Poštnina plačana v gotovini Leto LV
V Ljubljani, v Četrtek, dne 7. julija 1927
St. 149. Posamezna Številka 2oii
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6iIII Uoltoplsl se ne vračajo, netranhlrana pisma se ne aprefemafo Uredništva telefon št. 20%0, upravnlštva št. 232S
Političen lisi sza slovenski narodi
Naročnina
Dnevno Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemsfvo
mesečno 33 Din ncdel>ska Izdala celoieino v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 1 30 ln2D,ve£|l oglas! nad 43 mm viiln« po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din 0 Pn večjem c naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondelJKa ln dneva po prazniku
Uprava /e vKopltar/evl ul.št.6 * "
račun: Cfabllana štev. 10.630 _________
xa tnserate, Šarafevošt.7563, Zagreb št. 39.011. Praga In Dunaf št. 24.797
a
»Udaril bom pa-
«■ •	II
štirje...
Ne sme neopaženo mimo nas dejstvo, da Je italijanski fašizem započel ostro borbo proti listi peščici razumništva, ki se v Primorju idealno žrtvuje za srvoje ljudstvo. Razni znaki kažejo, da hoče fašizem raznaroditi Slovence in Hrvate onstran meje na več načinov.
Slovensko inteligenco hočejo pri ljudstvu omrziti. Razni govori mladega Cacceseja, ki je za pokrajinskega tajnika fašistov, skušajo po vsej sili dokazati ljudem, da jih njih inteli-gentje le hujskajo proti državi in stranki, da ljudje so dobri, ponižni in pošteni, le »pansla-vistični agitatorji« iz Gorice ali Trsta da ustvarjajo napetost, ki škoduje le Slovencem; čemu bi se torej ne otresli teh krivih prerokov in lepo pristopili k fašizmu ter postali dobri Italijani.
Poseben trn v peti je za fašistovske mlade voditelje na PTimo.rskem slovenski tisk. Po zadnjem njih zborovanju v Vidmu so sklenili, da je treba slovansko časopisje zopet pleniti. In res so bili že par dni za tem vsi listi zaplenjeni. Fašizem se boji, da bi tista peščica slovenskih inteligentov potom tiska zajezila raznarodovanje. Sicer je pa ta bojazen Italijanov, da je treba iztrebiti slovensko inteligenco, nepotrebna. Saj je itak nič več ni. Ljudje vsled splošne bede in ker vedo, da izšolan Slovenec sploh ne dobi mesta, ne pošiljajo več otrok v šolo.
Za ostalo pa že sami poskrbijo. Ko so zadnjič slovenski odvetniški pripravniki polagali v Trstu odvetniške izpite, so jih vse razen enega pometali. Slovenskega učitelj-stva pa ni več. Kolikor jih je še, so se izšolali na učiteljišču v Tolminu, kjer so se vsega prej nalezli kot pa slovenskega duha, ki jim ga radi očitajo. Sicer je pa slovenski učitelj itak stalno nadzorovan po orožnikih. Če slovenski trgovec ali obrtnik malce preveč na glas pove, da ga je slovenska mati rodila, je v nevarnosti, da izgubi obrtnico. Zato se trgovski stan vsled te bojazni ogiblje slovenskih prosvetnih društev in prireditev.
Potemtakem so edini, ki še morejo kaj delati, oni maloštevilni, slovenski časnikarji, par odvetnikov in duhovščina. Zdaj so vzeli prve na piko. Onemogočili jim bodo udejstvo-vanje s tem, da jih ne sprejmejo v časnikarski sindikat. Zal, da se bo v kratkem zgodilo, da ne bo več narod v Primorju imel svojih voditeljev.
Druga pot za raznarodovanje vede fašizem do kraje slovenskih otrok.
Dokler ni zakon oznanil ustanovitve »Balillec, 60 smela društva imeti naraščaj. Po tem zakonu so pa slovenske otroke iztrgali vplivu slovenskih prosvetnih delavcev. Vsi otroci do 16. leta so vpisani v »Balillo«. To se zgodi s pritiskom. Italijanski učitelj vpiše kar vse otroke v fašistovsko mladinsko organizacijo. Če se slovenski starši upirajo, jim pošljejo na vrat hišne preiskave, odvzamejo obrtni ce itd. Z »Balillo« in fašistično mladinsko organizacijo (avanguardia) hočejo dobiti slovensko deco in mladino. 2e omenjeni tajnik Caccese je v Bovcu ob neki priliki poudaril, da starejšega rodu ni mogoče več poitalijančevati, a >mlajši rod je pa že nas«. Prebridka resnica 1 Slovenskim očetom in materam kradejo v šolah in po mladinskih fašistovskih organizacijah duše njih otrok. In to prokleto rokodelstvo gre od rok.
Lotili so se tudi gospodarskih organizacij. Fašistovski poveljniki so spoznali, da je treba slovenskega gospodarja pritisniti materialno, potem se bo že prodal za kos kruha. Dokler pa je kmet združen v zadružni organizaciji, mu še ni mogoče do živega. Zato, lop, najprej po ljudeh, ki te vodijo. Začeli so se hinavsko čuditi, da ni v slovenskih zadružnih organizacijah nastavljenih prav nič italijanskih urednikov; pošiljajo celo nadzoro-vaine organe, ka šikanirajo ljudi, kd vodijo slovenske zadružne zveze.
Se bolj žalostno poglavje bi pa načeli b popisovanjem, kako propadajo vaški kmečki domovi. Davkj tako tarejo kmeta, ki nima možnosti za izvoz svojega vina ali zgodnjega sadja, da je ljudstvo po deželi kar obupano. Eksekutorji se pa pridno oglašajo. Če slovenski list naslovi ponižno prošnjo na prefekta, naj bi davčni vijak malo odjenjal, list zaplenijo, češ, da hujska proti državi in razburja duhove. Potem se pa italijansko krajevno ča-sop sje dvi-me kot en mož in mlati kljub svojemu boljšemu prepričanju spet po slovenskih inteligentih, ki da se lažejo, da vlada v Primorju beda.
y zadniem času se opaža, da skušajo ovi-
rati vse slovenske javne prireditve. Ponekod izjavljajo orožniki, da so dobili iz Gorice navodilo, naj ne dajo za nobeno slovensko prireditev »nulli osta« (dovoljenje). Goriška kvestura pa zahteva dobeseden prevod celih iger in vseh pevskih točk, ki so na sporedu. Kje naj to na deželi oskrbijo, ko ni ljudi zato! Na tak način bodo onemogočene vse slovenske prireditve, če bodo sploh pustili svobodo prosvetnim društvom. Zadnja poročila nam tudi v tem pogledu dajejo malo upanja.
Najhu še je, da se skušajo italijanski asi-milatorji poslu žiti celo Cerkve za svojo politiko. Žalostno je pa udinjanje nekaterih cerkvenih oseb fašistovski asimilacijski in proti-krščanski politiki. Fašisti zahtevajo po vsej Istri italijanske pridige. Nič ne de, če je v vasi le kak orožnik ali kdo drugi, ki pride v cerkev le ko je uradno priporočeno. Neznansko mrvnost in srborito nacionalno nestrpnost fašistovskih cerkvenih asimilatorjev kaže neki slučaj iz istrske fare. Imeli so v cerkvi kipa sv. Cirila in Metoda; spodaj je bil napis. Fnšsti so šli in napisali spodaj: S. Pietro, s. Paolo. Ko se je ljudstvo smejalo ljudem, ki nameravajo celo svetnike ^asimilirati«, so pustili kipa hrez imen. Ker vidi fašizem v vseh slovenskih in hrvatskih duhovnikih še edine može, ki branijo za svoje ljudstvo dvoje največjih svetinj: vero in narodnost, zato
udarja po njih, kjer le more. Mirno lahko potrdimo, da ni v Primorju ne enega svečenika, ki še ne bi bil preganjan ali kako drugače šikaniran. Prišlo je že tako daleč, da se duhovščina že ne upa več zbirati na svoje sestanke, da bi ne bila osumljena zarotništva in ščuvanja. Bridka zavest prešine primorskega človeka, ko opa uje, da celo njegov dušni pastir, nima, kamor bi s eobrail za zaščito...
Na te in še bolj zvite načine se trudi primorski fašizem, da bi udaril še onih par slovenskih razumnikov, ki vztrajajo svesti si borce za pravično in krščansko postavo. Fašisti hočejo udariti pastirje, da bi se ovce dale ujeti. Da bi le ne bilo treba le komu še tega povedati, kako se bojimo, da se bodo v tej neenaki borbi i črpale moči in sile naših krvnih bratov ob Soči in v deželi Dobrilovi. U ver jeni pa smo, da se bo še ob pravem času zbudil v jedru italijanskega ljudstva duh Mazzinijev in Tommaseov, ki sta svoje rojake učila plemenitosti do vseh narodov. Tedaj se bodo morale krivice in nasilstva nad našimi rojaki v Primorju, ki nočejo vendar drugega kot svobodo do narodnega obstoja, popraviti! Dokler pa ne napoči dan pravice in plačila, naj gredo topli pozdravi vsega slovenskega ljudstva rojakom in njih javnim delavcem tja na jug povedat jim, da je njih trpljenje trpljenje celega naroda!
Velik uspeh naših poslancev za slovenske
j
ze.eznicsrje.
ZA ŽELEZNIČARJE V SLOVENIJI 10 MILIJONOV NAKNADNIH KREDITOV. - VOZNE OLAJŠAVE ZAČASNO UREJENE.
r Belgrad, 6. julija. (Izv.) Prometno ministrstvo je iz lastnih rezervnih kreditov odredilo zd. zboljšanje stanja naših železniških uslužbencev po celi državi 71 milijonov dinarjev. Od tega odpade tri milijone za delavce v kurilnicah v Sloveniji in 7 milijonov 400 tisoč dinarjev za urnine delavcem v maribor-
ski delavnici in na progah. Ta kredit je bil odobren že 15. junija. Železniško ravnateljstvo v Ljubljani je o tem že obveščeno. Za Jugoslovanski klub je dobil tozadevno obvestilo posl. Žebot, ki je neprestano dregul za rešitev tega vprašanja.
„3utrove" laži o železničarski deputaciji v Belgradu razkrinkane.
Izjava pomočnika ministra za promat. -- 3utrovo poročilo
v celoti zlagano.
r Belgrad, 6. julija (Izv.) Ljubljansko »Jutro« od 3. julija t. 1. je prineslo članek z napisom: »Kaj so izvedeli železničarji v Belgradu« V tem članku piše »Jutro«, da je bila delegacija delavccv iz Maribora, Ljubljane in drugih krajev pri prometnem ministru radi redukcije mezd in drugih perečih železničarskih zadev. Delegacijo je sprejel ministrov pomočnik Po-povič. Ta je po zagotavljanju »Jutra« predvsem: »ugotovil umljivo dejstvo, da so zakrivili redukcije železničarskih plač in mezd oni narodni poslanci, ki so v narodni skupščini tako globoko reducirali železniški proračun. In to so bili klerikalci v zvezi z radikali.« Po zatrjevanju članka sta kriva dva Slovenca: Pu-šenjak iz Maribora in Smodej iz Ljubljane. Popovič je baje izjavil, da sedaj finančni odbor ničesar ne daje, tako da mora železnica kriti vse svoje izdatke edinole iz svojih dohodkov. Popovič je baje nadalje izjavil, da je naravnost smešno, če hodijo poslanci SLS po železniškem ministrstvu potem, ko so sprejeli reduciran proračun. V tem smislu piše »Jutro« dalje in zatrjuje, da so krivi poslanci SLS udarcev, ki so zadeli železničarje.
Ker se je zdelo neverjetno, da bi mogel Popovič trditi kaj takega, je naš solrudnik obiskal g. pomočnika in mu predložil »Jutro«.
G. Popovič je izjavil, da je cel članek od začetka do konca nesramna laž in da ni niti besede govoril v tem smislu, kakor piše »Jutro«. Laž je, da bi bil deputaciji trdil, da sta poslanca Smodej in Pušenjak zakrivila rcdukcije plač železničarjev. Iz železničarskih krajev deputa-ciia splch ni bila pri njem, nego je bila to de-putacija uradnikov in zastopnikov posameznih železniških ravnateljstev. Popovič je izjavil, da je vsak čas pripravljen, da s prisego potrdi, da proti nobeni deputaciji ni rabil citiranih izrazov.
Našemu sotrudniku je nadalje g. pomočnik izjavil, da naj se obrne na Popoviča, šefa strojnega oddelka glavnega železniškega ravnateljstva. Morda je bila deputacija pri njem.
Popovič, šef načelnik strojnega oddelka, je našega sotrudnika prijazno sprejel in mu izjavil, da omenjena delegacija železniških delavcev (socialistov) iz Maribora sploh ni bila pri njem in da ni mogel dati v »Jutru« citiranih izjav. Izjavil je, da je pripravljen pred sodiščem potrditi lažnivost »Jutrovega« poročila.
Ker kakega drugega načel-ika, odnosno pomočnika v ministrstvu, oz. glavnem ravnateljstvu ni, je to pojasnilo za pame(ne in poštene ljudi dovolj jasno.
r Belgrad, 6. julija. (Izv.) Na današnjo sejo glavnega odbora NRS je Aca Stanojevič pismeno povabil tudi predsednika vlade Ve-1 jo Vukičeviča in radikalne ministre, ki imajo po strankinem statutu pravico prisostvovali sejam glavnega odbora.
Radi tega pismenega povabila je danes predsednik vlade Vukičevič sklical radikalne ministre na sejo v predseduj št vo vlade. Na tej seji se je razpravljalo o leni, ali naj se odzovejo tem pozivom in se udeležijo seje glavnega odbora ali ne. Po dolgi razpravi so soglasno sklenili, da se ministri seje nc udeležijo. Tozadevni sklep je sporočil časnikar-
Sesa slavnega odbora radikalne stranke
MINISTRI SE SEJE NISO UDELEŽILI. — DR. NINČIČ POSREDUJE MED VLADO IN GLAVNIM ODBOROM NRS. - VLADA HODI SVOJA POTA. GLAVNI ODBOR OKLEVA. — PRIHODNJA SEJA 13. t. m. — VUKIČEVIČ GOSPODAR POLOŽAJA.
jem pravosodni minister dr. Subotič, češ da se pogajanja med Vukičevičem in Aco Stano-levičem še niso končala in da se radi tega ministri ne morejo udeležili seje glavnega odbora.
Ta odbijajoč korak radikalnih ministrov je bil predmet živahnih komentarjev. Pono-kod se je mislilo, da je treba sklep tolmačiti na ta način da je vlade čvrsto odločena, hoditi svoja pota. brez ozira na sklepe glavnega odbora in da je z ozirom na to ta njen sklep smalrati kot končnovel javno bojno napoved pašičevcem in tudi samemu glavenmu odboru, če ne sprejme vladne zahteve, ki je,

ORLOVSKA PODZVEZA
EKSPOZITURI CELJE —MARIBOR priredita v nedeljo dne 10. julija 1927
JAVNI NASTOP V CELJU
s sledečim dnevnim redom:
Dopoldne: Po prihodu vlakov pohod po mestu, ob 9. sv. maJa v farni cerkvi Popoldne: Ob 4. uri na dvorišču mesta-osnovne šole
TELOVADNI NASTOP:
1. Članice: proste vaje. — 2. Lahka atletika: a) skok s palico; b) štafetni tek. — 3. Članice: simbolične vaje. — 4. Orodna telovadba: a) člani; b) vaditelji. — 5. Člani: proste vaje.
Vstopnina: Sedeži I. vrste 15.—, II. vrsta
10.—, stojišča 5.— Din.
Sodeluje celjska Železničarska godba in Rudarska godba iz Griž.
Bog živi!

kakor znano, predvsem ta, da se gotovi del radikalov ne sme več kandidarati.
Z ozirom na ta sklep se je z zanimanjem pričakovala seja glavnega odbora, ki se je vršila od 5.-8. ure pod Stanojevičevim predsedstvom. Na sejo ni prišel noben minister in noben član glavnega odbora, ki ne pripada pašičevcem, i izjemo dr. Ninčiča, Še med sejo je odšel dr. Jaukovič, ki je bil precej razburjen. Časnikarjem je izjavil, da misli, da ne more sodelovati pri delu glavnega odbora, dokler glavni odbor končnoveljavno ne zavzame stališča napram vladi, ki preganja radikale.
Ostali so nadaljevali z razpravo. Seja je bila zelo burna. Kakor smo zvedeli, je več članov zahtevalo, da se glavni odbor takoj odloči in zavzame odločno stališče proti vladi in ga javnosti sporoči.
Na Stanojevičevo prigovarjanje se je oa tega odstopilo. To vprašanje se je odložilo za prihodnjo sejo, ki bo 13. t. m.
Nekateri krogi so mnenja, da se bodo storili še ponovni poskusi za zbližanje med vlado in glavnim odborom. Zatrjevali so, da je Ninčič prevzel nalogo posredovanja med glavnim odborom in predsednikom Vukičevičem. Na vsak način bo 13. t. m. moralo priti do končnoveljavnega razčiščenja.
0 seji so izdali komunike. V njem se pravi, da so se prečitala poročila o nemirih v Valjevu ob priliki določevanja kandidatur in poročila o volivnem gibanju po ostalih krajih države in da bo prihodnja seja dne 13. t. m.
Ne glede na to, da do končnoveljavnega sklepa glavnega odbora ni prišlo, je danes jasno, da je Vukičevič v znatno boljšem položaju nego glavni odbor in da bo glavni odbor igral samo postransko vlogo, če ne sprejme Vukičevičevih predlogov. Kandidature so v glavnem itak izvršene. Pri teh so dosedaj pašičevci zelo slabo zastopani. Vlada še nadalje zahteva, da ne kandidirajo najbolj nesimpa-tični pašičevci, ostale pa je pripravljena podpirati. Zdi se, da bo zmagalo to Vukičeviče-vo stališče.
