St. 17.
V Gorici, v cetvrtek 23. aprila 1874.
„SocV» izbaja vsak cetvrtek in velju s pofito prejemana ali v Gorici ita doiu posiljana:
Vse lcto......i'. 4.5U
Pol leta       .....„ 230
Cetvrt leta       .   .   .   .    „ 1.20 Fri oznanilili in mvno tako pri ,,po-slanicah" se placuif za navadnu trixtupuo vrsto:
8 kr., ie se tiska 1 krat
1   „  „   „   „     2 krat
6   „   „   „   „     » krat
Za ve6e irke po prostoru  in   pri
oznantlih v«uk pot 'JO kr. za kulek.
Glasilo
t gg. druiabnikom pol. druStv* Soca.
Po sklepu odborovem bode obdni zbor  zudnji de trtek, 8<k t. m. ob V/g uri   popoludne v dvorani * gorilla* ditalnice:
Na dnevnem redu bodo sledeee todke:
1.  Peticija na minnterstvo zaradt vpeljave dveh odd el-kot porotoib sodnij v Gorici, enega za Slovence, enega za Italijune.
2.  Tabor pri Tolrainu zarad predekke 2elezn ce.
3.  Podpora drultvenemu organa za prijavljauja dru§t-femb zadev,
4.  Drugi predlogi gg. diu&abnikov.
Odbor vabi s tem gg. dru?.abnike, da se v prav obilnem stevilu udeleze tega vaznega obcneg i zbora in da tako pokaSejo s?ojo inarljivost za javne dusevue in materij'alne potrebe naroda,
Odbor pol. druitva Soda.
^^^¦i^^^Br          ^^^^i^^^^^v          '^^^^z^z^i^^v          z^zw*"'"^zm                           se  '
^^|^^^H|^^             ^^^^^^^^r              ^B^^^^^/P          m^m           ^^a           oglaso
slovenskega politidnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
iol. druStv* Soca.                      Beseda bogatejSim Slovencem.                italija prva zadeia je gojiti, in po t
. v .   ,          . ...    I        «,.,...    .             .                                        evropejski narodi, Jcatere je posebni
Posaiuozne Stevilke se dobivajo po 10. soldov v Govici pri Paternollija jn So harju; v Trstu v tobakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via flella casermn. 60"
Narocnina in. dopisi naj se blago voljno posiljajo pod naslovom; Urcd-nijStvo oziroma upravnijstvo v Patcr-nollijevi tiskarui v Gorici, •— llokopihi se ne vra5ajo; dopisi naj so blagovoljno frankujejo. — Delalcera in drughn no-preraozniin se narofoiiua zuiza, ako se oglase pri urednijStvu.
t, gg, dopisnikjm in narocnlkom!
Z denasuim listom saw upeljali neko sprememba. Urednij&tvo in upravoijltvo ^ode* bodo odslej v Pa-temollijevi tiskarui; vsa pisma na urednijitvo ali u-pravaijitvo naj ae adresujejo: „Uredn jstvo% oziroma rlJpravmjStvo Sode v Pateriiollgevi .tiskarni v Gorict" Pod to ndressu naj se posilja tudi denar.
Vendar pa lebko dopisuiki svojo bolje vazne do-pise poiiljajo tudi Viktorju Doleneeu pod adresso: „Viktor Doleiu'C y Gorici".
fa aprememba nijma glede urednijitva nobene vaioosti, ker doscdajni ureduik m vsi sodelalci |bodo todi za naprej razne predale hsta polnili, in listu in Bvojim teinjam zmerom zvesti osfali.
Urednijdtvo in upravnijStvo „Soce".
LISTEK.
€iii«or r^oiisiLO.*>
Iz Datite jevega uPeMa* prevd Fr. Zakrajski.
E se non piangi, di che pianger suoli? Dante. Od grozne hranel) vzdigue krvno zoblje
ZlOciu,2) ob ias otrSi je prej glave,    •
Ki zadej bila oze razbitja rop je; Ter jame: — Ti zelsi tu ponavljave
Brtdkostij ljutih, ki mi hudo breme
Mislecemu »o le, nze brez objave? Pa 6e izpcved raoja bit* bfie seme,
Ki ima tega spodej3) sramotiti,
Naj bo! fiesed m solz mi skusi pkme. Kedo si, kak si to, ne vem odkriti;
Da pa utegnes biti Fiorentin,
Po tofojej govorici smem siditi. Posluia| me!   Bd grof aem Ugolin,
I ta pod mano je nadskof Rozer
Zakaj ga grudrni, koj bos slisal, sin! Da pal sem vsled njegovib zlib namer,
Izdan da t zapor §el sem v vecue strane,
To pomnis pac gotovo brez over;
^ •) Po predbodnib speciialnih stndijab v filozofskera, jezi§-kem in poezijskem obziru lotil sem se prerajanja Danteja, teg&pe-snika velikana, ki se je Muzara tako neizredeno preljnbil, da so mu tako tekoc odprie vse carovite zaklade. Ta odmelek nij pes-niska iznmba, ker se opira na hisitoriden dogodek; (glej Villani Fst. Fior.) a popis sega tako n&ravnost v neizmerne giobogine 8rca. kakor more segniti menda k Dante, ta Titan in nedosegljivi mojster vseb casov.   Grof Ugolino ee deklamnje   gostokrat po it.
glediSeib in ob drugih shodih, tudi dramatiziral ga jo nem§ki GeMtenberg. Popisuje se v tem odlomkn, kako stralno je nmrl grof Be sinoma in nnn5ki vred od lakote v „torre della fame" v Pizi. ,,Di qnesta crodelta — tako pravi nadalje Villani — fntono i Pisani per to universo mondo, ove si seppe, fortemente ripresi e biasimati, non tanto per lo eonto cbe per Ii snoi difetti era per avventura degno di si fatta morte, ma per gli figliuoli e nipoti, ch* erano piccoli ^ansoni ed innocenti.   •
Beseda bogatejlim Slovencem.
V starih dasib u^e, j>a tudi v novejSih so bolje o-mikani in napredka leljni narodi vedno pazilt na to, in skrbeli, da se mej ljudstvom Sirijo znan^fcva in u-metnosti, dobro spoznavSi, da le omika, izobralenost, znanstva in vede peljejo narod do najvidje atopinje bla-gostanja in slave, mej tem ko surovo neomikano ljad* stvo, akoravno z bogatstvom silno obdaijeno, nikoli ne bo moralo se povzdiguiti- do verhunca prave Ijudske srece in veljave; ker bogatstvo same nij Se mod, am-pak le omika je tista si la, katera zmuga vse druge ovire, in kateri se vsakdo vklanjati mora.
Le d ti So vi io razvit, omikan narol zamore vzbujati spoStovanje, in zgodovma nas uci, da narodi, ki gojili so zuanstva in vede, ako tudi uiajlitii in ttbog>, pustali sopo znanstvih stovedi in mogo^ii, ker nailUoponjdi mnogo novih izvirkov blagostanja i srece, obvladali so vsled omike nevedae, in postali tako gospodavji svwtu,
Niijlepsi vzgled v tem obziru so nam stari liim-ljani in posebna pa Grki. Poglavitaa slab tega ma-lega nuroda pa je bila, ustanoviti po celi tle/.eli po-trebue ucilnice, pnskrbeti sredstva, da mogoce je bilo vsakemu, seznaniti se z vedami in umetnostimi. V blugi ta namen delali so vzajemuo m stauovi; posebno pa so preinoznejsi m. j ljudstvoin, darovaje mnogo last* nega premozenja za ndiliica in druge obd%koristne za-vode previdavali narod s potrebao podporo, in po tem ukupnem delovanju vseh drzavljauskih u«lov za eno in islo vzviieno svi-ho, vsak po svoji moci zlajiavaje te-zave; postala so zuanstva obctio ukupao blago, pov-zdigml se je gr§ki narod na najvisjo stopinjo omike, blagostanja in slave, tur postal je vsem prihodnjim ro-dom sprelep, dudapolni vzgled.
Kedar so po tem po propadu Carigrada od suro-vib silovitib Turkov prognana zuanstva in vede se pre-seble in in iskale   si zav^tja v zahodnjih   krajib,   je
A to brez dvomb so ti reci neznana: Kak straino sem umrlU) Zuto izvedi, Kak grozoviuske m« je vseke! rane —..
Zavem se, ko izbudil sem se ob sviti, Otiok v zapotu, ki v ihti so se vili, 1 dremne 6ul sera kruha je prosit!.
Pad si brez «luse, do se t« ne u-«mili, Ko ve§, kaj nn je uhi zdaj srce slutilo 0 cem se jodrs, de te ytk ue usili ?
Zdramil so se, in btizti ob uri je bilo, Ko so jutiikovaii prej§«»je dni; A v sledi sanj se vsako je dvomilo.
