»lum***. in prasaiko*« ■go^/i Md HoHdaj*. ........... .........1 .TEAK XXVIII. C4ington, I). ('., 13. jul.— ,vni tajnik Cordeli Hull je prebivalstva in rokodelci in mali indu-strijci ostalih deset odstotkov. Vrniti se moramo k svečam in oljnim svetilkam in potem ne bo »ril formalne diskuzije s potrebna federalna "komisija za (!!~zuv' ki so podpi- kontroliranje javnonapravnih kompanij. Z odpravo vseh pridobitev, ki jih je prinesel indu-atrijski razvoj, bomo imeli enake ekonomske in politične probleme kakor pred 150 leti in jih bomo lahko tudi reševali na način kakor so jih ustanovitelji Kellogg-Briandov mirovni »flede spora med Italijo in linijo. poudarja, da so bile dis-'Je formalnega značaja in se direktno nanašale na pre-v Afriki. Izmenjane v.,,, informacije med za- republike." Jfcki Anglije in Francije v I - Jtovtonu in državnim tajnim. * J* ^ informacij iz 7T ,,ariza- kaj dnevi. Zakon določa, da vsa-I«»l>oulaye. ka nova politična stranka, ki hoče imeti svoje kandidate na državni glasovnici, mora dobiti 25,000 podpisov volilcev in ti podpiaj morajo biti Uko razširjani, da mora biti najmanj 200 podpisov iz najmanj petdesetih okrajev v državi. " Je Hull infor-pororevalce, da ' !l1, 'talijo, da A-' italijanskih "Jfl< v Afriki. lulijanuki jk>-"^'»nu, ne je se-' državnim taj-To je bila a ' ^"topnikom Am« rika odklo-• naj pre-na {Ktdlagi pakta. V A Kitajski komunisti obglavili misijonarja Nančang, Kitajnka, 13. jul.-~ Italijanski katoliški misijonar Anselmo, ki je bil ujet po kitaj-***iniji je Mkih komunistih v provinci Ki-Airif-rika u- v decembru 1933 in o ka »•-lov jx>. t4'n'm domnevali, da je še i v'JoYolj*tvo uMništvu, je bil po najnovejših , informacijah obglavljen v aprilu 1934. Njegovo truplo so šele ^navila ! ^ n dolgem času, Piv slanci in diplomati sunanjlh držav, ki so okupirali galerijo, so napeto sledili njegovim izvajanjem. Hoare je dejal, da bi Mus-solini storil naj večjo bedastočo, če se zaplete v vojno z A besi ni-jo. Stališče Francije, ki se vznemirja zaradi nedavno sklenjenega nemško-angleškega navalisti-čnega pakta, je tudi nesmiselno. Francosko nemško brodovje prekaša nemško za 43 odstotkov, dočlm Je bilo pred svetovno voj-uo 30 odstotkov manjše od nemškega, zato se Francija ne bi smela razburjati. Predstavnike Združenih držav je Hoare informiral, da Je Velika Hritanija pripravljena na koo|>eracijo z ameriško vlado v vseh poskusih za konsolidacijo svetovnega miru, Hitlerja pa je poival, naj se pridruži varnostnim paktom za vzhodno in centralno Evropo. "Nemški kan-celar ima moč in priliko, da sedaj lahko prispeva svoj delež k ohranitvi evropskega miru," je rekel Hoare. "To Je potrebno v interesu splošnoati." Hoare je kategorično zanikal govorice, da je Velika Hritanija apelirala na Francijo, naj se Ji pridruži v razglasitvi ekonom-ske blokade proti Italiji v slučaju, da »l<»dnja napove vojno Abesiniji, zaeno pa je naznanil, da hc ho Anglija še nadalje trupov v Avstriji, kjer so pred ne- dlla v poitkusih za mirno porav-kaj dnevi preklicali izgon članov navo italijansko - apeninskega habsburške dinastije in vrnili Habsburžanom' zaplenjena pose. «tva. O tej zadevi ata včeraj konflikta. Po govoru zunanjega mini-atra j«* David !Joyd (»eorge, vo« konferirala v SinaJI kralj Karol dja liberalcev in bivši premier, in knez Pavel, načelnik JugoMlo-1 napadel vladno zunanjo politiko, vanukega regenstva. Navzoč Je Insjstiral je, da mora Velika bil tudi romunski zunanji mini- Hritanija v smislu resolucije, ki stir Ti tuli •acu. Kolikor je /.na- Je bila /iprejeta na zatM^lanju l.i-no, je bilo na tem KCNtanku skle-l g« narodov v zadnjem aprilu, njeno, da iiovratek Habsburža nov v AvmIHJo pomeni nevarnost za malo antanto in v inte renu male antante je, da h«* pro tivi-lemu j aon k u mu , Poročajo tudi, da m- l>o*hi Ju Modelov al i /. drugimi di šavami v ekonomskem in finančnem bojkotu proti vaaki državi, ki odklanja mirno poravnavo iihmI-narodnih konfliktov. Ta h-moIu-cija je v»rl*»\ala tudi obsodbo gostija in Rumunija v »krajrii nacijnkr Nemčije, ki j<< odredila Mili obrnili na Nemčijo /.a ko o|»eracijo proti |w»vratku Habs-| Večala bu rž* nov splošno voja*ko rii<» Milo ti r Krvavi izgredi v severni Irski m tem krnila ne bo podvzrla ihiio« rie akciji« proti Italiji in preprečila prete-Hej fant, KI. jul. Okrog Vojni v Afriki. I'n \ i<» i m (lolgi delutti, k«t' re mi i>e udeležili tudi laln^ritl, Je parlament inlobril Mtališie /u-nistrit k proti 40 oriin/arjev (prot«n!autov«kih |r-cev), ki je vferaj n puradarni niavilo 2i/» letnico zmage protestantov nad katoličani na An-' nanjega r gMkern, m* je m i noč I *|»opMdlo s glasovom pol )<• j jo in v bitki mo bile tri o , Ilint. m-im- ubite In 40 ranjenih. | vlada j flublin, HvoluHlna trnku drža dila temel, va, 13, jul. — ViV- ko »to irnkili * aretacij l>l. jul - Italijanska naznanila, da lio odre-'Ijito preiskavo v zvezi ene italijanskega Zena je vč«-raj napadlo policijo konzula Rafaela di Laure v (A l <-rmoyu, ki je stražila Javno daru, Popravljanje kapitalistična maAinv. (Narisal Jerger f ilriiflnt krnetorn zarubljene živ ne zaradi neplačanih davkov. torite a. AlH*4in»ke av-driale v zap«ru i I; atrtai.) PEOSVETA TUB BNLIGHTBNMENT e lasi l* m last* m a su»vsssaa mamoh jsdhots •rtu W «4 NmiilMi » UnteM JrtoH 1» »IPI«« HN m M*. M M m Mi llil - Mrt Umi m Cklm- im te. 97A« m Ut». |l TI m M tatoi •• .......... M M. __1 A •uto«l|r(kM rti« i tur i h« U»IU4 SUtM Wm>» |4 M )»' Ckfr« »•» (<**«• MMUM » M |wr »»'^j,, 0(U M la *l**kww M m llukuvlci tiUrara« <*afcib« <<*ttc«. pw mU, 4nM. »—«.» MS) - "Mit i»4IUalaijM te v alateJa. ta M pritaSll _ /U>trUiiM raU« •• M*«*«"*"1 HmmttmU •» »ummu*l- »»4 •rtkl*. wiu m« m r^uroh cmw MHMrllita, audi m MotMb, ►»•»•. p««*** S*1 k« lH«1' «• Mn4rr «kn Mrnanti'^ fcr Mtf Nm1u< m m. Ur m« «uh ■ )wiumt _____ pa^iavRTA *__ MIT M *• UmnUU CUmf. Sila* N KM USB Or TBIE '»KIHtlATRD fc .J ■ i m «- -mi • n»i --------- -- i > " 11 Očuvajmo ustavo! Republikanska stranka ni je že izklesala vo-IMno geslo z« prihodnje predsedniške volitve. Njeno volilnu geslo bo: Očuvajmo ustavo. Toliko krika, da je treba "očuvati ustavo" pred nevarnostjo, ki ji preti od "newdealer-jev", komunistov, socialistov, od Moskve in vrag vedi odkod se vse, menda se ni bilo v vsej Hlodovini Združenih držav, kolikor ga je zadnje meseca, odkar je Kčiti hinav-stv*» «mI iskrenontl? Oe hoče Inti ustava pravda. mora ščititi tudi večino, n«» samo manj-Aim«; mora Ačititi tudi zamorce na jugu in radikalne merilne sužnje povsod, kjerkoli hočejo zlnirovsti in ifovoriti Javno. Ako h«iče biti ameriška ustav ti pravična, mora ift^čititi * kimomskc in i*«K'ialne interese ve-^»im- ljudi*tvu To Ji šele prava demokracija! Vse drugo je s politično demokracijo markiran« ekonomska In Industrijska plutokrscija! Ilisterio n krik. da je trel»a ta vsako ceno »»čuvati one » lene ustave, ki ščitijo privatni dobiček m ekonomsko Izkoriščanje delavcev in farmarjev, dočim s*- pri onih členih, ki so sls-tematično pog*t*ni Vsak dan v letu, t največjo radftstju zamiii, j<- hlnavščins prve vrste. Ne »am.» hlnavšt iim podlost In lla »v la p društvo izredno krepko, ima svojo dvorano, ki je ena največjih slovenskih v Ameriki, last enega samega društv« SNPJ. Nato je bil predstavljen A. Hiška od angleško poslujočega društva, ki je tudi povedal marsikaj