Volišča.
r Belgrad, 6. julija. (Izv.) Državni odbor je na današnji seji sprejel volišča za Hrvatsko in Slavonijo. Večino predlogov glede novih volišč je odbil, razen tam, kjer je nad 800 volivcev. Vendar je državni odbor napravil za hrvatske kraje znatne spremembe. Prihodnja seja bo jutri. Državni odbor bo razpravljal o Sloveniji.
Prostori za mariborsko oblastno skupščino.
r Belgrad, 6. jul ja. (Izv.) Minister za agrarno reformo je odobril kupno pogodbo, po kateri proda znani Scherbaum v Mariboru vilo v last mariborski oblastni skupščini. V tej vili je med vojno stanoval nadvojvoda Ev-gen. Oblastna skupščina bo do jeseni prostore preuredila za oblastno poslonie.
Italija in mi.
Že enkrat smo ugotovili, da nam ni do malenkostnega samoljubja in da nočemo spravljati na dnevni rad vprašanja, kdo je v albanskem sporu zmagal. Zadovoljujemo se z enostavnim dejstvom, da se je popravil incident, zaradi katerega je spor nastal — ne po naši krivdi — to je, da se je izpustil na svobodo naš dragoman v Tirani, ki so ga bile albanske oblasti proti pravu zaprle, S tem je za nas stvar formalno zaključena in bi šli brez novega razpravljanja preko nje. Toda pisanje italijanskega časopisja ob tej priliki nas sili, da čisto nedvoumno pojasnimo naše stališče.
O tem, da si pripisuje Italija inicijativo tn največja delo za mirno poravnavo našega spora z Albanijo, ne bomo veliko govorili. Ugotavljamo le, da je evropska javnost ozadje tega spora tako soglasno prepoznala in nevarno inscenacijo tako nedvoumno obsodila, da je bila bitka za tistega, ki bi bil hotel tu nastopiti v o.dkriti vlogi ogroževalca miru, vnaprej izgubljena. Zato je bilo le v najlast-nejšem interesu Italije, da je k slabi igri napravila lep obraz in prevzela vlogo posredovalca. Da so ji pri tem ostale velesile rade volja prepustile prvo mesto, je ravno tako umevno, kakor je umevno, da so ji pri njenem miroljubnem trudu pazno gledale na prste. Kako zelo je bilo to potrebno, se je izkazalo še v zadnjem hipu, ko si je upala — Albanija po demarši velesil naknadno staviti še nove zahteve. Da si je potem pravočasno premislila, si Italija komaj da šteje v svojo zaslugo.
Toliko o zaslugah za mirno poravnavo našega spora z Albanijo. Stvar zase tvori dejstvo, da se hoče sedaj nam sugarirati nekaka obveznost nasproti Italiji, nekaka neizbežna dolžnost, da se v zunanji politiki zopet popolnoma italijansko orijentiramo. Italijanski listi pišejo, da smo se mogli Jugoslovani iz albanskega spora in vsega drugega, kar smo doživeli tekom osmih do devetih mesecev v zunanji politiki, poučiti, kaj je italijansko prijateljstvo ali neprijateljstvo in da se moramo vrniti v Ninčičeve stopinje, ako hočemo sami sebi dobro. To pribijamo predvsem kot indi-rektno priznanja merodajnih italijanskih krogov, da so nas hoteli zgrda prisiliti na kolena — kar nam je bil g. Mussolini itak sam v javnem govoru zagrozil — in da so nam bili zato skuhali vse mogoče težave in zapletljaje, ki jih v teh mesecih res ni bilo premalo. Stvarno pa ugotavljamo sledeče:
Zelo čudno je »prijateljstvo«, ki se hoče komu s palico v glavo ubiti. Kdor ima le malo politične razsodnosti in potrebno svobodo, se ga bo branil do skrajnosti. Sicer smo pa Jugoslovani na tiranskem paktu izkusili, da nasproti fašistovski Italiji tudi najzvestejše zavezništvo in najzaupnejša vdanost nič na zaleže, da gre marveč fašistovska Italija brezobzirno preko svojih zaveznikov in prijateljev, preko njihovih najvitalnejših interesov, ako tako veli il sacro egoismo. Kdo bi hotel iti takemu »prijateljstvu« drugič na led?
Sicer pa smemo danes ugotoviti, da vsi ti udarci, ki nam jih je bil tako »prijateljsko« namenil g. Mussolini, nikakor niso padli tako, kakor so bili merjeni. Predvsem g. Mussolini-ju ni uspela njegova obkoljevalna akcija. Ne-oslabljana Mala antanta, ki ji je bil udarec v prvi vrsti namenjen, je že sama dovolj dokaza za to. Pa tudi ostalih balkanskih držav, ki niso članice Male antante, g. Mussolini ni našel tako voljnih za svoje načrte, kakor si je bil menda obetal. Spoznati je moral, da je geslo: Balkan balkanskim narodom, pognalo že zelo močne korenine. — Prav tako nam drugi udarec g. Mussolinija — diplomatična obtožba pri velesilah zaradi izmišljenih naših vojnih priprav proti Albaniji — si prinesla škode. Nasprotno, izšli smo iz te politične pravde kot tožitelji in ne kot obtoženci. Dosegli smo, da je poskrbljano, da se bo vsako morebitno bodoče podobno presenečenje na mestu pojasnilo in razkrinkalo. — Kako se je iztekel albanski spoT, smo uvodoma ugotovili. Dejstvo je, da je potek vseh teh zadev pokazal, da vživa naša država v svetu ugled m zaupanje in da kljub Italiji nikakor nismo osamljeni. Fašistovski krogi torej nimajo nobenega razloga, da bi se sklicevali na učinkovitost svojih udarcev in iz tega naslova zahtevali od nas, da znova sprejmamo njihovo politično pokroviteljstvo.
Iz lastnega nagiba pa nam tudi niti za trenutek ne more priti na misel, da bi obrnili hrbet sedanjim svojim preizkušenim zaveznikom in prijateljem ter se znova brezpogojno m izključno zapisali g. Mussoliniju. Hvaležni moramo biti marveč usodi, da nas je pravočasno iztrgala iz njegovega nevarnega objema. Nismo in ne bomo pozabili, kaj vse je zahtevalo od nas italijansko prijateljstvo. Iztrgalo je iz nas kose našega lastnaga telesa in lahtevalo, da pol milijona svojih bratov molče prepustimo najbrutalnejšemu raznarodovanju, dočim naj bi italijanski drobci v naši državi tvorili državo v državi. V gospodarskem oziru je hotelo to prijateljstvo iz naše dežele napraviti italijansko kolonijo. Končno je to prijateljstvo machivelistično špekuliralo z našimi notranjimi plemenskimi nesporazumi in jih netilo zdaj na tem koncu zdaj na drugem. Ako mislijo merodajni italijanski krogi na obnovo takega prijateljstva z nami, potem naj vejo, uu »k tanj lepo zahvaljujemo. Prepričani ■mejo biti. da dan as v naši državi ni resnega
politika, ki bi »i upal zagovarjati obnovo politike izpred tiranskega pakta.
Nekaj drugega pa je vprašanje iskrenega, resničnega prijateljstva z Italijo na temelju popolne enakosti. Takega prijateljstva z Italijo ne le ne odklanjamo, marveč ga prisrčno želimo. Za tako prijateljstvo si bomo vedno prizadevali, kakor smo na ljubo možnosti takega prijateljstva že doslej mnogo žrtvovali, dobro vedoč, da je iskren sporazum med našo
v London, 6. julija. (Izv.) Zunanji minister Chamberlain je izjavil danes v spodnji zbornici, da je na povabilo zastopnikov šesterih držav v Ženevi razložil angleške razloge za prekinjenje odnošajev z Rusijo in smernice sedanje angleške politike. Podobna izjave so dali tudi drugi zunanji ministri. Nikdar pa ni stavil kakih predlogov, da se skliče skupna konferenca in izvede skupen nastop proti Rusiji. Popolnoma je neresnično, da je Angli/a poskušala organizirati blokado proti Rusiji. Chamberlain sam je dobil vtis, da so vsi zastopniki prišli do prepričanja, da Anglija nikdar ni imela takih namer.
Dalje je izjavil zunanji minister, da o vprašanju, kdaj se izprazni Porenje, v Ženevi niso razpravljali. Na vprašanje, ali ne misli, da je devet lat, odkar je končala vojna, dovolj dolga doba, da se zasedba ukine, ker tvori veliko zapreko za mirovna prizadevanja in da bi se radi tega o tem vprašanju moralo razpravljati, je odgovoril Chamberlain, da je prepričan, da bi razpravljanje o tem vprašanju ne prineslo nobenih koristi.
Na današnji seji spodnje zbornice je Mac Donald stavil predlog o zaupnici vladi radi reakcionarnega predloga o reformi zgornje zbornice. Mac Donald je rekal, da hoče vlada s tem zakonom neposredno pred novimi vo-
v Pra^a, 6. jul. (Izv.) Danes, zadnji dan delavske olimpiade, ki je bila namenoma zato preložena, se je vršil po praških ulicah slovesen sprevod, ki je trajal od en četrt na 10 do 12. ure in se je končal pred Husovim spomenikom. Sprevoda se je udeležilo do 60 tisoč telovadcev in telovadkinj ter socialističnih pristašev. Na čelu sprevoda so korakali inozemski gostje. V sprevodu so vzklikali za rdečo Prago in predsedniku Masaryku. Pred Husovim spomenikom je imel nagovor načelnik čeških delavskih telovadcev, v katerem je poudarjal pomen Husa. Praški župan je poudarjal pomen mednarodnih zvez za utrditev miru. Slavnost je končala s petjem delavske in državne himne.
Pred tem pa se je vršila manjša Husova proslava, kateri je prisostvoval tudi doyen
Začasen pravilnik o voznih olajšavah za železničarje.
r Belgrad, 6. julija. (Izv.) Prometno ministrstvo je s svojim odlokom MS Br 14233 od 22. junija 1927 odredilo, da uživajo po čl. 57 navodil o voznih olajšavah za železničarje oz. družinske člane zakonita žena in zakoniti otroci stalnih delavcev poleg brezplačne vožnje trikrat na leto, tudi ugodnost režijskih voženj 4 krat na mesec na podlagi osebnih legitimacij. Ako hočejo člani družin stalnih železniških delavcev uživati te ugodnosti, morajo imeti poseben list, v katerem je označenih 12 mesecev. Vsak mesec ima 4 rubrike, vsaka rubrika dva dela: za tja in nazaj. Ko kupi lastnik legitimacije karto, mora uradnik žigosati z mokrim žigom na določenem mestu, sprevodnik pa karto preščipniti. Ta list mora nositi faksimile oblastnega železniškega ravnatelja. Nadalje mora imeti suh žig. datum izdaje in lastnikov lastnoročni podpis. Izdajali se bodo 1. samo tistim članom železničar? ki h družin, o katerih govori čl. 24. navodil o voznih olajšavah, in ki dobijo lastne osebne legitimacije. 2. Člani družin prej omenjenih delavcev, ki stanujejo izven mesta stalnega službovanja in sicer do največ 25 km <Io kmja, kjer morajo vršiti službo, imajo za to relacijo neomejeno pravico vporabe režijskih kart. 3. Starejši delavci morajo najstrožje paziti, da se te ugodnosti po režijskih cenah ne zlorabljajo v trgovske svrhe. Ta pravilnik je začasen.
Pri TOI v Ljubljani ostane vse pri starem.
r Belgrad, 6. julija. (Izv.) Trgovinsko ministrstvo je dobilo rešitev državnega sveta o tožbi slovenskega gremija zadrug in o tožbi proti rešitvi trgovinskega ministra o razpustu zbornice za TOI v Ljubljani. Državni svet je tožbo stvarno zavrnil. Ugodil jc samo v točki glede imenovanja komisarja. Stvarno je to
državo in Italijo nel^ v največjem interesu teh dveh dežela, marveč tudi evropske solidarnosti in svetovnega miru. Tako prijateljstvo ne more izključevati naših sedanjih miroljubnih mednarodnih zvez ne revizije tiranskega pakta; pač pa mora izključiti, da bi se hotel naš parlament posiliti, da proti svojemu spoznanju ratificira pogodbe, ki vsebujejo vitalnim interesom dežele nasprotujoče določbe.
litvami prihodnji parlament napraviti popolnoma delanezmožen in s preveliko veto-pra-vico zgornje zbornice bo v bodoče stališče ministrskega predsednika naravnost smešno. Noben politik si ne bo pustil tega dopasti in prevzeti v roke vlade, če bo zgornja zbornica imela več moči kot spodnja zbornica in krona. S tem se ustvarjajo razmera, ki morajo vesti do revolucije.
Baldwin je za tem izjavil, da vlada teh predlogov ne smatra kot končnoveljavne, to tembolj, ker v konservativni stranki o tem vprašanju še ni prišlo do enotnosti. Nato je govoril pred kratkim izvoljeni poslanec, znani pisate]j Buchan, ki zastopa škotsko univerzo. V svojem govoru je istotako označil vladni predlog kot politično anomalijo.
Lloyd George je v sijajnem govoru nastopil proti vladnemu predlogu o zgornji zbornici in rakel, da hočejo konservativci to vprašanje imeti kot volivno geslo. To bi znalo pri ekstremnih elementih sprožiti zahtevo, da se zgornja zbornica sploh odpravi. Pravice spodnje zbornice je treba skrbno varovati.
Glasovanje o nezaupnici, ki jo je stavila delavska stranka in ki bo najbrže z večino odklonjena, se bo vršilo ob 11. uri ponoči. Nesoglasja med konservativci se še niso uravnala do zadovoljivosti vlade.
praških diplomatov, švedski poslanik Loeven, zun. minister Beneš, železniški minister, trgovinski minister in tajnik predsednika republike Šamal, poslanik Krofta in zastopnik vojaštva. Češki pisatelj Vrba je imel govor o narodnem in kulturnem pomenu Husa. V svojem govoru je taktno spoštoval čuvstva katoličanov in govoril o Husu samo kot o narodnem vzgojitelju, voditelju in predborcu za pravico in svobodo. Religijoznih mafnientov se je izogibal, Pomembno je tudi, da »Prager Presse« danes ničesar ne piše o pomenu hu-sitskih slavnosti, če tudi se drugi listi za te slavnosti ne navdušujejo. To je tudi posledica prizadevanj vlade, da ne bi z današnjimi slavnostmi skalila dobrega razmerja z Vatikanom, s katerim se prično jutri pogajanja.
samo formalna zadeva in se ne bo ničesar spremenilo. Ivan Jelačin bo sedaj vodil posle ne na podlagi naslova komisarja, nego predsednika zbornice.
Izplačilo honorarjev za katehete.
r Belgrad, 6. julija. (Izv.) Posl. Vesenjak je danes urgiral v fin. in prometnem ministrstvu izplačilo honorarjev za katehete.
Gimnazija v Murski Soboti ostane neokrnjena.
r Belgrad, 6. jul. (Izv.) Kakor smo zvedeli, so vesti v nasprotnem časopisju glede realne gimnazije v Murski Soboti neresnične. Po izvršitvi nekaterih formalnosti ostane gimnazija neokrnjena.
Volivne priprave DS.
r Belgrad, 6. julija. (Izv.) Danes se je vršila seja demokratskega izvršilnega odbora, na kateri je bilo govora o pismu ministra šumenkoviča, o katerem smo včeraj poročali. Ker ŠiLmenkovič ni bil navzoč, se je to odložilo. Vendar je čutiti, da bo v nekaterih krajih demokratske stranke prišlo do ostrih borb proti Davidoviču. Vendar so to posamezni slučaji, ki ne morejo imeti posledic. Tekom današnjega dne je bila večina ministrov na agitaciji: zunanji minister dr. Voja Marin-kovič v Plevlju, minister za agrarno reformo Andrič v Banja Luki, prosvetni minister Obradovič v Skoplju.
GOSPA MONTARD NA SVOBODI.
v Pariz, 6. julija. (Izv.) Telefonistinjo v uredništvu »Action Francaise« gospo Montard so po aretaciji danes zopet izpustili.
ITALIJANSKI VIZUM.
v Curih, 6. julija. (Izv.) Italijanska vlada je znižala pristojbino za vizum za 50 odstotkov, da tako olajša poset v italijanska kopališča.
Dogodki na italijansko-francoski meji.
v Rim, 6. julija. (Izv.) Oficielna poročila Agencije Štefani o dogodkih pri italijanskih strelskih vajah skušajo pokazati te incidente kot malenkostne. Tu se redno vsako leto vrše vojaške vaje,.ker so ti kraji neobljudeni in neobdelani. Ljudje so na umaknite v pristali, zato smatra Agencija Štefani vesti o vznemirjenjih kot popolnoma neprimerne.
v Pariz, 6. julija. (Izv.) Italijanski generalni konzul v Chamberyju objavlja k dogodkom, ki so se odigrali ob priliki vojaških vaj v okolici Mont Cenisa, da se je vsa okolica več dni pred začetkom vaj izpraznila tar da so občine pristale na to, ker so prejele zagotovilo, da bo vso škodo Italija po ocenitvi posebne razsodiščne komisije povrnila.
Iz Romunije.
v Bukarešt, 6. jul. (Izv). Jutri se bodo vršile po vsej Romuniji skupščinske volitve. Končale se bodo ob 6. zvečer, tako da jutri še ni pričakovati rezultatov o izidu, posebno še, ker je štetje glasov po tem volivnein redu zelo komplicirano. Rezultati bodo znani šele v petek zvečer. Pričakujejo, da bo Bratianu dobil zase veliko večino.
v Bukarešt, 6. julija. (Izv.) Danes opoldne je prisegel pri kralju novi zunanji minister Titulescu. Pri prisegi je bil navzoč tudi Bratianu. Titulescu ni član liberalne stranke in tudi ni predal svojih poverilnic v Londonu, ker se misli najkasneje meseca septembra povrniti v London.