I ko so joli vrata zdolj zabijati,
0  tem zaslubu deci koj v obraz,
Pa kar brez giba —plahi vprem ofii;
Tak zdrevenim, da javka vmrjo glas! Soke se oni, Anselmupcio moj zavpije : ,Kaj iraas  oce, da tak vins V nas?*
MoBira, oko mi srfce ne prelije,
1  premolSim ves dan i nocne stide, Dokler spet drugo solnce ne zasije;
A komaj prvi pidli zarek vnide V temnico galostno, oko mi uzre Tam v njih obrazih moje lastne iride.6)
V obe zdaj roki zasadim zobe; Al' v aumu, da mi glad tak sili v jelo, Otrok koj detverica dvigne se,
Ter mi reko:    *Cuj, menj nas bo bolelo, Ak z nami si vtolis pohote grla: Ti da! si polt, ti sleei svoje delo !a
Vmirim se, da bje bol §e ved ne trla. Dva dni besede nij nikdo izustil Oj gcozna zemlja, kaj se nijsi odprla?
Ko daii detrti se je v ni2o spustil, Pred noge se mi Gaddo stegnen zgrudi Eekod: nMoj o6a, kaj si me zapustil?*
Tu vmre.   I kakor se mi zir tvoj dndi, Posamez pasti videl sem §e tri Med petim dnem i iestim.   Ce mi tudi
Italija prva zaceia je gojiti, in po tem zaporedoma vsi evropejski narodi, Jcatere je posebno v ^ilostni srednji dobi pokrivala bo globoka toma nevednosti in bai-burstva.
Tu pa zupazimi zopet pri vseh narodih, da bolje ko so se poprijeli zuanstev in ved, tem bolje postali so imenitni sloveci in mogodni; tako na pr. Italijani, Francozi, Auglozi, Neinci; pa tudi slavni gi'Ski narod je silovitost tur§ka sicer za uekaj 6a,m zm ig<ila, a uui-citi vendar nij ga uiogla, in ko se mu jo po prote'tu mnogo let posreddo, oiresti turSki jaroui, ter raxbiti spone /-alostno su^nosti, uvrstil se jo zoput na podlagi avojo stare omike, kakor prerojen, mej druge narodo, ki so mej tem, sprejemSi bogate zaklade stare grSlco omike, veduo se Sirili na Sirokem polju /.uaustov in ved,
Ako citarao pi zgodovlno razvitkain zmuiatvotiogv napredka vseh teli evropejskill narodov, nahajaino, da sosebno v prvi dobi, kadar vzbujala so je v Ijadntvu cut i ljubezen do napredka in omilco, so bogatejsi moj ljudstvom obdno polpirali s lastnim premo&enjem vu-§irjenje zuanstev in uraetnosti.
V novejSih 6asih se poBebno Slovaui krepko po-tezajo, da dohitijo na pote omike in ved druge evro-pejdke u a rode, katerim je mogodo bilo, v %avetju u-godnejiih razm^r dusevuo in materijalno se t&mli m vscstraneko napredovati. Tudi nai sicer in ali pa vrli aloveiiiki narod stopil jo v kolo onib, ki v najnovejSi dobi poganjajo se prekositi eden drugega na polju znanstev in ved. Potlaceo i zanemarjen, da skoro uzo pozabljen, predramil se je zopet po dolgoletnem spaoju, kadar so leta 1848 prvi 2arki osrecevalne, vsd oziylja-jode svobode za3ijali tudi na avstrijske de^yle. Mlad, nepokvarjen, svojih svetih pravic zavedeo, du§nih zmo-znostij bogat, stopil je junaSko na boriSde, in akoravno potezati se je moral mnogo let, in boriti za prvotno pravico, pravico namred uditi se svojega laatnega je-zika, in rabiti ga v javnem zivenju,   vendar zadelo jo
Odrede vid, vsa mod me ne pusti, Ter slatam, klidem se dva dni mrlide; Pa koljko nij bridkost, to post stori"7)
To zrekSi, odi posastno vzkri^ premide, Cepino zgrabi, vb^de v njo zobe, Kirili so ko pasji v kost te pice.
1) Eoierova ccpina, katero je glodal grof Ugolino — 2) U« golino- B) RoXer - 4) Nikdo nij videl. Villani: feci on cluavare la porta tkl.n tone ii salla piazza degli Auziani, e 1c chiavi fc ciono gittare in Arno. e vietavono a detfci prigioni ogni vivanda — 6j tuojo podobo — 7) Dolgi post me je nkoncal. S teini be-sedami sklcpa Ugolino pregrozno porocilo, ki je poroia v pekel priSedsima potovalcenia a pray za prav D^ntoju, ki hodi z Virgi-fijem po svoiem eznmljenem peklu.                              .
Nekatcri Italijani jmenijo, da se D.mtc ne da prcnesti v slo-venski jezik.   Videbimus*                             ,     ,      ,     .....
NB. Kar se tiee Eozora, dokazal je en razlagalec, da njj bil on kriv Ugolinove stra§ne sinrti, ampak Guido da Montefeltro. Tako Carlo Troy a di Napoli, za njim Paolo Costa in Brunone Bianchi.                       ««—-
(Dalje.)
Dejal semu2e,daplanjavamej Cerviojanomin Oglejem mi zaradi njeneenakolicnosti posebno no vgaja,a stari pisa-telji so bill drugadnoga muenja; tako pravi na primer Herodian, da drevje, kije tukaj eno poleg druzega na-sajeoo, in okoli katerih se pleto in vijo vinske trtx», daja tako lep prizor, kakor nobeaa druga planjava, ter se mu dozdeva, kakor bi bil ves ta kraj ovit s praznidnim vencem.                                                ,
Tudi pripovednjejo stari zgodovinopisci, da je bi!o tukajsnjo vind in sadje bolje disiano, kakor vsako drugo, §e bolje nego papldagoasko. Oglejska jabeljka so bila neki povsod iskana in dobro pladeaa. V te kraje je rimsko plerastvo o poletriem dasu kaj rado zaliajalo in Livija, soproga rimsk-ga cesarja Avgosta, je najv» di del svojega zivenja v teb krajih prebila, in lo zdravemtl. zraku, in dobiemu puenskemu (deviaskemu) viau se je imela zahvaliti, da ]e dosagla starost od dva in osein-
vseraovirani vfcljab v obSno zacudenje cvesti slovstvo TjiegoTO, kakor rozice po ziinskib dnevih zrnajane oa priietoe pomladanske sape, Stauov.tno, resnobno detail ia vedno napredovaje, dospel je v kratkein casu do take stopinje omike, da njega najbolje zagnznjem sovrazniki ne niorejo ma vec odrekati tazne in eastno bodocno&tf, in da vsak nze spoznava, da ravncr fa naj bolje zaoeraarjeni in zanicevaui narodiS j$ kli«*o, za-sedati Se enkrat imeniini sedez v zgodoviai.
Da se pa to vresaiei, treba je se pognma ia dela, in aicer tostuega pa vzajemnega delovanja vsehatanov, polreba nam je od ene strani moL', da uapravijo nam obsirno krasno stovstvo, in obdelujejo siroko polje ved in omike; in od druge strani pa poseboa potreba je materijalae podpore ouib, kojim je osoda podarila o-bilno posvetnoga blaga.
Nasa dezeiica ima mnogo nadepaloih mjadeoieev biatrega uma, bogato obdarjenih lzvratnih glav,# ki mogli bi postati kind in dika uaroda; una pa tudi moz, ki ysled njihovega bogatatva lebko bi materijalno podpirali tako nadepojne mladsnice, pridobdi si gkp alavo ueumroco, ter vezali njih iraena na sreco in bla-goataiije celega uaroda, kateri bi v po;nih letih se ponosno slavil ujih spomin, in kvaleinega area kwcal grobe takih dobrotuikov.
All le malo ae je v tem swtojem obziru dosihmal pri naa Se atorilo, in arce more cloveka zaboleti, ako popotvaje po aloveuskih pokrajinah zapazi toliko izvr-atntb, pa zalibog zanemarjenih talentov, kateri semter tja birajo le zarad pomanjkanja materijalne podpore, ako vidi, kako zaradi tega toliko zaoataja v nekaterih length 3e omika mej Ijudatvom, ker oudotnth bogatinov, koji bi toliko lebko pripoinogji, nij se se polastila prava, rcsna narodna zavest i ljubav.
Da, ako we to clovek spregleda, prav z nekako zavidnostjo mora ae obracati na drage napredujoce narode, ki ponosuo se poaasajo se svujimi Mecenati. ! !Novogrki posebno dajujo nam vsak dan lepe vzgtede pravega domo- in narodoljubja. Skoro ys-tk bogatin tega naroda je pospeSitelj znan9tev in umetoostij. 2i-*eci tudi dalec od donuvine se Grki veduo sporaiujajo avojih avetib dolinostij do naroda; vidtmo jih skoro vsak dan urairajoce v daljndi mestib, v Londonu, Pa-rizu, *Fratu, Been itd. voliti veliko zneske za univerzi-teto v Atenu, ali kako drugo naroda korialno poditje. Poglejmo dalje ua§e naj bliznje sosede, Hrvaa; nij dolgo je bilo brati, da je nadskof Mibajlovia izro-cil 30.000 fonntov za ustanovitev univerzitete v Za-grebu; velike zneske so za to darovah tudi drugi i-menitni Hrvatje. Koliko je pa daroval preslayoi bi§kop Strosamayer 2a to in druga narodna podetja; in za pospeievanje jogoslovanske literature in omike >plub, tega nam nij treba tnkaj ponavljati; saj je to / oano po V8ej Evropi, tega mu ne bode slovanski rod tiikoli pozabil.
