C.  C.  Postale         Esce ofini   mercoledi   e   venerdi —    18 febbraio     1927
Posnmezn» šlevilka 25 stotink
/::/ia;a   vsako   sredo
in petek z jut raj.
Sianezaceloleto   15 L.
» pol leta       S »
» četrt lein    4 >
Zu inozemslvo  cclo
leto Ur 40.
/V« naročila   brez   dos
poslane    naročnine    se
ne moremo ozirati.
Od's>ovorni  urednik:
Polde   Kemperle.
w                   \r
št i4     V Gorki, v petek 18. februarja 1927        Letox.
Nefrankirana pisma se
ne sprejemajo. Oglass
ne računajo po dogoi
voru in se plačajo v
nuprej. — List izdnjtt
konsorcij >Gor. Sir*'
%c*. — Tisk Kaioliške
tiskarne v  Gone/.  Ri*
vu Piazzutta St. 18.
Uprava  in  urednisivo'
ulica   Mameli  stev.  5.
(prej Scuole).
Teles,    int.   stev.   308
Našemljeni prefekti.
V poxlcdnjem času prihajajo z
dežele pcntciln, du nekatcri got
xpodje fastis'ti plenijo otroški listič
»Juselce« ler knjige ccrkvene brat
iovščine »Goriške Mohorjeve družt
be«. Nckn gospoda si je drznila
celo naznanili radi širjenja Mo-
horjevih knjig doim.čega župnika
n>'<žnikom.
Ned iake junake spadajo med
drwjimi: predobro znani in slavni
učitelj Jerlcič iz Podkraja. nič manj
slavni diduklični ravnatelj iz si.
Petra pri Govici gospod Ceschia
ler bovški didaktični ravnatelj Go-
'doli.
Kaj naj rečeino k prcdrznenw
Posiopanju ieh gospodov?
Predh/.iti jim hočemo najprej
okvožnico Mussolinija cd 5. janu-
arja, v kuteri mtj prcberejo nastop-
nc stavke: »Prefekt je najvišja dn
xitvnu ohlast v pokrajini. Vsi dv-
žavljuni so dojžni spostovanje in
Pckorščino najvisjemu predsiavnU
ku režima in morajo sodelovaii ž
n.l}-rn, dn mu olajšajo nalogo.«
Knjige sv. Mohovju in »Jaselce«
je prcgledala kveslura v Govici,
prcghdal in odobril jih je prefeki,
prefekt je dovolil, da se knjige raz;
pecaviijo med ljudsivom. hntimo
pved seboj odlok najvišje državne
cblnsii v pokrujini. sklep uradnika,
ki govori v imenu Mussolinijevem,
kateremu cdinemv je on za svoja
dejanja odgovorcn.
Kdo je tisti, ki se drzne kršiti jav;
no njcr'ove odredbe in poteplali
njegove uvadne sklepe? To so dn
žavni iirv.üniki, küterih prva in edit
na doJžnosf je sposiovüli oblastvo,
se mu brezpogojno podvejati. Ako
se gospodje ne zuvedajo, kaj de=
'ujo, ./;/?? Imčemn mi pojasnili niih
Počctie.
Oni si pi\r,i uuijt.t pruvice kr. kve-
xture in kr. prefekia.
Ko'likor je- nam znano, veljajo
namreč. odredbe pvefekta in kve;
sJvrju -/.a cch) pokrajino, za vse kra;
-'c brez iz.Jcme, in sicer, i:e se ne
noiimo, ludi za Podkruj. kjer uCU
Wjuje Jerkič, iudi za St. Peter,
iJ.er stoluje Ceschia, tudi za Bovec,
f^ier zivi Goiioli. Todu ü gospodje
'}lso. te^1 mnnnjii.    »Tukaj v Po'dt
kraju« .... je mis[u JcrUč __ >>ne ves
:n] ukiix Prefektii, tukaj ukažem
'fix\ Wfekt v Podkrniu se imenuie
ri%m nc Cassini.« Knako s/a mh
win Ceschia in Gogoli. Eden se je
ProgJasil za prefekta v Št. Petru,
tinigi za prefekta v Bovcu.
/Avimo v pustnem času, ko se
tjudje šemiio in nasiopajo tudi kot
Wonski cesarji ali Spanski biko*
»orci v ziibiwo obeinsivu. Zato bi
sc lahko smejali, ko vidimo diduk*
hene ravnatelje in ucitelje, da se
kazejo obemstvu knl mišemljcni
prefekji m kvestorji; todu stJr jc
prevec resna, da bi se šalUi
Po na'scm mnenju jc ravnanje
imenovanih drž. nastavljencev kaz;
njivo in zato prosimo gospnda pre?
leklu Cussinijih naj posexe od/oc-
n° wnes. Ako se ne napravi red,
bodo iakitbrezvestne/.i izpodkopali
* custom ves ugled drzavnih oblas-
iev in v deželi bomo imeli nekega
dne 200 prefeklov in par sto kvet
storjev.
Slovensko tjudstx'o spoštuje dr'z.
oblast, u sovrazi iz dna duše proth
postavnosi. \/ interesu drzavne
Mktoniefe morajo biti krivei brez
isakegu  usmiljenja  kaznovani.
Kaj se godi po svefu?
V  nccicljü    zvecer    je    slovesno
ozaljšani vlak pripeljal na    Wilso*
novo postajo v Pra^i skupino jugo^
sovanskih    poslanccv.     Zastopniki !
slovanske dr/ave ob Adriji so prišli
vrr.čat severnim    bratom obisk    iz
lanskc).;a leta. Lani namrcč so češko^
slovaški poslanci    prišli    v    Ju^o*
slavijo in  ob /ivahnem  /anesu so
.severni in južni Slovani obnavljali
staro prijatcljstvo držav sv.    Vao
lava in Dušana Silncpa    tcr svetca
sv. Save.   Ti obiski niso   zl'oIj ein
vl.iudnosti in lepeßa   vedenja  mar*
vee imajo trajnejše politiene in go*
spodarske poslcd;ec n' odnosu obeh
bri-.tskih držav.
Učenci sv. apostolov.
Žc v sivi davnini so se spletle
vezi, ki so oba naroda družile v eno
ecloto. Ko sta sc dvitjnüa Ciril in
Metod, poslanca božja, k slovan*
skim rodovom. sta romala skozi slo?
vanske deželc z novimi slovanski*
mi pismenkami. Za vse Slovane v
srednji Evropi sta prinesla en'üko
slov. knji<4o in enako bo^oslužje. V
sv. veri sta zedinila brate od Krko*
no.š do Kiasa. In ko so spletke ne?
katcrih bolj nemskih kot cerkvenih
skofov zgrizlc sv, brata iz Moravc,
'sta šla na jug, kjer sc ju že čakale
ocJprtc brazde. Kakor na severu
tako sta zdaj tu nadaljevala versko
m kulturno delo. Prva vez, ki druži
češke in jugcslovanf:ke rodove mo
nr.uki sv. solunskih bratov. Ko r>e je
slovansko bo.^oslužjc in slovanska
dvihcvščina morala zatekati vedno
bolj na jutf, na otoke in v Bolgarijo
— (na otoku Krku, kjer je za škofa
naš rojak dr. Srebrnič, živi še od
časov Mctodovih učcncev dovan«
sko bo.L:;oslužie) — je tudi politična
moe Svetcpolkovc eeške države,
Kocelove med o^rskimi Slovoivji in
posavske hrvaške skopnela.
yiady.&vi in Nemci so se za;;üz?
dili kakor klin ob Donavi med se*
verne in južne Slovane in jih raz?
prtili. Vsak narod je zaeel živeti
svoje življenje. Čehi v borbi z nem?
skimi viteškimi redovi, Slovene1'
pod bičem pritepenih nemških <*ro?
fov, Hrvat se je zaeel vtapljati v
mad/arskern morju, le Srbi so si s
puškami in brezmejnim jimaštvom
i4radili lastno ciržavo.
Bratskega duha ne ubije tuja sila!
Toda vse zünanje sile niso mogle
zatreti spomina na nekdanje dni.
