ZA RAZVOJ OBRTI
Globalna izhodišča za ra-zvoj obrti v občini Moste-Polje so že opredeljena v srednje-ročnem načrtu razvoja občine za obdobje 1976—1980, ki ga je skupščina sprejela v juniju 1976.
Dosedanja obrtna dejavnost je v občini ustvarjala le okoli
6 %    družbenega    proizvoda občine in je zaposlovala okoli
7 % vseh v gospodarstvu zapo-slenih delavcev.
Ne glede na majhen delež v ustvarjanju družbenega proi-zvoda, pa je njen razvoj pomemben tako z vidika zadovoljevanja potreb obča-nov kakor z vidika dopolnje-vanja industrijske, gradbene in ostale proizvodnje. V prete-klem obdobju se je obrtna dejavnost razvijala z nižjo stopnjo rasti družbenega proi-zvoda kot druga področja gospodarstva. Vzroki, da se obrt ni razvijala kot druga področja gospodarstva, so predvsem v razdrobljenosti in neorganiziranosti obrti, v nekaterih storitvenih dejav-nostih, pa tudi v nizki akumu-lativnosti, ki ne omogoča izboljšanja tehnične oprem-ljenosti dela in s tem uvajanja sodobnih tehnoloških postop-kov, ki bi povečali storilnost živega dela.
Na razvoj malega gospodar-stva zaviralno vplivajo tudi številni odprti problemi na področju izvoza in uvoza tako z vidika obnove in moderniza-cije delovnih sredstev, ki jih ni mogoče nabaviti na domačem trgu, kot z vidika preskrbe z
reprodukcijskim materialom. Na nezadovoljiv razvoj drobnega gospodarstva je vplivalo tudi pomanjkanje poslovnih prostorov. Še zlasti na storitvene dejavnosti. Za reševanje tega problema je bila urbanistično načrtovana gradnja obrtno-servisne cone na območju Studenca, kjer bo predvidoma dograjenih okoli 20 objektov za namene drob-nega gospodarstva.
UKREPI ZA RAZVOJ OBRTI
Skupščina občine Moste-Polje bo nadaljevala s politiko razvoja obrti v skladu S spreje-tim dogovorom o pospeševa-nju malega gospodarstva ter s programskimi usmeritvami, sprejetimi s srednjeročnim načrtom         za         obdobje
1976—1980; z vsakoletnim programom razvoja bo skupš-čina občine ugotovila, katere obrtne stroke so deficitarne in je potrebno podpirati njihov razvoj pod posebnimi pogoji (krediti, davki, poslovni pro-stori itd.) Organizacije zdru-ženega dela pa naj zagotove pospešen razvoj obrti tudi z dolgoročnim povezovanjem z industrijsko, gradbeno in drugo proizvodnjo.
Treba je pospešiti razvoj kooperacije in poslovnega sodelovanja med zasebnim in družbenim sektorjem. Večjo vlogo naj bi pri tem imeli gospodarska zbornica, ra-zvojno-gospodarska skup-nost in združenje samostojnih obrtnikov.
Pogoj za pospešen razvoj obrtne dejavnosti so tudi ustrezni delavci. Zato naj bi obrtniki kot delovne organi-zacije razvijali izobraževanje ob delu, kar zagotavlja večjo produktivnost in kvaliteto dela. Nadaljnji razvoj za-sebne obrtne dejavnosti je v veliki meri odvisen tudi od ustrezne davčne politike. Zato naj skupščina občine opozori pristojne republiške organe in gospodarsko zbor-nico, da pripravijo ustrez-nejše kriterije za ugotavljanje dohodkov občanov, katerih načela so podana v zakonu o davkih občanov.
ANA MARJANOVIČ