Kako bi vendar w*L slovenskt narod bolje napre-doval, ako bi tndi pri nas bogatejsi !ju Istva, posne-maje take slavne moze, /rtovali kaj za blagor svojega naroda, podpirali zoanstva in vede. KuLko lepib ta-lentov bi se prikazalo m»j nasim ljudstvora, kako raz-kropivsi se po vsej dt-zeh zasedali bi vsejavne sluzbe, airili povsod znanstva in omiko, pospesevali tako na-predek. in dusevui razvitek uasega naroda.
Nam Slovencem je treb.t najprvo se maogo ucil-nic, vrejetiib se ve da na tmrodni podlagi, in drugic nam je treba materijalne podpore   za mladenice, ki v
nizjib in sredojih solah skazajejo se kot posebni la* lenti, da mogode postane takim, izobrazenje na vso» ucililgib v ent^U tlrngi zuanoati ali umetnosti.
V ta jsaduji tiumen xt»j sposobnejse srud^tvu je nalanoviCrjmnugo sUpendij za uboge dtjake, soatbuo visjth sol j katenh dosihmal saj pri nas gonskih Slo-vencib-Wbko fofresamo.
* §eni ter ,tj» je sicer tadi pri naa na Gori&kem kak rodoljub ua to.uze m>slii. Vaieat a Stanic, kojega se alovenski narod hvalezno spominja in kuterega ix-nimivi zivotopis je Soca uie tazznanila, je poleg dru-gih uarodu konsti.ih dtl ustano>il tndi en atipendij za dijake.
Rodbiua Abramova io Crnetova na Krasu iinate nekyliko stipeod^eVi. katere vzivajo djaki od zl«hte 2aLeusi od mzjtb do popolnoma dovtsemh visjib sol, in §e potem, (foklor ne prtdejo k p!a&; pfosto je isaw keom ten dyakov se poptijeti t»ate dole, ki ga bolje mika.
Naj bi vendar se kado drngi mej bogatejairai na-sega Ijudatv^ pp*ue«>al tako bi<igo poeetje m pripo-mogel tako k obeni ljudski sreei.
Naj tcdaj vsuk nastb bjgatinov polozi pa svoji moci kaj na oltar Uomuvmi, naj vsak marijivi io sta-novituo dela, da se razs<n po lepi nasi dezeiict obcua omika, da postanejo tudi pri nas znanstva ia vede obeno ukupno blago, kaUro bode po tem pog'avitui vir na§ega blagostauja, ter peljajo narod slowiukj d> dastnega sedeza, iz katerega bode slovel po vsej Lv-ropi vsled omike, pridobljeue z lastoim trudorn, z vza-jemnim dtlovanjem svojih vrlib Sinov.
JDopisi.
V Gorici 21. aprita. §a so nekateri v Gorici, kojim bi bdo jako Ijnbo, ako bt se razdrazbe mej na-rodnostimi menda njim za kratek can in znbivo uada-ljevale in ako bi se narcdeio^tima nase dezele se dalje najsvetejse pravice km tile m zatiraie - in ti taki so tuji tako zvaui kulturonosc^ kateri bi rckel, iive prav od one krivice, kateia se uze toliko lee dela nasi mladiui iu dosledno nam vsem goriskim Sluvuncem in Itaiijanom o u siU srednjdi solah. L 1 tak kulturo-osec je pnob^il pretekli teden v stari BPresiu strupenpopis one sijajne ovactje, katero so bili napravili volilci svo-jerau drzavuemu poslancu grofu CotCiiinsju za to, ker je v iskreneiu in terneljttem govoru pnporoc..l pre-nravnavo uas.h oiedujib sol na narodni podlagi. Iz tendencijoznega popisa se vidi, da porycevalec mti n:j videl svecunosti v §t. Pctru, katero pnjazno vas imt-nuje on umazano gnjezdo. Oa pravi, da seje udelez'b serenade kakih 200 osob, vecidel ulicmh pobaliuov, a v resnici je bilo saiuo V&k!onoscev in godcev okoli 150, ljudstva pa in vmes mnogo odliunih druzin, sejekijubu slabema vremeuu vse trio in vsi Italijani in Sloven ci so z navduSeaimi Bevviyatt in zivioklici privabili go-spoda poslanca veckrat na hodnik, od ko«ler je pri-jazno odzdravljal. Mej drugimt sniesnostimi poroca tudi Presn dopisuo, da so Sempetorct altVulok uapra-vdi pred nekim skedojem. Tistega je videl menda sarao on se svojimi kulturno oborozenimi oumi, - mi pa smo videli okusuo napravljeui siavolok samo pred vho-dooi v vrt in palaco gospoda grofa Ooroninija, kojega zacetnice so ktadale siavolok. Konefino sumaici in grdi
desetih let. Oandanes, se ve, se ne more o dobrem oglejskem zraku govoihi, ker je mocvirje preblizu, a furlansko vino, ce ga je k:.j, ima se dandaues dobro ime. Pacinsko vino, je imelo, kakor hoc'jo vedeti ue- j kateri starinoslovci, tak okus, kakor prosekovsko; in saano je, da je Piosekovec skoro najzlahtuejse iu toraj ' , tudi najdraze vino na Primorskem.                               !
V eni uri smo bili v Ogleji. Veliko sera pricakoval, malo nasel. Tojec, ki je toiiko ia toliko cital o pa-ganskem Ogleji, 0 kojeni je tudi toLko pripovedovuti alisal, ne najde zdaj tarn od vse nekdanje mogocuosti niSesar druzega, uego nekaj zastarelili ko^ic, in mej . ^jinai nekaj taeega, kar prosto ljudstvo palace imenaje. Nebotfi se tukaj popotnik spominja lepib besedij Pav-liaa II.:
Ad flendos tuos, Aquileia, ctneres Non mini utlae sufficiuat lacrimae. Desunt sermpnes, dolor seusum abs.ulit Cordis amari. Bilo je mnogo ljudstva, ko smo tija priili; vse je drlo iz cerkye in v cerkev; imel sem pnliko opazevati, da Forlant in Farlanke so veliko bolje  pobozni,   nego nasi hribovci.   Pa saj tudi nij cuda, bolje  ko je ljudstvo nezavedno, boljo ko je ljudstvo odvisno,  tem prej pricaknje pomocl od drngod, in tem viso  vt-ljavo pri-pisaje ostankom stanh ayetnikov. Sicer so se ins Ijadje prav dopadali; imajo prosto a cedno no§o,  ia dekleta imajo ve6 ali manje vse bolje temno obleko, fin so to-»aj v tem obziru jako razlocujejo  o t  gorskih  deklet, ki mislijo, da le^ kridada barva, in mnogo   naveseoega slata iu arebra daja neiuemu  spola  lepoto.   Tudi o-brazi Furlank so kaj pnjetni;   ne da bi bdi  taki, k; vzbojajo pozeljivost in poltnoat, ampak to so popolnem kla>i6ru obrazi, indozdevalo se mije, kakor bi videl vsaj
T8
M     »>[i
nekaj sledu rimskib matron. §e nekaj druzega mi je posebno dopadalo. Furlanke imajo dobro nho in dobre glase. Ko so se iz ceikve domov vracevale, prijele so se pod pazdubo. in prepevale so veliko iepSe, kakor mozkt, katere sem prejsujo 1106 pod svojiru oknom po-slusati moral. In kar je posebno znameoito, Furlanke imajo prav ntzke glasove; le tega ntjsem zaptzttt mo gel, ali je pesen, katero pojo, cerkvena, ail posvetna, ker zoauo je, da Furlani veckrat najpobozuejsi pesm pridado uapev najveselejse poskocnice. Tako na pr. so furlanski romarji pri znaui processiji na sveto goro litanije matere bozje peh tako, kakur nasi Joinaci fantje, kedar gredo dekletom v vas all pa pri polnem polidi. Pa saj to uij nic budega, saj jaz pozuam tudi skladatelja ali bolje skladatelje, ki po potrebi in po priliki svojim napevom.razlicne besede pudtakuejo tn podtikajo. To so prakticni ljudje, in simialtjo, petje je petje, in petje je ena in ista umetnost, naj se poje v cerkvi materi bozjt na cast, ali pod oknom, ah na kakem citalaicnem odru.
Pot nas je peljala naravnost v cerkev, v staro-slavno bazdiko; saj tukaj se je za Rimom najpreje nkoreninda krscanska vera, in od tukaj se je po tem ra/Sirjala po gornji Italiji in tudi nekoliko po plani-nah. Pravljica pripoveduje celo, da sv. Peter je sem postal 1.846 sv. Marka, in c^rkvica njerau posvecena v denasnjem Morsiani je §e dandanes tega prica. Ondi je tudi^z Grgkega dohajajocim tujeem sv.evaugelij v gr§ki jeztk prevajal. Ko sem v vehki dom stopd, polastilo se me je neka tiha groza. Velikanski oboki, ueizmernt stebri, visoki altarji - vse tako prosto, a vendar ve-licansko.