zanimivega, nakar je podaril v imenu (Jruštve srebrno kladivo predsedniku društva Št. 138 SNPJ br. Johnu Koklichu, kateri se je v lepih besedah zahvalil društvu mladih. Program se je nadaljeval. Nastopil je Oscar Godi na, predsednik društva Pioneer št. 559 SNPJ v Chicagu. Ta dečko je govornik prve vrste. Chlcago pač prednjači drugim naselbinam na zmožnosti govorništva med našimi delavci. To znači, d« imajo tam precejšnje prilike za izpopolnjevanje in vzgojo. Glavni govornik dneva ie bil PhiHp Qo-dina, upravnik Jrrosvete in član gl. odbora SNPJ. Obrazložil je jodnotino zgodovino z ozfrom na njen pomen za naše delavce, njene ugodnosti in njeno bodočnost za nas in našo mladino. Za njim je povzel besedo John TerčelJ, član gl. odbora SNPJ, ki se je v glavnem omejil le aa odgovor na napade v A. S. proti socialialom v SNPJ. (Pripomba: Dolžnost vseh članov Je, da odbijajo n*r pade ter da stojijo trdno na principih SNPJ.) Znano je, da Grd i na in njegovi pajdaši ob vsaki priliki napadajo našo jed-noto In njene bivše ter sedanje voditelje, ker drugega pač ne znajo. Grdlna sploh ni nikak-šen govornik, ne zna ničesar povedati o ekonomskih vprašanjih, >>nč pa je navaden kričač, ki vpije nezavedni masi po naselbinah, tatera ne čita drugega kot A. S. n A. D., kjer pa se nikdar ne čita ničesar v prid delavstvu. Poglejte ksj se godi v Johnstow-nu! (Priporočal bi J. Ovnu, ko bo šel tja 21. Julija, da bi po-svetil tamkajšnjim razmeram med rojaki precej časa in d* bi razgalil vse kričače, ki podirajo delo naprednega elementa.) Na progama je bil tudi mei* ni in moški zbor Ilirija, ki Jo tal (te I več Ispih pesmi. Ganljiv prizor se nsm je nudil, ko je pad vodstvom sustre Novak nastopilo 2f» dečkov in deklic s slovenskimi deklamacijami in petjem. Ceanikov solospev je bil zelo lep. Domača godba je med prealedki igrala lepe komade in tudi koračnico SNPJ. Hečem, da program Je bil zelo dobef, U vročina je nagajala, v sled tega je biki tudi precej šuma v dvorani. Hekli so. da bi bila udeležba, ki je bila sicer obilna, še ve čja. da ni ob pričetku slavja deževalo. Prišli so posa-tniki iz oddaljenih krajev, med njimi tudi Vatro Cirili, urednik clevelnnd-sks Knakoprav nosti in predsed-uik MSI'/. Imeli so dve godb«, eno v dvorani, drugo pa v bližnjim parku Drenik. Mladina in starina se Je sukala in tudi po tile tako tudi jaz. k cljo industrijskega kapitala ifieiitom postane ameriška u« krat k na. krr U» ščitila « k< ogromni- v«-č.ne. Vsak zaveden delavec m llillijuitov atm-ndm« nt! \ leni amend- a tare* d« m<>- mske interese 1 agitirsti za ki Mi j§ v«*l*j odzvalo ta pomoč ... iiiiiiiu.rji uuiirM^Illi (lilluL'ul< . iti |>i>ii|wrw n»|.icuni u*i*(wi stvari. In če bo tamkajšnja ml* dina upoštevala besede Osearja Godine, bo ostala na pravem potu. V bridgeport smo se vrnil^^ib It. zvečer. Ceste so bile natrpane z avti, gnječa tako velika, da nismo mogli naprej, fiele ko smo končno prišli domov, smo zvedeli, d« je detevje v okolici povzročilo strašno katastrofo, .0 tem nam je pravil Lukancichev funt \l Midway, ki »e je mudil v bližini po opravkih. Pjri nardu se je namreč utrgal oblak, kar je povzročilo, da so že itak polne reke in potoki izstopili iz bregov in v trenutku poplavili v»e nižine. Voda je drla in s seboj nosila garaže in stranišča ter podrla tudi mostne, Skoda je ogromna. Zato je bila na cestah taka gnječa, ker »o ljudje prišli gledat posledice neurja. To se je zgodilo kmalu po našem odhodu, okrog Z, popoldne. PužoJf VVheeling je nar«stel v deročo reko in uničil vse »a ujo^ govi poti, odnesel vrtove in tudi hiše. Tudi mnogo naših rojakov na Maynardu, Bermocku in Bridgeportu je prizadetih. Vsi oni# ki so bili na konferenčnem pikniku {»-i nas dne 23. junija, vedo, kako lep pTOftor smo imeli. Sedaj je vse nničeno. Pod, ki je bil last soc. kluba *t. 11 JSZ, je voda odnesla. Ves park je uničen, poln Šare in nesnage, drevje poruvano in velik betonski most zraven parka zrušen, tako da sedaj niti v dvorano ne moremo, razen po oddaljeni poti. Na Blainu jf »tala voda v hišah Štiri čevlje visoko. Akoda je ogromna- Take Vremenske katastrofe v tej okolici ns pomnijo. Vsled nesnage in blata se je bati kaktae bolezni ali epidemije. Voda je odneila prašiče in drugo domačo živino. Dosedaj se še ne ve, če bodo oblasti skušale dati firizadetim kakšno pomoč. Sicer so že nekaj preiskovali, le da ne bi pri tefn oatak). Najbolj so prizadeta rey-ni sloji. Poleg depreaije tepejo delavca še vremenske nezgode. 2e zadnjič sem omenil, da ita tukajšnja rova popolnoma omejila obrat po 16. juniju. Tako je, dragi čitatelji. Zaslužka ni ne dela, vrhu vsega pa pridejo Še nesreče. Kakor se sliši bo JSZ v avgustu poslala organizatorja v naše na»elbine. Sliši se, da pride zve-zin tajnik s. Chas. Pogorelec. Zato že sodaj apeliram na so> mišljenike, da greste takoj na agitacijo v prid te akcije. Bodite pripravljeni za sklicevanje shodov, kadar boste o tem obveščeni. Kajti naše delo mora iti naprej in ne sme biti nobenih izgovorov radi depresij« ali kaj podobnega- Daš zato s§ soc, stranka bori, da se sedanji sistem odpravi in nadomesti z novo soc. druibo. Naša stranka ima pi-o* tram za boljšo družbo, za boljšo in pravičnejšo bodočnost. Zato je tudi dolžnost vsakega delavna. da deluje na tem, da pridemo do našegt skupnega cilja. govori le potrjujejo, da niste zp odpravo krivec, da ste zadovoljni s današnjimi razmerami ter potrjujete, Ua zimpntisirate z družbo, v kateri stradamo. ga"-~-v Canonsburg ali na War-weod. Toda vreme na* je prehitelo. Zašsk) je deževati te na t. julija zvečer, deževalo vso noč in n«l«diiji dan 4* IJ. 4opoid*ief H bi u škafa lilo. Voda je polagoma naraščala |e zjutraj, ljudje pa niso pričakovali hudo-urja. Ko pa je bilo čas za kosilo, je pridrvela tako močna voda, d« je namah izstopila iz bregov in vdrla po vrtovih in naenkrat so bile vse hiše v vodi. Ljudje a« zbegani in obupani knčali in hitro zbežali iz hi*. Hefiitj si nišo mogli drugega ko golo življenje. Žalostno je bi)o gledati, kako je siromakom voda odfnašala ko-kodnjake m sploh vse, kar je bi le zunaj, Akoda je preoejšnja. Zvečer je voda malo upadla, tako da *e se spet .ljudje vrniji Y svoje hiše, ki pa 4o bile polne blata in nesnage. Žalosten je pogled na pohištvo, postaje, oW leko — vse je pokvarjepo. Naš član Jacob Kaska in njegov brat se nista podala, ampak #ta Q*ta-la v bili ter postavljala in prestavljala pohištvo eno vrh drugega. da sta si na ta način obvarovala premičnino pred škodo. Dovolj so elftbi časi, rov ne obratuje — najboljše, da povem — niš. — Delalo se je le en dan na 14. junija, potem ae lahko vidi, kako se more ljudstvo preživljati. Dosedaj so ljudje imeli vsaj malo zelenjave na vrtovih, sedaj »o pa še to zgubili. Voda je napravila veliko škode. Po nekaterih krajih je podrla hiše in garaže in celo telesne mostova. Ljudstvo je prišlo gledat z vseh strani, promet je bil ustavljen in ulična ni mogla naprej, ker je stala veda nad tri čevlje visoko na oestl. Žalostno Je bilo videti na Bar-tonu, ko so is hiše prinesli težko bolnega moža, predno je voda vdrla v stanovanje. Čim •o ga prinesli ven, je izdihnil. Vsekakor ga je razburjenje in prenos tako presunilo, da je povzročilo hitrejšo smrt. Slišijo ee še druge novice iz prizadetih krajev. Dovolj naj bo poročil o žalostnih dogodkih! Zahvaliti se moram prav iskreno