V zsiodovini so se še tu in tarn po*
rodili trenutki, ki so obetali dvig*
niti staro slovansko skupnost na
dan. Silni Otokar Premislovie si je
v duhu zasnoval slovansko državo
od Češkc šume do Goriške. Del
Slovencev na Kranjskem in Koroš*
kem je že spadal pod njegovo žczlo,
2c je Otokar sli.šal kipcnjc jadran*
skih valov, ko jc Rudolf Habsbur*
ški pri Suhih krutih sloril konec
Otokarjevim sanjam. Še so se po*
nivvljali stiki med jugom in seve*
rom. Toda slehcrni poskus je bil
.zamorjen že v spoeetju.
V   novejši dobi so pa vstali ve*
liki duhovi na eeški in jugoslovan«
ski strani, ki so si izmenjavali misli
o skupnosti    rodov to in onostran
Donavc.
Spomnimo se le na eeškc^a uče*
njaka Šafarika, ki je z isto ljubezni*
jo brskal po častitljivih jezikoslov*
nih starinah eešeine, kakor jugoslo-
vanskih jezikov.  In veliki  jugoslo*
vanski škof Juraj Strossmayer, ka*
ko je ta kazal k bra.tom na sever!
Dunajska vlada je prav ljubo=
sumno skrbela za to, da ne bi
v podložnih slovanskih narodih
vstalo preprieanje, da so oni v mo-
narbiji v večini in da ie že čas, da
raztržejo spone, v katcre so jih
vkovali Nemci in Madžari, slepi od
svojega nacionalizma. Dolga desct-
letja jc Dunaju šlo po zaertani po*
H. A prcbujenä zavest v tlačenih
Slovanih je odloeila drugače.
Sesula se je trhla in naravi ne od*
govarjajoča monarhija, znovu jc pa
ob Labi in Moravi odmevala himna
»Kde domov muj?«; in zopet je Du*
šaii(n7o carstvo zajelo v svoj objem
južnc Slovunc.
Naravne vezi.
Komaj sta novi državi nastali, že
sta se našli. Mali sporazum je delo
Čchov in Jugoslovanov. Le škoda,
da so politične razmere tako ukre?
nile, da je vani spadala tudi Romu-
nija in nc Bol^arija ali Poljska.
Lansko leto 4. oktobra so češki
parlamentarci prišli v Belgrad in
tarn so v Narodni skupščini na
skupni seji z jugoslovanskimi po-
slanci ugotovili, da je trcba prcd po*
Htienim in gospodarskim zbliža*
njem napraviti prvc korakc za kul*
turno zbližanje. Tukaj je treba najti
tiste naravne vezi, ki vežejo obe dr*
žavi. Treba je spoznavati medse*
bojno književnosti, biti v medse*
bojnih znanstvenih stikih, Čeh naj
sc uči cnega izmed jugoslovsinskih
iezikov, na jugu pa naj se malo bolj
pozanimajo za češčino.
Prav tako vnžni so gospodarski
stiki. Češkoslovažka jc bolj indu*
strialna država, Jugoslavija pa. bolj
poljedelska. Kako lepo se bi obe
lahko izpopolnjcvali! O tern bodo
ti»di .govorili odposlanci iz Jugosla*
vije. Najbolj važni so pa potem po*
liticni stiki; skupno nastopanje o*
bch slovanskih držav. Čc bi kak
češki ali jugoslovanski minister
pred drugimi ovropskimi tovariši
nekaj povedal v imenu obeh držav,
bi to nekaj vcljalo in držalo.
Prav posebno zdaj je važno, da
se prcdstavitelji obeh držav dogo*
vorijo o skupnem nastopanju v zu-=
nanji politiki. Snujejo se nove dr*
žavne zveze v Evropi in slovanskc
ciržave morajo imeti bistro oko, da
se prav odločijo v korist svoji pri*
hodnjosti.
Pri slavnostnem sprejemu   jugo*
'.  slovanskcLUi    (jdposlanstva  jc češki
I  senator in veliki prijatclj    rajnega
!  Kreka dr. Hruban  najprej  govoril
j  o voditclJLi Slovencev Kreku, kako
i  jc dchil za zedinjeno Jugoslavijo in
I  za bratsko vzajemnost obeh držav.
:  Svoje    besede je zaključil    takole:
;  »Naša     srea     imajo     mcdsebojna
:  nagnjenja.    Ni dvoma, da se bodo
I  tudi rokc nasle nri skupnem dcln.«
Okno v svet,
Nemci in Poljaki v laseh.
Nemci so prav močno jczni na
Poljake, kcr so ti poslali preko me*
je par ncmških inžcnirjev v:-:lužbe*
nih pri poljskih rudnikih. Poljaki se
opravicujejo, da hočejo zagotoviti
domaeim:m krub. Nemci pa odgo*
varjaio, eemu pa potem ne prežc*
ncjo ccz mcjo tudi inozemee dru*
aih narodnosti. Na obeh stranch
postajajo vsak dan bolj gorki.
Dritštvc narodov.
Üdbor Društv-.; narodov bu i'ri-
šcl skupaj 7. marca. Pomenil se bo,
kaj je Društvo naredilo za Bolgari*
jo in Grčijo ter za Gdansk«). Prav
važna torej ne bo ta scja.
Nemsko časopisno podjetje.
Najvcčji ncmški list v Bcrlinu
»Berliner Tageblatt« izdaja založ*
nistvo Mosse. Na Dunaju izhaja ve*
lik dnevnik »Neue Freie Presse«, ki
jc v stari monarhiji imel takšen
vpliv, da jc cclo smcr zunanjc po-
litikc doloccval. V majhni Avstriji
jc tak list skoraj brcz pomena. Za*
to delajo na to, da bi založništvo
Mossc prevzelo -Neue Freie Prcs*
sc«. To bo najbrže prvi korak za
zvcxo med Nemčiio in Avstrijo.
Pol jska naj bo parnetna.
\' Moskvi zborujc te dni izvr*
šilni odbor sovjetskc zvczc. Pred*
scdnik Adamovič beloruskih sovje*
tov jc pri zborovanju povedal, ka*
ko zatirajo Poljaki bclorusko na*
rodno manjšino na Poliskem. O-
gorčeno je protcstiral proti zatira*
nju tc manj.šinc in poudarjal, naj
se potem Poljaki prav nič nc čudi*
jo, če ob takem postopanju posta*
iajo njih manjšinc boljšcviške.
Nova stavka?
Iz An^H.je zopet prihajajo poro*
čila o sumljivcm gibanju med pre*
mogarji. Vsi rudarji v južnih pre*
mogovnikih so bajc cnoglasno za
novo spiošno stavko. Če bi stavka
res izbruhnila, bi to zadelo Anglijo
V živo, kcr invi xdaj vsc misli na
Kitajskcm.
DNEWNE VESTI
Uredniške ure.
Kdor želi osebno govoriti z ured*
ništvom, lahko to stori vsak delav*
nik od 11—12 ure tarn, kjer jc
upravništvo.
V znanje.
Kdor žcli pojasnil v prašanju po^
sojil na starostno obrabo, naj se
zglasi v tajništvu Kmečke*delavske
zveze. Imeti pa mora žc po financi
likvidirano vojno odškodnino.
JUSARJEM.
Jusarje ponovno pozivljamo, da
prijavijo svoje pravice na skupnih
zemljiščih do 7. junija 1927 komi*
sarju za likvidacijo skupinskih pra=
vie v Trstu, če niso do seda.j že te*
ga storili (Al Commissario per la
liquidazione degli usi civici — Trie*
ste, Via Caneva St. 13). Jusarje opo=
zarjamo, da je tajništvo Kmečkes
delavske zveze priobčilo v »Goriški
Straži« 2. aprila 1926 št. 25. natančen
pouk, kako je treba napraviti pri?
javo. »Goiiška Straža« je v isti šte*
vilki prfobcila tudi potrebne vzorce
prijave.
Gospodarji!
Kjc bostc dobili svetovalca, ki
Vam bo dal brezplačcn odgovor na
vsa gospodarska vprašanja? — V
»Gospodarskem listu«. Pošljitc ta*
koj 12 lir na upravo »Gospodar*
skega lista«: Gorica, Corso Verdi
37, ali pa zahtevajte prvi dve ste?
vilki na ogled.
Stran 2.
»GORISKA STRAŽA«
Slab dopisnik.
Pred kratkiin jc obiskal Gorico
odposlanec prvega fašistovskega li*
sta »Popolo d' Italia« Sandro Gin*
Hani. Popisal je tudi Gorico in njcne
može v eni številki svojega lista. To
¦ je pa dopisnik naredil zelo površno.