(Kouec pnh.)
poro^evalec prav sorovo gospoda jrjoslanca in njegove prednike, ceSyda se imajo za slaivno line inveTfavoza-hvalj»»vati samo nemskim knezom, kakor bi zarali tega uiorali biti pangertnani, v»eni drugim narodom pa kri-vco delati iu jih zatirati. — Mi ne vemo, zara«li ka-kib zaslug je postala drazma grofov Givroniaijev ime-nvtaa, a to vemo, da nasega drzavnega poslanea diuijo njegove lastne lepe lasfcnosti invodeh voltlcev posebno njegova pravicnost in neutrudljiva, pozrtvovalna de'lal-uost za pospesevanje duiivnih in inatenjalnih intere?-sdv nale dezele.
Goriska dezebca stejo neprimerno veliko stevilo plemenitasev, kateri se ponasajo se zaslugami - svojih pivdnikov, pa neruajo prav uic svojih in se tudi ni6 ne p.)truJijo,. tla bi si jib pridobili; — nasemu drzavne-mu po*laucu grofa Caroniuiju pa uij treba, da bi se s pjdadofaiiim perjem lepoticil, on si je uze po svojern lasaiem iskrencm pnzdev.nji za blagor na$ede2e!e na* bra! Up veuec zaslug, katoiib mu nih6e ne more u-tajiti — iu v tem oziru se odlikuje mimo vseh drugih goiiskih plrmnmasev.
Kar se t.co ujegoviga govoru v drzavnem zboru zaiadt nasib sredujib sot, n»j a.* poiubej omenimo, da bi bil tak govor vukt-mu trdaeiuu Numcu v veliko cast, kajt; v njem je visoko pov^dignjeoa ueraska zua* nost iu nem§ki nupredek, - tudi nij zabteval govor* mk, da bi se nemski jezik oIpravil iz naiih lol, m ir-vec naj bi se nasi mladtni pridko da'a, da se ga more temeljito nauciti; tola u neovrzljivih pedagagiiuih razlogov in iz stal sea postavoo zagotovljene eaako-pravuo-jti je priporocal, da se kot poducaa uveljavita dezolna jezika. Zato je pa tudi grda laz, katero si je iz in 1 slil zagnzeni dopisun, da je Corouin.jev govor ne-piijetuo osupuil tukaj zivede Nemco in splob vse boljse kroge. Pravicnib Nemcev nij osupnil, Itaiijanom in Slovencem vs m omikanim, in neomikanim, je ntfizinerno dobro del. Kngar je zbol, hudo zbol, to je morda kak tak, kateri, kakor smo uze zgorej omeuili, od na§e krivice zivi, siceiv b» moral morda v svoji ozji domo-vmi cakati, da ga v stiridesetem letu pamet sreca.
M'Stoi zistoji gonski, katen ob^toji iz prav me-sanih eleraeutov, je grofu G>roniniju soglasno skleuil zahvalnico zaradi omenjen>'ga govora.
Trgovi Cervmjan, Ajdov^ina, Tolmin i. dr. so se mu tudi iskreno zahvalili in mu svoje zaupunje nazna-nili. - Kaj pomeni vse to, gospodine dopnun V AH ne moreda, da so vsi voliici, da je cela deiula zadovoljna z nepristranskirn in ob ettv-m pogumuira postopaojem svojega drzavnega poslanca.
Da bi le vsi postanal tako vestno in cnar.jivo iz-polnovali tezke aaloge, katere so prevzeli t
Iz Gorice 22. aprila. Nase politico druStvo bo imelo zadnji cetvrtek, to je 30 t. m. svoj drugi le-tosnji obfifii zbor. Odbor je postavil na duevoi red kot prvo tocko peticijo oa ministerstvo zarad razde-ljenja goriske porotne sodnije v dva razdelka, v itali-jauskega in t>loveuskvga. ' Kedo ne bo pritrjeval od-boru, da, to prasanje kot jako nujno spoztiavii, uze zdaj nasvetuje prvi udlocen korak v tej zadevi. Kedor nij videl iu cutil pri obravnavah, kaka vulika krivica se nam Sutveucem goui pou novo upaljauo i«>iwluu soduijo,. tega je c tem poducd naS list, in tezko je kak Sloveuec, kt ne bt ztvo cutil pot re be, da se nasemu naroda v tej zadevi zadosti. Posebne vazucsti je tudi tocka 0 taboru zar.id predelske zelezuice. Po tem ko se je uze toliko storiio in pisalo v tej zadevi, treba poskusiti, posebno zdaj. ko jo menda blizo od-locnt moment, jc-tdnji korak: ljudstvo samo naj se zbere in naj sklene pod milim nebom prosnjo na cesarja sa-megi, da on sain mteiveoira iu osreci uaso de2elo, ka-tera je bita vedno zvesta Avstr.ji in nasi presvitli di-najtiji,. kajti gotovo ji*, da vsa uasa dezela tako po-trebuje te zeleznice, kakor riba vode, in da ce jo ne dobitno, bo naia deiela, name*to bogata, pahnena v revo in ubosivo. Za tako velevazno zadevo nij nikoii dosti prizadevanja, zatorej p.v se je nadejatt, da se tabora u loleze ueglede na strankarstvo vsi oni, kate-rim je kaj mar za blagostanje in sreco goriskih Slo-vencev.
Od ene strani se nam vendar pise, da tabor na Tolm nskein ne bi bil prav mocuo obiskan in da ce se ga uze n&pravi, naj bi se na dnevni red deotla tudi tocka zaral zemljiscnh knjtg, katere .feo nam precej po zeleznici najbolje pot^bao. Pomislek gtede ude-lez.tve se nam dozdeva neopravicen, pac pa se vje-mamo s tocko 0 zemijiscc h knjigab, katero pa ae ie zmerom lebko na dnevni red postavina obenem zboru. Zatorej pa je zeleti, da se tega zbora udelfzi prav muogo udov io da pridejo posebuo tisti, ki imajo kak pomislek proti tabora.
Uze drugi dopisnik iz Gorice oSteva nekega apo- . steljnega pangermanskega, ki je > flPresse- barona (sic) Corouinija in Gori&iue aapadal, zarad ovacije v St. Petru. Danes pa citamo nek dopis iz skoro xavno tistega peresa v nTr^ster Zeituiig1. Dopisn k zopet trdi, da §empeterska ovacija je delo Itatijanissimpv, prav za prav Favettija in svojih mstrumentov, ki so gotovo tndi adresso na italijanskega kralja podpisali, da bi bil Coronini tedaj prav storil, ko bi si bil vsako j demonstracijo prepovedal. Memogrede otnenja tadi j Slovencev, ki so Coroniniju fiestitali, pa Stovenci, pravi
0.8^3, iajjo nijso mi6, ce se ue naslapjajo na itali-j^n&lso in tieiaSko kultaro. Naposled se jezi 6ez vlado, ktf jrauJfdo *nexgije ka2e; na naSe sole .naj vlada p>«$lj;« same as?msic pradesorje, tdoveu-ke iu italijanske ,p*qn*aj yranie&ti Jcano* kderjim b ;do udtegnene tlu za sggitetcij*).                                                                                   I
Kb<1o ne spOtfoa na. prvi pogled iz vsega tegahu- I (Mr*eg^ .^pjceljoa*, kj boee prvic   ocrniti pofcteueg* CSoro>niaija, pfr teia gorisku roestjane  iu. naz'adnje tudi n^ie-w&co |>rpfc><o*je.    Dobro je zuano, .da so. nekateri I p»r#d xaai JSeiacsi tukaj dobro ne 6uiijo,   ker  mi morejo ] d^Hftiiiirfiti,  zatorej pa klicejo iia pumoc poliejo in an- | a^jlotiZ'-tj], Ictijti fcedor se upa   vladi   svetovati,  da uaj m«fCM3oD« v^an&e donate profcsorje in jth po&lje v pro- I rWM*«( ta gcU*\o ~/t'li, da bi Avstiijitako postopalu, 1 kakow j« EU»ka na Po'jskent in vendar ti  kulturono*ci v^da.0 kufx* na. barbarsko Itusko.   Zakaj ue  nasvetuje I ir^j&L   »%iil«|)i dopisnik   vladi,    da poslje  vse Sloveuce I nyer Stkb"  na  Ritsko, Italijane   pa  na Italijansko,  ker I a« GoraSkem jo uemsk* z?«i1jh in nov nVolkerrtcktu, ki »»8 f ^Tncfiteici* u^e iiosogrizdci, to zahtuva.          I
Kalto sfediii bodo po tern nafti kulturonoaci, ker ] si l)od& lehko cden drugeaiu nose odjedavaii in dt'uge 1 ft-lot^ije ugaujuli, ne boj«Li st», da jilt za to toiSijo hu- I dcbni Sloveiici, ah ItnliJHiii. Pa pustimo to iu og!e» I il.ajiao &i rec oil Llize. 2»TaLe nekatere neinSke profe- I s^rja ia druga- pangeromne je Coroninijev govor prav I fcivo jsnUe!; pes evil', c« m inu atopi na rep, in ker | vi<lij«3 r Cttroitifiiju osobo, katere iipJiv je velik in bi I L*ml ikudovnti njili teinjain, se zdaj trudijo na vso I icjotV (3* t)t Corouinija in Goricau© oblatdi in ovajali. 1 2(H»n» nasn je tudi, da se je neki minister, ki je I v oslii acvt'2n z pelcaterimi tuHaJuimi gernianizatorskimi I v«?]eit''%r;ii nepriJMzno ixrazil proti ovacgi v Seinpetru I iti d* ¦« prepU^DJia uemskhn profesorjem postal to- I \*M}t o kaateri bomo> morda eukrat kesnejo govorili. I In fa. naru »¦* vs« to znuno, prav leliko uganemo I k^do i'^ J* oiu /irni policaj, ki pise cluuke v ,1'res- j ms' in */lHe«U-r 2eitu»{5."