vsem, ki so me obiskali na dan mojega godu 29- junija- Zabavali smo se izvrstno, Igralcev ali godcev je bilo več; enkrat so igrali naši domači fantje, potem pa Louls in Tony Mihačič ter joaeph Skoff in njegovi sinovi. Skoffu čestitam! Lahko je ponosen na svoja sinova, ki še nista 18 let stara, pa že tako lepo igrata in obetata postati izborna godca, saj so pa njuni starši tudi vesele narave. Le pogum, dečki t Najtopleja zahvala vsem skupaj za obisk in darila, posebno Mihačičevim iz Windsor Heightsa, W. Va., in Mihačičevemu bratu Tonyju ter vsem drugim, ki so z njimi prišli na to zabavo, imena vseh pa mi žal niso znana. Manjkalo je še Kolenčevih in Bartolovih (u-pam, da se bomo ie kdaj sešli z m rs. Bartolovo), Hvala družini Skoff za godbo in darilo, enako našemu pevcu Franku Zdešarju; kjjer je on. tam se slišj lepo petje. Hvala tudi družinam Ilovar, Fupancic, Bradley in Zeleznikar. preveč prostora bi vzelo, če bi hotel« vse imenovati. Zato se enostavno vsem skupaj prav lepo zahvaljujem zi| izkazano na-Klqnjenofit, obenem pa naj mi o-prostijo, ker nisem mogla navesti vseh imen. mm Paula Glogovšek. skusil, če Je v parku p„d "de- «kega razreda. Potrudite se. da prklete na „ . ■ ■ t bodoče shode, na katerih s« «f do dne. kodo razčistili nejasni pojmi.'Tg mi oaU' ^ traJ' Dubili »Hiate odgovore na vsa za-' neJ? »1*»™»; ob priliki vam dvvna vprašanja. Kajti JSZ bo f iaznoat vrnem 8 tem zaklju-poslala govornika in Naniza- ^ doplz in pozdravljam torja. ki jc podkovan v takih za- VMC T™?™*1 devah. tako da boste qa jssnfm( glede sedanjih razmer in vaše' —— dolžnosti ter dela v delavskem Družinska tragedija gibanju, ki ga vodi naša zveza. I Elkuibeth. N. J. — Na 23. ju-Povejtr o teh nameravanih sho- nyt 5mo imali piknik skupno z dih svojim prijateljem le *edaj, d'U*tvom HBZ Zabave obilo, da bo^o vedeli zanje, ko »»odo ffvala vsem članom in članicam aranžirani. Povabite jih In po društva v Manvillu ter Rupniko-vejtr jim. da se bodo ti shodi vim in Hombačevim, ki so s seboj nem po vr4,,i v Prid. v prid deldv, pripeljsU svoje zete in njih dru- v. ^ -tftm^rM m- Mehiški * general Saturnino Cedilo. leži v mlaki krvi, je poklieal sosede ter mater. Ta tragedija se je odigrala ob H.30 ponoči. O-četova lobanja je bila prebita in pi bilo pomoči, da bi ga ohranil) pri Življenju. Fanta ao takoj odpeljali v zapor, a se je čez dva ani vrnil domov, ker je mati zanj podpisala izjavo. Obravnava se bo vršila šele v oktobru. (Pokojni Nikolaj Džuraj je bil več ko tri leta član SNPJ .pri društvu št. &40. Bil je dober član, dokler je delal, Zajele so ga slabe razmere in prisilile, da je društvo pustil. Med našimi rojaki je bil dobro poznan, kar je pričal njegov pogreb, ki so se g# udeležili od blizu in daleč. Njegovo truplo »o prepeljali v Newark v rusko eerkev in ga pokopali na tamkajšnje rusko pokopališče. Pač žalosten konec očeta, ki je padel od udarca lastnega sina. Pokojnemu Džuraju ohranimo blag spomin! A. Paaarich. Eksplozija v rova Trinidad, Colo. — V bližnjem rovu v Bervint Canyonu so delali le štirje rudarji, ki so pripravljali rov za obrat. Dne 9. julija ob 2.50 se je pripetila strašna eksplozija, ki je ubila vse štiri, oziroma tri rudarje in super-intendenta. Rudarje so takoj dobili, supra pa še iščejo, ko to pišem. Ce se bi ta katastrofa pripetila dap pozneje, ko so imeli iti rudarji na delo, bi ostalo več rev in sirot. Joe Bubnlch. volj gladek". Zavrtela sva se Z mrs. Truha m 'pnins^Li. da |e bil dovolj dober. Ker je precej daleč do Dridge-porta. »mu se odpravili proti domu, piej pa i*mo se prMlovill od vseh, od Terčeljevlh m C, odi novih ter drugih. DruMvu UM telim, da bi o«i*valo in šlo po (Miti naprvdks naprgff zs natela SNPJ tn d«lav*keKs razreda' To društvo je bilo vedno m*«d prvimi, JnMrph Hnov, U. line. Na 1. julija se je vršil pogreb Nikolaja Diuraja, ruskega na-1 seljenca In odeta treh otrok, ki ( ga je ubil njegov lft letni sin. | Z Železno cevjo ga je udaril po glsvi tako, da je oče izkrvavel in na mestu umrl. Sin Je več-' DeievJs in potodnjl Htaine, U. — Naj m( bo dovo Meno. da poročam v našem naprednem delavskem dnevniku Prosveti o tem In onem, da ne ImmIo mislili rojaki v drugih na- krat hodil posno domov, oče ga eelbinah, da nas Js na i. julija k karal in tudi pretepal. Tudi I voda odnesla. — ' f lena in hčere so nasprotovale o- j Prejšnji dan smo namreč u- Mu. Baje je ut« šel nad sina s krepali. kam bi šli na "četrte- »rpom. Ko je videl sin. ds oče Ustava in delavstvo Piney Fork, 0. — Veliko se piše in govori o zvezni ustavi. Tudi med rojaki se opaža več zanimanja za ustavo in predloge ter zvezno zakonodajo. To je pač razveseljiv pojav. Delavska masa bo morala spoznati, da je moč le v zakonu in kdor dela zakone, da se jih preuredi in nove sprejme, tako da bo od njih imelo koristi vse ljudstvo, da bodo ščitili vse one, ki delajo in pro-ducirajo. Skrajni čas je, da masa pride do tega spoznanja. Kapitalisti so že dolgo, zato pa i majo sedaj pod svojo kontrolo ves vladni aparat. Kadar se hoče kakšen kon-gresnik ali senator delavcem prikupiti, pa predloži delavcem prijazen predlog, ker ve, da ne bo sprejet, on pa si s tem vseeno zasigura delavske glasove. Politika! In če je kaj takega sprejetega in predsednik podpiše, pa devetorica starčkov prekriža. Amen! In zato tako počasi leze, namreč delavska zakonodaja, ker se delavstvo zanjo prokleto slabo ali nič ne zanima. Ustavo imamo prevedeno na slovensko v Družinskem koledarju v letniku 1916. Proletarec ima še par izvodov dotičnega letnika v zalogi. V platnp vezana knjiga stane 40c. Naroča se pri Proletarcu: 363» W. Viflth st.. Chicago, III. Dobro je za vsakega delavca, da se seznani z vsebino smeriške ustave in pro-glsnitvijo neodvisnosti. Posebno je priporočljivo za one, ki iščejo državljanstvo. Nar« Zlsmberger. Ali ste le naroflH Prostato ali Mladinski list STojemu prijatelja ali somUMbi ' domovino? To Je edini dar trajne vrednosti, ki ga ca mal denar lahko pošljete •vojcem t domovino pondeljek i* n.tiu Nebeška potepuškal Okrog 6000 repatic se potepa r. zvezdoslovcsv v prostoru okrog n.L^ I. 1M0. pripravila milijonom TrS?' * dneve in Uaiae paničnega strahu "cZ^ letja je mini o te dni od teh dogodkov^J se je v zmedi naših dni le malokdo navali J popularnosti tega nebesnega telesa iti™ J t% "jubilej." ^ "Pomnnj Halleyeva repama že davno pr^ .m.J Usočletja se je že stalno prikazovala na ne nem svodu, najstarejše kitajske kronik, srednjeveški letaki poročajo o teh poS ?,fozo ^'-riih a Ž1C» bila je po vsej priliki tudi tista avezda je kazala modrijanom iz Jutranje dežele not povorojenega Nazarenca in končno je bil. °b katiri je Nev tu, sodobnik Halley (po katerem je pr^ia ^ ime) spoznal, da se gibljejo repatic« v raz tegnjenih elipsah okrog sonca. Spoznal je «e vračajo v rednih presledkih spet v blij sonca in je izračunal, da se vrne "njegova" patica k sencu vsakih 75 let. Tako so la ugotovili, da omenjajo to nebeško potepuhi najstarejše kronike človeštva, a pravo zm« slavje so Haileyeva spoznavanja doživel 1835., ko se je repatica po 75-letni odsotn točno yrnila, kakor je bil izračunal. U 1010. bi se morala vrniti znova—in n vrnila. A s kakšnim trepetom so jo čakali lijoni ljudi. Ko se je pojavila kot motno » likajoča se majhna lisa nad obzorjem naše line, a kot grozeča figura z ogromno (glav< velikanskim, fosforescirajočim repom na n južnega sveta, so zadrhteli milijoni are. 0 pu, ki so mu izračunali dolžino 50 milija kilometrov, so s spektralno analizo ugotoi da vsebuje plin cianove kisline in astronom še izračunali, da pojde zemlja v noči na 20. i skozi ta rep! Cianov plin! Konec sveta in vsega žive Zvezdarne vsega sveta so imele tiste ogromno posla s prestrašenimi ljudmi, ki hoteli zvedeti iz avtentičnega vira Se osd da-li res ni nobenega upanja, da bi se zen na svoji poti izognila strašnemu repu, poln ljudje so molili in razdajali svoje imetje n žem, manj pobožni so ga na hitro pogan skozi grla in v užitkih tega sveta, kmetji prenehali obdelovati polja, neSteti ljudje m strahu izvršili samomor, v Ameriki je bil i tovarnar sladkorja tako previden, da si je o shl zase in za svojo družino oklopno klet i njej sto steklenic kisika, da bi ušel srar zadušitvijo. A kaj bi to pomagalo, ko bi i rala po neki govorici obenem s prepojiti ozračja s cianovim plinom nastati strahot eksplozija, ki bi na mah uničila in požgala na zemlji! Menda ne bo pretirano, če rečemo, da v 1 noči od 19. na 20. maj pol sveta ni odšlo »F Čim bolj se je bližala usodna ura, tem bolj naraščalo razburjenje. In končno, ob srednjeevropskega časa je zemlja stopila vj strašne zvezde, ki se je svetila na nebu. vici človeštva se je morala tedaj vsaka mir videti dolga kakor večnost. In minuta n \ nuto je prešla, celo uro je bila stara premij v repu, o cianovem plinu, o eksplozijah bilo ne duha ne sluha . . . Zgodilo se je tisto, kar so ves čas astronj in trezni ljudje zaman skušali dopovedati pol znorelemu tropu. Znanost je bila ie prej spregledala, da so vse te repatice, največje, bedni stvori z glavami, ki jih lja kup meteoritov, in z repi iz tako redkikl nov, da bi vso njihovo materijo, če bi jo stisniti v trdo stanje, spravil navzlic njiJ dolžini milijonov in milijonov kil-imtr.A \j koliko železniških vagonov. Proti tej tskod razredčeni snovi k zemeljsko OZTSČj« P«V»J probojni oklop, lažje bi bilo lesenemu i: P» imeti po bolnišnicah posebne Ne propadajo toliko zavoljo kolikor zavoljo pomanjkanja ne motnje in sjmtična »tanj stoma. ki se dsdo s kisikor Zanimivo im j«, da Prof- snih motenj nI opazoval t"' bsh, čeprav imajo f*"™0.'-, lose, ki dovajajo telesu ktsi ■ tu narava s pospešenim kr;' 1 da ne nastanejo podobne -st .»is t" iisika aaštei uk'»J fm esti s Primorskega ustrelil na meji deset- letnega dečka -ina 21. iunija 1985. — podajo, dasovče-^ v Godoviču nad I-^letnega Kobolovega i, Podkraja. , je še! z navadno obmejno mejo v Hote-Tod koder se je vračal m ■, jeboj nekaj moke. Kako u,odek potekel, ni znano, leto. da je miličnik Kobo-fo/ka ustrelil na meji v Hotedršice, ko je ta pre-mejo in hotel iti nazaj iel( je vzbudil med vsem ^m prebivalstvom silno je- io sicer, da je bil milič-igjj0j aretiran ter uklenjen •-B v zapor, toda vsi ukre-bodo vrnili življenja dečku, podlegel dobljenim ranam olina žrtev. postopanje faiisti* aih oblasti ob meji -jna. junija 1935. — Od-jt razglašena mobilizacija ti vse .straže ob meji že pomnožile. Glede pre-Beje veljajo zelo stroge Že kdor se kreta v kra-y io v bližini meje, zapade ubežništva. »e zadnji čas v okolici mesta neprestano vrše Ij« največ mladeničev, ki j osumljeni, da so po-' i begom čez mejo. S te-Franci pa oblasti zelo ne-in nečloveško postopajo, go dva mladeniča iz Trki so ju aretirali že meseca y postojnski okolici, zve-pretepli in potem še obso-tt tri mesece ječe. Visoke denarne globe ijna, junija 1935. — Po-ih organov javne var-1 ima Postojna tudi čuvarno občinski uslužbenci, je poverjen nadzor prome ceatah itd. Zlasti pa zasle-pwtojn«ke gostilničarje policijske ure v njihovih t Za vsako, četudi minut-oračenje določene ure so sane visoke denarne glo-gostilničarje in za goste, j« pred kratkim neki go-v Postojni bil obsojen takega prestopka na 500 , vsak gost pa na 80 lir «* v Puli oblegane od sestradanih Junija 1935. — Mizeri-l«kota, ki sta zelo razpa-PonaAem mestu, se najbolj ** v beračenju. Zlasti mladino in starcev je, ki *** nn ta ali oni način begati svojo bedo. O-»tovb, kjer je nastanjena *** ir> drugo vojaštvo, je °pažati cele procesije o-1,1 "arih ljudi, ki z lonč-T toki čakajo na ostanke kosila ali večerje. 1 je popolnoma uničen - junija, Vm. Kazme. "n-a kmetovalca so v te-'>!,ko nazadovale, da so [ "l d0H.K|«. obupen vi licr r" "trski kmet niko- a števila goveje ži- Zn,rn* na ra*P°l«go do-krme, pač pa ', ';,k"r J" j" neobhodno kl '»»Vki in druge da- * * pobrale vho ti- * J," '"lo °Paziti leto*njo tkrr.V' mHrsikate-i, . ' ' pr«-d nekaj v«A,v, če ie bo-IJJj ] ' w«t| z osli. 1 ' "*ten do-p, n " '' ' '/-fiu re, ki r;*irn 'judstvom. w. ' iz nava-" •' /M ko-re r ' ' i'mu še L , . rt ' ' No pa ra-k. ' ^'"Ijeno jK>-»u • ' '' l" »znajo • •« še ' /;",h ' zadevo vzel v roke specialni tri-bunal, čeprav je bila preiskava, ki je bil« izvršena zelo natančno, popolnoma negativna. Propaganda za vojno med na-*im ljudstvom Postojn«, junija 1935. — Fa-šističjia vl«da se zelo trudi, d« bi vzbudila v vseh italijanskih državljanih navdušenost za vojne priprave v afriških kolonijah. Tudi med našim ljudstvom so letošnjo pomlad tu pa tam skušali z raznimi predavanji vibu-diti zanimanje in uavdušonje za fašistične priprave. V Colu nad Idrijo so priredili pet predavanj, s katerimi so skušali prikazati našim ljudem Abesinijo kot bogato dežp|ox kjer bo tudi marsi-kak naš človek našel zaslužek. S takimi predavanji in z ob-Ijubami o dobrem zaslužku in drugih ugodnostih, kot, da kdor ostane 10 let v italijanskih kolonijah, dobi brezplačno vožnjo domov itd., so baje nekaj naših fantov in mož pripravili do tega, da so se prijavili za odhod na delo v italijanske kolonije Vojaki gredo raje proatovoljno v smrt kot v Abesinijo Bari, junija 1935. — Vae vzpodbujanje fašistične vlade, vsa direktna in indirektna reklama za vojni pohod v Abesi^ nijo, ni pripravila italijanskega ljudstva do tega, da bi se navduševalo za vladne ukrepe. Prav malo navdušenosti pa kaže zlasti oni del italijanskega ljudstva, ki se zaveda, da mora ne-sti svoje življenje na tehtnico zaradi kapric vladajočih. Kot drugod, tudi v Bariju ni razpoloženje vojaštva niti najmanj ugodno. Nervoznost in bojazen sta zavladali med oficirji, ko so uvideli, da ni nobenega u-panja več za kakšno mirno rešitev spora med Italijo in Abesinijo. V neki vojašnici so že trije vojaki, doma iz Sicilije, izvršili samomor iz straha pred vojno. Med vojaštvom so se v zadnjem času pojavile tudi najrazličnejše bolezni. Zlasti za malarijo jih je obolelo zelo mnogo. Pa tudi zdravi vojaki morajo prenašati razna zla. Hrana je slaba, draginja zelo velika, naj-.hujše je p« to, da primanjkuje pitne vode. Vse vojašnice so prenatrpane vojakov, ki so jim odvzete prav vse, tudi najmanj-1 še ugodnosti. 