Bolsariia in Turčija.
v Sofija, 6. julija. (Izv.) List »Zora« poroča danes, da je šef turškega generalnega štaba Fe\vzi 12. junija potoval skozi Sofijo. V Belgradu je o njem izginila nadaljna sled. Domnevajo, da je Fewzi v Belgradu vodil pogajanja za turško-jugoslovansko zvezo. List ugotavlja, da se je Bolgarija zadnji čas premalo brigala za politiko Turčije. Bolgarija mora vnaprej voditi večje zanimanje za namene Turčije na Balkanu, da ne bo prišlo do kakih presenečenj.
Francoska volivna reforma.
v Paril, 6. julija. (Izv.) Predlog za konec generalne debate o volivni reformi je bil sprejet s 110 proti 40 glasovom. Sedaj je na dnevnem redu samo še glasovanje o posameznih členih zakonskega predloga. Upajo, da bo ta debata kljub mnogim protipredlogom desnega krila končana do sobote. V senatu je pričakovati za predlog velike večine in bo predlog v pondeljek sprejet, tako, da bo vlada v torek že lahko izdala tradicionalni dekret o zaključku rednega zasedanja za 1. 1927. Koncem oktobra se prične izredno zasedanje, na katerem se bo razpravljalo edino o proračunu. Bokanovskijev načrt o reformi carinskih tarifov je s tem končnoveljavno doživel svojo usodo in letos ne bo več prišel v razpravo.
Preuredbe v francoski volski.
v Pariz, 6. jul. (Izv.) Novi francoski zakon o rekrutovanju bo tvoril podlago za reorganizacijo francoske vojske, kjer se bo med drugim znižala službena doba na 1 leto. Kdaj stopi ta določba v veljavo, je odvisno od rešitve gotovih tehničnih predpogojev.
Efektivna moč francoske vojske se bo znižala po novem zakonu za 116.000 mož. Skupno bo štela vojska 590.000 mož. Najvažnejša or-ganizatorična preuredba po novem zakonu bo ustanovitev posebnega kadra rezervistov, ki bodo še tri leta po odsluženem roku stali vojaški upravi na razpolago za vpoklic. To moštvo bodo vsak čas mogli vpoklicati z enostavnim dekjetom vlade.
Vpostava vojaških atašejev.
London, 6. julija. (Izv.) »Daily Telegraph« poroča, da sta Anglija in Italija sklenili povabiti prejšnje sovražne vlade, da zopet imenujejo svoje vojaške atašeje.
v Pariz, 6. julija. (Izv.) Angleški predlog o dodelitvi vojaških atašejev pri poslaništvih velesil je izzval v vsem tisku veliko presenečenje. V Parizu trdijo v zvazi s tem, da je stavba verzajskih mirovnih pogodb ogrožena. Ravno v tem času so se pričele tudi velike vojaške vaje angleškega zračnega brodovja, pri katerih je navzoče tudi nemško vojaško zastopstvo. Vse to je v protislovju s čl. 179 in 198. verzajske pogodbe.
Italijan preletel progo Genova -Rio de Daneiro?
v London, 6. julija (Izv.). Italijanski letalec Barros je danes ponoči brez prestnnka preletel progo iz Genove v Rio de -Jnneiro. Proga znaša 9000 kilometrov, dočim so dosedanji ameriški prekooceanski letalci preleteli proge 5 do 6 tisoč kilometrov. Natačnejše vesti o tem poletu še niso dospele in ni gotovo ali vest o tem poletu, ki bi pomenila, da je letalec premagal eno petino poti krog zemlje, odgovarja raanicL
Važne razprave v angleškem parlamentu.
ALI SE SNUJE POD VODSTVOM ANGLIJE BLOK PROTI RUSIJI? — IZPRAZNITEV PORENJA. — MAC DONALD IN LLOYD GEORGE PROTI REFORMI ZGORNJE ZBORNICE. — NEENOTNOST MED KONSERVATIVCI.
Potek husifskih slavnosti v Pragi.
PROSLAVA HUSA JE BILA ZDRUŽENA S SOCIALISTIČNIMI TELOVADNIMI SLAVNOSTMI. — VLADA JE SKUŠALA BITI OBZIRNA, KER SE PRICNO POGAJANJA Z
VATIKANOM.
Jugoslovansko-bolgarsko zbližanie.
Zagrebški »Morgenblatt« z dne 6. t. m. prinaša zanimiv dopis iz Sofije, ki razpravlja d prizadevanjih in uspehih za jugosiovansko-bolgarsko zbhžanje. O dr. Koroščevem obisku v Sofiji piše:
Nedavni obisk slovenskega voditelja in politika, dr. Korošca in odlični, prisrčni, zaupanja polni sprejem, ki ga je našel pri kralju, pri vladi in v bolgarskem časopisju ima nedvomno dalekosežen pomen za nadaljnji razvoj odnošajev med obema državama. Belgraj-skim glasovom, ki so hoteli izprva stvar pokazati tako, kakor je dr. Koroščeva pot zgolj zasebna zadeva, s katero jugoslovanska vlada ni v nobeni zvezi, tu nihče ni prav verjel. Ko je bil nato slovenski voditelj takoj po svoji vrnitvi sprejet pri jugoslovanskem zunanjem ministru dr. Marinkoviču, ni o značaju njegovega potovanja nihče več dvomil. Tu se vesele zaradi tega obiska predvsem zato, ker smatrajo Bolgari vsakega Hrvata in Slovenca za iskrenega jugoslovanskega plemenskega sorodnika, potem pa tudi zato, ker ta obisk na čisto jasen način dokazuje, da merodajni krogi v Belgradu žele zbližanje in sporazum.
Tisti elementi pa, ki so morda računali na decentrali stično stališče Hrvatov in Slovencev v jugoslovanski državni skupnosti, so se morali, kar more poročevalec z vso gotovostjo trditi, v osebnem občevanju z gosp. dr. Korošcem priti do spoznanja, da so njihove domneve in tajne nade popolnoma napačne: v dr. Korošcu so našli politika, ki je kljub vsemu z vsem svojim srcem navezan na jugoslovansko državno misel in ki je ravno zaradi razširjenja in utrditve te misli obiskal Sofijo.
Ob sklepu pravi dopisnik: Problem zbli-žanja in sporazuma znatno napreduje. Dasi uradna diplomacija pri tem ne stopa veliko v ospredje, je gotovo, da se stvar v zavesti narodne celokupnosti tukaj in tam od dne do dne širi in poglobuje. Če bi bilo mogoče bolgarski narod postaviti pred alternativo: »Hic Italija, hic Jugoslavija«, bi se čisto gotovo z ogromno večino izrekel za Jugoslavijo.
Za revizijo tiranskega pakta.
Belgrajska »Samouprava« posveča likvidaciji albanskega spora uvodnik, v katerem piše ob zaključku:
»V odnošajih med našo kraljevino in Albanijo predstavlja protipravni zapor našega dragomana samo epizodo. Težišče stvari je bilo in ostane v tiranskem paktu, s katerim se je ustvaril italijanski protektorat nad Albanijo in s katerim se je izvršila odpoved albanske države na lastno suverenost. S popolnoma neodvisno in suvereno albansko državo bi mogla naša kraljevina živeti v najprisrčnej-ših odnošajih, ker bi bili za to dani objektivni pogoji. Z Albanijo pa, ki ne bi Mla popolnoma suverena in neodvisna, ki bi ne bila zgolj albanska, ki ne bi predstavljala na tej točki kontinenta elementa miru in reda, marveč bi bila igračka v rokah drugih, izvenalbanskih držav, s tako Albanijo je težko osnovati trajne normalne in prisrčne odnošaje, ker bi trajnost le-teh ne bila odvisna samo od dobro umeva-nih albanskih, marveč tudi od drugih, z albanskimi ne ravno identičnih interesov.
S svojim delom za likvidacijo napetosti med našo kraljevino in Albanijo evropska diplomacija ni storila vsega, kar je potrebno za konsolidacijo političnih odnošajev vttem delu Evrope. Evropska diplomacija in Društvo narodov, ki sta v interesu miru in reda na Balkanu ustvarila albansko neodvisnost, sta dolžna skrbeti za to, da bo ta neodvisnost dejanska in ne samo navidezna, da bo ostojala v interesu miru in albanskega naroda, ne pa nekoga drugega. S tega vidika je revizija tiranskega pakta v zmislu vzpostave polne albanske neodvisnosti neobhodno potrebna za ureditev razmer na Balkanu in za čim večje učvr-ičenje miru na Balkanskem poluotoku. Ako akcija velesil in Društva narodov ne bo krenila v tem pravcu, potem so velesile z likvidacijo incidenta zaradi aretacije Gjuraškoviča zelo malo storile za mir. Skrajni čas je, da se začne problem presojati tudi s te strani.
KRVAV ČIN BLAZNIKA. v Madrid, 6. julija. (Izv.) V pokrajini Orinse je v neki vasi mlad mož v hipni blaznosti zaklal svojo mater in nevesto. Nato je stekel na cesto in tam napadel dva sedemdesetletna moža. Pri zaslišavanju je bil popolnoma miren, ker se dogodkov popolnoma me ne spominja.
PREKRSTITEV CARIGRADA, v Loudon, 6. jul. (Izv.) Po poročilu nekaterih listov iz Angore, namerava turška vlada izdelati zakonski predlog, po katerem se bo Carigrad poslej imenoval Kemalia.
FINSKA SPIJ0NA2A V RUSIJI, v London, 8. juL (Izv.) Pri zasledovanju monarhistično-teroristične družbe v smolen-ski guberniji so oblasti našle več ponarejenih potnih listov, ki so jih izdelale finske špijo-nnžne družbe, finski denar, zlate carske novce in različno orožje.
ZATIRANJE RAZBOJNIŠTVA V RUSIJI, v Moskva, 6. jul. (Izv.) V Artemovsku je bilo pet vodij razbojniške družbe »črna maska« obsojenih na smrt in 10 na daljšo ječo.
Išče se kandidat za Ljubljano.
Samostojni demokralje hočejo napraviti veliko potezo proti kandidaturi dr. Korošca v Ljubljani. Iščejo kandidata za Ljubljano, ki bi vlekel tudi med »klerikalci«. Ta kandidat bi naj veljal za naše ljudi, za radikale in Davido-vičeve demokrate. Za svoje demokrate pa bodo postavili seveda čistega samostojnega demokrata. Gospodje, ki stojijo nam blizu, so odklonili to »častno« ponudbo. Sedaj se išče, kakor čujemo, primeren kandidat iz vrst Da-vidovičevih demokratov in radikalov. Demokratska politika je bila pač vedno »umetna«, nikdar prirodna, narodna, slovenska, zato pa je tudi vedno brezuspešnejša.
Proti napadom D.'.
Izvemo iz krogov našega strankinega vodstva, da je vodstvo tudi pri predpripravah za kandidatne liste imelo stike z nekaterimi slovenskimi strankami in da torej napadi N. D. tudi od te strani ne držijo. Za koga se torej jezi N. D.? Pričakujemo odkrit odgovor!
Proti klerikalnemu zmaUi.
»Pravi napredni blok«, ki ga ustvarja N. D. se že poslužuje »naprednih« metod. Trdi namreč, da si bodo »pravi uapredui blok« ustanovile one skupine, ki se nikdar niso zatekale k škofovi prepovedi, da so se rešile neljubih kandidatov. Ako N. D. misli, da se je naša stranka kedaj zatekala k škofu, da bi se rešila neljubih kandidatov, potem lahko v imenu stranke izjavimo, da je to čisto navadna laž in sicer dvojna: 1. stranka se ni tozadevno zatekala nikdar k škofu in 2. kandidati, ki se jim je prepovedalo kandidirati v drugih strankah, bi nam iz agitatorično-političnih razlogov bili celo zelo ljubi. Sicer pa lahko »prave naprednjake« potolažimo z dejstvom, ki jim je gotovo še znano, da so škofje prepovedali tudi kandidature duhovnikov, ld so odlični naši pristaši. Torej smo socii dolorum! Kar škofje storijo, ukrenejo iz cerkvenopolitičnih ozirov in to je brezdvomno njihovo pravo, naj zadenejo potem posledice »klerikalce« ali »na-prednjake». N. D. pa opozarja, da delo naska-kovanja proti klerikalnemu zmaju opravljajo že oni, ki po njegovem mnenju niso »pravi naprednjaki».
Za katerim grmom tiči zalec?
»Narodni Dnevnik« je očividno hud, zelo hud na SLS. Sicer je imel ob vsaki priliki pripravljen postranski udarec za nas, toda tokrat udarja s polnimi udarci na nas. Povod jeze pa je, da se pri postavljanju kandidatov nismo ozirali na »skupine, ki niso čisto njenega (sc. našega) strankarskega mišljenja« in ker vsled tega v naši »parlamentarni delegaciji« ne bo očuvan značaj vseslovenske stranke, iz pisave »Narodnega Dnevnika« razvidimo, da po njegovem mišljenju samo SDS ni »čisto našega strankarskega mišljenja«, čeprav bi sicer po navadni logiki — višja logika je samo N. D. podarjena — tudi SDS spadala k »značaju vseslovenske stranke«. Potemtakem smo prezrli SKS, NRS, DS in vse socialistične stranke. Ne vemo, ali govori N. D. v imenu vseh teh strank ali samo v imenu nekaterih. Prosimo ga vljudno, naj v tem »oziru izpregovori jasno besedo in imenoma našteje stranke, za katere tako bojevito lomi kopje. Jeza pa je nekaj negativnega, in zato N. D. ne ostane samo pri jezi, ampak hoče biti konstruktiven ter predlaga, da »sedaj po razbitju esdeesarskega naprednega bloka« naj ustanovijo »pravi na-prednjaki« napredni blok. Ali se nekomu cede sline po mandatu, ki bi mu ga naj še priborili »pravi naprednjaki« in katerega ni mogel dobiti od nas, ali pa je vsa pisarija le izliv stvarno neutemljene jeze, to bodo pokazali že dogodki prihodnjih dni. Kar je slovenskega v Ljubljani in izven Ljubljane, »slovenski blok« torej, bo volil s stranko slovenskega ljudstva, kar pa je bolj »napredno« kot slovensko (kajti da so druge slovenske stranke 1 naprednejše od nas, si tudi N. D. ne bo upal trditi), bo volilo V dveh blokih, v »pravem« in »nepravem« naprednem bloku. Toda tudi SKS je že izkočila, kakor vidimo iz poročil in vložila svojo listo. Ali se bo tudi N. D. na njo jezil? Vabimo N. D., naj pusti svojo otročjo jezico in naj bo zopet dober z nami! Ustvarimo medsebojno »prijateljski blok«!
Pucelj je doigral.
Radičevci v Sloveniji so popolnoma podlegli zagrebški komandi. Kandidatov za bodoče volitve niso več postavili slovenski kmetje, ampak jih je določil Radič. Na Štajerskem je Radič sam postavil sebe za nosilca liste in in na najsigurnejšem mestu bivšega socialista, avtonomista, republikanca, samostojnega kmeta in sedaj radičevca Albiua Prepeluha. Prepeluli kandidira zato, da bo kot poslanec imel prvo besedo med slovenskimi radičevci. Njega je določil g. Radič za svojega komisarja nad slovenskimi kmetijci. Pucelj je svojo vodilno vlogo doigral in zaigral vso samostojnost svoje stranke. Politično delovanje g. Prepeluha je prav dobro znano v nekdanji socialistični stranki. Prav store samostojni kmetje, če malo povprašajo o tem možu, predno oddajo svoje krogljice zanj! -—-"—> —- —
Morda še ne veš, da je še čas, ako kupiš do
8. julija 1927
srečko Državne razredne loterije in sicer Vi za Din 100'—, V2 za Din 50'— ali V* za Din 25'— ter da v najsrečnejšem slučaju lahko
dobiš Din 4,200.000'—
v edinem domačem denarnem zavodu in največjem prodajalcu srečk
pri Zadružni gospodarski banki d. d.
Miklošičeva cesta št 10 V Ljllbljani Telefon 2057,2470 in 2979
kjer si jih lahko tudi telefonično rezerviraš. Ne odrivaj od sebe sreče, ki te ravno sedaj išče!
Besnenje Jutra' proti
železničarjem.
SDS je nevoščljiva železničarjem, ker je poslanec Žebot dosegel, da se vsaj deloma popravijo krivice, ki so jim zgodile. SDS bi hotela, da bi železničarji vsaj še do 11. sept. popravijo krivice, ki so se jim zgodile. SDS bi glo nadaljevati svojo hujskarijo in s svojimi lažmi loviti železničarske glasove.
Ker je sedaj poslanec Zebot dosegel vsaj delno povrnitev prostih voznih kart za družinske člane, se »Jutro« enostavno zlaže, da je ta intervencija imela za posledico nadaljno redukcijo, češ, da je deputaciji železničarjev pomočnik ministra obljubil večje ugodnosti. Nasproti temu ugotovimo, da pred intervencijo poslanca Zebota, železničarji ničesar niso dobili in kar so dobili, so dobili vsled posredovanja poslanca Žebota.
Na hujskarijo SDS ponovno povdarjamo, da je redukcij železničarjev v Sloveniji v največji meri kriv bivši ravnatelj dr. Borko, ki ga je imenoval dr. Žerjav. Dr. Borko je na konfcronci direktorjev redukcije v Sloveniji z največjo vnemo zagovarjal.
Ponovno ugotavljamo, da se je v finančnem odboru boril za pravice slovenskih železničarjev samo poslanec Smodej in da mu pri tem neben poslanec SDS ni hotel pomagati. Ugotavljamo, da SDS za železničarje sploh ni ničcar drugega naredila, kot da jih jo po svojih eksponentih med višjim uradništvom šikanirala, kadar pa je bila na vladi, kruto preganjala.
