po očetu, 10 pa po materi. Kir je bil oče gospodične Grohmann Nemec, mati pa Čehinja, pripade Nemcem ena tretjina, Cehom pa dve tretjini. Srečni dediči pripadajo večinoma nižjim slojem, dva ta voznika, eden sluga, ena kuharica i. t. d. Vsak teh dobi po 20-40.000 K. Država pa dobi na zapuščinskih pristojbinah — 100.000 r,ron. 48 oseb umrlo v Londona od glada. Angleško ministrstvo za notranje stvari je pri* občilo statistični izkaz, iz katerega je razvidno, da je v Londonu v minulem letu umrlo 48 oseb od glada. Ker zvedo oblaslnije le o edkih slučajih smrti vsled glada, je lahko iz te statistike posneti, kako velika beda la v Londonu. Stroj za kajenje je razstavljen na neki razstavi v Ameriki. Služd bo tistim, ki tobaka ne marajo kadili, ajim ugaja duh dima. Zlasti pa je koristen zato, ker bo mogoče natančneje preiskati razne vrste tobaka, njegov dim in Kakovost Prijetnosti v Indiji. Iz Indijo so uradoma poroča, da so tamkaj lani strupene kače usmrtile 21.880 ljudi, dočim so divje živali raz trgale 2154 človeških žrtev. Tigri so raztigal 790 in leopardi 399 ljudi ter 98.582 glav razne douiače živine. Tekom leta so ljudje pobili 05.146 kač in 16 121 drugih divjih živali, za catere je vlada izplačala 175.512 kron nagrade Ursulinke — oštirke. Če smejo kuhati redovniki žganje (Gharlres, Benediktinec), ako varijo pivo (Paulaucr Solvatorbiau), če smejo imeti veliko oslarijo (avgušlinci v Kloster-neuburgu), zakaj bi tudi nune ne smele imeti mtela? Imele ga bodo in sicer uršulinke v Ostende v provinciji Weslllandcrn v Belgiji Hotel bo imel 5 nadstropij, površja je 840 štirjaških metrov. Ker je Ostende eno naj večjih kopališč, bo dajal hotel brez dvoma vtlike dohodke. Za natakarice se oglasi baje nekaj iz Ostiogona izgnanih nun! Spreten Stavec more postaviti v eni mi nuli 40 do 42 črk, to je v eni uri 2500 in enem dnevu, če se računa na dan po 10 delavnih ur, 25.000 črk. Če hi hoteli zarisati pot, ki jo naredi slavčeva roka k posameznim predalčkom omare in zopit nazaj k vrstomeru, kamor postavlja črke,« na papirnem traku, meril bi ta trak na večer 9 milj. V enem letu bo napravila roka pridnega stavca, ako se računa v enem tednu šest delavnih dni 3000 milj, to je približno 20.000 kilometrov orožniki je da trdil, da ni on storilec, marveč Marveč Martin Bregar, da je on le v vreči odnesel ukradeno blago, kar mu je Bregar s samokresom v roki ukazal. Seveda se je izkazalo to za izmišljeno, kakor tudi Tekavčeva trditev, češ, da je uraobolen. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe. Mladi uzmoviči. Dne 5. avgusta t. 1. zvečer je bila na vrtu gostilničarja Ivana Ferjana na Savi veselica »Jeseniškega Sokola». V nekem paviljonu je prodajala gostilničarjeva hči Ivanka Ferjari pijačo in jedila. Denar je spravljala v malo skrinjico, ki je stala pod stelažo. Ker ji je zmanjkalo pijače, je zapustila nekaj minut paviljon, ko se je vrnila, skrinjice z denarjem ni bilo več. Drugo jutro so jo našli orožniki v travi. V njej je bilo samo še 41 K 12 h. Tatvino sta izvršila 15 et stara tovarniška delavca na Savi Valentin laj t in Janez Ceglar. Na straži pa je stal mesarski vajenec Pavel Černe, zakar je dobil eno krono. Vzetega denarja je-bilo 74 K 20 h, ci se je našel pri Bajtu in Ceglarju. Obsojena sta bila vsak na mesec dni, Černe pa na 14 dni ječe. Izpred deželnega sodišča. Ciganska zahvala. Vobčc je znana ciganska nadležnost. Znano je pa tudi da se jih naše kmečko ljudstvo zaradi raznih preteni največ pa zaradi vražnih presodkov boji, kar pa cigani izkoriščajo na svoj rovaš Taka tolpa je prenočevala v Jane/. Petem lovi koči na Dovjem na senu. Ni čuda, da se jih je ta 10. avgusta zjutraj, ko je priše po krmo za ž vino, ustrašil, a obenem izrazi nevoljo, ker je videl, kako da počenjajo njegovim senom. Takoj nato je skočil cigan ICdmund Raichard pokoncu, pograbil gosli in zarohnel nad njim: > Zavoji po >U kg 00 vinarje v » » >/• • 60 Dobiva t. povaod. JKesltta