Da Slovcnccv sploh opazil ni ker
jc porcčilo pisal mcnda v kavarni,
to sc lazumc. O vsej slovcnski
zenilji <;d Soče do mcje, tudi ne ve
ničcsar. In vcndar je dal naslov svo*
jemu članku: Nova goriška pokra*
jim\ Čc hočejo biti drugič v Mi*
"lam? bolje poučeni o obmejnih po?
krajinah, morajo poslati boljše do*
pisnike.
Sprejem v pomorski ženijski zbor.
Razpisan jc bil že lani v novem*
bru sprejem 12 poročnikov za traj*
no službovanje v pomorskcm ženij*
skcm zbcru. Kakor nam sporoea
prefcktura so se glede tega razpisa
izvrsile nekatcre spremembc. Kdor
se natančneje zanima, jih lahko do-
bi na vpogled v urcdništvu ob u?
radnih urah.
Osebna vest.
Nas rojak iz Rihemberka g. Fr.
Sever, iz uglcdne Scvcrjcvc družine,
je te dni v Mariboru položil sod*
nijske izpitc. Mlademu sodniku
easdtamo!
Iz postonjske podprefekture.
V zaectku tcga tedria je zapustil
naše krajc zadnji podprcfekt. Po*
slovil se je postojnski podprcfekt
Orlandi, ki je namenjen za pre?
fckturnega namestnika v Regio E*
miliji.
Varujte se sleparjev!
Dasiravno jc »Straža« že vcčkrat
pisala o raznih sleparijah, katere so
se izvršlie na raeun. naših ljudi, ven*
dar so nekateri še tako zaupljivi, da
verujejo vsakomur, ki pride na prag.
Ta dogodek. naj govori:
Dne 5. t m. se je zglasila neka
ženska na Idriji pri Bae: v neki hiši.
kjer imajo sina v Amcriki. Doma«
einom s:e je predstavila, da jc doma
iz St. Petra pri Gonci. Nato jim je
povedala, da prihaja iz Amerike ter
da jim prinaša sinove pozdrave.
Seveda so bili domači vsl vescli.
Nadalje jim pover da jim je sin
poslal — z njeno pomočjo, paket
z veliko vrednostjo. Paket pa da je
shranjen v fit. Petru. Poslati da ga
pa ne more, kcr nima denarja za
poštnino. Zato ji morajo dati kaj
denarja. Hišna gospodinja ji je se*
veda vse verjela ter ji je izrocila 27
lir. Ko jc ženska dobila denar, je
pripovedovala dalje, kakšnc clobre
sluzbe, da imajo v Amerlki. Nji?
hov sin baie služi 12 dolarjev dnev*
no! (Seveda bi jo lahko vjeli,, da
laže.) Nato je obljubila, da dobijo
v treh dneh blago ter jc cdšla proti
Tribuši. Seveda so prxakovali, da
jim pride vrednostni paket v treh
dneh, toda niti v tcku encga tedna
ga ni bilo.
Ljudje, zakaj ste tako neprevid;
ni. da    verujctc    vsem    sleparjem,
klji'.b   vednim   opomihom   naših  h
stov.                                   Mv.—
Umetniki, le vkup!
\' Italiji se je csnoval poscben
odbor, ki mu predseduje senator
Ricci, ki bo razdclil 100.000 lir (pr?
va nagrada znaša 10.000 lir) med ti-
ste umetnike, ki bodo zamislili naj?
lepšo kravato. Ta odbor je naprosil
tudi »Stražo«, naj pove gospodom
umetn.kom, da mora biti kravata
nasiikana v vclikosti 10X15 in pri?
trjena na lepenko 30X40. Barvc mo*
rajo biti tako izbranc, da se da z
njimi barvati svila. Treba jc kon?
eati do 15. maja, potem pride denar
in potem grcmo — kravato zapit,
seveda umetniki in uredniki sku*
paj.
V znanje.
V  Draseekovi hiši na Kornju    \
drugeni    nadstrepju sc sprejemajo
potni listi za v Trst nr. jiv^nslovan?
ski konzulat.
Potres v Jugosiaviji.
Zc zadnji pot smo pisali, kako se
je zemlja streshi v Herccgovini in
Dalmaciji. Učeirjaki so mnenja, da
se jc nckje sredi Jadranskega mor-
ja udrlo dno. Ta ugrcz je pa stresel
tudi sosednje plasti. Vcč sto hiš v
Hercegovini. in Črni gori se je po*
polnoma sesulo. Škode je par mili?
jonov dinarjev. Veridar pa so po*
ročila v raznih listih silno pretira?
na. Pišejo, da ie zgubilo življenje
ogromno Ijudi. To pa ni res.
Novo oelikovanje.
,j jc mudil glavni tajnik fa*
.sisLuvskc strankc v urcdništvu lista
»Popolo d' Italia«, mu jc glavni u>
rednik izroeil izkaznico častnega
urednika.
Slava slovenskega učenjaka.
Ljubljanski vseueiliški profesor
Ales Ušeničnik je spisal že prcd le?
ti svojo znamenito »Sociologijo«.
To njegovo knji^o prevaja zdaj
ukrajinski učenjak Firak na ukra?.
iinščino.
Beseda božja v maternem jeziku.
Pater Donders pise iz zamorskih
rnisjonov: »Ko slišimo naše zamor*
ske duhovnike ko poučujcjo, tedaj
si zaželimo, da bi tudi mi zamo.qli
tako jasno in v sree segajočc ,^o?
voriti.. Kristjani so naravnost z
j4inljivo ljubcznijo navezani na te
<iušnc pastirje, ker — so njihovi
rojaki.« — Kako glaboka rcsnica!
Kar vclja za Airiko, velja tudi za
Evropo: le domač duhovnik more
uspešno sejati božjc seme v srea
svojih rojakov, ker ^ovori njih je?
zik in je kri od njihovc krvi. Ko
pa se čuje božja beseda iz tujih ust,
sc srea zakrknejo.
Požar v Mariboru.
V  mariborski   tvornici    »Volta«,
kjer izdelujejo clektričnc žarnice je
izbruhnil  silovit požar.    Škode    je
okoli 10 milijonov dinarjev.
Železniška nesreča.
Že nekaj časa nismo slišali o že-
lczniških ncsrcčah. Ta teden jc pa
svet pretrcsla zopet novica, da sta
sc na scvernem Angleškem dva
protivozeča vlaka zarila drug v
drugcga. Bilo je ravno prcd osmo
uro zjutraj, ko so se otroci vozili
v šolo. Prvi vagoni so bili prav
zmlinčcni ko pogaee. 12 je mrtvih
in 45 tcžko ranjenih. Ti so .po ve*
cini majhni šolarčki.
Brezposelni.
Po uradnih številkah je bil.) 31.
dccembra 1927 v Italiji 180.000 brez*
posclnih. Pripominja pa sc, da je to
število znašalo takrat, ko je prišel
fašizem na vlado, 260.000. Torcj
80.000 vcč.
Pri umazanem cesarju.
Grški princ Nikolaj pripovedu*
jc, da ga jc zadnji turški sultan po?
vabil na obed. Obed je bil prav na*
vaden. Toda to ni še nie posebne?
ga. Bolj čudno je to, da je bilo na?
mizno crodje vse — umazano in
rjavkasto. Ko se je turški ccsar
prav živahno razgovarjal s svojim
sosedom, si je princ brž začel bri*
sati vilice v namizni prt. Ni bilo
d.olgo in so .qa začeli posnemati vsi
navzoči poslanki. — To v spodbudo
našim gospodinjam!
O obeinskem obrtnem davku.
(Imposte sulle Industrie.)
Udruženje industrijaleev v Go?
rici nam jc poslalo v zadevi ob*
einske;4a davka, ki ga morajo nla?
cevati obrtniki, naslednja pojasni*
la: Člcn 5. kr. odloka*zakona 20.
oktobra 1925. št. 1944 dopušča ob?
ein am, da smejo začasno obdržati
še občinski davek na obratc (tassa
di esercizio), namesto obrtncga
davka (imposta sulle industric). Za*
radi tc okolnosti jc bilo dvomljivo,
kako naj sc obdaeijo trgovska in
industrijska pcdjetja, ki deloma
roslujcjo Y občinah, katere so uved*
lc obrtni davek (imposta sulle in*
dustric) in deloma v občinah, ki so
šc pridržalc davck n« obrate (tassa
di esercizio). Obrtni davek se od*
meri na podlagi vsch dohodkov, ki
jih je za podjetje odmcrila davka*
rija za davek na prcmieno premo*
ženje (Ricchezza mobile); prizade*
ta podjetja bi bila vslcd tega za
iste dohodke dvakratno obdačena.