Vsi železničarji, ki bero jutrovske hujskanje, nai se spomnijo na divjanie SDS pri zadnjih volitvah v narodno skupščino in na neštevilne protizakonite nasilne prestave najboljših železniških uslužbencev in uradnikov, pa bodo mirno sodili sedanje vpitje »Jutra« in njegovih agitatorjev.
SDS bi hotela tudi danes*v Sloveniji režim, ki bi s pasjim bičem gnal železničarje k njenim vol5,""m skrinjicam. Zato SDS ni prav, če se krivice popravljajo, zato vnije »Jutro« proti posredovanjem naših poslancev in njihovim uspehom.
Proti novim fažem Jutra'
Te dni smo že prav v vsaki številki našega lisla imeli priložnost ugotoviti vrsto laži, ki so izšle v »Jutru«. Kakor izgleda bomo imeli sedaj vsak dan priložnost opravljati to hvaležno delo. Laž je namreč pri SDS postala tako vsakdanja hrana, da se je niti ne sramuje, niti je ne zavrača. Laž je menda tako bistvena njena lastnost kakor besedolomstvo ter bančne in druge korupcijsko-partizanske afere. Laž naj bo torej najtipičnejša označba SDS. Po laži naj somišljeniki SDS spoznajo, kam naj 11. septembra volijo.
»Jutro« laže o okrajnih cestnih odborih. Ti odbori so se pravilno sestavih potem, ko so bili odstavljeni nepravilno in protizakonito imenovani samostojneži.
»Jutro« laže, da SLS ni še nikoli imenovala «naprednega» uradnika. Vprašamo le s par značilnimi zgledi. Ali je dr. Vodopivec pristaš SLS. Ali je finančni delegat dr. Ivan Rupnik pristaš SLS? Al, je zdravstveni konzu-lent mariborske oblasti dr. Drnovšek pristaš SLS? In ali je SDS sploh kdaj na tako odločilna in najvišja mesta, ko jo imela vso oblast kot v tem slučaju SLS, imenovala kakega pristaša SLS? Ali se ne sliši to vprašanje naravnost smešno? Ali ni samo ta smešnost značilna za objektivnost in širokogrudnost SLS in partizansko omejenost SDS?
Demokratarski kliki naše vabilo ne velja.
Dr. Korošec je v svojem govoru apeliral tudi na uvidevne in dobromisleče pristaše drugih strank v Sloveniji, naj voh jo 11. sept. SLS kot najmočnejšo slovensko stranko, ki bo imela moč in priložnost, da v bodoči skupščini vspešno zastopa zahteve in težuje vseh Slovencev.
Za esdeesarsko družbo ta apel a priori ne velja. Kajti če je kje kaka družba neuvidevnih ljudi ,so to prav gotovo SDS in če komu vsa slovenska javnost splošno odreka lastnost dobrega, poštenega mišljenja, jo odre-
predvsem SDS. Zato naj SDS pusti dr. Ko-roščev apel pri miru. Za njene pristaše ni bil namenjen.
Železničarski protestni shodi in strankarstvo.
Maribor, 6. julija 1927.
Vedno bolj se kaže, da so demokrati in socialisti, ki so se znašli zadnji čas v skupni napredni fronti, sklenili železničarje do konca politično izrabiti zdajle tik pred volitvami, pa četudi na raznih političnih shodih protestirajo zoper to, česar sploh ni.
Tak protestni shod je bil tudi pretekli torek zvečer. Na shodu je bilo več politike kot pa stvarnega razpravljanja in marsikateri železničar je šel nevoljen domov, ko je videl, da gre socialistom le za trenutno strankarska moč, ne pa za odpomoč pred krivicami, ki so železničarje zadele. Zato je bilo treba najU nov predmet, ki bi naj kot senzacija učinkovaL Ta predmet je iztaknil in predložil železničarjem urednik Eržen, ki je glasom »Jutra« trdil, da se je železniški proračun zaradi tega moral reducirati, da se je črnogorskim princem dala odškodnina. Zadeva te odškodnine je redno v debati na SDS in socijalističnih sestankih, kjer jo razni nestvarni govorniki izrabljajo, ko ljudstvo o stvari ni poučeno.
Shod železničarjev, tako smo informirani, se je vršil zaradi tega, ker so demokrati in so-cijalisti izvedeli, da je poslanec F. Žebot v Belgradu, kjer intervenira v zadevah železničarjev. Da bi se vpliv njegove intervencije zakril, da bi njegove uspene — pripisovali lahko sebi in svojim protestnim shodom, so sklicali ponovni protestni shod, dasi je bil tekom nekaj dni to že tretji. Železničarji pa so prepričani, da takile shodi le škodujejo njihovi skupni stvari, posebno še, ako se na shodih ne govori stvarno, pač pa uganja demagogija in se želez-ničarsko vprašanje napravlja kot socijalistično-strankarsko vprašanje. Trezno misleči železničarji uvidevajo, da se v marsikaterem slučaju njihove upravičene zahteve ne vpoštevajo, ket so jih socijalisti brez vsake potrebe rdeče pobarvali kot svojo strankarsko zadevo. Tako ni čuda, da se pri intervencijah za železničarje potem dobi odgovor. »Za socijaliste in komu. niste se potegujete?« In dokler bodo železničarji svoje strogo stanovske zadeve pustili preparirati socijalistom-politikom, toliko časa bodo vsi drugi, ki se zgolj s stvarnega stališča potegujejo zanje, imeli težko stališče. Čim prej pa bodo železničarji zavrgli socijalistično kura-telo, ki jim le škoduje, tem prej bodo našli zaupanje in razumevanje povsod.
Najslabšega zagovornika pa so železničarji dobili v »Jutru« in v SDS. Kdor še ne ve, naj ve v bodoče, da zaščita »Jutra« ni zaščita, ampak je le novo razburjanje železničarjev in neresno reševanje stanovskih zadev na političnem polju.
Ker pa zadnji čas igra veliko vlogo pri socijalističnih sestankih ravno »Slovenec«, ki ga kažejo govorniki zborovalcev, priporočamo, da naj skličejo zopet shod in naj pokažejo včerajšnjo številko »Slovenca« pa prebero poročile o intervencijah poslanca Zebota. Ker pa tega socijalisti ne bodo storili, zato bodo pa storili naši zaupniki, da bodo železničarji izvedeli, kaj je resnica in ne bodo nasedali demagogiji socialistov in demokratov.
S^odi SjCS
Sv. Lenart pri Veliki nedelji. V nedeljo, 10. julija, po rani službi božji volivni shed, na katerem govori narodni poslanec Andrej B e d j a n i c.
Zborovanje SLS pri Sv. Lenartu v SIot. goricah. Pri Sv. Lenartu v Šlov. goricah bo v nedeljo, 10. julija, po rani sv. maši v Amuševi dvorani volivno zborovanje SLS. Govori kandidat Franjo Zebot in drugi. Vabimo vse pristaše v leuarški župniji k obilni udeležbi. Isti dan po poznem opravilu bo istotam zbor zaupnikov za vse župnije celega okraja. Prosimo krajevne organizacije SLS, naj pošljejo iz vsake župnije po 2 zaupnika.
V Gočovi pri Sv. Lenartu bo shod kandidata Franjo Zebota v nedeljo, 17. julija, popoldne ob 3. uri. Zborovališče določi krajevna organizacija SLS. Vabimo domačine in somišljenike iz Biša, Senarske, Selc in Črmlen-šaka.
6Ufui 4.____>«LOVE«EC<, dne 1, jitlija 109?.
Kaj se godi doma
35 letni jubilej zaslužnega župnika.
V ftont J ur ju ob Taboru župnlkuje že 36 let zaslužni g. župnik in svetnih Franc Zdolšek.
L. 1900. ga je izvolil okrajni zastop ha Vran-zaslužni g. župnik in svetnik Franc Zdolšek. bo okrajnega načelnika, so bili vsi mostovi v okraju leseni ter v skrajno slabem stanju. Ker je po-uial zakon, ki je dovoljeval po vremenskih silah poškodovane objekte podpirati z gotovimi deželnimi in državnimi podporami, je začel delati z vsemi močmi, da se zgradi pri Letušu od Savinje odneSeni most na novo in to iz betona. In res je fce leta 1904 zgradila tvrdka Kiipers iz Gradca pod Zdolšakovim nadzorstvom nov betonski most. Ker je bil takrat državni poslanec vitez Berks, se je g. načelnik večkrat obrnil nanj in dosegel za okraj lepe podpore. — V Parižljah, občina Rra-slovče, je bil na novi cesti, ki pelje na Polzelo, Ee ves trhel, lesen most. Ril je mnogo predolg, ke>r je prišla Savinja pozneje v drugo strugo. Tudi most je nadomestil g. svetnik z novim betom-
Slovensko učiteljstvo, ki j« sedaj do malega vse — razen redkih zagrizenih pristašev 8DS — organizirano v UJU, poverjeništvu za Ljubljano, zboruje te dni, od 5. do 7. t. m. v Kranju. Zborovanja se udeležilo preko 100 delegatov in približno toliko tudi članov brez glasovalne pravice. Zborovanje UJU v Kranju je dokazalo, enako kakor lanskoletno zborovanje v Celju, da se je slovensko učiteljstvo končno vendar enkrat osvobodilo v svoji organizaciji vsaj zadušnih vplivov sain. demokratske stranke, o kateri vemo, da ni dolgo, kar se je še postavljala, da je večina učiteljstva v njenem taboru. Lansko leto so najožji privrženci SDS izstopili iz UJU ter ustanovili neko društvo »Edinost«, ki je pa povsem brez pomena, ker združuje v svojih vrstah le nezaiaten odstotek slovenskega učiteljstva. Na letošnjem zborovanji: v Kranju se je slovensko učiteljstvo mnogo bavilo z zgradnjo lastnega, kulturnega programa ter s problemom zbližanja šole in učiteljstva z narodom, zlasti s kmetskim prebivalstvom. Ta naloga, ki si jo je učiteljstvo nadelo, je gotovo vredna vso pažnje ter odobravanja; kako bo učiteljstvo ta problem rešilo, je seveda negotovo, hvalevredno pa je, da se je začelo tega izredno važnega problema vsaj zavedati,
Zborovanje učiteljstva v Kranju se je pri-fel< najprej z otvoritvijo razstave deških in dekliških ročnih del v gimnazijskem poslopju. Na Širši in ožji seji sosveta UJU so se nalo razpravljala razna finančna vprašanja, zlasti pa vpr»ša! nje napake v prejšnjih letih. Daljšo debato je povzročila tudi točka dnevnega reda, ki govori o stališču učiteljstva do raznih gospodarskih naprav, ki nosijo po krivici naslov »učiteljski«.
V torek je bilo na dnevnem redu zborovanje delegatov.
Zborovanje je otvoril pokrajinski poverjenik UJU g. Andrej 6 k u 1 j, ki je uvodoma pozdravil razne zastopnike učiteljskih organizacij, nato pa
Na seji glavnega upravnega odbora bratovskih skladnic v Ljubljani je izjavil ravnatelj TPD g. Skubic, da mu je minister za gozdove in rudnike v Belgradu dal zagotovilo, da stopi s 1. avgustom v veljavo popravljeni pravilnik za bratovske sklad-nice. Ako se smemo na to izjavo zanesti, dobe nato tudi kronski starovpokojenci povečano pokojnino, kar jim iz srca želimo, ker žive v skrajni bedi. jih je pa samo v Trbovljah nad 800.
Težja je finančna stran pokojninskega sklada. Ker se je ob lanskih redukcijah vpokojilo še več, za lažja dela Zmožnih ljudi, ki bi drugače še radi opravljali svoj posel, je prišla blagajna v težkoče, ker ima vsak mesec občutno zgubo. Trboveljska blagajna izkazuje n. pr. v aprilu 92.000 dinarjev, v maju še celo več, ker se je vpokojilo zopet nekaj rudarjev. Da se temu odpomore, se
V Poljanah nad Škofjo Loko so se jeli pojavljati značilni požari, napovedani z grozilnimi pismi, slično kot lansko leto po drugih krajih Slovenije. Pred dobrim mesecem je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Ingliča v Srednji vasi. Predzadnjo nedeljo zvečer pa je zopet pogorel do tal hlev In skedenj pri Petelinu, Ingličevem sosedu. K sreči sta bila oba zavarovana. Oba požara sta bila napovedana z grozilnimi pismi, ki 80 jih prej našli v bližini, tn sicer se požigalec podpisuje »Musolini« ali pa »fašist«. Ljudje sodijo, da je bil ogenj zaneten od Iste roke, ki je že lansko leto zažgala hišo tn hlev pri »Mežnarju« pri Sv. Križu. Na praznik »v. Petra in Pavla, oziroma prejšnji dan so pa zopet našli grozilna pisma na mostu blizu VolČe pri Poljanah. Tu se zopet grozi b požigom okoliškim vasem VolČl, Jazbinam, Brdom itd. Prebivalce Iz Poljan grozilno piemo opozarja, naj ne hodijo gasit, ker bo v tem slu-fetju gorelo tudi v Poljanah. Med ljudstvom se govori, da Je bilo več posestnikom še posebej zagroženo, da jim bo pogorelo. Pisec grozilnih pi-šeiu govori v Imenu večje družbe ter se hvali, da fe eela banda oborožena in da naj jo vflled tega ne
skim in krajšim. Zatem se je lotil g. načelnik grad-be velikega mosta preko Savinje, ki veže občini Polzela-Braslovče. In že leta 1909. se je začel graditi ta most. Treba je bilo pritisniti marsikatero kijuso na višjih mestih, predno se je zbral denar, ki se je rabil za zgradbo te velevažne prometne zveze.
Ravnokar našteta dela g. načelnika nikakor niso vsa, katera je izvršil v območju okrajnega zastopa Vransko, že ta dokazujejo, da je bil v službi predstojnika okrajnega zastopa na mestu in se je predvsem zahvaliti njegovi neumorni delavnosti, da je obmejni zastop Vransko glede cest in mostov eden izmed prvih.
K 35 letnemu jubileju želi tudi »Slovenec« zaslužnemu jubilantu, da bi deloval pri zdravju v dobrobit našega slovenskega naroda do skrajnih mej človeškega življenja. Živel mož dolgega in sadov polnega dela!
je v daljšem govoru očrtal velik pomen nove smeri v učiteljskih organizacijah. Poudarjal je, da je nova smer v učiteljski organizaciji pripomogla 1; temu, da so se pridružile UJU tudi one učiteljske vrste, ki so stale tri desetletja izven organizacije. Nova smer v učiteljski organizaciji pomeni hkrati tudi konec žalostnemu poglavju političnega protežiranja na eni strani in političnih perseku-cij na drugi strani v učiteljskih vrstah. To je povzročilo hlapčevstvo in malodušje pri učiteljskem stanu, v učiteljskih vrsiah pa mnogo gor-}a. 0 škodi, ki je bila s tem povzročena šoli, narodu in državi, naj premišlja tisti, ki jo je zakrivil. časi, ko je bil politični protekcionizem sistem, so za nami.
Nova smer v UJU je pripomogla učiteljskemu stanu do večjega ugleda, v organizaciji sami pa je nastopila doba jasnih računov in reda.
Nato so sledili razni referati. Tako je predaval g. Jože Pahor o podrobnem delovnem programu učiteljstva, g. Alojzij Hreščak o gospodarskem programu učiteljstva, g. Jože Ribičič pa o učiteljskem tisku.
Iz tajnikega poročila, ki ga je podal popoldne g. K o b a 1, je razvidno, da šteje organizacija v Sloveniji sedaj 2717 članov in da je od lanskega leta harastla za 202 člana.
Sledile so še druge točke dnevnega reda, kakor blagajniško poročilo, poročila odsekov, nadzorstveno poročilo in sprememba pravil UJU.
Kljub temu, da so kranjski esdeesarji izvajali napram zborovalcem oster bojkot ter jih na vse mogoče načine šikanirali, vendar sta prva dnerva kongresa lepo uspela, enako tudi koncert, ki se je vršil snoči ob 9 v dvorani kranjskega »Narodnega doma«.
Danes je zadnji dan kongresa. Na današnjem dnevnem redu kongresa je splošno zborovanje učiteljstva.
bo bojda izvršila generalna zdravniška preiskava
Ypokojencev, ki so bili po zloglasnem Zerjavovem pravilniku vpokojeni. Kako bo izpadla ta teleena preiskava, seveda ne moremo reči, pač pa se bo oziralo v polni meri na one, ki so navezani samo na pokojnino, da jo ohranijo ali pa dobe zopet delo pri rudniku.