hranilnica v Jfranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. I"-21 Stanje vlog K 4,108.072--. Stanje hipotečnih posojil K 2,333.12624. jMnbljsna(Kollzej) R. £ang Marije Terezije cesta Bogati talogu pohištva vsake vrsto k vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih, isoir. zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile, specijaliteta: Gostilniški stoli, Pohištvo li železa, otrolke postelje In vozliki po vsaki oenl. čudovito pooeni za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Modrool Iz ilina-teta omrelja, afrl-Sanske trave aH Ume, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe salone, pred-sobo, cele garnituro. v nevestinih balah. Veliki prostori, pri-tilino In v I. nadstropju. Za sobo: postelja, notna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Loterijska srećka dne 13. oktobra t. 1. Trst: olj 4 26 11 81 Išče se dobro izvežbana kuharica katera je vajena za več ljudi dobro in varčno kuhati. 190 8-8 Kje? pove upravništvo „Gorenjca". Izjava. Podpisani izjavim, da kdor moji soprogi Mariji Korošio na moje ali na njeno ime kaj posodi ali proda, ne bodem jaz nič plačal. JUoJziJ 3(oro2ic posestnik v Kranju št. 174. 211 8-2 Jellcr Elsa Jluid S (o znamko varovani Fellerjev ra«tlinski-esenfini fiuid odstrani kašelj, hripavost, nervoznost, naduho, bolečine v vrata, prsih in Menih, trudnost, slabost, vnetja, tez-kun' v dihanju, vročinske pojave, infl lenco zaslitenje i. 1. d., 12 malih ali 6 velikih steklenic franko 5 K, 24 malih ali 12 velikih 8 K 60 vin. Naročajte pri C V. FELLERJU v Stubioi, Klzin trg ii. 202, Hrvatsko. Hvalijo se tudi Fellerjeve odvajajoče rabarhara-krogljice z znamko «Elsa-Pdlen», •"> škatlic franko 4 krone, 12 škatlic franko 7 K 60 vin. Pravega balzama ne dobite 1, ampak 2 ducata franko za 5 K; izvrsten je pri tel-kočah v ielodcu. Zagorski prsni in siruo za kata|j 2 steklenici 5 K. Pravo norveško ribje olje 2 steklenici 48 c franko 6 K. 10-8 O >r? V O > p C *m > cd ^—' cd a £ Ji * Ju * ©■ i a d .22 •^=» —- 60 e— o A O KO > C > ti V) k Slay. občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi veliko izgotovij enih oblek za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka »9-20 v veliki izberi. Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova «d 65 gld. naprej, šivalni stroji pa še od 45 gld. naprej. Velike važnosti je tudi stroj za pletenje nogovic, spodnjih Jopic i. t d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu naplete 6—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplete zelo hitro. Pouk preskrbim vsakemu cen j. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči y teku 4—6 dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor „Adler", ^Bobbin", »Ringšif* i. t. d., katere ptodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge tvrdke. Vrhutega so pa moji stroji še 20 °/o cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših kro-jačev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni. Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična. Covrenc Rebolj v pranju, iiiM trg n 189. 188 10-5 Po^or! Najceneje in najbolje se kupuje sukneno, modno, platneno in manufakturno blago v W novi trgovini pri na Mcm trgtt Kranj xx „pri Besenčann" ker ima veliko zalogo le najnovejše mode, samo dobrega in frišnega blaga, istotam je tudi velika zaloga potrebščin za Krojače in Šivilje po toVarniJKih cenah. g orar in trgovec ia Jesenicah priporoča svojo veliko zalogo i i ■ pravi $Vlcars!(ili žepnih ur yffgjj vsake vrste, dalje budilke, ure z nihalom, prstane in veiižice i. t. d. po najnižjih cenah. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah. Prccizrjske ure kakor: Schaffhausen srebrna od gld. 19*50 naprej. «Intact» srebrna od gld. 14*50 naprej, «Oaiega» srebrna od gld. 14*— naprej. Sistem «Rosskopf» ure od gld. 240 naprej. — Prava zlata ženska ura od gld. 9-75 do 18'—. Enaka s 3 pokrovi od gld. 15'— do 29*—. Srebrna pancer verižica 100 gr. tetka gld. 4*90, 50 gr. gld. 2*50. Ceneje kot povsod drugod! Potrebščine za kolesa in gramofone. Zaradi kakovosti in nizke cene priporočam posebno preci-zijsko uro «Intact». 