Da bi se odstranilo dvakratno ob?
dačenje, jc osrednje udruzenjc in*
dustrijalcev posredovalo pri si*
nančnem ministrstvu, ki jc dalo na*
slednji odgovod:
Glasom člcna 3. odstavka drugc*
L{a kr. odloka 18. novembra 1923
št. 2538, mora davkarija dohodke
posameznih. trgovskih in industrij-
skih podjetij, ki jih imajo v raz-
ličnih občinah, razdeliti med posa?
meznc občine v svrho obdaeenja z
obrtnim davkom (imposta sullc in?
dustrie). Vsaka občina sme s tern
davkom obdačiti podjetje samo    s
tistim delom dohodkov, ki nanjo
odpadc. Tako sme tudi obeina, ki
je vpeljala davek na obrate (tassa
di csercizio) namesto obrtnega dav=:
ka, obdaeiti trgovsko in industrij?
sko podjetje s tern davkom samo
za dohodke, ki jih ima podjetje v
prizadeti občini. S tern jc izključe?
no, da bi moralo podjetje plačati
za ta del dohodkov tudi obrtni da?
vek. Na ta naein je tudi odstranje?
na možnost dvakratnega obdaeenja
za istc dohodke.
Umestno bi bilo, da bi davkari?
ja zaslišala prizadete davkoplače?
valce, predno razdeli celoten do*
hodek podjetja na posamezne ob?
cine, ker jc ta razdelitcv dohodkov
za obdaeenje poglavitna.
Gospodarstvo.
Sejte jaro pšenico!
Deževno vrcme lanskc jeseni ni
samo zadržalo posejanega žita v
rašči, ampak je tudi zakrivilo, da
so poscjali mnogo manj žita, kot bi
ga bili sicer. Sedaj ie čas, da kmet
nadomesti, kar je zamudil v jeseni.
To bo koristilo njemu, pa tudi splo*
šnosti.
Kjer nismo mogli jeseni posejati
ozimne pšenicc, tarn lahko sejemo
sedaj jaro. Razcntcga poseje gori*
ška pokrajina vsako leto okrog 700
ha ovsa. Tudi del te površine lahko
posejemo z jaro pšenico. Mesto
cclc porcije ovsa, damo konju tudi
del ccncjše koruze, boba itd. S tern
bomo znatno poecnili prchrano
konj, na drugi strani pa bomo pri?
dobili zemljo za sejanje pšenice.
Razurne se, da s pšenico vred lahko
posejemo tudi luccrno ali pa dete*
1 jo, čc hočemo njivo sprcincnili v
deteljisee.
Kjc bomo dobili pripravno seme
jarc pšcnice?
Pri Zadružni zvezi v Go.rici, pri
Kmctijskem uradu v Gorici in pri
njegovih podružnicah v Ajdovsči?
ni, Idriji in Tolminu. Kmctijski
urad v Gorici bo prcjel in razdclil
amcrikansko jaro pšcnico, takozva*
no Manitoba I. Pšenica je poltrda
v.'i od mlinarjev zclo cenjena. Ima
majhno zrno, podobno kot pšcnica
Ardito. Rodi dobro, zahtcva pa tu?
di dobro zemljo. To je popolnoma
razumljivo, čc pomislimo, da se raz*
vijc in dozori v 120 dneh. Domač
gnoj ji nc pomaga, za njeno nogno*
jitcv rabimo na 1 njivo: 2 q super?
fosfata, 50 kg kalijcve soli in 50 kg
amonijevega sulfata. Gnojila po?
trc^simo po izorani njivi in jih pod-
branamo. Kjer imamo stroje, seje?
mo v vrste. Mescca marca njivo
i( branamo, da uničimo plevcl, ki bi
utcgnil znatno ovirati v rasti nizko
jišenico. Čc bi media barva pšcnice
kazala potrebo po eilskem solitru,
potrosimo ga, toda le zclo za časa.
Pri poznem trosenju solitra bi za?
kasnili žctev in spravili pridelek v
ncvarnost.
tnvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Hrvatski spisal Avgust Scnoa.
poslovcnil F. S. Cvetkov.
»Ni\ Vašo zapoved — genera!«
sc je poklonil poročnik ter odsel,
sporazumevsi J.-e sknvno z cnim
oecsom s skofoir.
»Kaj pravi tedaj general Paskva?
ligo?« je vprašal željno Rabata.
»Jezi sc, strašno se jezi.« je od*
govoril škof.
»Pa zakaj?«
»Kakor hitro scm prišel pred
njega v Omišlju, me jc nahrulil, da
Vam, illustrissimo vcrujc in da ne
mislite izvršlti, kar ste obetali re*
publiki. Sramota je, je rekel, kar se
dogaja dan na dan. Uskoški zlodeji
so pri Zadru zopet oplen.L nekoliko
beneskih ladij olja, pri Hvaru so
ugrabili eel brod sardel, a provedi*
tor (upravitclj) Carnaromo p.šc,
da je v istrsko vas provalila četa
Juriševih malopridnežev pod cesar*
sko zastavo. Je li to strogost, ka*
tero vam je obečal Rabata, so li to
zasluge, zai katere    išče nagrade?«
»Ali reverendissime, niste li rekli
generalu, da uničim to vražjo go*
lazen z jednim mahom. Pa sem li
kriv, da je oglušel nesrečnik Barbo
mo jim   strogim zapovedim?«
»Dokazal scm mu seveda vse go*
voril sem cele štiri ure, pa Vase
gospostvo me pozna, kakšen prija*
telj sem Vam: ali vevujte mi. Bene*
can je trdoglaven.«
»Svet; Josip, kaj naj poenem?
Mrzlica me muči, muč-jo me upni*
ki. Vse sem potrošil. V kratkem
potrebujem 5000 cekinov, ako nc,
mi bo slaba pela!«
»Zato hit te, general, izvrs>ti ge?
neralove pogoje, potem dobite, kar
zahtevate. da  celo še več.«
»Po tern še lc. Skof! fikof! Kaj naj
bo iz tega? Meni in moji ženi za*
plenijo v;e, kar imava, a cesarsko
plačo čakati----------?«
»Hititc, prijatelj. kcr Senjani so
nekaj zavohali. Vojvode in vlastela
se puntajc, najbolj Posedarič.«
»A Barbo?«
»Ne dc nič. Evo vam pogojev!
Spisala sva jih jaz in Paskvaligo.
Pc morju smete voditi vojsko. Ta
papir je vreden najmanj 5000 be*
neških cekinov.«
»Ali da so zaznali za to tajnost.
pravite?« je Rabata silno prcble?
del. »Po kom?« Da graški dvor...?«
»Mirujte. Ni li z Vami Marko
Anton de Dominis. Jaz pojdem v
trsaški samostan po važnem opra?
v lu. Do večera se povrnem. Vi pro?
učlte pogoje in izdajtc zapovedi.
Mir z Vami!« je rekcl škof in odšel.
i-       *       *
Ccz kake pol ure sta se vzpenjala
poročnik Capogrosso in škof po
onih silnih stopnicah, po katerih sc
pride do svetišča eudodelnc Mate?
re Božje trsatske nad Reko. Govo*
rila sta živo, jczno. Ko sta prispela
do vrha stopnic, je rekcl škof:
»To so pogoji, dragi Antonio,
sklenjeni s Paskaligom. Kar si slišal,
ne piši v Benetke. Prvič ni dobro,
da se od tukaj kaj takega pise;
drLigič Paskvaligo opravi ostalo
sam. Tvoja skrb bodi bodriti Ra?
bate na Uskoke in paziti, kaj dela.
Sedaj pa z Bogom, jaz pojdem v sa?
mostan, a tebc zove dolžnost v me*
stece Trsat. Ne čakaj me, jaz se
zaumdim nckaj dalje in fratri so
Hrvati — nezanesljivi ljudje. Ni
trcba, da te vidijo. Z Bogom!«
»Vse po Vaši zapovedi!« je po*
ljubil Capogrosso škofu roko. »Na*
redim, kakor ste rekli. Rabata je že
tako moj!«
Čez pol ure se je povrnil poroe*
nik iz sela Trsata. Veselo pevaje je
korakal ogleduh republike in se
spuščal.po stopnicah. V sreu mu je
dobro dclo, a pri duši veselo. Nje*
govi posli niso bili nikdar boljši.