'Tihotapce" iz redke zone poši Ijajo v Afriko lieka, junija 1935. — Na tem mestu smo že svoječasno poro čali, da so nekatere domačine izven "prostega pasa", ki so jih ujeli in obdolžili tihotapstva, a-retirali ter jih poslali v italijanske afriške kolonije. Kot je znano, so do sedaj tihotapce kaznovali ponajveč le z visokimi denarnimi iriobami. Kot pa poročajo zadnje čase, se je v okolici našega mesta pripetilo že nešteto takih slučajev. Kogar zasledijo, ga aretirajo in ga ne spustijo domov niti toliko, da bi se od svojcev poslovil. Vprašali bi, po kakšnih zakonih ali uredbah je dovoljen tak način postopanja napram ljudstvu, ki največkrat ne tihotapi zaradi zaslužka ali tihotapske strasti, pač pa zato, da s tem omili stradanje lastne družine. rtOSTSfA Insulin v zdravljen* jujsladkorne bolezni Piše dr. John Ric«, rdravstveni komisar me«U Mew York Že mnogo let ac je znalo, da telesni nered, ki diabetičnim ljudem onemogočuje rabo sladkorja in škroba za prehrano, je v ive-zi s podželodčno žlezo, ki je znana pod imenom vranjica (pan creas). Ta il«sa je velevatna za prebavo. Ameriške gospodinje poznajo to žlaso pri teletih, kadar kupujejo v mesarni takuava-ae "avveet breada". Nekdaj se j« mialilo, da vr«njica le izločuje neki prebavni sok, ali počasi so spoznali, da ta žleza ima tud druge naloge. Ko se je pri psih odstranila ta žleaa, je ta operacija brezizjemno povzročila slad korno bolezen (diabetes). Končno se je po mnogih letih eksperimentov v znanstvenih laboratorijih širom sveta dvojici zdravnikov, Bantingu in Be-stu, ki sta delala v laboratoriju univerze v Torontu, posrečijo 1. 1021 teločiti ii te žleze klane fti-vine neko snov, ki so jo naivali "insulin". Našli ao, da. ko so vbrizgali to snov v pse, katerim je bila Žleza odstranjena, se ni nikak sladkor pokazal v njihovem urinu. In dokler so nadalje vali i vbrizganjem insulina, toliko časa se ni rasvila sladkorna bolezen in psi ao oatali zdra vi in normalni. Na to so poskusili zdravljenje z insulinom tudi pri ljudeh, trpečih na sladkorni bolezni. Z insulinom se je mogla povečati hrana bolnikov in tako je bilo končano prejšnje izstradanje diabetičnih bolnikov. Seveda je obžalovati, da je še mnogo predsodkov med ljudmi proti rabi insulina1 za sladkorno bolezen. Inaulln se ne more jemati skozi usta, "ker He takoj uničuje v želodcu. Treba ga je vbrizgniti pod kožo (t. j. potom hipodermične injekcije). Široke mase poznajo za hli>odermiČno iglo, ki jo rabijo nbsrečneži, ki so se vdAli mprfin^, in zato si bržkone predstavljajo to injekcijo kot nekaj takega. Važno pa je, da se vsi zavedajo, da temu ni tako in da raba hipodermične igle za vbrizganje insulina v te lo diabetičnega bolnika je neobhodno potrebna. 4 ' Vsled insulina more dandanes diabetik živeti normalno dolgost življenja in opravljati svoje de lo kot vsak normalni človek. Od leve proti desni: Kdward Me«rudy, pomnlni dolavakt (uinik; John L. Uwi*, predsednik rudarske unije HMWA; Franc«* IVrkiiiM, natelnle« delavskega departmaata. in Duman kenne dy, reprezentant ^veze premogovnih operatorjev, slika je bila vsela |m> konferenci, ki j« recitirala v preklicu rudarske stavke. Italijanski fašisti v Chicagu aktivni Propagand« s* afriiko vojno v razmaku Anglija obsodila Mu« jolinijevo pustolovstvo (Nadaljevanj« a 1. atranl.) dva dni in Italija hoče ugotoviti vse okolnosti. Uradni krogi so namignili, da bodo naslovili energičen protest abesinski vladi zaradi tega in cidenta. Uradni komunike jav Ija, da so abesinske oblasti aretirale tudi nekaj uslužbencev italijanskega mllitarističnega tašeja v Addis Ababi in da bo ta akcija tvorila podlago za nadalj nje proteste.' Chleago.—V tem mestu živi okrog 280,000 Italijanov, priseljencev in njih potomcev in med njimi se vrši mogočna propaganda za Mussolinija in popularizacijo vojne s Abesinijo. Protifašistično gibanje med njimi je zelo slabotno. Brez malega vsi italijanski trgovci in ostali vplivnejši Italijani v naselbini so fašisti, katerih vrhovni vodja je italijanski konzul dr. Giuseppe Castruccio v Chicagu. Cikaški Italijani imujo precej vplivnih osebnosti med čikaški-mi javnimi uradniki in mod temi so celo dva ali trije sodniki. Vsi ti, ki so v čikaiki javnosti gladki demokratje, so bili zadnje Čase odlikovani z italijanskimi "ordni," katere jim je izpo-sloval od Mussolinija čika&kl konzul Castruccio kot "zvestim sinovom Italije." Na primer sodnik Borrelli je najndvtflši prejemnik Mussolinijevega odlikovanja. Tudi v Ameriki rojeni Italijani, ki so nativni ameriški državljani, so vpisani v italijanski fašistični organizaciji "Figli IVItallja" (Hinovi Italije), o kateri se bahajo, da že šteje pol milijona Članov v Združenih državah. Kako daleč sega politični vpliv čikašklh Italijanov, dokazuje dejstvo, da so pridobili na svojo stran tudi čikaškega župana Kellyja, kateremu je kun zul dobil MussoliniJevo odlikovanje kot "prijatelju Italije." Italijanska fašistična proga-ganda, ki se zdaj usmerja za vojno v Afriki, se razširja tudi po radiu na lokalni postaji, na kateri je redna italijanska ura. Italijanske podporne organi zacije so že docela pofašistene. 8eje teh društev se redno začenjajo z vzklikom "Kvvlva il Duce" in s fašističnim pozdra vom, zaključujejo se pa s pet Jem fašistične himne "Oiove-nezze." HrcdiŠče fašistične propagan de med ameriškimi Italijani Je v New Vorku, kjer izhajata dvu glavna, italijanska fašistična dnevnika "II 1'rogresso Italo Amerieano" in "('oriere America " Vrhovni vodj« pro-p«g«nde v Ameriki je odvetnik Giovanui d j Kil vest ro, predsednik fašistične organizacije "Kig-gU muha," ki periodično po-,uj« v Kim na konferenco z Musaolinijem. sednik sveta strokovnih in delavskih unij v New Vorku. Meany ju zaeno uaznauil, da se je te konference udeležilo 125 delegatov, ki so zasto|tall vso branže strokovnih unij v gradbeni Industriji. "Odločili smo se, chi ne sme noben član strokovnih unij delati za manj ko običajno mezdo pri rolifnih projektih," Je dejal M«any. "V tem smislu liomo obvestili generala II. S. John-sona, direktorja relifnih del v New Yorku, župana La (iuar-dio in H. L. llopkinsa, načelnika federalne relifne adminiatra-cije. Podpiramo Johnsonovo sta- Senatna preiskava magnatske lobije Baroni elektrike zbrali $300,000 za poraz zakona Wiwhington, I). C. — Senatni preiskovalni odsek pod vodstvom senatorja Blacka je 12. t, m. nepričakovano udaril po velikih magnatih elektrike, ki so organizirali silno lobijo (zakulisno agitacijo) za poraz zako/i- I išče v. tem oziru in mu obljuh-. & nZT iTuh ?lTf 'jamo kooperacijo. Mi nočemo I aoT ldll v il.^ f ^ diktirati, kako naj federalna 1," S" nTU vludii nt>ravliii Jlf i.....T™"* iobje in zaplenili vse knjl- ge in listine, takoj nato so p« bili pozvani glavni lobijski vo-dje k zaslišanju. Kden teh, PhU lip CJasden, podpredsednik Unl-Uni <«as & Improvement Com-pany v Philadelphiji, j« pod pri-Mskoni prlznalt da so baroni e-lektrike do zdaj potrošili če« tristo tisoč dolarjev za agitacijo med kongresnlkl. To pojasnjuje uspeh teh magnetov, ki so ga dosegli s por«* zom "smrtne klavzule" v omenjenem zakoifu v spodnji kou-grešni zbornici. vlada upravlja relif, temveč hočemo vzdržati zakon o običajnih mezdah, za katerega smo se borili 50 let. "Prepričani smo, da bi kon-traktorji potisnili mezde na najnižjo točko, ako bi se jim to dovolilo. Za to imamo dokaze, kajti kontraktorji so vselej, kadar se jim je nudila prilika, znižali mezde na stopnjo mezd relifnih delavcev." Meany je pojasnil, da Je lttft delegatov, ki so se udeležili konference, predstavljalo Mft.OiHI organiziranih delavcev v new-yorAkem dlstriktu in da bo odlok, ki ga je sprejela konferenca, odobrilo članstvo centralnega sveta strokovnih in delavskih unij na seji, ki se otvori v |wui-deljek. 