Novi pravilnik govori med drugimi točkami, da se bo zvišala polna službena doba od 30 na 35, starost delavca-zavarovanca pa na 60. Starovpokojenci pridejo v V. kategorijo (mlajši delavci, dninarji in starejše delavke) ter bodo tako prejemali za polna službena leta 400 Din mesečno. Kako govori pravilnik za paznike, poduradnike starovpo-kojemce, ki so bili zavarovani s polnimi prejemki in so vplačevali temu zavarovanju sorazmerne prispevke, nam ni še znano.
zasledujejo. Toliko pa je požigalec obziren, da v pismih omenja, da človeških žrtev noče in menda vsi od tega požare vnaprej naznanja
Prebivalstva se je polastila prava panika. Ljudje so zdaj v največjem delu, a ponoči se boje zatisniti oči. Gre očividno za neko dobro organizirano požigalsko tolpo, ki mora v bližini Poljan imeti svojega zaupnika, morda jih je še celo več. Začetkoma so dolžili nekega berača, ki se je čudno obnašal, in so ga menda vedno videli v bližini pogorišč. V zadnjem času pa so se pojavile tudi druge domneve in ljudski sumi pač išče po-žigake med ljudmi, o katerih se misli, da bi mogli imeti orožje in ki nimajo nobenega pravega opravila, a vendar živijo lakorekoč od neznanih dohodkov, in krog takih sumljivcev postaja vedno ožji, vendar je pa cela stvar še vedno tako zagonetna, da ji ne morejo priti do dna. Splošno se sodi, da so požlgalci od nekod, oziroma od nekoga plačani, ker bi si drugače brez dvoma ne upali postopati tako drzno. Šlo se je za domnevo, da so baje hoteli s požigi uničiti neko znano zavarovalnico. Sedaj pa mnogi ljudje tudi mislijo, da so požigalci plačani iz neznanega vira. morda iz kro-
gov, o katerih se radi bližine meje ne mote govoriti. Vsekakor postaja stvar vedno bolj zagonetna in domače orožništvo, ki se mu sicer mora izreči priznanje za ves trud, nujno potrebuje pomoči specialno izvežbanlh detektivov In kriminalnih agentov, ket se drugače problem ne bo dal reži ti. Na to si dovoljujemo opozoriti vse kompe-tentne faktorje, odgovorne za javno varnost, predvsem okrajno glavarstvo v Kranju in veliko županstvo v LJubljani Ljudstvo je čisto zbegano ter pričakuje hitre pomoči. Gotovi ukrepi za pomir-
jenje so nujno potrebni.
* * •
V zvezi s to zadevo smo zvedeli od druge strani, da so se že izvršile neke aretacije, vendar se pa še ne more reči nič gotovega, dokler ni izvršena natančnejša preiskava. V našem uredništvu smo imeli na vpogled z okorno roko pisano grozilno pismo sledeče vsebine:
»Organzirana družba Mussolini naznanja, da bo gorelo dalje: Malenski vrh in Jazbene, Lovsko brdo, Dolenja in Gorenja brda kakor tudi posamezne hiše; takoj se pripravite, da ne bo prepozno. Gorelo bo s strašansko silo z bencinom polito, vas za vasjo bo gorela, pripravite se — Mussolini Italijansko —.
V6e delo bo zastonj, 34 nas je, dobiti nas je nemogoče, ker smo. dobro organizirani, imamo najmodernejše orožje in bombe saniovžigalnice. Mussolini strah in trepet PoljanBke doline. — Organizirana Družba Mussolini.«
Iz bombastičnega sloga tega pisma bi se dalo sklepati, da se tu najbrž gre za kriminalne tipe, pokvarjene vsled nezdravih eocijalnlh razmer medvojne in povojne dobe. Vsekakor prosimo vse pristojne faktorje, ki jim je dolžnost, skrbeti za javno varnost, da se za zadevo zanimajo in natančnejše preiščejo, kajti velikansko razburjenje med ljudstvom se bo poleglo šele, ko se tej pokvarjeni tolpi pride na sled in se jo spravi na varno.
k Velikovški okraj, pošebej grebinjska okolica, je obhajal koncem junija lepe slav-nosti. Grebinjsld klošter in Krčanje so se spominjali pri materinskih dnevih važnosti dandanes tako potrebne, prave krščanske vzgoje. Krčanjski g. župnik J. Drdlik pa je obhajal 30 letnico svojeg župnikovanja. — Pri Goleju na Krčanjah in pri Kozarnšku v Grebinju sta bila shoda Slovenskega političnega društva zelo dobro obiskana. Slavnostni govornik g. župnik Poljanec je imel srečne dneve in je bil kljub velikemu trudu prav zadovoljen.
k Zveza planinskih društev v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev opozarja turiste, ako gredo na ture v obmejno pogorje, da naj ne hodijo brez potnih listov po italijanskem pogorju, ker se je dogodilo, da so italijanske obmejne straže turiste, ki so prekoračili mejo, aretirale in jim povzročile občutno škodo. Zveza je sicer storila na merodajnih mestih primerne korake, vendar do danes nima ugodne rešitve
•k Rogaška Slatina. Gospod M. Pejčino-vič, zobozdravnik iz Belgrada, je dospel v Rogaško Slatino, kjer otvori zobni atelje. Or-diniral bo skozi celo dobo kopališke sezone.
•k Časnikarska loterija. Prosimo gg. upravitelje šol, učitelje in učiteljice, ki so sprejeli razprodajo srečk časnikarske dobrodelne loterije, da nam obračune za prejete srečke dostavijo najkasneje do 10. julija. — Uprava časnikarske loterije.
k Otvoritev brezalkoholne gostilne. V nedeljo dne 10. t. m. otvori v Ložu Neža Rožanc v lično urejenih prostorih brezalkoholno gostilno, kjer bodo gostom na razpolago gorka in mrzla jedila ter raznovrstne brezalkoholne pijače. Točila bo tudi naraven brezalkoholni sadjevec lastnega pridelka, ki ga je nalašč za to priliko rezervirala. — Razveseljivo je dejstvo, da število brezalkoholnih gostiln v zadnjem času zelo narašča, kar je dokaz, da se treznostni pokret kljub velikim oviram vztrajno širi in pridobiva trdnih tal med našim ljudstvom.
k Gad ga je pičil. Dne 4. julija zjutraj je šel 18 letni posestnikov sin Drolc Gregor iz Špitaliča pri Motniku kosil seno, in sicer bosonog. Komaj je dobro pričel, je začutil bolečino na nogi in opazil gada, ki ga je ugriznil v nogo. Mladenič je takoj popustil delo in se odpravil k zdravniku na Vransko, kateri mu je nudil takojšnjo pomoč, vendar pa mu je noga tako zatekla in se mu razbolela, da ni mogel iti več nazaj peš, ampak se je moral peljati. Upati je, da ne bo imelo slabih posledic.
k Lov krajevne občine Oslica se bo oddal v zakup potom javne dražbe, katera se vrši v soboto, dne 13. avgusta 1927, ob 10. uri v prostorih okrajne podružnice v Škofji Loki. Lov se bo oddal v zakup za dobo 4 let in 7 mesecev, to je od 1. septembra 1927 do 31. marca 1925. Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled na okrajni podružnici v Škofji Loki.
k "»Pridna in zanesljiva«. Pod to šifro je vložila neka prosilka 1. junija t 1. na našo upravo prošnjo za službo z originalnimi spričevali. Vljudno prosi dotično firmo, da jih vrne na upravo ali na naslov, naveden I v kuverti.
k Pri trdovratnem zaprtiu, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdrnženostl, tesuobnosti, splošnem Slabo-Do-
8tev. 149.
, Romanje na Sv. Višarje.
• To romanje bo 14. in 15. avgusta 1927. Priredi ga Slovenska krščanska ženska zveaa za svoje članice. Vabljeni so pa seveda tudi družinski člani udeleženk (starši, možje, bratje, otroci). Kar se tiče stroškov, je treba ločiti stroške za potovanje po jugoslovanskem ozemlju in stroške za potovanje po Italijanskem ozemlju. Po jugoslovanskem ozemlju velja polovična vožnja, in sicer le na progi Ljubljana—Planica. Mogoče je. da se bo polovična vožnja dobila tudi iz drugih postaj, kai bo že pravočasno objavljeno. Polovična vožnja ia Ljubljane do drž. meje in nazaj stane Din 34. Za vožnjo po italijanskem ozemlju in za italijanski potni vizum je treba plačati ob prijavi Din 40 Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Ob prijavi mora vsaka oseba, ki se hoče romanja udeležiti, navesti svoje ime in priimek, stan, rojstno leto tn stanovanje. Prijave se sprejemajo do 31. julija 1927.
K nesreči na Triglavskem
pogor u.
G. DERŽAJ SE NI UBIL.
Slovensko planinsko društvo nam sporoča, da telefonično poročilo z Jesenic ne odgovarja resnici. G. učitelj Edvard Deržaj se ni ubil, ampak je le težko ranjen. Rešilna ekspedicija je iskala ponesrečenca pod severno steno od 8. ure zvečer do 9. ure dopoldne. Našla ga je šele ob 9 uri. G. Deržaj je dobil težke poškodbe. Prenesli so ga v Aljažev dom v Vratih, kjer ga je obvezal g. dr. Šlajmer. Okrog 12. ure so ga prepeljali v Mojstrano, odkoder so ga prepeljali ob 2. uri z vlakom v Ljubljano. G. Deržaj ima tri rane na glavi, od katerih je ena zelo težka. Zdravf se v Lebnišču.
»Kako se naučim fotografirati«
je pravkar izšla v drugi, popravljeni izdaji. Dobi se v vsaki knjigarni. Cena Din 10.—
čutju in utrujenosti pospeši naravna >Franz-Josef«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznenje črev. Najodličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih
Odlikovanja za zasluge na koroški fronti. V 40. pešpolku »Triglavskem« v Ljubljani leže odlikovanja (medalje) in povelja (diplome) za sledeče osebe, ki so bile odlikovane od Njegovega Veličanstva kralja F. A br. 8376. od 11 aprila 1920 za zasluge na koroški fronti: I. Iz bivšega slovenskega planinskega polka: korporali: Zupan Anton, Zajec Ivan in Brinskele Ivan; vojaki: Levičnik Štefan, Kovač Leopold in Kotnik Andrej; nared-niki-vodniki: Kafol Rudolf 1., Kukman Franc, Trošt Rudolf in Dernovšek Jožef; naredniki: Peterman Primož, Bergant Janko, Franko Peter A., Krvina Franc, Vončina Andrej, Trček Franc, Vodopivec Franc, Semolič Albin in Srimšek August; korporali: žužek Vinko F. in Černe l3ožidar; vojaki: Kavčič Andrej, Ožanc Ivan, Kren Martin, Okoru Ivan, Buh Matej, Kužar Ivan ,Ban Alojz, Jazbar Peter, Pavlič Franc, Kavčič Leopold, Oberstar Srečko, Uršič Pavel, Mekše Jožef, Kok Franc, Stegnai Franc, Karolina Albert in Ljubič Mojzije; nared-nikl-vodnikl: Hudales Slavko, Suhač Lojze, Mast-nak Jože, Cunko Franc, Steliarnik Tinko in Kopriva Franc; naredniki: Bošjančič Ivan, Stare Ivan. Bo-šnak Ivan, Sever Hrabroslav in Lambergar Dominik; korporali: Zaje Anton, Ankona Viktor, Potočnik Franc, Homan Anton, Lorenci Pavel, Žagar Gregor, Ogriz Jurij, šušteršič Franc, Funda Josip, in Žagar Hrabroslav; vojaki: Jaklič Franc, Zaje Ivan, Zabukovec Ivan, Požar Vinko, Gole Jože, Kohno Dragotin, šotla Ivan, Pere Martin, ZakraJ-šek Jožef, Konda Leopold I., Stupica Jožef A., Jan-kovič Ivan I., Omcjc Ivan, A., Žagar Ivan F., Ko-privec Karol I., Mihelčič J. Valentin, Bratkovič Jože, Hren Franc, Udovč Franc, Kokošar Jernej, Bajt Ivan, Bavdaž Miha, Toplak Rudolf, Herič Tomaž, Gabrič Miha, Hotko Jože, Pečnik August, Mišmaš Peter, Mahkovec Jože, Mozetič Angel, Jelovčan Franc, Grahor Viktor; narednik Erce Franc I.; vojak Zorman Anton. — II. Iz bivšegn tržaškega pešpolka: Narednik-vodnik Anžlovar Valentin; vojaki: Rade Ivan, Hregant Adolf in Kovačij Rudolf; naredniki- vodniki: Cvelf Ivan in Arko Vladislav; naredniki: Delfabro Viktor, Mahnič Josip, Peršolj Ivan, Ris Jakob in Defar Anton; korporali: Hočevar Angel, Matelič Alojz, Golja Josij), Hladnik Andrej in Horvatin Ljubomir; vojaki: Zabukovec Ciril, Ček Anton, Cetprčič Ivan, Kolenc Josip, Kosmi-na Ivan, Opeka Ivan, Vardaš Alojz, Hribljan Anton, Selinec Andrej, Urbin Josip, Horvat Anion, Cerne Vekoslav, Perčič Vekoslav, Udovičič Ivan. Prdec Josip, Bakša Simon, Jakončič Karol, Krpan August, Valentič Ivan, Zbogar Mirko, ilrerec Alojz, Poberaj Franc in škerl Alojz; narednik Cerne Slavko: vojaki: Mikuletič Bernard, Matija Brtoh. Juretič Fr„ Keber Andrej in Božanc Josip. — Vse te osebe, oziroma njihovi sorodniki naj sporoče poveljniku 40. pp. Triglavskega« v Ljubljani svoj točni naslov (rojstni kraj ali pristojno občino, okraj, okrožje), da se jim odlikovanja in povelja (diplome) dosta-vijo preko pristojnih policijskih oblasti.
VELIKA IZBIRA
raznega perila, modnih bluz, oblek, kopalnih oblek, nogavic, kravat, vezenin I. t. d., se dobi po priznano nizkih cenah pri tvrdki
IGN. 2ARGI - LJUBLJANA
Sv, Petra cesta.
k Aškerčeva klet, nasproti tehnične srednje šole, se priporoča vsem prijateljem dobre kapljice. Prostori udobno urejeni in prijetno hladni. Mr/la jedila prve vrste na razpolago. Ne bo vam žal, ako se o tem sami prepričate.	476O
* Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske ToDlice) 36 do
Zborovanje UDU v Kranju.
Popravljeni Žerjavov pravilnik za bratovske skiadnfce bo potrjen.
Poisgalci v Poljanski dolini.
Dnevne novice
ichtovo
terpentinovo milo

Peta odlika: Zavitek <uva milo
pred nesnago In da se ne osull. Varni ste pred ponaredbaml, ker sta znak In zavitek zakonito zavarovana.
1.	Terpentln v milu.
2.	Velik in priročen kos.
3.	Prijeten duh.
4.	Slike Iz pravljic za IzrezatL
5.	Milo )e v zavitku.
6.	Svetla barva.
7.	Razkuženje perila.
;>.,-. " ••• ■1 ■■•v.
I' Si#f
38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modem komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon.
KUŠAKOVICA KALODONT najboljša pasta za zobe -Ar Olje za solnčenje »Niggerol« vas obvaruje solnčnih peg, solnčarice in vam naredi polt enakomerno zagorelo, steklenica 8 Din. Nudi drogerija Sanitas, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
d Pozor! Kdor še ni poizkusil Schi-chtovega terpentinovega mila, ne ve, kaj |e dobro.
Ekspozitura »SLOVENČEVE« uprave na l]ubl]. velesejmu
posluje vsak dan dopoldne in popoldne in sprejema naročila na oglase ier naročnino za . lisla »Slovenec« in »Domoljub«
Cjublfana
O Tatvine. Antonu Miheliču iz Hrastja pri Ljubljani je neznan tat ukradel na Miklošičevi ce6ti kolo, znamke »Puchc. — Mariji Ajdiškovi je neki neznanec ukradel v prostorih Delavske zbornice 500 Din vredno srebrno uro. — Ponoči je vdrl v barako Marije Pavčdčeve na Vodnikovem trgu neki poballn in odnesel sadje in sladkarije.
O Tatovi na trgu. Neka starejša ženska ima že več dni razstavljene na trgu prav krasne kljekljane prtiče in čipke. Ker je sama poštena, je bila do včeraj prepričana, da so tudi drugi pošteni. Včeraj dopoldne pa stopi k njej elegantna dama in s teatralno geeto pokaže na najlepše prtiče, ki jih je prodajalka zavila in elegantni dami izročila. Elegantna neznanka se tedaj spomni, da nima drobiža — račun je znašal nekaj preko 2000 Din — in da mora hitro stopiti izmenjati tretji tisočak v bližnjo prodajalno. Tatica je šla pri enih vratih notri, prj drugih pa ven; poštena prodajalka pa ni videla ne denarja in lepih prtt-čev in čipk, kd so izginili z elegantno neznanko.
©Angleško sukno za moške obleke po solidnih cenah pri Fr. Pavlinu, Gradišče 8.
Maribor
Cel/e
& Nesramnost. Neki propalica je čutil potrebo, znesti se nad velikim orlovskim plakatom, ki visi na zelo vidnem kiosku v mestu, na način, ki jasno kaže, iz katere šole je prišel. Počečkal je lepak z ostudnimi izrazi, ki jih ni mogoče ponoviti. Za sv. Jurijem na Lemaičevi vili orlovski plakat. »Nova doba« bo seveda rekla, da so lepak menda Orli sami on<;častili, kakor so Nemci počrnili sv.
! Jurija, čeprav se govori, da se radi tega zagovarja nekdo, ki se rad ponaša z nacionalističnim znakom. Takih nekulturnih in za Celjane sramotilnih dejanj je pač zmoten le kreten, ki živi od »Krvavih kardinalov« in »Opatovih ljubic«)
& Prepeljava. V Gradcu v bolnici je umrla znana Celjanka Welss Marija. Truplo so prepeljali Iz Gradca v Celje. Rajna Je bila znana po svoji dobrotljivosti in radodarnoeti. N. v m. p.l
0 Pisalni stroj je izginil v dneh od 1. julija do 4. julija t. 1. iz tukajšnje trgovske šole. Bil' je tipa Remington št. L. P. 44689. Model 12, kupljen pri tvrdki Franc Bar v Ljubljani In vreden ca 6000 Din.
Žile si je prcrozal. Friderik Presin- i geT Liscah je botel v ponedeljek izvršiti samomor s tem, da si je prerezal z britvijo žile na levi roki in se močno ranil. Napravil je to v duševni zmedenosti. Ze popoldan istega dne je namreč Presinger norel okoli svoje biše v Liscah. V bližini hiše je napravil ogenj in nanj je hotel znosili pohištvo iz svojega stanovanja. Ko so mu domačini to branili, jih je skoro pobil. Presingerja so oddali v bolnico.