Dan je bil veder in miren. Naen*
krat se je odzval iz bližnje šume
znan glas:                        (Dalje).
»GORIŠKA STRAŽA«
Stran 3.
Cerkljanske mlekarne.
Ta dopis smo prcjeli iz Cerkljan*
skega. Vidi se, da; so naši članki o
mlekarnah vzbudili pczornost med
prizadetimi. Da bi le res vsi, pa
prav vsi uvidcli, kjc jc njih rešitev
in da bi se oklenili v lastncm inte*
resu  domačih  organizacij.
Kakor je že pisala »Goriška
straža«, snujejo v našcm okraju
ncki gospodje »Zvezo mlekarskih
zadrug«. Cudno se nam vendar zdi,
da so nekateri voditelji naših mle*
karen tako kratkovidni, da sc tako
nitro dajo speljati: Snujoča se
»Zveza mlekarskih zadrug.« ima na*
men kupovati mleenc izdelke in jih
Qcldajati »Delavskim zadrugam« v
1'rst. JMamen bi bil sicer dober, a
teh »Zadrug« mi ne poznamo in
J>in zato ne moremo zaupati. Ali ne
strerni za enakimi cilji tudi »Za*
dnižna zveza« v Gorici? Ali ne
stremj tudi ona za tem, da bi na*
pravila v nas'h hribih skladišče za
rnleene izdelke in nabavila auto*
mobil, s katerim bi prevažala te iz*
delke v Gorieo? Cemu tWaj zbirati
novi denarni »fond«? Mislimo si
Par let nazaj; v naših hribih je še
redko kdo vedel, kaj je mlckarna;
kdo je pospeševal takrat med nami
^družno miscl? Kdo nam je sei na
i*oke. ko snio ustanavljali naše mle*
karne in kdo nam je v tolikih za*
devah brezplačno posredoval pri
ohlastvih? Mi.slim. da niso tega des
lali gospcdjc, ki bi nam radi danes
-Pomagali«, ampak da je bila to
»Zadružna zveza« v Gor-ci! Kakšen
povod imamo torej, da bi ji danes
obraeali hrbet?! Zatorej kličem
vsem voditeljem naših mlekaren:
ne ustanavljajmo si novih zvez in
ne zbirajmo si po nepotrebnem de*
narja, ampak združimo naše »Za*
druge« v moeno goriško »Zadružno
zyczo». Ona je takorekoč ustano*
vitcljica naših mlekaren in pod njc*
nim okriljem se nam tudi nadalje
nc bo bati, da bi naše »Mlckarske
zadruge« propadle.               /. Q.
Tržne cene
dne 17. februarja 1927.
Česnik kg L 3—4; brokoli L 1.80
do 2; kislo zelje L 1.40—1.60; cveta*
ča L 1.80—2; koren je L 0.60—80;
artieoki kos L 0.80—1; eebula kg
L 1.20—1.40; fižol L 2.20—2.40; koks
L 2.80—3.20; krompir L 0.75—085;
PetcrSili L 1.60—2; sladka rcpa
-0.30—4; kisla 0.80—1; zeleni radie
L 1.80—2.20; rdeei radič L 3—4.80;
«Pinača L 3—3.80; motovilec L 4 do
^ vrzote 0.60—1; suhe fige L 3.60
°o 4; jabolka L 2—5; suhe češplje
L 4—6; surovo mask) L 17—19;
Presno maslo L 20—22; mleko liter
V;1-30' mc^ kg L 9—10; trean
med L 10,12; jajca kos L 0.50*0.60.
.,3Blhiii nageljEeh*. IliPizem
in Stipica Mil.
»Jelkin naßdjcck« še vedno raz*
ourja duhove. »Edinost« je to pot
«ala besedo gospodu —i—ju, ki je
ane 10. februarja povedal svoje
tehtno mncnjc. Bom pa se jaz ka*
tero zinil.
vn9.°?p°d ~~[~ Pravi, da so pre*
voüi iz hrvaščine skoraj nepotreb*
!Lr          vzamc v rokc   knjitjo in
slova.« msejunaško izprehaja po
pisanih tratah hrvaske poez.je. To
prav ^otovo vclja za tiste ljudi, ki
neyedo, kako bi zabili svoj čas.
Mohorjeva druzba pa ni b la usta*
novljena za še ne prav stare, aka*
demeno izobražene vpokojence^
temveč za naj<rirše plasti sloven*
skega naroda na Primorskem. Pre*
težna vec'na n;cnih eknov ne vazu*
me hrvaščine toliko, da bi — tudi
s slovgrjcm v roki — mogla s pri*
c om brati hrvaške knjige. Pa je tu*
dl vPrašanje rlovarja. Slovene! ni*
mamo obširncga in temeljitega hr*
vasko s slovenFkeaa slovarja. In
aKo bi pa imeli, bi morali hrvaškc
^njige vnovč nation},    kcr so iz?
«W vec.noma že pošle. - Najbrž
bo res,    da Italijani   Zoruttija    ne
prevajajo v toskanseino, gotovo pa
je res, da Nemci prevajajo Walter*
ja von der Vogelweide v visoko
nemščino, ker ga hoeejo populari*
zirati.
Zakaj gospod —i— ne piše svojih
elankov v hrvaščini? Verba mo*
vent, exempla trahimt. Naibrx jc ne
zna prav dobro.
Glede prevoda bosiljak — na*
geljček si dovoljuiem sledeeo
opombo. Gospod —i— je na vedel
en primer iz srbskih narodnih pe*
smi. Lahko bi jih bil na vedel več.
Danieic (Rieenik, 558) jih ima pre*
cej, toda vsi so iz srbohrvaške li*
terature. Prav hvalcžen bom gospo*
du kriliku, ako mi bo navedel samo
eno mesto iz slovenske narodne in
umetne ljubezcnske poczije, ki ope*
va boKiliek ,laz v resnic'i ne po*
znam ncbcnega. — Prevajalec mo*
ra nataneno prcvajati; kjer pa misli
originala ne more izraziti z ade*
kvatnimi izrazi, mora pač vzeti dm*
ge in se zadovoljiti z natanenim
označenjem vsebine. Slovenski bo*
siljek po mojem mnenju ne izraža
tistega kot hrvaški bosiljak. — Pri
—i—jlJ jc stvar seveda drugaena.
24 let je prevajal svoje kremenite
nazore o nedotakljivosti slovenske
jezikovne individualnosti iz nem*
ščine v slovenseino. V tem dolgem
času so se tisti nazori izprevrgli v
ilirizem. Kaj bo sele, ko jih preve*
de v hrvaščino?
Gospod —i— se jc dotaknil tudi
ilirizma, ki na je zgodovinski raz*
voj že obsodil. Ako se bodo narodi
sosednc države kdaj zlili v eno na*
rodnostno telo, se bo to izvršilo le
po poti naravnega in ncprisiljencga
razvoja in nc z dekreti in oktroira*
nimi jeziki.
Gospod —i— podpira mnenjc
elankarja v »Voce di Gorizia.«
»Goriška Straža« je že takrat po*
vedala svojo. Zato ne bom ponav*
ljal. Radcveden scm samo, kaj bo*
sta naša poslanca odgovorila na*
učnernu ministru, ko jima bo na za*
htcvo po slovenski šoli pokazal čla*
nek f'osnod *i*ja, rekoe: »Slovenske
sole ne dam. pač pa srbchrvas*
ko. Zahtcvajo jo vaši šclniki in pe*
dagogi.« Gospod —i— je namreč —
dejstvo je splošno znano — prose*
sor in bivši ravnatelj zadnje slo*
venske srednjc sole na Prlmor*
skem. Kot tak lahko velja za avkto*
riteto na solskem polju, vsaj za ti*
stega, ki nim a drugih argumentov.
Zato vprašam, ali je javno izraža*
nje takih platoničnih žclj v današ*
njem času oportu.no.