'Običajne mezde' za relif na dela! Odločen nastop organiziranega delavstva v New Yorku Milica napadla tisoč stavkarjev Stavka pri Boulderskem jezu Tacoma, W«*h. Stav kujoč lesni delavci so zadnji petek poskusili z masnimi piketnlmi demonstracijami pred lesnimi tovarnami, ko pa so prišli do mosta Knajsle ulice, jim je državna milica zaprla p«rt. Vnela se je srdita bitka med miličniki in okrog tisoč stavkarji, ki je .trajala štiri ure. Vojaki niso streljali, so pa metali sol/avice in mlatili |>o delavcih s puškini mi kopiti. Končno so bili stavkarji odbiti in razpršeni. Več delavcev je bilo ranjenih in 20 arvllranlh. Jlouldsr (ity, Ne v. Okrog tisoč delavcev pri gradnji velikega Houldcrskega Jeza Je zadnji petek zastavkalo, ko so Jim odtrgali pol ure čatta za kosilo. Katoliška bratovščina obaoja C ou g Mina Chleago, — Bratovščin« tre-tjerednlkov sv, Frančiška, kl pravi, da ima več tisoč članov po srednjem zapadu, Je na svojem zborovanju v hotela K« Hal-lu zadnji teden zaključil«, da bo držala roke proč od isilltlčnlh in socialnih sporov. Zborovale! so obsodili detroitskega župnika Coughlina in izjavili, da polltlč-na vprašanja ne spadajo v področje katoliške duhovščine. Naciji zaprli tiho• tapškega župnika Herlln, 18. JU«. — Katoliški župnik Hrust Vorage, star Al let, je bil včeraj obsojen v Ječo za dve leti in pol zaradi kr-šuitja devUliih dekretov. Obtožen je bil, da je vtihotapil 10,-000 rii«rk u Nemčije v Uoiamll-jo, To J< že četrti katoliški duhoven, ki je bil obsojen v zapor zaradi 0 yn prestopka. MII.K IS NATl/IIAI. r!> Slika kaže akupino ru«*kih kopalcev v Leningradu. Ntw York, U. jul. Orgat zirano delavstvo v New Vorku je osvojilo aklep, da iw bo do volilo nobenemu uiiionistu, da M delal pri relifnih projoktih za pl«čo. ki je nižja ko "običajna mezda " Ta *klep je bij »prejet na včerajšnji konferenci, katero at« sklical« (ieorge M« any, pred aednik državne delavske feder« cije, in Joaeph P. K>an, pred- Nocoj mrhnr luna <*ilk«go. V poiuiilJek zve <4/r, 16, julija, bo viden popoien mrk lune po valjem delu srednjega zapads Amerike, če bo jasno vreme. Mrk »e za*'ne ob U.IZ centralni ras (I0;i2 cika Ski lokalni i «a) in l*> trajal do "'* uiaifil IJ£0 centralni čas. O iiolnuci ... .. _ . * I mila batfl« po ClkaMSem «asu tm »em u n«ae{ „ . . * ( * " l inviHvina ■ /a tu Ij« zakrila vao luno in tedaj i bo v uiek mrka. V Italiji zmanjkuje papirja za li*te Kim, I rt, jul,- Mupaolifiijeva vlada je včeraj odredila, da morajo vai čaaopiai v Italiji zmanjšati obliko m •** akr< iti ti a manj strani zaradi p""ianjkanja ti akovnega papirj«. Kraah |<«*lriolae.!»•' "flml «huu*a" fuonly '•»»'/y |iiiti»«*wif« WnuU vuU m MI udi* I (l«lry plaiit (H ••• th« •aarllrif f, ( liu««iilaiiU luautNiSliaf 1 an iaal a**MM'l >U«t ttlii-n ali« lnk»M lo h»r tmfil«n of inilk front h*r itiMiralrp llial aK> ia hniifHtg tulit k«r h««ti« a f••«>«! (Iia< tat puMijf ai«l qiaillly «nd < ItMUilntu^a |a "* Moiai ilmii oim Ihird uf iS« «M>iSara' Uikm lh a Ji«ny ida'it |# apaiit la t laaJt-UotlNa, lna«l|iawry »auli**! ijuan ifa*ily Karh • i»>u |iUnl masi oMarv« ..m« lumoiiia« Ika • vara, Sla t*t«'t«iJat hn. s a«r»ii hliaaaif. . ul tiamlline, ramiilsad riuoa flavur aad abu«- al niflltMl uf frrth |>a» a!«k« H UkImmI »I#nk)r t lun Ihm Milk fruii (S« t>i» mili Kvan thr fari (h« |»aatrurtn rigal rcgulali •Hrioa uf >m l«artM, Hi« a i Hurh raraf auth i Ih «|rIt •lant nulrMl>ogled se zdi človeku, da je vsakdanja, nezanimivn in monotona, z enim samim življenjem: avtomobilskim prometom, t<»da če jo opMZiijoA in pozabiA na njeno umazttno in neharmonično obleko, vidiA z vsakim momentom drugo barvo, nov obraz, nov doginlck. Rano zjutraj se zgan<> iz nočne dremavice in |M>*topnma oživlja. Ob sedmi uri se še š|M>nja, |M>ganja in valovi v nervoznem tempu v tok novega življenja l*o njej drvi na Htotine avtomobilov; majhen, napol |>odrt "Ford" se ropotaje preriva po-leg orjaAkega avtobusa. Avto-mobil vAtric avtomobila, avtomobil za avtomobilom, med njimi pa kraljujejo tramvaji, natrpani, z delavci. promet »e ustavi pri prometnem signalu. 1'esem. strojev *«• trenutno uMati, vozniki napeto čakaj«), da ae ponovno poženejo naprej S\etilka, vinflča nad rento. avtomatično »premem barvo luči in |»okaie znak: Go!—(idi) in vse se ttamah nemirno zgane Trobila za|K>Jo, sprevodniki sunkovito in razdraženo zvone, avtomobili*! preklinja avtoftlo* bilista Vse drči in hrti in se to. pet URtavi. toda »kitki u« nekaj sekund in zopet naprej, naortj. V me* ifra godba, »estojiV a iz Afcripanja napol podrtih vozil, pri Ali pogret in drugi slabo oblečeni ljudje brez strehe. Tudi potnikov je bik) nekaj — kmetje, debel trgovec v rakunovem kožuhu, duhovnik s hčerko, kozavo deklico, pet vojakov, marljivi meščan je. Ljudje so kadili, razgovar-jali se, pili čaj in vodko. V bufetu se je nekdo grmeče smejal, nad glavami so plavali oblaki dima. Duri so škripale pri odpiranju, stekla so se potresa!a in zazvenčala, kadar jih je kdo zaloputnil. Duh po tobaku in po osoljenih ribah je gosto silil v nos. Mati je sedla ob vhodu in čakala. Ko so se odprle duri — je udaril vanjo oblak hladnega zraka; prijetno ji je bilo in globoko ga je vdihala, s polnimi prsmi. Prihajali so težko oblečeni ljudje s cuMcami v rokah, neokretno so postajali med durmi, zmerjali se, zmetali svoje reči na tla ali na klop, otresali suho ivje z ovratnika in z rokavov, otirali ga z brade in brk . .. Vstopil je mlad človek z ioltim kovčegom v rokah, se ozrl bistro naokolo in šel naravnost k materi. — V Moskvo? — je neglasno vprašal. — Da. K Tatjani! — Tukaj! Postavil je kovčeg poleg nje na klop, vzel cigareto, jo nažgal, snel svojo čepico in je molče odšel skozi druge duri. Mati je z roko pogladila hladno kožo kovčega, naslonila se s komolcem nanj in zadovoljno ogledovala ljudi. Cez minuto je vstala in odšla k drugi klopi, bližje izhodu na peron. Kovčeg je lahno držala v roki, ni bil velik; z zravnano glavo je Ala ogledujoč ljudi pred seboj. Mlad človek v kratkem plašču z zavihanim ovratnikom se je zadel ob njo in molče odsko-čil ter segel z roko v lase. Nekaj znanega se ji je zdelo na njem, ozrla se je in opazila, da jo gleda s svetlim očesom iaaza ovratnika. Ta pozorni pogled jo je zbodel, roka, v kateri je držala kovčeg, je omahnila, breme je naenkrat postalo težko. — Nekje sem ga videla! — si je mislila in zatrla s to mislijo neprijetno in nejasno čuv-stvo v prsih, ki ji je kakor hlad tiho, a silno stiskalo srce. A raslo je in vzdihovalo v grlo, napolnjevalo usta s suho grenkobo; neodoljiva želja se je je lotila, da se ozre Ae enkrat. Obrnila 'se je — človek je oprezno prestopal z noge na nogo, ostal na prostoru, in bilo je, kakor da nekaj hoče, a se ne more odločiti. Desnico je imel zataknjeno med gumbi plašča, drugo je tiščal v žepu, vsled tega je desna rama bila >viija od leve. Počasi je šla h klopi in sedla oprezno in medlo, kakor iz bojazni, da se ji v notranjosti kaj ne utrga. Spomin, ki ga je zbujala ostra slutnja bližajoče se nesreče, ji je dvakrat postavil pred njo tega človeka — enkrat na polju za mestom, ob Ribinovem begu, drugič _ včeraj na sodišču. Tam je stal zraven njega nadstražnik, kateremu je krivo navedla Ribi-novo pot. Poznali so jo, zasledovali — to je bilo jasno. (Dalja prihodnji*.) cvilenja zavor, kruljenja trobil in zvonenja tramvajskih zvoncev. Nenadoma, zahrbtno, pridrvi ogromna rdeča |M>Aast — ognje-gaški avto — ki drvi z vratolomno hitrostjo in tuli kot obsedena zver. Voznike zgrabi strah in se razmaknejo z mrzlično hitrostjo, preplašeni kakor kokoAi pred kraguljem. Nekaj sto čevljev naprej, na križišču, naredi neki voznik neprevidno obrat; zavore zaječe, da človeka v kosti zazebe, toda vse zaman. StraAna kolizija! Možgani in kri! Promet je trenutno paraliziran. Ljudje se gru-čijo. Trepetajoči in bledih obrazov radovedno poizvedujejo o nesreči. Kmalu je vsa atmosfera naničena s tuljenjem siren. Policijski ambulančni avtomobili drve na kraj nesreče. 