¦iKtlcoir «e sUSitHodo odbor ?.a Coroninijevo sloves- I nckst in Bv-ctti   „Tfiesterca« najbrze to/.ili zurad ialjen-j8i ja.sti 5 iai pa *rno diu/cga mnetija:   Mit den   Na-6(&nfr«eii!ti3rn    mus»   man   andora reden.
2Mj [>« uekaj z;» uafi de^.. odbor. Jo It si. odboro zi^aoo, da nieki nemski profesor, ki tukaj politi/.ira, na-nugjitek d«i bi uc I, Subku poinocko neke define Sole t^<j kdo drugod, ua titiki nomaki fcoli rabi, knlror pa aa dftifllwi, Ali je gospodotii Nemcem vse uopugdfso, in iu<]i to, da z tiftsuii deaarom proti nam ro^ovolijo. -Pt^ziti bi 69 vfudi.t- raoralo na take Ijadi, ki so dez. ur«idLiiki  in  proti 4c^!i delajo.
SI  in <jene» jo prazuovnl  goj/,darski   u.itfelii.k g. Thierjot  »v^ jo fiOletuico.    20. zveder tnu je godi>    go-ri^k*  go«]ba sercuado, 21. dopoludne pa so s» mit po* kl^iiili ^ai dornaci  in  drugi uradniki ter nacelniki vseh ] tuljuj^iiiU ut-jidov,    Vsi uraJniki, ki sp.idaju podnjega, if.   rritiiordkegft, Is tie, P.almactje somupoklonili kr.iseu J alljili^.   Pr^el je bil sem utlas<5 sekc.-jski  ch<f polje- j d-ljtaga  DiHiistcratvn,    rmlaiski  svetovalec   Lipoid   iz j Id^ije  in   veL dru^ili odl^cnih osob ;   Sfkcijski   chef mu je   prinewel   imenovatije  za  dvorncga   svttovalca.   Ob 3.   uri popotndne j« Ud obid za 70 oscb. uradnikov in dr\i/iks grori&kili honoracj;  mej   obedorn godla je vo-JH^kft  godb* in to^atiraio se je na cesarja, na jubdama, »aw gfofa. L%iid*irga po sioven»ko iu drugo;  x.vecer je bila vcserlica. pri Cuttt-rinija iu 21. je biio streIjenje na ta^o  in  popoludr.G  izk-t /, mestiio  god bo v   Paoovec. Gci,pod   Tkieriot,  jako pravicen,    delalen   in   izveden go^pCNl, jc * re&uici   zasluiil to ovacijo,   katera  u&e sMn9.  na sedi kiwe, kako ga ljubijo ajemu podiozni u-ia^nil<i,
V a«boto bo \clifea beseda in plea v goriskt ci tfttniei nsa korist ^Narodnema doinu** v NorcmnieRtu ; l\t*\n tjkl odbor je pvabd k te»j besedi t.se citalnice »a (iQri^lifiQ ia nmo^o dmzih po Slovenskem, po tem mtiog^» o<llicne gospode m vse goriske uradu. Uatop-uic^a^ii neade je 50 Itr., vendai- pa &e dareiljivosti ne at-aavijo ffaeje* k**r velja posebno giede udov citalnice. 5&dej<sti se je tcdaj prav mnogo obi^kovalcev iz Go-ricNe i* l»liiS»jih kr.^jer, id k *kor sl:Simo, pride jih ne-kolik» S& 03Jo iz Vipave in Aj'lovsciue.
I*fesji6 2L aprila. pzr. dop.] (Prvi gpargeljni.) KMKo3pM)d zurww F. L. in goapod u&telj V, K. na-pf^vil« ata vsak v svojem vrtu majbno „§pargeroa za po^k^ujo* s tea* nLtmPnom, ali bi se pri nas v na§i zeCttlji SpAsarg^ljai kaj oba^ali, iu res, posreLilo se jima j«, «ia it* uaLe prfe §p>arg >)}n$ in sic ;r gospod 2apan 30* ja ufiitelj 31. marcij^ za vedvrjo jedl«t in u2e «ko*ri>j pol ftivlja odraa^etie pobrala. Iz tega se raz--vkU, da riaaa zenilja je spargeljuom kaj prdeztia, in deg-*•*• na^ib. krajib pcav primerna za nje rast. Gosp. SupMD», in g. ucitelj, katerioia na sren blagor na§ih •«b&inft*j** le^i, avetujatatwdidragim naiioi ob6toarjera, »M I* pftf)rinnejo tega posla, ker to jim bo venJar lep ^oUiielt doprinasa'.o. "Cpamo, da bodo po nasvetu o-metjjec^ih goapodov mnogo oa§ih ljudij se tega sajenja jopa^ijefelo.   Pr%v je t&ko, saj tako denarce  potrebujemo.
S Kranjskega 18. aprila. [Izv. dop.]   (Qui bene di- ] stinguit, bene docet.)    J 5. list „Socett  je  prinesel ,Z    i Goriskega" dopis pod naslovom: „Nekedanja pre- I parandija   in   sedajna".    Sioer c.  g. dopisnik 1 svoje nazore ob uciteljskih   izobi^2evaliscih v jako te- I man neprozoren dim   zavija   ter ne govori  naravnust, kar mu je na jeziku, vendar vsak pazen   ditatelj  prav lehko mej vrstaini bere, kaj g. dopisnik raisli.  Njegovi liberalni in sedanjemu casu kaj primerni uaz >ri o pre^ parandijhh so:                                                                         I
I.) U6itelJ8ki kandidatje  so veliki reveJi,   ker se od njih zahtuva preve6 vednosti   in ker so   posebno z j realisticniini predmeti (geometrijo,  aritbmetiko,  fiziko, I kemijo, prirodopisom) atrasno preobloieni.                        I
2.) Solanje na uciteljt$6ih predolgo traja.                  I
a.) U^iteljskim kandidatom in uditeljem se dela v nebo kriaefia krivica, ker se poleg mature zahteva od njih tudi uLite)j*ki izpit.                                                       I
4.) U&itdji $\i preslabo pladani.                                   I
nSocaH sicer pod dopisom pravi, ka Be ne vjema I np o p o 1 n e mu /. njimt a jaz mislim, da bi se ona kot liberalen, za omiko aiovftjiakega naroda pifioci list I kar Listo nic z njim ^'emati ne sraela, ker se na ne- I resuidue premise naslanja, in v^led tega ucitelj*ke kan- I didate deuioralizira in na eui strani uzu itak uezado- I voljne o&Udje draLi, na drugi strani pa uditetjski stan I pred priprostim kmetom smesi. To prav lehko do- I I kaiem.                                                                                       I
Ce sploh od katerega cloveka, po tem moramo od I uditelja zahtevati, da je splo&no izobrazen clovek, kajti I njegovu naloga  je provazna,   da  bi se inogla izroditi I 6lovoku, cigar du§ne ztnoznosti   in moci   nijso  na vse I strani razvite.   Ljudski  ucitelj ima popolnoma neob- j delano polje pred soboj;   on mora pripravljati otroka na vse to, kar pozticje potrebuje v praktiCuein zivenji; vzlmjati iu sktbao gojiti mora vaevotiokn speLe blage zmozuosti ii» moil. Kako pa bi inog-d to storiti clovek, I ki je  6am  revez   »a dusi,  ubofcac  v znanjiV   Kuko I more otroku dusevno oko odpiruti clovokJki ima sain inrcuo   na o6<su?   Kako mote  alepec   s(epce  voliti? Vem, da so v casih tudi iiihiijh izobrazeni ucitelji dobri ucemki v elemeutiunih   stvareh,   ki se   uce  po na^ih !jud*kih so!ah;  a spet je gotovo, da   plitvo izobm^en I I ucitelj ne bode mkoli ituel   tiitega  bistrega vida,  ti-I Htega obairnega dusnega ob/.orja, kakor izobrazen clovi-k I I iu torej tudi nikoli pri otrokdi ne bode dost gel z ma- I I lim trudom tistoga veselega uapredka, kakor izobrttfen I I udtelj.                                                                                       I
j           A Se nekaj drugega ne smemo pozabiti. „Bildung