Mogoče pa se je gospod —i— ho*
teh samo postaviti s tem da je prcd
leti v Zagrebu krokal s samim Ra*
dicem. Dogodek je za slovensko
kulturno in politično zgodovino vse*
kakor važen in prav je, da se ove*
kovcči. Avtor pa bi si bil za to pri*
liko lahko izbral kako drugo obliko,
ako mu opisi izprehodov že prese*
dajo, morda burko v enem dejanju.
idilo o polnoči ali pa elegijo v disti*
hih, saj vemo, da ie tudi na teh po*
Ijih strokovnjak
/)/•.  .!   K.
Kaj je novega na cleželi?
Šempas.
V nedeljo dnc 13. febr. je imelo
tuk. »Bralno in pevsko društvo«
zopet po 3 letnem odmoru obeni
zbor.
Pri tem so bili izvoljeni g. Alojz
Persic za predsednika, g. Anton
Krašan za podpredsednika, g. Alojz
Podgornik za tajnika: kot odborni*
ki so p*' bili izvoljeni. gg. Krašan
Vencelj, Oberdank Franc in Humar
Josip Za njihove namestnikc sla pa
bila izvoljena gg. Gruden Alojz in
Krašan Franc. Komaj je društvo
zepet ož.velo, že so nekateri znani
rogovileži pričeli segati vmes z na*
menom da bi ovirali društveno de*
lovanjc, a pri tem ko se samo osmc*
šili.
Kcbjeglava.
I'ezke, zch; tcžke case preživlja*
mo. Davčno brcme nas pritiska z
neprenosljivo silo. Neprijazna bo*
dočnost sc nam bliža. Vendar nikar
se ne vdajajmo v malodušje!
Naše društvo, ubogi »Kraški
slavček« je izgubilo dar petj'a in
z njim vied je prešlo tudi navdu«
šenje. Sedaj brezbrižno kima; ne*
varnost je da se ga poloti bolezen
in potem pride lahko do najhujše*
ga. Zberimo sc k skupnemu delu ki
je v našo korist! V prijateljskem
krogu pozabimo bridkost in tu go
izlijmo v lepo slovensko pesem!
Znano je da bo nekjc v okolici
ples. Dolznost vsakega jc, da se te*
ga nc Lideleži. To je neprava zaba*
va. ki samo razplamteva strasti. In
sploh n^še geslo naj bo: proč s pk^i
in naše delo proti njim!
Kmetski juni.
Novaki.
Oglašamo sc prav na kratko, dasi
imamo veliko poročati. »Koledniki«
prihajajo in odhajajo. Možimo in
ženimo se! Eni stari, eni mladi, ka*
kor pač komu dopuščajo pravila
zakonskega jarma. Pustni čas je
letos zmotil, pa ne morda kako de*
kle, ampak cerkveno uro, tako da
nam meri čas za 40—45 minut pre*
kasno. Posledicc tega so, da ie do*
poldan dolq malodanc za dva po*
poldneva. Ljudjc, ki hodiio na ura*
de ali h koricri, da sc peljcjo v Idri*
jo ali v Sv. Lucijo, prav gotovo za*
mudijo itd. Žekti bi bilo, da sc taki
; nedostatki odpravijo. Ura je do*
j bra. zatorej ne manjka drugega, ka*
kor malo več skrbi. Tistih enajst
fantov in deklet, ki so jih bili mi*
ličniki in finančni stražniki prijeli
na meji, ki so se vračali z Leskovi*
cc, ko so bili šli po običaju praz*
novati sv. Antona, je sodišče v Idri*
ji takoj pustilo na svobodo.
Šleverjan.
(Nova solu v Valerišču.) Več
Cerovcev in ^teverjancev je prišlo
v naše uredništvo. O novi šoli za
obe vasi — Cerovo in Steverjan
skupaj — so num povcdali to*le:
^elja po novi šoh ni izšla od stari*
šev v naši občini. Ta nova, za nas
obeinarje zelo škodljiva misel sc
je porodila v glavi cerovskega na*
vzgor zelo uslužnega učitclja Bre*
zavsčeka. On in žena sta namreč
kupila novo na pol razpatllo hišo v
Valerišču. Kupčija se menda ni
najbolje obnesla. Hiša- mora nekaj
prinesti. Najlažje bo šlo. če usta*
novimo novo solo za obe duhovniji:
Cerovo in Steverjan. Tako sta ra*
čnnala učitelj in žena tcr prepričala
tudi g. ravnatelja Calligarisa o nuj*
ni potrebi nove sole. Z vsem sreem
ter obema rokama se jc poprijel g.
Calligaris te rešilne misli za solo v
Valerišču. Otroci se mu namreč
smlijo, da morajo ubožci tako daleč
v solo. Pa tudi manjkajo vedno ti
spodnjckončarji, toži g. didaktični
ravnatelj. Ni res to! Manjkajo bolj
c'rugi, ki ima jo par korakov do
sole. Vemo za otroke. ki ima jo še
daljšo pot. Zakaj pa za take ne sc*
zidate nove sole? V tistih krajih
seveda -ni in ne bo slaclkcga medu
ter mehkih, okusnih piščet! — Ne
maramo nove sole! Zndostujeta
nam oni v Steverjanu in (-erovem.
V teh šclah pa naj bo taka vzgoja.
ki odgovarja naravnim, človeškim
ter narodnim pravicam naše dece.
Ne maramo nove sole, ker stane
nas, ne vas gg. Calligaris in Bre*
zavšček. Davčna brcmena v naši
občini so že sedaj ncznosna. Rubcži
dan na dan, da že skoraj obupujc*
mo. Od kje naj vzame občina? Saj
ne more niti svojih pisarjev pla*
čati! Opozarjamo pristojnc šolskc
oblasti na ncpremišljeno namerava*
ne korake ccrovskega učitelja ter
didaktičnega  ravnatelja.  Gg. vzgo*
jitclji! Ali naj mi kmetje vas uči*
mo. da živimo v času. k(; slišimo z
najvišjih mest dnevno svarilo: Stc*
dite! Ne zapravljajte!
Stui'sI - občinarji.
Medana.
liripn ali influcnca je obiskala
našo vas. Približno ena tretjina pre*
bivalcev kuha v teh krasnih zimsko*
spomladanskih dneh influenco v
postelji. Uolezen jc le bolj lahkega
značaja. Do zdaj se ni zahtevala
smrtnih žrtev.
Tudi pri nas (ožimo o slabih ča*
sih. Letina jc bila slaba. Vina smo
le malo pridclali. In šc to malo le
s te/avo v denar spravljamo. Kup*
cev in odicmaccv ni. Kupci ne gle*
dajo vcč. kjc dobe dobrn kapljico,
ampak kj;: dobc bolj po ccni. Zato
se le bolj oglašajo pri veletržcih v
Gorici kakor pa pri nas kmetih *
vinogradnikih. Pivci po krčmah
nuročajo brisko rebulo, pijcjo pa
vino, ki še Brd videlo ni.
Koloni so se po prizadevanju fa*
šistovskega pol. tajnika zdravnika
d.' Ottone*ja — znancga že izza časa
volitev — združili v fašistovski
sjndakat s sedežem na Dobiovem.
30. januarja popoldne je bil ta ob
navzočnosti nekaterih višjih glav
slovcsno otvorjen (inaugurinin).
Pusestnikom * gospodarjem ne
preostaja drugega kot da se tudi oni
združijc v sindakat posestnikov *
gospodarjev.              Opozovulec.
Slap pri Vipavi.
Večkrat bcremo iz ra:'nih krajcv
o podeštatih, ki gredo ljudem na
roko. — Ko je prevzel naš obč. na-
čelnik občinc, smo videli lepakc, ki
so obctali Nsc mogoče dobrote in
očetovsko skrb za občane. Zdaj se
jc ta očetovska Ijubezen pokazala
v vseh podrejenih občinah v obliki
obč!nskih proračunov. — Naša ob*
čina ima kar 44.000 lir proračuna
iz katerega jc pa črtan borni prispe*
vck k plači g. župhika. organista in
cerkovnika. So pa smešnc postavke
v proračunu, kot jc čiščcnjc snega.
ki ga vidimo največkrat na Nanosu
in druge tej podobnc. Bolj primerna
kot dnevna plača tajniku, bi bila
poprava obč. ceste in poti. Saj jc to
bilo že v lanskcm proračunu! Od*
dana je bila tudi vožnja gramoza,
tcga pa nikjer ne vidimo. Ce ga
kmalu ne bo, potem bomo • verjeli,
da ^e tudi gramoz lahko prcbavljiv.
namrcč v žepih kake osebe.