7. ol>čudo-vanja vredno spretnostjo od. stranljo ranjence, odmaknejo razbite avtomobile in odhrze, kakor da ne ni nič zgodilo. I T\»di avenija se zgane, požene in brezbrižno vije naprej. Polagoma se Aunder prometa zmanjAa, vsled tega dobi lice u-j lice močnejši izraz. Trgovine so "k upa j t vlečene v lesenih hi*ah, ki so zgrajene v imgtna kakAnih ftlogih, in v velikih poslopjih, ki pa »o nekatera tako zverižena. temna in okajena, da te vse «ku-paj sjx»minja na nekaj oriental-»keira IzJofttena okna »o popisana z goNtimi Atevilkami raznih barv — apliena prv\lndtije — *tetie poalopij in hiš »o obite s •meAnimi figurami in letaki reklame. ki *e ko*ajo med neboj I-* svojj velikosti, čudovitosti In khčav o« t i Nekatera poslopja *o dotw*«edn«i obtočen a v letakih '7.\e<«j- nndr reklama do čudo vitega efekta. Stotisoč električ nih svetilk zažari in se preliva v vseh barvah. Zelena se druži s Črno, rdeča z rumeno, rjava s plavo. Reklama, reklama! Morje reklame! • o o Po pločniku koračijo ljudje dela; z obrazov Jim gledata u-trujenost in skrb. Vseh vrst poklicev so, pripadniki vseh ver in sinovi vseh narodov. Mnogo jih išče dela, katere spoznaA po tem, da se navadno resignirano vlečejo po pločniku, z enim samim ciljem: kje najti delo? Ne dela jo. toda njih telesa so razdelana, •Pijo, a iz oči jim sije nespečnost Delo! Delo! S to v srce grizočo mislijo He pomikajo v ulično si vino. ♦ • • Tu in tam, v bližini restavran-tov, |>o*topajo ljudje, ki jih je življenje že davno izigralo. Nekdaj no sanjali, da ae dvignejo iz predmestne plaže in revnega obstoja, a sanje »o ostale sanje, Kajti teža železne civilizacije jih je zdrobila Ae predno so ae nevarnosti zavedli. Sedaj tavajo okoli bre* smisla in cilja, neobriti. umazani in raztrgani mr-tvaki. Oči imajo zabuhle in pod-plute. iz ust pa jim puhti neke vrate alkohol, ki jih drži v stalni omotici. Motreč, mereč se ti približajo ter vsiljivo pronijo: ,,Mi-ster, ran you spare a nickel for a cup of coffee ?" ("Gospod, ali mi lahk o podarite pet centov za skodelico kave?") Seveda, denar. ki ga naprosijo, zapravijo za neke vrste "špirit", ki jih prej ali slej poiene v blaznlco. če ie prej ne poginejo v kak-Anem kotu. • • • Pm četrti uri popoldne se ave- ^lOBTITš nija zopet živahneje zaziblje. Natrpana z avtomobili in tramvaji buči kot razburkan veletok. o o « Po pločniku koraka mož, ki je očividno slaboumen. V eni roki drži šopek cvetlic, t drugo pa močno gestikulira, kot da bi m « kom prepiral, od časa do časa se ustavi in »repo gleda predse, nato pa prične kleti in zmerjati bog ve koga. Nekdo ae mu približa in glasno pozdravi: "Hello, "Doc!" Kako je kaj?" "Vsak dan bolje," odgovori "Doc", nato pa de, da mu je bilo zjutraj silno slabo in pri tem pritisne kazalec na senci: "Prav tu me je bolelo ... in veš, zakaj t... Zato, ker sem že zadnjih enajst let neprenehoma pijan. "Zakaj pa ne piješ vodo?" ga draži neznanec. "Vodo? . . . Zakaj vode ne pijem . . . Zato ne, ker je zanič. Ali verjameš, da pri nas doma — na Gorenjskem — pije živina boljšo vodo kot tukaj ljudje? ... Ko bi imel tu tisto vodo, pa takoj preneham z "munšajnom "Doc" ae nato poslovi od neznanca, kateri pa gleda za njim in groza ga spreleti, ko vidi, da mož udere naravnost na aveni jo, kljub temu, da je bila skoraj neprodirno nabita z avtomobili, ki so brzeli gori in doli, v eni roki držeč cvetlice, z drugo pa mahajoč, naj se mu umaknejo. Zavore so zaječale in vozila so se ustavila, kot da bi bila pribita. Kletvice in psovke so zletele proti slaboumnežu, ali on se ne zmeni zanje, ampak samozavestno koraka skozi predor, visoko nad glavo držeč cvetlice. Mož udira čez cesto že precej časa in do sedaj mu je bila sreča mila... • • .o Glej tam v veletoku ponižnega konjička, upreženega v majhen voziček, ki je natovorjen s staro šaro, na kozlu pa kinka star zamorec, ki neprenehoma in momljajoče poganja živinče: "Hi, hi, hi!" Ti ubogi konjič! Kako žalost no pelješ tovor, kakor da bi ve del, da si vsemu svetu v napoto. Trobila jezno krulijo nad njim, in ko se je,Avtomobilistu posrečilo preiti voz, je vrgel grdo psovko: "Prokleta mrha in ušiv niger, za samo napoto sta!" Iz bližnjih stranskih ulic se slišijo krošnjarji, ki zategnjeno poj o svojo staro pesem: Toma-toes, potatoes, onions, paper— rags! (Paradižniki, krompir, čebula, papir in cunje!) • o • Dan se nagiba k zatonu. Na glavnih križiščih, kjer se življenje prične Šele zvečer, zamolklo brni množica. Ljudje prihajajo iz prečnih in razdrapanih ulic in se razlivajo na vse strani. Zavese na oknih se odkrivajo in sumljivo zakrivajo. Podzavestno čutiš, da te nekdo opazuje Ozreš se in vidiš, da se je neokusno nališpan obraz zastrl za zavesami . . . • « • Srodi noči. Ponekod gre življenje svojo pot, nekod že onemoglo, avenija pa utrujeno *a- PONDEUEK 15. ^enehilne OJMR"* NORMANDIE ILE DE FRANCE CHAMPLAIN LAPAVETTE Za pojasnila ia vo»i listek vprašajte: meva; le zdaj pa zdaj se izza vopazil name gala izluiči sumljiva oseba, a naslednji trenotek izgine po svoji poti. Nencdoma preseka tihoto policijski avtomobil, čigar sirena presunljivo tuli v noč — nekje so vlomilci. • • • Rano jutro. Razvažalci peciva in mleka na vse zgodaj bude ljudi iz Kanja. Ojiii, ojUi, ojiii! se turobno glase njih piščali. Prebivalci-delavci. nervozno skačejo iz iMmtelj, trudni so še, toda novo življenje jih kliče. Avenija se budi, vzpenja in nebrižno vije naprej. S1MMBR 18 HBRE Now that ttummer i« here, the urft to oucrumh to that fooiin* of iatineaa ta pr*tty tisrd to reaiet. That'« when hesvjr meala no lona»r appral «rut w*'rr looking for »orne-Ihing deridfiiljr cool and refroahins to t h* mfht a« wcl| a* to the taat«. Meala romponr.1 of fn>afc frutU. vegetahloa and frr»h paateurisstf milk will b* found partirularljr appetising at thia aoaaon of th* >rar and aUo particularljr wotl adsptod to qukk prr. paral Ion a Mf polni in their favor. taportalljr on a very warm dajr. Ry uain« froah paaw>uria«d milk ahundantljr in jrour food prvparetlon or aa a t»e\»rar». jrou ar* «upplyinff jrovr famtljr wtth th* fineat heaith protection potaibl«. Roman o ljubezni Napisal Claude Laverriere V dragoceno opremljenem salonu je kramljala Marija Luiza s svojimi prijatelji. "Saj vendar ne boste trdili, da ste svojo mojstrovino iz-tresli kar iz rokava?" je menil nekdo izmed gostov. "In vendar je bilo tako! Nikdar nisem čutHa pisateljske žilice. Mladost mi je potekala mirno in tiho. Nikoli se nisem skušala z zlaganjem pesmic, pa tudi sicer nisem prišla iz svojega rojstnega sela. Nekoč sem pa slučajno in Še celd zase prav nepričakovano napisala svoje prvo delo: 'Knjigo o svojem življenju'. Pred desetimi leti sem bila še boječa podeželanka in še nikoli nisem prišla iz svojega rojstnega kraja. Moje obzorje je bilo ozko in celo moje sanje so bile brez