I macht froil" ntj saino gola traza, ncgo zlata rusnica I I in to resnico b: si morali nasi ljudski ucitelji za svoje I geslo izbrati, ce sploh kedaj houi kaj voljati. Ne da I I se tajiti, da nas kmet uc.teljev neuia nic kaj v cislih I I in da mej priprostim narodom nemajo tisteg.i upliva, I tiste veijave, katere bi jim bila zeleti. V vehko svoje I cudenje sem na Notranjskem ceio imenitnega velikega I posestuika sliisal reci: „Kaj bodo ti Bmrkovcii* In I uditfljski stan tako dolgo pri kmetu ne bode prisel v I I spostovanje, dokler ucitilj v svojem izobrazenji nc bode I tndi izobrazeuth kmetov dalec dated preseg; 1 ter fee I svojiiu znanjem tudi pametnim inozem ne unponiral. I Kedar ucitelj nasemu kiuetu ucha bitt neka neprijetna j I prtkazeu, zaradi t»jegovfga ohoiega veiienja, ujegovega ( plitvega znanja postavljeua in piipravijena v snieh in I zbadanje, takrat bode postal tudi spostovan iu priiju-I bljen, 8voboden iu neodvi^en in km-t mu bode rad I placo poboijsitl, ko bode videl, da mu dober ucitelj res I koriat*. Ali pa se more ucitelj izobrazen imenovati, I ce svojega maierinega jezika v govoijetiji in pisanji nij I popolnetn zmozen, Co slovenskega slovstva prav dobro I ue pozua, ce mu zgodovma cloveskoga rodu nij dobro I znana,% ce V geogratiji nij domi in ce tudi v vseb rea-I listicnih predmetib nij prav temeljtto podko\an? I           Oa, real i stic ni predmetje 6. g. dopisnika
1 nZ Gonskega" posebuo peko.   A tega vrii   gospod ne j pomisli, da se po nasib srednjih solah   ne  uci   za to ! I niatematiku, da bi se odgajah  sa.ni matematiki,   ncgo I da se vadim>   in   urimo v logicWra   misljenji.    L» da I noben predun-t noma vece moci za logicno izobra2enje \ I nego mattraatika, to priznavajo vsi pedagogi. In poleg j I tega - ncitelj uci v ljuiskt soli tudi racuoiti.   Vpra-I iam pa, kako more u&te'lj  <i*' pravega  uspeha  priti, j I ce se sam z r^uoanjem   tako   rekoc   kar ne igra ter I popolnem svobodno ue giblje?   la ali   je to  mogoce, I ce se njegov pogled sumo crez tisto mat. tvarino raz-I girja, ki se v ljudski Soli prede -juje? Imett mora jasen I pogled vsaj v elemente mat^matike. I          Prirodopis in pnrodoslovje opisujeta in kaieta elo-
I veku pri redo tako, kakwrsna je v resuici; ucita g& pri-I rodne sile izpoznavati ter je obracati v njegovo korist; I odpirata mu pogled v vesoljno stvarjenjo, gasita uje-I govo zejo po resnici ter ga varujeti ostadmh vraz in I grdega babjeverstva, v katero so1 pahndt naiega ktneta I ljudje, ki od njegovs ueumoosti give. Bas za tega delj I sta prirodopis in pr.rodoslovje zadhja predm-ta, ki bi I se smela iz naSih ufiitelji§c izp.thmti, kajii uuiteljn po-podajata v roke najostreje oruzje, a katerim ae nujlaze I bori zoper Llove§ki dub woreco aeumnost. Na§e ljudske I sole bodo stoprv tednj svoj pravi namen dosegalc, kedar se bodo v njih obsiruo in popularno ucile priro-I doalovne zuauosti, odpirajofie priprostemu naroduveliko I knjigo velicauske nature. I        Da si pa uCiteljski kaodidat tako obSirnega .% nje-
mu prepotrebhega znanja ne more v dveh letih pri-svojiti, to je jasno, kakop' beli dan. Da, oelo 4 leta mjso preve<5, ce se pomisli, da d«n danes, 2alibog, pri-hajt.jo na uciteljska izobrazevali§6a vefiidel kandidatje ki liitt na realki niti na gimnaziji dalja ne mogo tako, da je ucitelj §ce nekako postalo pravi refugium pecciV-toriiia; ce so dalje pomisii, da nasi kandidatje prertvdi .gospode igrajo", ki se malo brigajo za resno ucenje. Nemarnost udencev je ve^idel kriva slabega uspeha, posebno ce imajo „predobrett ufiitelje, ki svo-jemu pivdmetu sami nijso kos,ia so torej ne upajo in tudi ne morejo od uciencev vsega 2ahtevati, kar bi po postavi morali. A da bi bili kandidatjt s predraeti proobloSeni in da vsled tega ne napredujejo v p'osa-ineznih (realistifimh) predmetib, ta je prazna ter noma ni k.>nca ni dna!
Da mora kandidat maturo narediti in crez dve leti 5e u&teljski izpit prebiti, to je cisto narnvno. Pri matUri kandidat pokaze, kolikose je v Soli naufll; pri ua.teljskem izpitu, koliko je v Soli pridobljeuo znanje v prakticucm zivenji razSiril ter mu solidnojsVpodlago pndobil. Prav smeSen pa je g. dopisnik, ce se 6udi, da dvakrat pri u6iteljskem i/.p;tu propali kandidat fie podufiiteljsko sluzbo zgubi ter ua berufiko palico pride, Kaj misli gospod dopisnik, da bomo za peopale po-dud telje ceio poseben Prytanej zidali t«?r je v njem ua driavue stroSko red li ? Kaj pa fie I Kedor no more izpita narediti, ta nij zrooien, takemu so dade brca: Prijatelj, hodi % bogoml Sentimentalna dobrosr6nost tukaj uij na mesti. Tak clovek niti kot pisar pri jo-zicnem doktorji 10 gold, na mesec ne zaslugi, nikarpa da bi se mu izro&tla mladina v poduk.
Ali pa morda g. dopsnik misli, da drugi ljuclje no delajo strogib ispitov? Poglejto ucitvdja na srednjih solah 1 Po matiiri se je po 4—5 let uoil, trudil in za vsakdanji kruh boril na iiaiverzitoti; naredil je iz troh strogih ekuaanj obstojec uciteljski izpit; po tern je moral biti coin leto „probekandid:itu ali po 1-3 lota slabo placau buplont. I,» fie, ko ga vlada z dekrotom I za ucuelja namesti, si pridrzi pravico, da ga 6roz ft leta lehk > odpusti. Pogb'jte jurista I Po matut'i jo «t leta na univerztteti studiral ter prebil B strogo i/.pito, po tem je ceio leta cUto zastouj prnkticiral, dalje apot 2 leti kot auskullant a 500—600 gold, na leto tlako delal, preduo je do kruha prisel. iu filozofeiit juristo ne obsiplje vlada z mastuinii atipeudijaiui po 150, po 100 gold., kakor kundidute po naSih izobrazevalis^ih, kder se vsak z dvojkami in trojkami zapocatoni v^go-janec za svojo lenobo po vrhu fie dobro placuje.
Kar se uciteljako plaLo tice, je gotovo, da no bode morala s casom in poli'goma vzvisati; a za sudaj bodo morali ucitelji gledo na jako Blabe letine in glede ha vse skozi preoblo2cuega kmeta od svoje liestrpljivosti iu nepotrpezljivosti uze odjenjati.
S tem, kar imajo zdaj, nekobko let pafi mog.> iz-
hajati.   OJlocno pa mora vsak pameten domoljub biti
zoper to, da bi se na Kranjskem povisevale place  uci-
teljem, ljudtm, ki bas v sedaojem casu vso svojo brez-
zuacHJnost kazo lt*r kopoma v nemskutaraki tabor pre-
btopajo.   Izdajicam me ida veudar ne bomo mebko po-
sttdje postiljali?
I          Neznacajnost. kruhoborstvo,   nemSkutarstvo   pa se
bodo vec" ali manic pri ucitcljik pizgab.lo, kedar bodo
I temeljiteje  izobrazeni.   Zatorej   fie  enkrat   recent,  g.
I dopisnik,   - qui beue distingait, bene docet!       P.
Politicni pregled.
Od 14 do 19. je dii. zbor zopet imel seje. Pretresovala se je postava glede* stavbuih druSfcev. Mej tem pa je priSla na vrsto resolueija Fuxova, naj se jwsaviti u Avstrije spode; Fux je utrjeval • to resolucijo dokazavSi iz zgodovine, da jezuviti so drzavi in Clovestvu splob aevaren inStitut, kar u&e njih pravila kazejo. Ta resolueija je bila sicer spre-jeta s 148 proti 21 glasom, vendar pa je treba pomisliti, da 166 poslancev nij bilo ge nayzo6nih pri glasovanji. Za izpodeflje jezuvitov je glasoval tudi dr. Vosnjak, Pfeifer, Taccd; g. Eazlag pa proti. Zdaj bodo §e le nasi klerikalei plauili cez gospode, ki so za izfciranje jezuvitov glasovali. Kaj bo k temu reM goriski wEco del tiitorale", ki se je prepiral ob casu volitve o tem, da baron Tacc5 je privr^enec njegove straake.