Zgodilo sc jc pri nas žc par slu-
čajev, da so postali vipavski »fovči«
ali. krivci ncvarno orožje. . . Ne*
kega fanta, ki so mu našli orožniki
fcvč so aretirali tcr ga odvedli v
Ajdovseino, odkoder pa jc bil br :
izpuščen na svobodo.             Ob.
Šmartno.
Nckdo, ki najbržc sani nima do*
brih trt, je v predzadnji »Straži«
grajal naše trte. Pravi, da sadimo
skoro samo »tržaško«. To ni res!
Saj so vinogradi vsakomur na po?
gled, da se lahko prepriča o kako*
vosti naših trt in vin. Brie vedno
gleda na dobro kapliico, ker ve, da
jc to edini dohodek! — Dopisnik
naj bi raje okreal one prcdpustne
plesne norce, ki sc vrtc po bar jar*
jih, gospodarstva pa lezejo dol!
Ledine.
V tuk. župniji ni bilo že nekaj let
xupnika, kc je pa prišel se je v sari
marsikaj spremcnilo. Imamo tudi
lep nov tabcrnakclj, šc lcpši je pa
naš novi pevski zbor, ki šteje žc
blizu 30 fantov in deklet. Manjkajo
pa nam še nove orgle in organist. —
Prcd ne dolgim sta se poročila Ma*
rija Seljak in Jakob Kavčič. Kakor
povsod drugje jc tudi pri nas reva.
1. judje mislijo na izselitcv. — Letos
nas je zelo razveselil »Naš Čolnič«
v svoji novi obliki. Fantom in de*
kletom prav dopade. Sc razume,
dd smo tudi zvesti Mohorjani. Naj*
bolj pa jaz. ki to pišem ker sem
zadel lctošnjo srečko. Zato se go*
spodom pri Mohorjevi družbi tudi
prav lepo zahvalim.
Stran 4.
»GOKISKA STRATA«
Ajdovščina.
Züdnic case imamo pri nas kar
celo vrsto plcsov. Zdi se, da neka«
teri ,i*ospodjc smatrajo za narav=
nost domoljubno dolžnost, če pri-
lejajo plcse in silijo nanjc Ajdovcc
in okoličane. Čudimo se, da ne do-
be od zt-ioraj nikake<*a mi^ljaja, naj
sc raje na kakšnem dru^aencm po«
Iju udejstvujejo, nc ravno s plesriim
norenjern. S tern Ajdovci prav nič
ne pridobimo.
Šturje — Ajdovščina.
Pod tern iincnoin se ni prinesla
»Stražr." dopis-a, zato malo nojasni-
1m. Stiirje je vas ?¦; približno 1700
dušami, Ajdov.ščina je trg s približs
nc 1000 dusami. oboie je nrav sku-
paj, sann: reeica Hu bei j meji. V
mnogih ozirih sta oba kraja vezana
skupaj. To je tudi uvidelo politieno
obiastvo ter je prite^nilo k obema
še vns l.Istje pod enega obcinskcjja
naeelnika. Upravlja se vsaka obei*
na zase, a vendar se uraduje veči*
noma v Ajdovščini. V Sturjah je
na obe. uradu nabit urnik uradnih
ur s podpisom poteštata, a srečo
moraš imeti, čc dobiš odprto.
Ljudie so nevoljni, ker ne morcjo
vee tako liitro opravljati svojih po;
slov, kakor so jih vedno. Svoje dni
si vidcl of-'.lase drustvenih prireditev
na obeh straneh, danes vidiš otjlase
plesov in samo plesov na obeh stra?
neb.
Tu je sivar. ki upliva na vse stra*
ni enako. Ko je pred kratkim izšla
naredba ali zakon o oraejitvi ple*
sov, je bila sprejeta v vecini pre?
bivalstva z zadoščenjem, posebno
pri starših. A ^lej spaka, pri.šcl je
sveti pust in prinesel plesov na
obeh siTaneb toliko in toliko aran-
žerjev visokih in nizkih, ki so s
svojo avteriteto vtihili k udeležbi
raznc stanove, da je že zmanjkalo
sta'nov. a plesov ne. Danes so spet
vabili o^njegasei k svoji plesni za*
bavi. Hudobni jeziki pravijo da je
to viija, kako se ^asi žeja, ljubezen,
denar in matcrina skrb za oddajo
heer. Pa pustimo j.5asilce in skrbne
mamice. ker prvi se opravieujejo,
da jim nianjka še i^asilno orodje. a
druae, da jim bo manjkalo odje*
malcev. Posluš&jmo raje druge res*
ne glasove! Velika veeina oeetov ne
razume, kako se more zakon o
drüstvenem .uibanju, ki bi mladini
le koristil, tako strogo izvajati, a
drugi o omejitvi plesov, pa tako
olilapno?
Breginj.
(Sv. misijon.)         Malodušnost,
pritoževanjc in splošna nezadovolj*
nost, to so spremljevalei danasnje?
Ua eloveka. Da bi odpodili te nelju*
be sprcrnljevalce. je naš g. župnik
povabil med nas čč. gg. misijonarje
iz Mirna, ki so dospeli k nam 29.
jan. in osiali pri nas do 7. februarja.
»Pozdravljcni obnovitelji duš« je
klical v pozdrav gg. misijonarjcm
napis na prvem slavoloku. Da, na?
še duše so klonile, om ah ovale in
bile zejne obnove, žejne resniene
prijateljske besede, ki bi nas dvig*
nila in vzbudila. Zato pa so besede
vrlih misijonarjev segle globoko
in spoznali smo vzroke malodušno?
sti, pritoževanja in nezadovoljnosti.
Veseljačenja in plesišča nas ne bo*
do niti osreeila, šc manj pa oboga;
tela. Nasa sreea in zadovoljstvo je
edinole v Kristusu, ki je pot, resnis
ea in življenje. — Uspeh misijona
je bil naravnost sijajen. Številna
sv. obhajila, k\ so sc podeljevala že
začctkorn sv. misijona, so zadnja
ilva dneva narasla na na j vee je ste=
vilo, tako da baje ni bilo domaeina,
ki bi ne pristopil in prejel sv. obha*
jila* To lepo pobožnost smo zaklju-
eili z veliko in impozantno evhari?
stieno proeesijo, kakršne še ni vidcl
Hreginj. Prijatelji, naj nam gorcčs
nost in spoznanje ne ugasneta vee;
saj je že stari grški modrijan So?
krat izrekel: Ne poraja se iz bo*
gastva krepost, ampak iz kreposti
rai»te bogastvo!
Crni vrh nad Idrijo.
Morda utegnejo nekateri čitatelji
»Straže« misliti: Tarn v Črnem
vrhu pa mora biti prava Sibirija,
prometne zveze so pretrgane. ljudje
le za pečjo sede in eakajo, da jih
pomladansko solnce vse premrle in
ozebljene zopet predrami, oživi in
razgiba. Ker ni bilo iz Crnega vrha
/e dolgo nobenega dopisa v »Stra*
ži/< bi skoraj ne smeli zameriti
njim. ki tako mislijo. Toda, vseeno
je malo zmote v takih mislih. Res
ne uživajo Črnovršci dobrot tople*
ga solnca, kakor njih bližnji so?
sedje Vipavci. vendar jih zima ni*
kakor ne ovira, da ne bi skrbeli za
svoj gospodarski napredek in ob?
stanek. Nasprotno! Ravno letošnjo
zimo so napravili važen gospodar*
ski kerak: ustanovili so 2 samostoj*
ni zadružni mlekarni v Zadlogu in
Črnem vrhu, prva je že v obratu,
druga pa, upamo. prične kmalu ob?
ratovati. — Praktieno ::e pri ustano?
vitvi takih ovganizacij pokažejo
težkoee, toda razumevanjc in zmi?
sei za zadružništvo in korist, ki jo
prinasajo take organizaeije, zna vse
potežkoče odstraniti. Zato je zaee?
tek in konee vsakega zadružnega
podjetja vprašanje ki naj si ga za?
stavi vsak zadrugar: Ali vem, kaj
je zadružna organizaeija in kakšne
koristi imam od nje jaz in obeina?