-©• Kdo jo našel? Trgovec Josip Spitzer iz Vel. Kikinde se je vozil predvčerajšnjim z avtom iz Rimskih toplic proti Skofji vasi. Med vožnjo je zgubil temnozelerakast ženski spomladanski plašč v vrednosti 2000 Din. Najditelj naj plašč odda policijskemu oddelku | pri celjskem okrajnem glavarstvu.
Jesenice
Smrtna kosa. V sredo, 6. t. m. opoldne je umrl na Jesenicah g. Anion Prežel j, dolgoletni odbornik in predsednik Prvega delavskega kon-zumnega društva na Jesenicah. Bil je silno požrtvo-avlen za prospeh konzumnega društva, kateremu je žrtvoval vse svoje proste ure. Do^ikrat je bil od ranega jutra do pozne noči v konzumu, tu urejal to, drugo zopet tam, bil sedaj v pisarni, sedaj v prodajalni, skratka, bil je neumoren in nadvse požrtvovalen ter je konzumno društvo pod njegovim vodstvom v resnici procvitalo in cvetelo kot malokatero širom Slovenije. Pred leti, predno je vstopil v odbor konzumnega društva, je bil živahen sodelavec pri Jugoslovanski strokovni zvezi ter si tudi na tem polju pridobil zaslug. Pokopala ga je proletarska bolezen — jetika — in sicer v najboljši moški dobi, v starosti 47 let. Pogreb bo v petek popoldne na jeseniško pokopališče. Rajni zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Bil jo dolgoleten naročnik »Slovenca« ter odločen pristaš SLS. Mir in pokoj njegovi duši, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Novo jmesto
Tepei s krvavim izidom. Dne 3. julija t. 1. zvečer so se stepli fantje v Biški vasi pri Mirni peči. Pri tej priliki je zabodel posestnikov sin S. fanta G. z nožem v hrbet ter ga lelesno težko poškodoval. Na lice mesta došlo orožništvo je vposta-vilo zopet mir. S. je bil ovaden državnemu pravd-ništvu v Novem mestu.
Mesečni semenj v Novem mestu. Mesečni semenj v Novem mestu dne 4. julija t. 1. je bil precej dobro obiskan. Pripeljali so mnogo mladih prašičev, ki so jih največ pokupili kmetje iz Suhe Krajine. Cene prašičev niso bile pretirane. Na živinski semenj je bilo prignanih do 300 glav živine, ki pa je ni bilo mnogo prodane, ker ni bilo zunanjih kupcev. Hrvati so pripeljali tudi mlade kozličke na semenj.
Suša grozi. Vročina pritiska in ako Bog ne da kmalu dežja, se bodo pričeli sušili posamezni poljski sadeži. Posebno prstenina in fižol zahteva veliko dežja To je opažati osobito tam, kjer je peščena zemlja. Pšenica pa kljub suši vzorno dozoreva ter so jo po nekaterih njivah že poželi. Obeta se dosti moke.
OBLECITE SE
v peresno-lahke obleke. Blago dobite v poljubni . množini in po najnižjih ccnah pri tvrdki
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA.
Vročino boste prav lahko prenašali.
Trbovlje
Nujna potreba je telefon v občinsko izo-llrnico, kar se je že večiirat povdarjalo, prosilo in bilo tudi obljubljeno. Pred kratkim so prinesli v Izolirnico nekega delavca iz Hrastnika. Ker pa ni telefona na razpolago, se ie mogel zdravnik pokli-oati šele drugi dan dopoldne. Ta slučaj se posebno kritizira po Hrastniku. Vod za telefon je v poslopje že napeljan, treba bi bilo samo aparata. Stik na rudniški telefon je tudi že občini davno dovoljen.
Vtorec jame, katerega je postavila TPD se vidi na vefesejmu. Vzdržba jame, kot opore, stojke itd. je napravljeno kot nalašč za rudarje, da vidijo, kako mora izgledati jama. In v resnici ne najdeš nikjer tako natančno po merilu izdelane Jame. To ie bilo pač nekdaj, danes ne. Rudar, pridi se učiti
Hrastnik.
Ogenj. V pondeljek zjutraj je prišel k svojim staršem nek mlad delavec pijan domov tor legel na posteljo. Ko jo zaspal, mu je padla na posteljo goreča cigareta, ki bi kmalu povzročila večji ogenj. Zgorelo ie več postelj in perilo.
Pretep. V noči med nedeljo in pondeljkom j« bil v koloniji velik prelep med pijanci.
Ponesrečil se je v torek dopoldne v jami rudar Zakošel. Zlomilo mu ie obe nogi.
Mežiška dolina
črna pri Prevaljah. Na predvečer slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda je ugledna družina Mrdavšičeva iz Spodnjega Javorja zakurila kres na čast lema svetnikoma. Bil je to edini kres v naši okolici. Pa bolj imenitno je še to, da je neki gasilec, ki je zagledal ta kres, začel klicati po vasi s trobento na pomoč k požaru Ogenj je bil daleč proč od kakega poslopja in bi se bil moral dotični gasilec bolj natančno prepričati, kaj neki je s tem ognjem, da ne bi po nepotrebnem vznemirjal ljudstvo. Je pač še v njem malo narodne zavesti, da se nI spomnil godu slovanskih bratov, kojim na čast naj bi gorel kres na vsakem našem hribu, zlasti še tukaj na meji. Primerno bi bilo, da bi se bilo to od strani gasilskega načelnika moštvu povedalo; saj so imeli ravno v nedeljo prej gasilske vaje. Upatno, da se to v prihodnje ne bo več dogodilo. Vabimo vas pa, kakor tudi druge organizacije in drštva, da se zato v obilnem številu udeležite proslave sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 10. julija, pri drugi službi božji v cerkvi sv. Ož-bolta. — Dramatični odsek tukajšnjega prosvetnega društva so prav pridno pripravlja na Medvedovo igro »Crnošolec«, ki jo namerava vprizoriti dne 16. in 17. t. m. v društveni dvorani. — Neki voznik jc imel z dovoljenjem g. župnijskega upravitelja v noči od 4. na 5. julija v župnijskem hlevu svoje konje. Gospodinja, kateri je voznik še poprej obljubil napitnino, je imela v tem hlevu shranjene 4 kg koruze za kokoši. Voznik pa je meni nič, tebi nič drugo jutro zgodaj pobasaj koruzo in odšel z vozom in konji neznano kam. brez obljubljene napitnine.
Slovenska krajina
Dvojna nesreča. Starko Klaro Mareša sta zadeli v presledku par dni dve nesreči. Najprej si je po nepriiiki izpahnila nogo. Takoj so nastopile silne bolečine in močno otekanje. Ponesrečenka pa si kljub lemu ni dala miru, marveč se je po štirih plazija z mesta in opravljala lažja hišna dela. Pri tem se je nekoč tako nerodno uprla na roko, da si je zlomila podlehtnico. Sedaj ne more z mesta in ne more premikati niti noge. Prenašati mora hude bolečino.
Občni zbor hranilnice. Prihodnjo nedeljo se vrši redni letni občni zbor »Hranilnice in posojilnice« v Crensovcih. Na dnevnem redu so razen poročil načelslva, nadzorstva in letnega zaključka tudi volitve članov načelstva. Hranilnica v Crensovcih je v krajini najstarejša in največja. Denarni promet v preleklem letu je dosegel 4 milijone dinarjev. Občni zbor obeta biti precej živahen.
Slaba ietev. Zadnje dni so je povsod začela žetev. Rž je večji del že požeta in v par dneh bo požela tudi pšenica. 2etev je zelo žalostna. Kakor so lansko lelo uničile žito poplave in pogosto deževje, tako ga je uničila lotos slana ledenih svetnikov. Ponekod je žetev še mnogo slabša ko lani. Zlasti rž zelo slabo kaže. Mnogi s skrbjo mislijo, kaj bo s prehrano.
Obdarovanje učencev. Ob sklepu šolskega leta na gimnaziji v Murski Soboti je bilo dvanajst najboljših dijakov iz vseh razredov obdarovanih. Obdarovanje je vzbudilo veliko pozornosti in pri ob-darovancih veselja.
Spori
8K Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v četrtek ob 18 važen trening 1. moštva, ld potuje jutri v Split. Potrebna brezpogojna udeležba vseh igralcev! Točnol — Jutri v pelek trening na dva gola z Jadramom ob 18.15. — Načelnik.
HOFF O AMERIKI.
Po povralsu iz Amerike ;e Hoff zopet športni * urednik na Norveškem. Norveška zveza mu po ne dovoli, da bi starlal, češ da je napol profesional, in ker so ameriška zveza noče izjaviti, da je bil v Ameriki čist amater. O Ameriki se Hoff zelo neugodno izraža in trdi, da so vsi ameriški športniki profesionali. Tako na primer so dali Ch. Pao-docku v zalivalo za njegove uspehe na pariški olimpiadi posebno športno igrišče kot častno darilo, na katerem je delal potem svoje rekorde. Oni, ki so merili čas rekordov so bili podkupljeni! Tudi podatki o skoku s palico so potvorjeni. o čemer se je Hoff sam prepričal, ko je po razglasu rezultatov višino sam meril. — Tu misli na Sabin Carra, ki mu je s 14 čevlji = 4.267 m vzel rekord v skoku s palico. Sicer bosta pa na olimpiadi, če bo Hoff pripuščen, lahko dokazala, kdo je boljši. —Amerika hoče imeti vse rekorde zase, pravi Hoff, in ji je vsako sredstvo za to dobrodošlo. V času svojega bivanja v Ameriki je zbral Hoff obsežen material, s katerim hoče svoje senzacionelne trditve dokazati. Na te dokaze čaka z nestrpnortjo ves športni svet.
Sicer smo pa že nekoč pisali, da je tudi v Ameriki živeči Finec Stenroos, znani tekač ni dolgo razdalje, istega mnenja kot Hoff. Meril je maratonsko razdaljo pri Bostonu, ki je nekake oficielna, in je ugotovil, da je prekratka, s Čimei padejo vsi na njej postavljeni rekordi v vodo.
VoisvenSovanfa
Naila se je včeral med 11. in 12. uro manjSa vsota denarja v bližini Tabora in gostilne M ožina. Dobi se pri gospej Kraker v Holzapfeljcvi ulici 7.
© Doznali smo, da agenti nekaterih novih oblačilnic v Ljubljani obiskujejo p. n. občinstvo na domu. Oblačilnca za Slovenijo r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7, ni s temi agenti v nikakih zvezah.
© Smrtna kosa. Včeraj je v Japljevi ulici 5 umrl g. Franc U r b a n č i č, pisarniški ravnatelj v pokoju. Pogreb bo v petek ob pol 6 popoldne. — V splošni bolnici je umrl včeraj g. Mihael J a g e r, jermenar in torbar. Pogreb bo v petek ob pol 6 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Naj v miru počivata! Preostalim naše sožalje!
© Namesto venca na grob umrlemu Josipu Zida.iju dan V Fran Pogačnik, vele-trgovec v Ljubljani nOO Din Podpornemu društvu slepih, zakair se v imenu odbor« kar najprisrčnejše zahvaljuje društveni predsednik.
© Vabijo se maturantinje ljubljanskega učiteljišča iz 1. 1917 na sestanek pod Rožnikom dne 16. julija ob 3. Pridimo vse, da malce obnovimo to, kar je spomina vredno!
© Ob Savi! Vroči solnčni dnevi vabijo dan za dnem večje število Ljubljančanov v hladne savske valove. Glavni sedež in tako-cekoč edino primeren kraj je levi od gostilne pri Kovaču. Tu je Sava nanesla proda, tako da Je morejo v glavni strugi kopati plavalca, v zajedi pa otroci. Vojaška oblast pa je odbrala ravno to zajedo za kopanje konj. Ker voda tu ne odteka, se nesnaga dan za dnem veča. Apeliramo na vojaško oblast, da si izbere drugo mesto nižje od naravnega kopališča v tekoči Savi. Tako bo ustreženo Ljubljančanom in higieni.
© Zažiganje rastlinskih ostankov na prostem. Na podlagi § 26. obč. reda za mesto Ljubljano odreja mestni magistrat, da morajo vsi oni posestniki, najemniki, obrtniki itd., ki nameravajo na ozemlju mestne občine zažigati na prostem rastlinske in druge ostanke ali kuriti na stavbah in v podstrešjih (obrtniki pri izvrševanju svoje obrti), javiti to pred zaži-ganjem mestnem gasilskem uradu. Kdor se ne bi ravnal po tem razglasu, ga bo mestni magistrat kaznoval po § 70. obč. reda z globo do 1000 Din, oziroma z zaporom do 20 dni. Ako bi radi nenaznanjenega zažiganja nastal pomotoma požarni alarm, bo oni, ki ga je z zažiganjem povzročil, moral plačati tudi s tem alarmom (strel, izvoz gasilnih trenov itd.) združene stroške.
10°|0 popusta
v Času velesejma nudi
Gričar & HlejaC
moška in damska konfekcija
□	Dvajsetletnica mature. V torek sto slavili maturanti državne gimnazije v Mariboru 20 letnico mature v družbi profesorjev. Proslave se je udeležilo lepo število tovarišev, vsi pa, ki so bilj zadržani, so se opravičili ter poslali pismene pozdrave. Pred 20 leti so maturi rali na mariborski gimnaziji ti-le gospodje: dr. Boecis Lenart, odvetnik v Gornji Radgoni; dr. Cede Anton, zdravnik v laškem; Dobrave Ferdo, uradnik finančne oblasti v Mariboru; dr. Druškovič Andrej, advokatski kandidat v Mariboru; Gorišek Ivan, železniški uradnik v pokoju v Zagrebu; dr. Ludvik Grobelnik, notar v Ribnici; Hohnjec Franc, župnik v Čadramu; dr. Hoinik Franc, odvetnik v Mariboru; dr. Horvat Anton, primarij v Ormožu; dr. Jurečko Ivan, oblastni zdravstveni referent v Mariboru; Kaffou Adolf, tajnik poštnega ravnateljstva v Ljubljani; dr. Kavčič Joža, načelnik v pravosodnem ministrstvu v Belgradu; dr. Košan Janko, sodni predstojnik v Ormožu; Kovačič Alojz, železniški načelnik v Mariboru; Kranjc Marko, oblastni odbornik v Mariboru; dr. Mode Maks (Adrijan), operni pevec v Pragi; dr. Pirkma-jer Otmar, bivši veliki župan mariborske oblasti; dr. Schmidl Kari, okrajni glavar v p-o koju; Slana Franc, kaplan v Št. Rupertu pri Laškem; Sok Anton, živinozdravnik v Dolnji Lendavi; dr. Steinfelser Franc, primarij v Celju; dr. Šumenjak Vekoslav, sodnik svetnik v Murski Soboti; Tošner Joža, nadzornik pri ministrstvu za agrarno reformo v Belgradu; dr. Trstenjak Alojz, okrajni glavar v Mariboru; Umek Miha, dvorni kaplan v Mariboru; Veranič Anton, župnik, Sv. Rok ob Sotli; dr. Veršič Vekcslav, vicekonzul v Monakovem; dr. Vesenjak Vekoslav, odvetnik v Ptuju; dr. Volavšek Jošiko, zdravnik v Ljubljani; dr. Volčič Ivan, fin. tajnik v Mariboru; dr. Vrabl Niko, ravnatelj moške kaznilnice v Mariboru; dr. Weixl Bruno, zdravnik pri Sv. Trojici v Slov. goricah; Zavodnik Albert, uradnik v kaznilnici v Mariboru in Zivortnik Pavel, profesor v Mariboru.
□	Smrtni slučaji. V Mariboru je umrla Marija Wol ond, vdova po znanem mariborskem steklarju. Rajna je prebivala v Petrovem selu, dosegla starost 68 let in pokopana danes v četrtek ob polpetih popoldne. — Umrl je nadalje trgovski pomočnik Hubert Vernik, star komaj 7 let. Pogreb bo danes ob pol-šestih. — Jetika je pretrgala nit življenja 27 letnj Ljubici Lešnik, ki je bila uslužbena v usnjarni Freund. Pogreb se bo vršil v petek ob treh pcpoldne.
□	štiri volo je našel. V torek je prignal po cesti proti mostu gonjač Franc Rozen-berger štiri vole ter jdh kar oddal službujočemu stražniku, rekoč, da jih je našel na cesti blizu Ptuja. Stražnik je vole spravil v hlev v gost lni NendI na Tržaški cesti. Kasneje se je ugotovilo, da so voli last neznanega moža, kd je bil v bližini Št, Janža napaden ter je pobegnil, pusti vši živino na cesti. Voli še sedaj čakajo na lastnika, da jih odžene.
K strelskim tekmam.
Prvak ljubljanskih strelcev, znani lastnik avtotaks g. Pavel Štele, ki tekmuje tudi za naslov strelca-niojstra z g. Vidmarjem iz Kamnika.
Drusa Moskva.