barve. Nikoli mi še na misel ni prišlo, da bi utegnila kdaj napisati roman; saj še na možitev nisem mislila. Vse, celo izbero klobukov in oblek sem prepuščala svoji dobri materi. Prepričana sem bila, da mi bo tudi moža ona našla. In tako se je tudi zgodilo. Ko mi je bilo osemnajst let, sem se poročila z višjim uradnikom našega mesta. Bodi mu lahka žemljica! Bil je lep možak, dobro vzgojen in že nekoliko siv, ko sva se vzela. Niti na poročno potovanje nisva šla. Prvič sem zapustila svojo rodno hišo, ko sem se preselila k tašči. Tam se je moje preprosto življenje spet preprosto nadaljevalo. Minila so tri leta, a otrok nisem imela. To me je hudo žalostilo. Kadarkoli bi bil moj mož lahko napredoval v službi, je hvaležno odklonil, zakaj vsako povišanje bi bilo zvezano s premestitvijo. Jaz tega nisem razumela, mojim staršem je bilo pa tako prav in všeč. Pričela sem se dolgočasiti. Ker tega občutka do takrat še nisem poznala, mi je bilo čudno pri duši in vznemirjala sem se. Premišljevala sem, zakaj neki tako boguvdano prenašam to dolgočasje in zakaj doslej tega še nikoli nisem občutila. Konec koncev se mi je pa le zasvetilo. Bolna sem bržčas, sem si dejala! Mož mi je nasvetoval, naj obiščem naftega starega domačega zdravnika. Ta je pa bil zaradi neke nalezljive bolezni na kmetih tako prezaposlen, da mi je svetoval, naj obiščem njegovega nečaka Freda, še mladega, a prav dobrega zdravnika. Ta mi je zapisal vsa mogoče zdravila in ml obljubil, da J^AHAVR! 31. julija t 27. julija • 15. av 24. avgust, t U. septembra LEO ZAKRAJSEK. General T^nTsTrv!^!^ "Cu> me, Marija LuizJ uaj mi ta roman jutri prečita! bi ga . . . ijubšer Precej da*' Govoril je tiho in prj časi. Gledal mi je tako v oči, da mi je »korai stalo. J Takoj drugo jutro sem se zdela sama sebi bolj zdrava. Otresla sem se tiste medlosti, ki me je v poslednjih dneh tako čudno mučila in mi jemala veselje do življenja. Nenadoma sem odkrila v sebi željo po solncu, po gozdovih, po rožah ... Se prejšnji dan se mi je zdelo nekaj čisto nemogočega in pustega, da bi šla na sprehod; toda tisto jutro so mi postali zoprni vsi ljudje okrog mene, vse hiše in ozke ulice naftega mesta. Pri obedu je moj mož opazil spremembo. Dejal mi je: "Takile namiAIjeni bolniki o-zdravijo časih, če samo zdravnika vidijo!" Ta njegova pripomba se mi je zdela skrivnostna; kakor da bi bil kos resnice v njej. Skoraj vsak dan sem šla k mlademu zdravniku. Kmalu sem čutila, kako se mr vračajo moči, kako mi polje kri po žilah, vedela pa niserti, od kod in zakaj takšna sprememba. Poatala sem veaela in uživala prekrasno pomlad. Hodila sem na sprehode v bližnje loke in gozdove. Povaod me je spremljala tiha senca, aenca z majhnimi brčicami, ki ji je bilo Fred ime . . . Pogovarjala sem se s to senco, tožila sem ji svoje bolečine ... in kmalu sem jo morala neprestano čutiti poleg sebe, drugače sem bila kar nesrečna .... Lepega jutra, ko je rosni španski bezeg dehtel pod mojim oknom, sem (pisala tej svoji senci pismo. Tikala sem jo . . . Nežno sem jo ljubkovala z besedami . . . pripovedovala sem ji, da ne morem .brez nje . . . Pero mi je kar teklo po papirju. Pisala sem in pisala. Moje besede so postajale zanosnejše . . . kramljala sem o najinih sprehodih po lokah in gozdih ... o najini sreči . . . Vrstice na papirju so pele slavospev najini ljubezni, ljubezni, ki je živela samo v moji domišljiji, ki še toliko resnična ni bila kakor moja bolezen. To dolgo pismo sem položila v skrinjico svojega pisalnika; to skrivališče se mi je zdelo popolnoma varno, saj se ni nihče zanimal za moje skrivnosti. Slučajno je moj mož nekega dne iskal ovitek in pričel je brskati po mojem pisalniku. Zdajci je odkril moje pismo. Suho je vprašal: "Kaj je pa to, Marija Luiza?" Spreletelo me je po vsem životu in mraz me je stresel. Boječe sem mu odgovorila z lažjo: "To je poslednje poglavje mojega romana. Nisem ti ga hotela pokazati, preden ga ne skončam." "Čudno! Saj so (tako živo o-pisane naše bližnje loke ... In ti poljubi! Tega si vendar ne moreš kar tako izmisliti?" e se "Ne, ne! Rajši ti ga d. tri zjutraj . . , J" In tisto noč sem napis svojo slavno knjigo, svojega življenja", ki poznate. Pisala sem, kakor da bil zlodej obsedel. Niti se nisem odpočila; moje divjalo po papirju kakor njana zver. Zjutraj zdelo, kakor da bi bila hude sanje. Položila sem svoj rom pladenj za kavo, da ga je la služkinja možu v Trudna in zbita sem legi J Ležala sem več dni. poklical mladega zdravi brčicami, ta mi je pa val — na mojo prošnjo — da moram za dalje jug. Tam sem zvedela, da slal mož moje rokopise založniku v Pariz . .. ene noči mi je prineslo Založnik je pritiska Morala sem napisati tretjo knjigo . . . Tako stala pisateljica!" "Kaj pa zdravnik?" je šal nekdo. "O, on ni nikoli ničesaj del o tem," je nekam zas odgovorila Marija Luiza, da sploh ni bral mojih hvaležna sem mu pa le je tako imenitno ozdravi da ni še nikoli nobene tako čudežno rešil boleči m k NAROČITE SI DNEVRIK PROSVETO P« sklepa 1«. redne koBTcndJ« M lahko naroti na liit PtohtKi štsje «4«, dra, (H, štiri ali prt <1mwt Is «*• družine k ml uroMi Prosreta stane sa tm enako, sa član« ali nečlane $6.00 m eno letna nlno. Ker pa član! io plačajo pri aaosaenta f 1.20 u tednik, m jin Hojo k naročnini. Torej aodaj ni rtroka, reči, da Je list predrtf 8. N. P. J. List Proorota Jo raia lastnina in gotovo Je ▼ vuki dnin ki U rad čital Ust raak dna. Cona lista ProsrsU Je: Za Zdrvi, driaro la Kanado HM 1 todnik la................4M 2 tednika In...............S.60 t tednike la............... 2.4« 4 todniko In............... lJt 5 tednikov in.............. nič Za Erropo Jo..............$9.00 Izpolnite spodnji kupon, priloitto potrebno moto denarja aH Ordor ▼ pismo in si naročita Prosveto, list, Id J« raia laatniaa. Pojasnilo:—VaeleJ kakor hitro katori teh članov preneha biti fli ali če so prossli proč od drulino in bo sahtoval aam aroj liat moral tisti član h dotično druiino, ki jo tako akupno naročena na ProiToto, to takoj nasnanitl upravniitru Usta, in obenem doplačati vsoto lista Prosvota. Ako toffa no store, tedaj mora upramiim datum sa to vsoto naročnika. Za Cleoro in Cbicsr* )• 1 todnik in......... t tednika ia........ I tednike in........ 4 tednike ia........ 6 tednikov ia....... PROSVOTA. 8NPJ. 2657 So. Lawndale Ave. Ckirafe, ft Priloženo poiiliam naročnino sa list Prosveto vaoU $....... 1) laao.........................................ČL dreltre * • Nsslov ....................................................... Ustavite tednik in ta pripišite k moji naročnini od iMrfih družino: 2) ...........................................d dra*t»a * S) ............................................Cl. drs*t»a 4) ............................................čl. drsžt*a It ... čl- dmli»i * ») .......... Mesto ....... Nov naročnik ..Drla»a ..... Jtar naročnik TISKARNA S.N.P. 8 PREJE M A VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila ta veaelice in ihode, vizitnice. jijjjj koledarje, letake itd. v Biovenskem. hrv»Ukem.»>" čeAkem, nemškem, angleškem jeziku in v* ■ B B Oi/J VODSTVO TISKARNE APELIRA NA O^JJ^/hnI TISKOVINE NAROČA V SVOJI Vaa pojaanila daje vodatvo tiskarno.—€one tmernv. ong« Pilite po informacije na naalov; S. N. P. J. PRINTER 2657*59 SO. LAWNDALE AN K*1* Telefon Rockwell 4W>4 CHICAGO. H''- T»n» m dob« aa Ulj« tudi m o*®*04