Na to vprašanje pa si ne bo odgo*
voril nihče, ki za peejo scdi in prc<
mišiju.je zgodbe iz starih zlatih ea?
sov, ki noeejo in noecjo nie vee na?
zaj priti. Ža to je marvee t.reba
vzeti v roke gospodarske liste in
eitati, eitati zlasti »Gospodarski
list« in »Stražo ;. Bodi torej pravilo:
Vsak zadrügar bodi naroenik ome?
njenib listov.
NAZNANILO.                 !
Odbor »Posojilnice v Selu na Vis  j
pavskem«,    reg. zad. z neom. zav?  j
sklicuje za dne 27. februarja 1927.
ob    10. uri predpoldne v društveni
pisarni v Selu h.š. št. 12. svoj              J
REDNI LETNI OBČNI ZBOR    j
s sledeeim dnevnim redom:             j
1.  Poroeilo naeelstva in nadzorstva.  j
2.  Citanje raeunskega zakljueka in
odobrenje istega.
3.  Volitev naeelstva in nadzorstva.  j
4.  Čitanje revizijskega poroeila.       j
5.  Slueajnosti.                                   i
Odbor.     '
:                  MOTIS SE,
ako misliš da so »Pekatete« drage,
kcr je cena nekoliko višja, ne —
ako vpoštevaš rcdilnost »Pekatet«
in pa dejstvo, da jih manj potrebu*
ješ, ker se zelo nakuhajo, moraš
priti do zakljueka, da so najcenej?
šc. Zancsljivo pravc v V2 kg origi?
nainih zavojili.
Iz tujine domovini.
Kudarji iz Francije (Manticrs)
pošiljajo srenc pozdrave staršem,
ženam, bratom, sestram,• dekletom,
prijatcljcm in sovražnikom. ? Mev?
šek M.,*Gantar F., Kogovšek J., Dr?
mota J., Zavratec. Jereb M., J., Ipa1?
vce P., Erzen P., .]., Rupnik. I. Ce?
bej R-, Km Jereb J., Medvedjebrdo.
Mlinar J., Gladek J.. Bogataj K.,
Veharše. Lukan I., W. A. Godovie.
Novak A., Pclhan J., Erzen F., Je?
lieni vrh. Bezeljak J., Seljak W. J.,
Sedcj M. J., Gantar M. F., Ideršek.
Lampe W., Idrija. Manfredo I., Ko?
barid. Susie J.. Gorica. Zaga I.,
Ljubljana. — Vsi zgoraj imenovani
se zahvaljujemo »Goriški Straži«,
ki nam redno dohaja in ki jo z ve?
seljem prebiramo.
VABILO.
»Posojilnica Skrilie«, reg. z, z neom.
zav. vabi svoje elane na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR,    i
ki se bo vršil v nedeljo. dnc 6. mar? '
ca 1926 ob 1. uri ponoldne v urad? j
nem prostoru s sledeeim dnevnim |
redom:                                             ;
1.  Poroeilo naeelstva.
2.  Poroeilo nadzorstva in potrjenje
raeunov leta 1926.                         |
3.  Čitanje revizijskega poroeila.        '
4.  Volitev naeelstva in nady.orstva. j
5.  Slueajnosti.                                   i
Ako  ob  zgoraj   doloeeni  uri  ne ;
bo    dovolj  udeleženeev  za  sklepe? ;
nost obenega zbora, sc bo vršil isti i
uro iiozneje ob vsaki udeležbi.         !
K udeležbi vabi              odbor.
SEMENA.                     ;
Domača črna trilctna detelja, lu? ;
cerna, trave eiste in mešane z dete? j
ljo, krmilna pesa ncmška »Ma? j
muth« in »Kckendorf«, eebuljeek
in vsa vrtna semena dobite vvtr<4o? i
vini JOSIPA MUNIHA, Sv. Lucija j
ob Soči.                                            !
Prilika. Na prodaj je skoraj nov [
glasovir «Schnabbl«. Öbrnite se na ;
»Cinema Teatro N'ittoria« v Gorici. ;
Na prodaj je cnonadstropna ve?
lika hiša z restavracijo in vsem in?
ventarjem. Zraven je tudi vrt in
igrišee za krogle. Pojasnila daje
uprava »Gor. Straže«.
Naznanjam slavnemu obeinstvu,
da scm se preselila s svojo trgovino
z mrtvaškimi predmeti iz Raštela v
NUNSKO ULICO St. 10. Trgovino
sem izpopolnila z vsakovrstnimi
predmeti. Cena rakev za odrasle je
od 70 lir naprej.
Pavsič Terezija, Nunska ulica 10.
Josip Birsa. Naznanjam cenjenim
mešeanom in okoličanom, da sem
otvorll gostilno na Stolnem trgu 10
(pri veliki cerkvi). Toeim pristna vi?
pavska vina. Postrežba toena z do?
mačo kuhinjo. Priporoeam se za
obilno udeležbo.
Novi gramofoni, prenosljivi, v
obliki koveekii, velika izbira. Plo?
see vseh vrst poskoenih popevk:
Valencia, Creola, Scvilla itd. Igle
in druge potrebščine. Knjigarna E.
Wokulat & Co, Gorica, Corso
V. E. III. ? 4. tel. 3—47.
Kanarčke pristne (Harzseifert,
Edelroller), izvrstne pevee prodam.
Sv. Peter pri Gorici, Vertojbenska
eesta 199.
Lloyd Sabaudo.
Prihodnje vožnje:
v Severno Ameriko:
»Conte Biancamano« 1. 3, 1927.
»Conte Rosso« 18. 3. 1927.
(z Genove v Njujork v 9. dneh;
v Južiio Ameriko:
»Conte Verde« 31. 3. 1927.
»Principessa Maria« 12. 3. 1927.
»Tomaso di Savoia« 25. 3. 1927.
Iz Genove v Buenos Ayres \
13VL> dneh.
v Avstralijo:
»Regina d'Italia« 15. 3. 1927.
Informacije daje in sprejema
prednaroeila na vozne listke za?
stopnik
1\ Rosich,,Gorica,
Via   Coniin-aile  št.   4.
piačam najvisje cene za kože lisic.pocila-   "H^  ¦»> -g-  ^^ ^«
¦     sic,  kirn, zajcev,  mack,  veveric,   jazbecev  in    -1^ *   ¦¦   %ß   ^r *>
Delavnica za strojenje in barvanje
Listnica uredništva.
./. Š. Idrijn ob Bnči: O oni poroki
je Stra/a že pisala. Pozdravljeni!
Darovi.
Zn »Slovensko sirotišee«: P. n. g.
Valentin Rudolf ob svojem godu
100 L; Posojilnica v Skriljah 50 L.
— Srčna hvala!
ZAHVALA.
Ob priliki težke izgubc, ki me je
zadela s smrtjo mojega preljubega
edincga sin a
JOŽEFA FONA,
trgovca in posestnika na Tr.novcm,
se tern potom najsreneje zahvalju?
jem vsem sorodnikom, prijateljem
in znancem za obilno udeležbo pri
pogrcbu. Najsrenejsa zahvala velee.
g. kuratu iz Srpenice, drustvu »Bu?
kev« za okrasek odra, pevcem pod
vodstvom g. pevovodje Trebše
Franca iz Srpenice za ganljive ža?
! iostinke ter vsem, ki so pok. tola?
/ili v njegovi bolezni in ki so na
katerikoli način iskazali cast pokoj?
niku na njegovi zadnji poti.
Trnovo p. Kobaridu, dne 11. 2. 1927.
Žalujoča mati: Fon Marija.
WALTER WINDSPACH - Gorica, Via Carducci 6
Na željo  dajja  pojasnila in preskrbuje pasti.
PODRUZNICA
Ljubljanshe hpeditne bante v Bopici
Corso Verdi „Trgovsk! DomM
Telefon številka 50                              Brzojavni naslov: Ljubljanska banka
Din. 50,000.000   CßHlFSm    LJuBLJPi!P    Din. IG.OGQ.OGO
PodruŽJiice : EJrežice, Celje,  Črnoniclj,  Kranj, Maiibor, Metkovič
Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec.
VBoge na knjižice po 4%
Vloge v tekočem računu   lir  ali  dinarjev,  (naiugodnejše
obrestne mere).
Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod-
nine (bonov) po najugodnejših cenah.
Nakazila    v tu- in inozemstvo.
Bonzni in ostali bančni posli.