97-21 ■vavaiv« 145671 9963 2915 ■ovo! Novo I izdelane ii močne kovine, fino ponikljane. Lu5 je krasna in polovico oenejia kot petrolejska. Priporoča se gosi Unićnrjem, obrtnikom in sploh vsakomur. 178 26-7 Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi §Kli Dobi se samo pri: A. J. Ivanc-u Ljubljana, Rožno ulioo, it. 8. Aleksander Ambrožic . urar in trgovec na Bleđn dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d, 79—24 vse po najnižjih cenah. krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občin stvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek M gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-sklh in kolesarskih oblek In ogrinjal ter havetokov. Vedno bogata zaloga angleskefa, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni del* liki in SOlnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 13415 Vozni red proge Trbiž—Ljubljana in obratno, veljaven od 1. oktobra 190G. Osobni vl»k štev. 1721 1711 1715 1718 1719 Postaje 1714 1716 1712 1718 1720 410 6t« lt* 451 «49 „ Trbiž ...... 10" 266 715 104» 151 8« 1« r>« 9<" 9 * Hadei'e-Belappć . . HH» 243 7011 103" 138 43a 1si .ri-"; 91« 17 Kranjska Gora . . 100' 231 «50 10»? ]Vi 455 On U0» 6*3 933 29 Dovje..... jH5 209 6« 1005 95» 104 G« 9*0 21« 9*i »6 931 ]M 615 12*1 509 9»» 2» 5st 'ii' 89 Jesenic« prih. . 158 610 949 1245 W- 1 !■" 231 m 94» 89 Jesenice odh. . 91« 1«7 600 935 lv*o 5" D«* 2m 65 954 42 Javomik .... 9» 1*1 555 930 1215 536 Hi 700 IG«« 47 Žirovnica .... 90* ]I3 546 9*1 1208 6« 965 2»» 715 lOio 52 Lesce-Rled . . . 8»« 103 53« 911 11» 54» 1000 804 7»o 101« 54 Uailovljica .... 8« 12*« 6« 903 11« 6" 100» 813 7Š0 10« 61 Otoće..... 8« 12« 515 850 1138 I 608 10» 8W 73? 10« 64 Podnart- Kropa . . 8*3 1*38 510 8« 1131 G'« 10« 830 747 ion 72 Sv. Jo«..... 80» 12« 4.U 831 iju <)-'■ 103' »10 74? 10» 74 803 12-° 451 8« 1113 638 10" 8M 8M 1 83 Šknfja l,<)ka , , , 748 1206 438 81» lioo 6« 10" 40« Ml U13 91 Medvode .... 734 1]53 415 759 10«« 6^ 1103 416 H« H« 97 Viimarje .... 7*5 H« 416 749 10.M 706 1111 8« 1131 102 ( I.juliljana, drl. kol. . t 71» 113« 40« Y*i 111X8 709 1115 430 8« UJ4 103 Izubijana, južni kol. 710 1130 400 ,'35 10« raai fU yv a _ j V BUfi paai / *■ — Gorica @ Svoji k svojim! @ Gorica Jtotel „pri zlatem jelenu" V sredini mesta. — Narodoo podjetje. — Krasna lega, — Nad J)0 sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, točama, klubove sobe, kegljišče. — Veliki in moli vrt za restavracijo, obsežna veranda. — Solidna postrežba. Naša železnica vas vodi v Gorico! Podpirajte svoje rojake, ki se bore, za gospodarsko os v obojo od 'tujcev. — 174 15-8 Najcenejša Id najhitrejša vožn)a je s parnikl jSeveraonemškepa Lloyda' iz Bremena v Jfew-york s cesarskimi brzoparniki Kaisor Wilhelm II., Kronprini VVilhelm, Kaiser VVilholm der Orosae. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -]U v Kolodvorskih ulicah št. 85 nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tiftlerja*. Odhod iz I,jiililjam> je nak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča po* jasnila torno in brezplačno. Postrežba puštena, reeloa in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne drtave kakor: Colorabo, Meiiko, Califomija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo poeebno ugodno in izvanredno ceno cez Ualdeuton. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Ha I tim ore in na vse ostale dole sveta, kakor Ilr»-zilija, Kuba, Huenos Aire«, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—50 48 S> \ % % #" 4 4 at 4 Kra»jsl(a toVarna lanettega olja ZABRET & HUTER KRANJ priporoča po najnižjih dnevnih cenah najboljše kakovosti, katere imajo v sebi 40—41% beljakovin z i^Nj^^-M-^^^^^^tf^ 9—10% olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševalca na Dunaju, dalje katero je mrzlo stiskano, nima v sebi , nikakega album i na in je ravno radi tega ■^•vMv^f^^^M^^ najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). 