Komunistični južni Kitaj je edina dežela, kjer so vpeljane sovjetske socialne razmere. Vstvarile so se čudne, divje razmere. Nekdanje prepirosto življenje je postavljeno na glavo. »Sun-jai-senov Institut« v Hankou je žarišče novih naukov. Njegovo geslo je: »Proč z rodbinskim življenjem!« Mlada dekleta in matere pustijo družine, da se vpišejo na komunistično visoko šolo. Obupani moški so se strnili v »Zvezo zakoncev«, ki zatrjuje svoje revolu-cijsko prepričanje, a zahteva nedotakljivost rodbinskega življenja. Včasih delijo zapuščeni zakonci na ulicah letake, s katerimi prosijo jim naznaniti bivališče ubegle žene. Podpisani so tudi zapuščeni otroci. Nekdanjo cerkveno poroko je nadomestil »moderni zakon« pred Sunjatsenovo' sliko. Nevesta z rdečo tenčico se pelje v odprti kočiji, namesto v nekdanji zaprti nosilnici. Godba igra revolucijsko himno, katere godba je posneta iz lahkomiselne francoske operete. Vojnim eddelkom sledijo v vojnem ženskem tečaju izvežbane »čete tolažilk«. Prisegajo »slediti vojski, širiti revolucijsko prepričanje in zasmehovati zakon«. Nosijo moško uniformo, ki se odlikuje le po beli barvi. Vrhunec te moralne zmedenosti tvorijo ženski odbori, ki priklenejo na sramotni oder može in očete ,ki zapirajo doma žene in hčere. Ženske izvidne čete strašijo vse hiše. Nekdanji mandarini so izginili. Sodne oblasti ni. V deželi Fu-Nan so že večkrat umorili možje po prestani sramotni kazni svoje žene, ki so komiteju naznanile njih trinoštvo. Vse skupaj izgleda kakor pošastna druga izdaja najhujših strani ruskih boljševiških razmer.
(Svetovna marka: Cendre de	2
Houge mandarine	p
Bour|ola — Pa ris I
VII. ljubljanski vzorčni velesejem.
Peti dan.
Veliko interesentov iz inozemstva. — Francoski poslanik in general Kalafatovič na sejmu — Živahen dan. — 5000 obiskovalcev.
V sredo je bil v Ljubljani sejemski dan, kar se je pokazalo tudi na velesejmu. Obisk v sredo lahko računamo na 5000 oseb, katerih gotovo polovico so tvorili seriozni kupci. Temu primerno je bilo tudi razpoloženje na sejmu.
Zlasti prihajajo sedaj na velesejem ino-zemci. Pa tudi obisk domačih — tuzemskih interesentov je prav zadovoljiv. Zanimivo je, da letos prihajajo kupci iz Srbije, iz takih krajev, odkoder še ni bilo na sejmu obiskovalcev. Znatnejši je letos tudi obisk iz Banata. Dobro so zastopani: Srbija, Bosna, Zagreb, Črna gora; med inozemskimi omenjamo Bolgare, Madžare, Letonce iz Rige, Egipta in celo iz Amerike. Seveda je tudi mnogo kupcev prišlo iz slovanskih ozemelj Italije.
Prispel je na sejem tudi francoski poslanik v Belgradu g. Emile D a r d , ki si je v družbi tukajšnjega francoskega konzula g. Richar-da ogledal natančno sejem. Izrazil se je o sejmu jako pohvalno, ker nudi res zgledno sliko slovenske gospodarske pridnosti. Popoldne je prišel na sejem tudi div. gen. g. Kalafatovič, ki je izjavil, da mu je žal, da se ni mogel udeležiti že otvoritve, bil pa je v Ženevi zadržan. Pismeno je izrazil svoje čestitke župan mesta Bordeaux, ki tudi obžaluje, da ne more priti na sejem, da pa bo prihodnje leto gotovo prišel.
Interes za blago je vsesplošen, čeprav nekatere skupine niso zastopane po več tvrd-kah. Tako je bil danes znaten interes za kose in drugo poljedelsko orodje Kajetana Ahačiča in Stupice, nadalje za ALfa posnemalnike g. Krištofa, nadalje za voze; žal nimamo letos na sejmu orodja in strojev za male obrtnike kakor n. pr. za kovače, ključavničarje. Zanimanje vzbuja razstava malih obrtnikov pod okriljem urada za pospeševanje obrti, ki so tudi že naredili zaključke. Interes j« bil tudi za rastlinjak tvrdke Geyer. Splošno je bilo
absolutnega pomanjkanja sredstev izkazovala ekonomska institucija že zdaj, ko niti ni ustaljena, kake znatnejše uspehe? Ako druge zapadne države navadno ne poznajo ek. institucije v našem smislu je na drugi strani vpoštevati, da imajo te države visoko razvito zadružništvo in izredno pogosto, v vsem podeželju posejane kmetijske šole, ki so zasedene s kmet. strokovnjaki, kateri iive stalno med ljudstvom. Na primer Koroška, ki ima z nekaj nad 300.000 prebivalci 5 kmetijskih šol in nešteto gospodarskih organizacij s prvovrstnimi strokovnjaki v najrazličnejših krajih kmečkega, posebno aemškega podeželja.
Ali fe- ing. Wenko ne upošteva tudi, da izvršujejo ekonomi razun zunanje službe tudi drugo važno pisarniško delo in koncipiranje kmetijske statistike, katero neveščak in nepoznavalec krajevnih razmer ne more nikdar le količkaj pravilno sestaviti in urejevati? Kako važna je točna izvršitev tega dela, bodo vedeli najbolje oni gospodarski krogi, kaiterih naloga je regulirati naš izvoz in uvoz in ugotoviti cene naših pridelkov na svetovnih tržiščih.
G. ing. Wenko se najprej zavzema tudi za specializiranje kmet. službe ,potem pa povdarja dalje, da se je večina okr. ekonomov že specializirala. Kaj nam je potrebno potem še nadaljnjega specializiranja, ako so se itak ekonomi že krajevnim razmeram primerno strokovno opredelili?
In vprašam sedaj povsem stvarne našo javnost, ali bi bilo v interesu naše kmetijske stvari, da ukinemo ekonomske institucije in premestimo kmetijske strokovnjake, ki so strokovnjaško in detajlno preštudirali posamezne okraje, so se uživeli v njih in med dotičnim ljudstvom in jih premestimo zopet k kaki centrali v Ljubljano ali v Maribor? Bodimo objektivni in priznajmo ,da kmet. strokovnjak-učitelj naroda, ako ne bo živel tudi s tem ljudstvom, se ne bo poglobil v njegovo dušo in spoznal dodobra njegov značaj in navade. To je mogoče le, ako biva strokovnjak stalno v kakem okraju in se po možnosti bavi tudi sam praktično s kmetijstvom (vzorna ekonomija!) V mestu bo postal strokovnjak nehotč meščan in birokrat in ne bo imel nikdar toliko srca in razumevanja za kmeta, svojega soseda, kakor ekonom, ki živi stalno me ! navt-dom
Za uspešnost udejstvovanja, med narodom ni samo potrebno, da bo strokovnjak enostransko tehnično naobražen in specializiran, ampak, da bo to ljudstvo tudi razumel in ljubil, da se bo poglobil v njegovo duševnost, da bo imel smisel tudi za njegove socijalne težnje, da bo kmetijski obrat smatral in spoznal kot celoto, kot komponento vseh različnih gospodarskih panog Ln imponderabilij, o katerih kak tehnik-specialist — in če tudi je kmečki sin, ki se navadno vsled dolgotrajnega študija in specializiranja odtuji narodu — nima niti pojma. Tozadevni praktični primeri se vedno lahko navedejo. Od dobrega strokovnjaka do dobrega učitelja kmečkega ljudstva je dolga pot. Eden jo absolvira prej, drugi rabi dalj časa, tretji pa je ne najde nikdar, četudi je sicer najboljši kmetijski strokovnjak. Kako težko je najti to pot, kake ovire raznih socialnih predsodkov je treba premagati, vem najbolje iz lastne izkušnje. In — ali se niso naši najboljši ljudski govorniki, gospodarski strokovnjaki izobrazili vsled stalnega bivanja med kmečkim ljudstvom? Na pr. Miloš Levstik, Goričan, Rohr-man itd. Raditega ne centralizacija, ampak decentralizacija! Kmetijski strokovnjak naj živi v okraju med ljudstvom, med katerim deluje. In potem bomo lahko v splošnem izkazovali z ekonomsko institucijo uspehe, na katere smo posamezno že zdaj lahko ponosni. Zelo dvomim, da bi na pr. radovljiški okraj moge1 v sedanjih težkih povojnih razmerah pokazati na te uspehe v planšarstvu in v živinoreji, ako bi kmetijski strokovnjak ne bival v Radovljici ampak kje v Ljubljani in bi prišel samo od časa do časa v okraj. Uverjen sem, da bi se s podobnimi uspehi mogli ponašati vsi drugi okraji, ako bi st, ne zgodile napake, ki sem jih navedel uvodoma Saj je moral na pr. samo pisec teh vrst od 1. 1922 menjati trikrat svoj službeni okoliš z daljšim presledkom službovanja na kmet. šoli in se mu je prvotno dodelil obsežni delokrog dveh velikih okr. glavarstev, v katerih vsled spkšnih gospodarskih agend (elementarne nezgode, kmet. policij, služba itd) ni mogel nikdar prav priti do podrobnega gospodarskega dela.
Priznam, da bi bilo vsakemu kmet. strokovnjaku prijetnejše bivati na pr. mesto v Gornjem gradu v Mariboru. Mnogo udobnejše in prijetnejše bi bilo, pripeljati se v okraj za kak dan ali dva, prirediti tam predavanje in zopet oditi v centralo. Vprašanje je samo, kolik bi bil uspeh takega predavanja, ki ni zasnovano na podlagi podrobnega dela in vsestranskega krajevnega študija, ki je mogoče samo strokovnjaku, ki živi stalno med ljudstvom. Naše krajevne malokmečke razmere tudi niso take, da bi rabili bogve kakih specialistov-znanstvenikov, ampak nam je treba v prvi vrsti dobrih učiteljev našega kmečkega ljudstva. Sicer pa naj ljudstvo samo sodi in povč svoje mnenje, če bi kazalo v gospodarskem oziru prenesti agende kakega šuštiča iz Radovljice, Šimončiča iz Brežic,
Parada sovjetske atmde a» Rdečem trgu v I&mJoeL
dosti zaključkov v pletilnih strojih, fotoaparatih, orožju in municiji. Slabše so delali rudniki in tovarne velikih strojev, ker je pač pri nas investicijska delavnost radi splošne krize slaba.
Uprava velesejma je sklenila, da se od 11 zvečer naprej ne bo pobirala vstopnina na veselični prostor.
Mali obrtniki so razstavili pod okriljem Urada za pospeševanje obrti svoje številne in res dobre produkte zunaj v paviljonu H. Produkti so prvovrstni in je že prišlo do več zaključkov. Opozarjamo interesente na to razstavo.
Začelo se je zanimanje kupcev tudi za umetniško razstavo in je tudi že prišlo do sklepov. Tudi obisk umetniške razstave naj-topleje priporočamo.
AVTOMOBILI.
Zanimanje za avtomobile na velesejmu je izredno veliko, saj se avtomobilizem v Sloveniji izredno hitro razvija in bomo koncem t 1. gotovo imeli v celi Sloveniji 2000 avtomobilov najrazličnejših mark. V naslednjem podajamo cene za nekatere znamke, ki so zastopane na velesejmu.
Amilcar. Norm. 2 sed. šport, 46.000 Din; Grand šport. 73.000 Din; 4 sed. 50—95.000 Din. — Zastopnik: O žužek. Tavčarjeva ulica.
Austrodaimler. Dvojni faeton, 6 sed. tip ADM, model 52; 180.000 Din. Zastopnik: Viktor Bohinec, Dunajska cesta.
Austrofiat. Tovorni 1750—2300 kg: 125.000 dinarjev; 3 in 5 tonski cene po izpeljavi karoserije. Zastopnik: O. žužek, Tavčarjeva ulica
Bunalli. 4 sed., 4 cil. 115.000 Din; 8 cil., 4 | sed. 225.000 Din; dirkalni voz 320.000 Din. Zastop- 1 nik: O. žužek, Tavčarjeva ulica.
Buick. Varira od 105.000 Din dalje; najdražji
160.000 Din. Zastopnik: V. M. Barešič & Co., Dunajska cesta.
Chevrolet. Touring 56.000 Din, zaprt 72.000 do 81.000 Din, XY> t tov. chassis 52.900 Din, lM do 2 t tov., karosiran 60.000 Din; omnibus 16 oseb 79.000—85.000 Din. Karoserija za tovorne in om-nibuse se izdeluje v Ljubljani. Zastopnik: V. M. Barešič & Co., Dunajska cesta.
Fiat. 509 A torpedo, 4 sed. 60.000 Din, 509 A, 2 sed. 56.000 Din, 503 torp., 4 sed 80.000 Din, 503 spyder, 2 sed. 76.000 Din; 507 torp. 112.000 Din; 507 ccupč 134.000 Din; 512 torp. 142.500 Din; cou-pe 163.500 Din; Berlina 181.000 Din; 519 B, torpedo 230.000 Din. Zastopnik: Triumph-auto, d. z o. z, Aleksandrova cesta.
Oakland. Touring 98.000 Din; Roadster 100.000 Din; Sedan 120.000—130.000 Din. Zastopnik: V. M. Barešič & Co., Dunajska cesta.
Opel. 2 sed., 4 PS (davčni) z vključ. davki 48.000 Din, 4 sed. 55.000 Din; limuzina 4 sed. 65 tisoč dinarjev. Model 180, 5 sed. 75.000 Din; limuzina 110.00 Din, 7 sed. 90.000 Din in Pullman-li-muzina 125.000 Din. Zastopnik: R. Luckmaiin, Ahaci ieva cesta.
Peugeot. 12 HP., 2 sed., pota. 39.000 Din; 12 HP, 4 sed 46.000 Din; 5 sed., 28 HP 64.000 Din; z Alwetter karoserijo, 5 sed, 28 HP, spremenljiv v tovorni 500 kg 65.000 Din; 4 sed, 35 HP 76 000 Din; 6 sed., 35 HP 78.000 Din. Zastopnik: O. žužek, Tavčarjeva ulica.
Steyr. Tip XII. Osebni 4—5 sedežni, 6 cil., »/»HP 98.000 Din; eahiolet 120.000 Din; tip XII N. "30 HP, 6 cil., 1 tonski, tov. 95 000 Din; tip VII, 12/MHP, 6 cil., 6—7 sed., 160.000 Din. Zastopnik: Roman Pelikan, Maribor.
Tatra. Z 1 vrati. Standard 69.500 Din; 4 vrata, luksus izp., 4 sed. 87.000 Din; 4 vrata luksus, 6 sedežni 96.000 Din; 14 sed., omnibus 125 000 Din; Ahvetter 92.000 Din; pota. voz »Normandie< 96 000 dinarjev. Zastopnik: A. Stoinschegg, Rogaška Slatina; za Ljubljano: Jugoavto, d. z o. z-, Dunajska cesta.
Gospodarstva
F. Wernig, kmet. referent.
Kmetijsko pospeševalna služba.
Pred nedavnim časom je objavil g. ing. Wenko daljši članek, v katerem razpravlja o organizaciji kmetijske družbe.
Priznati moram, da je pisec ugotovil in označil par markantnih dejstev gledč pomanjkljivosti in nezadostne uspešnosti kmet. pospeševalne službe. Piščevi ugotovitvi, da se je v povojni dobi v naši agrarni državi kmetijska služba omalovaževala in da za njeno izvrševanje ni bilo zadostnih sredstev, mora vsakdo pritrditi. Škoda samo, da naši strokovni kolegi na kmetijskih šolah in na centralnih mestih niso že poprej dali javno povdarka temu žalostnemu stanju zunanje kmetijske službe!
Sodba g. g. Wenka glede okrajnih ekonomov pa se mi zdi le malo preveč enostranska, premalo
stvarna in ne zadosti utemeljena. Poglejmo institucijo okrajnih ekonomov stvarno in malo bliže!
Ta institucija obstoja v Sloveniji 5 let. Prenesla se je iz drugih poierajin države v Slovenijo, da več ali .nanj n?domesti Flužbo nekdanjih potovalnih učiteljev. Sprva so bili nastavljeni kot okrajni ekonomi bivši inštruktorji, kmet. strok, učitelji, kmet. nadzorniki itd. Torej zelo heterogeni kmetijski uslužbenci 7 najr.Trhčnejšo predizobrazbo in strokovno usposobljenostjo. Negledč na to, da ni obveljal princip — ki ga je osvojil zakon iz l. 1922 da se nastavijo kot kmet. referenti pri okrajnih glavarstvih samo absolvirani visokošolci, odlični sre-dnješolci-učitelji ali druge prvovrstno kvalificirane strokovne moči, so se nastavljali okr. ekonomi vse-povprek in se jih je premeščalo — upravičeno ali neupravičeno — iz kraja v kraj. Kako bi v tej kratki dobi, spričo navedenih razmer ali spričo
SOVJETSKA VLADA NA TRIBUNI
ob priliki parade rdeče armade. Od leve na desno: Rikov, predsednik sovjeta ljudskih komisarjev, Buharin, predsednik III. internacijonale, Kalinin, predsednik izvršilnega odbora ruskih sovjetov, Stalin, glavni tajnik boljše viške stranke, Tomski, predsednik Zveze delavskih strokovnih društev, Jaroslavski, šefbrezverske propagande sovjetov (pravzaprav:
Hubelmann, brezverski Žid).
Ambrožiča iz Krškega v Ljubljano — kakega Go-ričana iz Celja, Kosija iz Konjic, Zupanca iz Ptuja v Maribor I
Prepričan sem, da bi vsak od teh gospodov
za svojo osebo šel raje k centrali, kjer se mu nudijo vse socijalne ugodnosti, o katerih je ekonom v sedanjem težkem položaju lahko samo sanjal. Vprašanje je le, koliko bi s tako reorganizacijo in specializacijo pridobilo naše kmetijsko gospodarstvo.
Pisec povdarja dalje, da je aparat okr. ekonomov predrag. V celi Sloveniji s Kastvom menda nimamo več kmet. referentov pri okrajnih glavarstvih kot 20 in sicer 2 ali 3 gospode v i. kategoriji, par gospodov v II. kategoriji in ostala večina v III. kategoriji. In ta aparat naj bi bil v naši agrarni državi, za pspeševanje najvažnejše gospodarske panoge v primeri z drugimi neštevilniml državnimi nastavljenci (uradniki, financarji, orožniki itd.) predrag? Cela mariborska oblast nima za zunanjo službo med narodom toliko nastavljencev kot samo srednja vinarska šola v Mariboru (8 ali 9 profesorjev in še par demonstratorjev) in to število nasrtav-Ijencev za najvažnejšo in najtežavnejšo službo med narodom naj bi bilo previsoko in predrago?