V seji 16. t. m. se je tudi po kratki de-bati sprejela postava o zidanjir ^eleznice Opava-Novi-Ti6in. Pri ravno tej seji so se sprejele nekatere spremembe prve konfesijoualne postave, katere je aaredila gosposka zbomica, tako da je postava ie se cesarjevo sankcije potrebua in sprejela se je postava o priznanji religijskih drastev po ge-neralni debati, katere se je udelezilo ve6 pravnarjev. Zarad delegacy, katoresose v PeSti odprle 20. t. m. nij imel potem drz.zbpr ve6 nobene sejemenda do danes. Ker ob enem dnevuje dr^. zbor in delegacy^, bodo morali nekateri poslahci zmirom po-
tovati lnej Dunajem in Pe§to. Cesar, ministri in ne-kateri poslanci zopet vnrili na Dunaj. tesko de-putacyo, ki je prisla na Dnnaj cesarja prositi, da hi pragko obzidje mestn pripustil, da se po demo-liranjn dobi dosti prostora za nove stavbe, je cesar prijazno sprejel in k dvornemu. obedu povabii. Ker je bila ta deputacija sestavljena iz Neincev in Mla-do&hov, starofoski Iisti zopet strasno po mladih mlatijo, cei, da se z Nemci bratijo itd.
Cesarjevo pismo na papeza je prijazno; cesar pravi, da bo potrdil konfesijonalne postave, ker je to volja njegovega parlamenta in papez se je vsled tega mirnega odgovora pomiril, kakor se bodo po-fosi tndi avstnjski Skofje.
Skof vOlomucn na Moravskem ima dieeezo, ki sega tudi na Prnsko; ker se je pa ta Skof pregre-Sfl zoper pruske nove postave, so ga obsodili v Ra-tiboru, da mora pladati globe 600 tolarjev in ga bodo rubali, ker nofe z lepa placati. Morda bo raorala §e nasa vlada kaj pomagati k temu. Ceski „Narodni listi* objavljajo, da se je ustanovilo novo cesko narodno druStvo „Matica divadelnia, ki ima namen zbirati fond, da s» dovrsi zidanje in notra-nja uprava novega velicega ceskega gledisea. Kakor se sliSi bode drz\ zbor sklenil to sesijo menda uie v sredi prihodnega meseca maja, in po tem ne pride ve6 skup do jeseni po sklenjenju de2. zborov.
Ruski car potoval bo v sredi mevseca maja v London, predno pa bode se udelezjl v Hagn petindvaj-setletnica bolandskega kralja. Emigranti poljski v Londonn se menda pripravljajo, da napravijo de-monstracyo proti cam; a anglezka vlada jim uze zdaj da razumeti, da bi si s tem le skodovali. An-glessi pa gotovo napravijo caru velikanske ovacije.
Crnogorski knez ureduje zdaj svojo drzavico v popolno modernem in naprednem zmislu.
Na Francoskem hefia sedajna vlada ostro po-stopati in kot izdajalca kaznovati vsacega, ki bi pi-sal ali delal proti 3edajni formi vlade, to je proti septenatu in to je objavila po svojih organih; ven-dar pa monarhisti drzno govore* v svojih organih in pravijo, da nij se izgovorjena zadnja beseda v tej zadevi in da bo v prihodnji sesiji skoro gotovo na dnevni red prislo uprasauje za red monarhije.
Repnblikanei pa imajo od svoje stram vso na-do, da si pribore* vecino za razpust sedajne nepo-stavne narodoe skopcme. To bi bilo zeleti, a re-publikanci imajo v tej skupseini prevec smole.
Na Spanjskem hoce vlada Bilbao na vsak na-cin oprostiti; Saballs, eden visjih poveljnikov Don Karlosa, je vjet, vlada se nadeja, da bi dosta Kar listov zapnstilo Don Karlosa; zarad tega pa se Laka in se spusca v dogovore.
V  Svici je bila v nedeljo glasovanje vsega na-roda o reviziji astave, to je veejt centralizaciji, od-dalo se je 280,000 glasov za revizijo in 141000 proti, ali za obdrzanje sedajnega stanja.
V  nemskem drii. zboru je vlada zmagala se svojo voja§ko postavo, nasproti temu pa tirjajo poslanci veemoma drugo, bolje liberal no tiskovno postavo, katero bo vlada najbrze predlozila. Skofa grofa Ledochovskega bode   nemska vlada   iz zapora
ila in izgnala iz nemskih dezel.
Razne yesti.
(Profram) besedi, katero napravi goriska cital-nica dne 25. aprila 1874 na korist „Narodnega domaa v Budolfovem:
1. E. Till, overtura po slovanskih napevih, vojaska godba; 2. A. Forster, r.Samo*, poje pevski zbor; 3. Fr. Levstik, JJbezoi kralja, deklamacija; 4. K. MaSek, „Kdo je mara, poje zbor; 5. Schantl, arija za Evfo-nrom; 6. A. Hribar, venec slovenskih pesnij, poje zbor; 7. Blaschke, Saljiv potpourri, vojaSka godba.
Beseda zacne ob 7 uri zvecer ; po besedi pies in zahava. Neudje plafiajo 50 aoldov ustopnine; veadar pa se daroljubnosti ae stavjjo meje. Uljtidno vabi p. n. gg. ude domace iu tajih ^italnic in tudi druge ro-d0lj»be                                    Odbor goriske fiitalnice.
(Wmor.) V nedeljo zvecer so se zbrali nekateri OrehoTrJjski fantje v Mnaem, i se ga tarn prav dobro nasrkali. Vrnivsi ae proti domu v Orehovlje, siecajo uze v va>>i Cotifievega hlapca, od katerega so zaceli silno zabterati, da naj pla«a fauiovg^ino, (malo odkup-uino, po koji zadobi pravico, da sme z domafiimi fan-tevati) a ta jim odgovori, da on je ptujec, da danes 8lu2i ta i jutre tam,   tedaj  da ne ostane  mej fanti i
da ne placa nt<S. Na to ma zadere en fitnt noz na strani trebuba. Hlapee ranjen zacne klicati na pomoc, na kar pride gospndar Stefan- Cottc, ga branit; a fantje pa tudi gospodarja napadejo, i ma trebnh pre-rezfjo. Nesrecnez sejezaveliko rano ti§6al, a ko pride v posteljo, za6ne kasljatiji pri tej priliki se muzsrnejo skoraj vsa 5reva iz trebuha, tako da je r.z3 zjutraj du§o izdahnil.   Bil je oca stirrh otrok.
(We preneljujte so v BrazlHJ!) „L'Osservatore Triestino5* in za njim skoro vsi trzaski in fton§ki list! prinasajo porocila zalostnega stanja Y Braziliji, in stem Avstrijcem na srce polagajo, naj se s preseljevanjera, in posebno v Brasilijo, nikar ne prenaglijo. Mi ne raoremo vsega porofola prine^ti, a prepricani-smov tia je istinito, in ce se^uze hoLejo na§i rofaki preseliti — kar pa nij nikakor treba — ne manjkii jim slovanske zemlje.   wPol sveta otrokom sliSi Slave*.
(Soi«he pn^Haiee.) Namestnijitfo Y Trstu je pra§alo ueiteljske in professorske zbore v Gorici, ali bi se ne dale pofltnice prenesti na meseca aTgnst in September. — Kakor se^m, izvodeK se je v tem zmisln tadi na ministerstvo vloga podala in nptiti je, da bode ta sprememba sprejeta. Nasi meSeanje so temn neki na-sprotni.
(fjiberuino — vimini) voliici nasega mesta bodo imeli 25. t. m. v mestni dvorani voliton shod. Na geln te stranke stoje:   A. Pauletii*, dr. Pajer, Vilj. Bitter.
(i/Rctt del ¦.Mowtle,) tukajsnji jezuvitski list, je bil zadnjo soboto zapleni* i zaradi C-lanka o konfes-sijonalnih postavah v gosposki zborniei in zaradi poli-tifinega pregleda.
(Dohodki) za Simon Jenkov spotninek, postavljen meseca septembra 1873 v Kranji:
Gg. Anton bar. Zois fl, 25. Kranjski df*?.elni po-slan«i fl. 57. BI. Vomberger fl. L Jos. Lf»v»6nik fl 1. Dominik iz 2eleznikov fl. 1. Fr. Omrza fl. 2. Ind Rat as fl. 10. Kauittieanje fl. 41.70. Zeinljemeroi iz Kranjii fl. 12. Gospa lva«ia Bleiweiwovn fl. 5. Gg. Rtd.djicanjrt fl. 18.70. Fr. S.ijevic fl. 5. dr. Pokljtikar, nabirka iz Ljabljane fl. 19. dr. Mencinger, nabirka iz Bre^ic fl. 14. Rapoc fl. 1. dr. Jos. K'*aL fl. 2. Fr. Bradaska fl. 1. Drag. Savnik fl. 5. SI. ureduijStvo BZvonau fl 5. SI. urednij§tv«> ^Paviihe11 fl.2. dr. V. I'revec fl. 5. M Pirec fl. 5. Leop. Jugovic fl 5. Drag. Pec fl 5. Luka Robid fl. 5. Tomaz Zup.m fl. 5. Fr. Krisper fl. 2. Jan. Res fl 2. Anton Me/narec fl. 1. Al. Kunstelj fl. 1. Jak. VrndiSar fl. 2 Jos. VMmar fl. 1. Mb. Luzar fl. I. Jos. Jurci6 fl. 1. Stoveuski fantje v Uirski bistrici fl. 2.50. Neiinenovan fl. 1. J. Striiar fl. 35. M. PldterSuik ft. 2. Fr. Kandrnal fl. 2. Frij. 2akeij fl. 2. Peto- sesto- in sedmuiulci iz Celja fl. G. Gostao na Pi-imskovem fl. 1. Zbirka iz Kranja ob postavljanji spominkoven fl. 38.40. Obresti imrnovmili dohodkov v ljub. hrauilnt          fl. 27.35
Fr. S»;jevic  dodai
fl. 383.65 fi.     2.57
Vkup fl.  386.22 Stroski za Simon Jeukov spominek:
Podobarju g. Ivaiiu Vurniko..    .   ,         ,    fl.  350.—
Stro§ki pri postavljanji spomtnkovem     .   n     36.22
Vkup fl. 386.22 Blagi domoljubi! Prekrasen spominek stojidanes na Simon Jenkovem prezgodnjem grobu. Dariteljem v hvalo trditi smemo, da lepiega sedaj nijma nobeden pesnik slovensk;. Ker pa je podpisaui odbor podobarjn Vurniku za sporniuek §e fl. 50 dolzau, prosi l prieu-jo6im vljudno si. uredoijitva sloveuskib casmkov in S. Jenkove castilce splob darezljive pripHfioci, da se umetniku Vurniku gotovo ne pretirana svota* 400 fl. za spominek izplaca prej ko prej. V K.anji 20. aprila 1874.