208 12-2 lanene tropine (preše) sladko laneno olje, * * $ * * $ Rezervna zaklada: K 66.277. Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500. Posojilnica v Radovljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po •r 4 n brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 5V«%, na menice pa po 6°/o. — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. 151-12 Jia parna stroja po 10 oziroma 18 konjskih sil, brez napake, Se sedaj v obratu, večji z lastnim stojalom na koleaih (lokomobil) in posestvo obstoječe iz prostorne hiše, 6 sob, gospodarskega poslopja, rodovitno polje, senožeti itd,, «e proda pod zelo ugodnimi pogoji. HiSa je posebno pripravna za vsako obrt, lastni vodovod, reka v bližini, železniška postaja. Ponudbe na lastnika 210 8—2 I. Dernič, tovarnar v Radovljici (Gorenjsko). Gričar & Mejač Ljubljana Prešernove ulice št. 9. Velika zaloga izgotoVljcnih oblcK za gospode, dečke In otroke. Konfekcija za dame. Solidno blago po čudovito nizkih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine pmsto.' 194 6-5 Ludovik Borovnik puškar t Borovljah (Ferlaoh na Koroškem) se priporoma v izdelovanje vsakovrstnih pušk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresoice, vapre-jema vsakovrstna uopravila, ter jih tofino in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene 204 52 -8 Iluslroviuil o« Kočevje na gradu. PiVoVarna \ G. Hitr-)f (ib dedičev' t! Ejnbljanl priporoča slavnemu občinitvu in spoitovanlm gostilničarjem svoje izborno marčno to u baVarsHl način Varjene »Wo 9849 Gorod imenom »izvirne Singerce«. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo lakim trgovcem, oltst»je taki »izvirni Singerjevi stroji« kvečjemu Iz atarih rabljenih, iz trti]« rok« dobljenih šivalnih strojev, za katere BI moremo niti prevzeli kakega poroštva, niti dopotlitl pomimnih delov. Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarna ' v Izubijani priporoča kot posebnost lage in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za tagine naprave zvezane neposredno i vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. tfegdluv Šivalni stroji in kolesa m ^VBVHV^ Tovarniška zaloga 71- 51 lp| Ivan Jax-a v Ljubljani •MBA D'inajska cesta 17 priporoča svoje najbolj primana šivalne stroie in kolesa >niki se dopo*|jejo na zahlevanje zastonj. Najbolje za zoba ■oeiva se v lekim g. K, Sirilu i Kruli g Bolnemu zdravje I Pozor! Čitaj I Slabemu moči Pozor I Čitaj 1 I ^<^lJU^s,. Wto Kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih ln črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, boletU is ielodca, vetrove in čistijo Lri, (»ospeiujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vie druge bolezni, ki nasUjajo vsled mrzlice. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. 201 20 1 Naj vsakdo narodi in naslovi: peter Juriji?, leKarnar V pajacu Ji. 59. JlaVoniJa. Denar se poniju naprej ali s polnim povzetjem. Cena je sledeča tfr..iik.» na vsako polto)) 12 Btekleničic (1 ducat) 6 K, 24 stekle-ničle (2 ducata) 8 K 60 v, 36 steklenićic (3 ducati) 12 K 40 v. Slovanska tel se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolkloali, hripavosti v grlu, teikemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje t goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. i Moja zdravila Pakraike želodčne kapljio« in Slovansko zel priporočajo j mnogi najboljši zdravniki. , Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklonic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naroča naravnost od mene pod i naslovom: i P«ter Juriffi, leKarnar i Pakracu 1159, Slavonija. « Ćltajl Naročil Nt bo TI žal! i Izdaja konaoretj •borenjca.. Odgovorni urednik Iv. I'r. Lampret. Lastnina in Usek Iv. Pr. Lanpreta v Kranju.