Odbor za S. Jeukov spominek.
(Oznaniio.) Nekaterim znancem in prijateljem pesni§ke nmeteljnosti, ki zele videti na svitlem mojo v tem listu naznanjeno, izvirno in v verzih zloz°no tra gedijo z zborom: „Ruski begun ali brodoiom" pofieScujem se naznaniti s tem, da jo ima sedaj slavno dramatisko drustvov Ljubljani. Tuliko jim, da je zaloigra res uze davno dokoncana, in na znanje, kde da je.                              Fr. Zakrajsek.
(Kakaj vera pcin t) \z R0v§kega se nam poro-ca, da domaci duhoven je deklico na poti srecal, ka-tera ga prijazno in spodobno pozdravi. On pa, uprasaje jo, kam gre, jo za roko drzi in prav ljabezoivo ksebi pritisne, kar se je deklici prav neumno zdelo. Tudi nam se neumno zdi, ter cloveku, kateremu so se moz-gaoe stresle in crepinja razbila, da zasito nosi, spre-gledamo, iu se mu tadi nic nij treba batf, dokler k Ber-jaminoin nase kurije spada. Ko bi ga najbuje za-delo, bi rau pa praskrbeli rallo Giacometto" dobro peuzijo. Treba je tedaj skrbeti, da iz prijaznosti ne zgu-bii ^consilium abeundi," da wKraujec* ulovi pa „con-8ihum iueutidi1*, in po casi rude6e nogovice, za kar je *pa treba v Rim piruhe poslati.                   Sloveuec.
(f^laiiovci-paotnrii) v Dornbergu - tako se nam piSe - so vender v zadnjem  BGlasutt   primoraoi bili,
resniLen vpor proti ondotnemu zupanstvu javno pri-znati; naveli so sicer izgovor, da je imel vpor svoj uzrok, kakor bi ga ne imela vsaka neumaost.
Da je poboini kaplandek ta punt tudi v cerkev prenesel, tndi tega ne taje; a syoj dosledni znadaj so pokazali v svojih barvab rekod: „To Vain pa poverno, pustite nasega kaplana v miru enkrat za vselej, dru-gade homo z Vami postopali (primaruba!), kakor gre pobaliuoma. Dobro !      <;
Predrzna la2 pa je mascevalna izjava: Poroce-valca dobro poznamo, kojega je vsa obcina, in celo ve8 obcinskt zastop zivo prijel", ker o tem n\6 ne ve ne iupanstva tajuik, ne urad. Tako tedaj so dorn-berski Gla^,ovci vehkonoS obhajali. Prosit! Nadaljnega hujSega pobalnstva ims bog obvari,r v cerkvenr zlorabr pa alia JBailafou nam urne pete podari!
(»r«?A tik nearefe) Pretekli pottedeljek Sel je neki kmet cez slab most Ipave tik dornberskega mlina na uni kraj otaf, akopram je zupanstvo pod denarno kaznijo vozar^nje prupoved^lo. PriiedSomu na sredo mosta, se ma shruS', in voli z oralom v Ipavu padejo. Volt m sivduo reiijo. Tnnaste.itu Gla^ovcu se pa nic zalegt n?j stoiilo (b>zja poinodl), razun di sa bile njegove hiace pohie groze instraliu. SpoStujte posfc»v*!
Kmetijske i tr^ovske vesti.
0 letiin dohajajo nam od vseb stranij najugolnej-sa porofiila. — V dornberSkem kraju in splob na Vi-pavskem sadna drevesa tako lepo evcto, da se bo letos sadja vse trio, ce vreme koli^kffi ugodno ostane; vinska trta je zdrava in poganja mocan nadepolen zarod, pseuica v najlepscm stanu.   Enaka je na Krasu in v Brdih.
V gorah sadje in p§eniea tudi kaj lepo kaXo. Na Furlanskem pa je upanje tako veliko, da se nadejajo, ce ne bo vrfcmenskih nesree, take letine, kakor§ne so bilo nekdaj v prav srefinih fiasih. Trtne boiezni Se nijso prav nifi zapazili, les je popolnoma zdrav; ziinsko setve najlepSe sfcoje, ker jim je bila leto§nja dolga zima jako ugodna.
Zaradi mrzle in dolge zime je tndi mnrba zaostala in se §e le zdaj stavijo valiti jajea kavalirjev, in bode ta-daj sviln't pridelek letos za 14 dnij kosnejo zaeel, nego druga Iota, kar bo menda dobro uplivalo na ceno. I)a bi se na Gori^kem se svila kolirkaj sponoslu, po tem bi bili sreSni na§i prebivaici, ki letos vsled preslabo letine tako v najveeih revah in stiskah zive. Zalostno ja gledati, kako letos kmet od hi§e iSee posojila, katero vsled krize skoro nikoli ne dobi, ali pa robe na upanje. Skoptibi in oderubi imajo zdaj pri nas pravo zetev, a tudi mnogo zrtev bo zahtevalo leto§no neugodno leto, ki nas zraven vsega §e pusti brez vsacega zastufka.
Iz Ogrskega ia Hrvatskega nam po slabih poro-eilih zdaj dohajajo zopet boljSe vesti.
Zadnje dezevno vreme jo po^e popolnoma popra-vilo, in ceravno je z<laj zito, posebno koruza §e silno draga (skoro f. 5.50 vagon franko v Gorici), je vendar ta cena nenaravaa in po spekululantih umetno zdrzana, kar pa ne more dolgo trajati in brz ko ner mora koruza v kakih 6ih tednih za %L gold, in kesneje tadi za eel gold, pri vaganu pasti.
Vinske cene rapidno padajo, spekulanti so se spekli; deoes se dobi prav dobro Brno vino na Ogerskem po 6 do 8 gold, vedro; v Gorici pa dobi§ domace 5rno po 18 — 24 gold, tuje prav dobro ogrsko pa po 14 do 18. —
Vsi artikeljni bodo zaporedoma padali, ce vreme ugodno ostane; je pa tudi fceleti, ker v Gorici nij ve6 prebiti zbog neizmerno draginje. —• Spargeljni se letos mnogo izvazajo. vendar pa jili dobis na goriskem trgn prav lepih po 25 do 30 soldov in v kratkein jih dobi-mouze po 10 s. H.
Nasi sadjerejei se uie pripravljajo na dobro kup&jo se sadjem, soeivje je zafielo, toda ce§nje se bodo za-kesnile.
Banka S love nij a bo menda te dni izdala bilanco, katera je, po klerikalnih listih soditi, §e precej ugodna, da bi le res bila in da bi se zavod, ceravno v klerikalnih rokeh, ohranil.
Te dni je imel upravni svet te banke vibarno sejo, pri katert je bil dosedajni ravnatelj Treuenstein stante pede iz siuz'oe odpuiden in namesto njega najet novi ravnatelj Blaschke H Prage. — Zakaj to, je §e ua kulisami, pa vedeli bomo.                                           •
Poslanica.*)
wEnema posestnikna v Cez-Soci!
Na Vase poslanii-o v „So5ia §t. 15. dd. 4. aprila 1874, nifi druzega, nego da ste ne^ramen lain jiv «j, (5e im:ite v sabi §e kalidkaj cutja do iastne dasti, nie boste zaradi tega zaznamovanja tozilt pri sodniji, in tam Vam odgovonm na vase bedarije od picic« do pi-6ice. Po casopisih pa ne bom nigdar odgovarjal na vase lazi.
V Cez-Sodi 16. aprila 1874.
Fr. Ceket, vikarij.
~*> Urednijifcvo xdj odgovorno ne za obliko, ne za sadrfaj.
Lastnik: VIKTOR DOLEjneu.   Izdavatelj in za uredmjStvo odgovoron:   ALOJZIJ VALENTINCIC — Tiskar: PATERNOLM v Gorici,