Da ne bo v bodoče kakih nesporazumljenj naj se uredi pri nas tudi razmerje srednješolcev in absolventov gosp. akademij do absolventov visokih šol. Pri nas je položaj tak, da je s strogo kategorizacijo, kakor je menda ni v Evropi in v Ameriki absolutno ubita vsaka ambicija nastavljencev III. in II. kategorije v produkcijskih in ustvarjajočih strokah, v katerili odloča za uspeh v prvi vrsti individualna sposobnost Ln v drugi vrsti šele šolska kvalifikacija. Strokovnjaki, ki bi imeli na pr. v Avstriji pravico do inženirskih diplom, profesorskih in direktorskih mest pri nas nirfla.jo niti izgledov za priprosti učiteljski avanzma. Tudi tozadevni primeri se lahko navedejo.
Živinski sejem v Ljubljani dne 6. julija. Prignanih je bilo: 367 konj, 10 žrebet, 60 volov, 73 krav, 18 telet Ln 163 prašičkov za rejo. Kupčija je bila srednja: prodanih jo bilo: 64 konj, 45 volov, 50 krav, 14 telet in 159 prašifkov za rejo. Cene so prilično iste kot na zadnjem sejmu, vendar se opaža, da imajo cene nazadujočo tendenco. Cene so bile: voli I. 10 Din, ostali 8—10 Din, krave debelo 7 Din, klobasarice 3—4 Din za kg žive teže; konji po komadu 5000 do 6000 Din z ozirom na kakovost, prašički za rejo 6—8 tednov stari 200 do 300 Din.
Jesonski velrsejcm y Leipzigu re vrši: vzorčni od 28. avg. do 3 sep!., tehn. in gradbeni od 28. avg. do 3. se-pt., sejem z« čevlje in usnie od 28. do 13. avg., tekstilni pa od 28. avg. do 1. sept. Vsa pojasnila daje tvrdka Stegu v Gled. ulici (palača Pokojninskega zavoda).
Predavanje o Mohiki. Trgovski ataše pri me-hikanskem poslanstvu v Rimu g. Salvador Prie-o, v čegar delokrog spada tudi naša država, bo imel v pe'ek dne 8. julija ob 10 predpolne v posvetovalnici Zbornice predavanje o možnosti poglobitve gospodarskih odnošajev med našo državo in Mehiko. Predavatelj bo med predavanjem pokazal tudi večjo zbirko vzorcev surovin i. dr., ki tri se mogle uvoziti v naJo državo. Na predavanje so vabljeni vsi interesen! i.
Zastopstvo naših izvoznikov lesa v London«
želi dobiti neka londonska tvrdka. Naslov tvrdke je n« razpolago v pašami Zbornice.
Razstava r Draidanih. Vsako poletje se prireja v Draždanih razstava specielnih strok, ki traja približno 4 mesece. Letos se je priredila razstava papirja in vseh predmetov za izdelovanje in predelovanje papirja. Razstava traja od 1. junija do 30. septembra t. 1.
Velescjom v Pragi. Jesenski sejem v Pragi se vrši letos od 18. do 25. septembra 1927. Informacije o sejmu daje tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
II,. Mednarodni velesejem v Solunu se vTSi od 18. septembra do 3. oktobra 1927 Vzorci za prijave razstavljalcev kakor tudi prospekti se dobe v pisarni Zbornice.
Ho rs a
Dne 6. julija 1927.
DF.NAR.
Danse je zabeležiti fluktuacije v devizah London in Trst., Tako je bila deviza London v začetku borznega sestanka, zaključena po 276.40, pozneje po 276.35 in končno po 276.30. Tudi Trst je znatno nazadoval: kurz denarja Je bil v začetku sestanka 313 50. pred koncem 310.25, na koncu 310.50, kur/, blago pa v začetku 314, na koncu pa 311. Do zaključka je prišlo po 313.50 in po 311. Vendar promet v Trs'u ni bil velik; v Londonu je znašal okoli 2000 funtov, znaten je bil tudi promet v Pragi nad 500.000. Narodna banka je intervenirala v devizah Berlin, Proga in London
Ljubljana. Devize: Berlin 13.485—13.515 (12 4' 5-13.515), Curih 10.95 bi. (10.935-10.965), London 275.95—276.75 (276—276 80), Nevvvork 56.70 do 56.90 (56.70—56.90), Pariz 222.25—224 25 (222.25 do 224.25), Praga 168.20-169 (168.20—169), Trsi 311.39—313.39 (312.71-314.71): zaključki: Berlin 13.50, London 276.40. 276.35 in 276.40 (276.40), Newyork 56.80 (56.80), Praga 168.60 (168.60), Pariz 223.25 (223.25), Trst 313.50, 811; valute: Kč 168.50 bi.
Zagrob. Berlin 13.48-13.51, Italiia 310—312, London 275.90—276.70, Newyork 275.60—276.70, Pariz 221.875—223.875, Praga 168.20—169. Dunaj 8—8 03, Curih 10.935—10.965, -Amsterdam 22.79 do 22.85.
Curih. Belgrad 9.135 (9.135), Pešta 90.50 Berlin 123.07 (123.08), Palija 28.42 (28.655), London 25.2275 (25.2275), Newyork 519.50 (519.50), Pariz 20 345 (20.345), Praga 15.395 (15.395), Dunaj 73.10 (73.10), Bukarešt 3.18 (3.16), Sofija 3.76 (3.76), Varšava 58 (58.50), Amsterdam 208.20 (280.20), Madrid 8&55 (89.05).
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. invest pnsoj. 84 den., volna
odškodnina 340 den., Celjska 195—197. zaklj. 197, | Ljublj. kredilna 150—150, zaklj. 150, Merkantilna 98—98 zaklj. 98. Kred. zavod IGO den., Vevče 138 den., Stavbna 55 den.
Zagreb, 7 ods'ot. invest. posoj 83.50—84, ngmri 48.50—50, vojna odškodnina 343 zaklj.; jul. 344—345, avg. 344—346, Hrv. esk. 94-95, Hi-
Vremensko poročilo
Meteorološki 7avod v Ljubljani, dne 6. julija 1927.
Višina barometra 308*8 m
^ Opaiovanja		Barometer	lopiot« f C	Kel »1 Bfl« ♦ n,-	Veter ln brzina » m	Oblačnost 0—lil	Vrsta padavin		to fi	m Ss
kini	TBF						oti-oparovantu	inrnith		
	7	763-3	20-0	55	mirno	0			29-1	17-3
Ljubljana (dvorec)	14	761-0	28-1	43	E 2	2				
	21	760-2	24-2	57	mirno	5				
Maribor		763-4	21-0	78	SE 4	0				!4
Zagreb		763-5	22-0	62	SE 4	1			30	19
Belgrad	8	763-2	20 0	63	E 2	0	dež	2		15
Sarajevo		703-1	19-0	65	mirno	0			V8	12
Skoplje		761-1	25-0'	49	N 6	2				20
Dubrovnik		760-9	26-0	36	mirno	1				13
Split		761-3	26-0	51	mirno	0			3?	23
Praga	7	763-5	16-0	—	mirno	0			26	13
										
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 7. julija: lepo vreme bo trajalo nadalje, zelo toplo.
pobanka 58 zaklj. Jugobanka 91—92, PraSteliona 860, Ljublj. kreditna 150 dem., Šečerana 475- ."00, Slavonija 16 den., Trbovlje 450-480, Vevoa 138 do 142.50.
BLAGO:
Ljubljana. Les: remeljni smrčku, jelka, ostror. monte 58-58 mm od 4—6 m, fko meja 1 vag. 545—550, zaklj. 545; deske smreka jelka 20 mm od 10—15, od 16 cm naprej, terca fko nakl. postaja 1 vag. 350—350, zaklj. 350, borovi brz drogi !XK> kom. dolgih 6.5 m. premer v vrhu lt) em, spodaj 15 cm, 2000 kom. 8 m, 11, oz. 18 cm, 300 kom. 10 m, 12. oz. 17 cm, 200 kom. 10>m, 12 oz. 19 cm, 10 kom. 12 m, 12 oz. 21 cm. plačljivo pro'i akred. fko Sušak pristan 280 denar, hračst. 'noobr. plohi 90 mm, deb. od 2.5 naprej, od 25 cm Sir. na ožjem koncu skoro brez grč s toleranco posameznih malih grč plačlj. proti akred. fko vag, meja. 1000 den. — Dež. pridelki: pšenica nova 76 kg, brez doplačila slov. p. ml. tar. prompt. plač. 30 dni 320—325, nova 76 brez dopl. slov. p. ml. tar. dobava julij-avgust po izbiri kupca plač. 30 dni 320 do 325, stara pšenica 75—76, slov. p. ml. tar. prompt. plač. 30 dni 325—330, koruza ban. slov. p. plač. 30 dni 220—222.50, oves novi bački 215 do 250, ničlariea bačka iz stare pšenice fko Lj. plačljivo po prejemu 505—510. Tendenca živahnejša.
g-5" L«'
""s
g-S Ž,£.2.8°.
pr i » o!' n s B. Nt.' R- O M B O N. O.
a. S/S S"»
g P. m T3
i-B d S 2' o p« » " ?
^ NI 25. o-o o w n re 2 Ti i r i p
kmečki fant
Stanovanje
na Brinju ob Dunajski ce* sti s kuhinjo, 1 s6bo, dva kabineta, souporaba pral-lai
pošten, 17 let, išče službe niče in kopalnice in vrt, v pošteni hiši, najraje v odda z »vgustora Pokoj-župnišču ali bolnici. Po- ninski zavod v Ljubljani nudbe na upravo lista pod SifrO: »Pot len« 5399.
Aleksandrova cesta 12.
trgovec
star 30 let, želi sprejeti primerno službo potnika, poslovodje ali knjigovodje v kakem večjem trgov.
vna/esn
Oddam s septembrom
TRGOVSKI LOKAI.
podjetju. Cenj. ponudbe s stanovanjem vred v Do-je poslati na upravo lista ienjj Tasjf §t. Pavel pri pod šifro: _»Dobre_ r«ie- Preboldu, kjer sc nahaja že dalje časa trgovina z mešanim blagom. Vpraša se lahko pri g. Piki v Št Pavlu pri Preboldu.
renče« Itev. 5070.

J6fo kupi?\
šivalni stroj
PLETILKAM
izurjenim dam na dom plesti ženske in moške
nogavice. Ivan Kroielj, _ ______
Kette-Murnova (Martino- 1 „... , ,
va) cesta 15. 5281	»Cdinder-elastic«, za čev-
_____l|arje, dobro ohranien —
Sprejme se takoj	prodam za 800,— Din.
i i » ir A TrKrTrp	Pavle Bozovič&r, škoija
pekovski VAJENEC ; Loka.	5238
po možnosti tak, ki se je že kje učil. Naslov pove uprava lista pod št. 5294.
Plačilna in strežna
natakarica
ugledna in zmožna, se sprejme takoj. Vprašati pri SMOLE J — MARIBOR, Pod mostom štev. 11.
Lm M8ISU5
1 LJUBLJANA, MESTNI TRG 15
IZDELOUATELJ DEŽNIKOV
NA DROBNO I	NA 0EBE101
ZALOGA SPREHAJALNIH PALIC STARI DEŽNIKI SE NANOVO PRE OBLEČEJO
Učenec
boljših starišev z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme pri tvrdki J. Preac, muuufaktura Maribor, Glavni trg 13.
Istotam se sprejme izvežbana
prodajalko
V '	v
z dobrimi spričevali.
Cene/še kol prt
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo pr
TRPIN, MARIBOR, Gtaom trg šteo. i?
POZOR I
v ponedeljek 11. julija 1927 ob pol 10 dop.
bo pri okrajnem sodišču v Kamniku sodna dražba zemljišč in hiše, ležeče poleg farne cerkve na Selih pri Kamniku. V hiši obstoja že dolgo vrsto let
trgovino in gostilno
ki je edina brez konkurence v celi farL Podjeten in delaven trgovec ali gostilničar si z nakupom tega posestva, ki bo zdraženo za kakih 40.030 Din, zagotovi lahko prav dobro in stalno eksistenco.
Oprava za trgov, lokal
pletilka
pridna in pošlcna. katera (pulti, štelaže za speče-zna poleg nogavic plesti rijo in manufakturo, teht-tudi druge pletenine, se niče, regist. blagajna etc.) sprejme na deželi. — Po- ' se po izredni nizki ceni nudbe upravi lista pod: proda. Ponudbe na upra-»Pletilka« št. 5304. ] vo »Slovenca« pod šifro:
"oskrbnika i "TrtiQTSka opraya* 51i2-
za živino (majarja), izvež- Prodam dobro ohranjene
mlekarstvu, sprejme ta- vinske sode
koj Vlastelinstvo d«'-! od 230 do 800 Utrer. Po-
gjišče, Vrbovec pri Zagrebu. Ponudbe na Pre-dovič d. d. Zagreb.
trgovskega nameščenca
sprejmem takoj za poseb-
nudbe na Vinko Ambrožih, Logatec.	5292
~Pletilni stroj
št. 8 prodam ali zamenjam
■ , , , . , -	za drugo blago, najraje za
il	i žensko kolo. Naslov pove
. rodajalca in dopisnika. Prednost imajo tisti, ki govore tudi hrvatsko. Ponudbe pod značko »Točen št. 5239« upravi Slov.
kapelnika
sprejme godbeno društvo, dobro vpeljano. Honorar po dogovoru. Ponudbe z navedbo delovanja na upravo pod šifro: »Dobra moč« štev. 5298.
pekovskega
vajenca
okoli 16 let starega, poštenih staršev, sprejme v polno oskrbo Parna pekarna JOSIP VARGA — Trbovlje L	5305
MALO SOBICO
išče gospodična, ki je cel dan odsotna. Najraje v bližini Tabora. Ponudbe pod šilro: »Skromna« na upravo »Slovenca«.
Iščem večje
STANOVANJE
(4—6 sob) ali malo vilo z vrtom za lastno uporabo tako). Izključujem posredovalce. Ponudbe upravi lista pod: »M. M.« 5225.
uprava pod štev. 5237.
Motorno kolo
2K HP — malo rabljeno, brezhibno, z elektr. lučjo, poceni proda Battelino, Črnuče 10 pri LjubljanL
PLETILNI STROJ
itev. 7 ali 8, 40 cm širok, in entel-stroj za volno — kupi M. KROVINOVIČ,
pletiona — KARLOVAC, Banija 130 B.	5297
Nasa obrt
malinovec
in 11 vrst najfinejših sokov nudi »Brezalkoholna produkcija« — Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10.
Na velesejmu lasten paviljon nasproti »E«.
!nserirajfe v »Slovencu "I
n
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar.
Tako sva se ločila. Jaz sem se hotel javiti v mestu na policiji in povedati, da sem ušel gospodu. Stopil sem tja in povedal svojo zgodbo pisarju, ta pa mi je rekel:
—	Glej ga vrabca! Ti si res bedak. Čemu se prijavljaš? Ali imaš deset rabljev?
—	Ne, — sem rekel, — imam srebrn rubelj. Deset rubljev pa nimam.
—	No, potem imaš morda kaj drugega. Imaš mogoče srebrn križec na vratu? Kaj pa imaš tukaj, je to uhan?
—	Da, — sem rekel, — to je uhan.
—	Ali je srebrn?
—Je, pa imam tudi srebrn križec. Blagoslovljen je na grobu svetega Mitrofonija.1
—	No, kar hitro odloži uhan in križec, pa ju daj meni. Napisal sem ti zato potno dovoljenje Z njim boš lahko šel v Nikolajev.® Tam potrebujejo veliko ljudi in strašno dosti potepuhov pobegne od nas tja.
Dal sem mu rubelj, križ in uhan. On pa mi jo spisal potni list in pritisnil policijski pečat, pa rekel:
—	Za pečat bi mi moral kaj dodati, ker imam za vse enako ceno, a smili se mi tvoja revščina, pa tudi nočem, da bi potnemu listu kaj manjkalo, če ga ponaredim. Le pojdi in pošlji k meni vsakega, ki bo potreben.
—	Glej ga, — sem si mislil, tudi ta se ima za dobrotnika. Križec mi je snel, pa še pravi, da se mu smilim — Nikogar nisem k njemu poslal, in vso pot sem beračil. Hodil sem brez najmanjšega novčiča v žqpu.
1 VoroneSki svetnik.
* Ob Črnem morju v t. zv. Novorosiji, kjer ni bilo tlnčanov-domnčinov. Vlada ie hotela naseliti pokrajino in so tam bile lažjo postavo.
Prišel sem v ono mesto in se postavil na trgu, da bi me kdo najel. Prav malo ljudi je iskalo dela. Videl sem samo tri, pa še ti so menda bili napol postopači, kakor jaz. Zato pa jih je veliko priteklo, ki so hoteli najeti posle. Trgali so nas narazen: vsak je vlekel v v svojo stran. Mene je napadel velik gospod orjaške postave, še višji od mene. Sunil je vse druge proč, mene pa je zagrabil za obe roki in vlekel s seboj. Peljal me je, suval je druge proč s pestmi, oči pa so mu bile solzne Pripeljal me je v zanikrno bajto, bila je na hitro zbita iz raznih obrezkov, in mi je rekel:
—	Povej po pravici, ali si pobegnil gospodi?
Jaz sem rekel:
—	Pobegnil sem.
—	Ali si tat, — me vpraša, ali morivec ali samo potepuh.
Odgovoril sem:
—	Čemu pa vse to vprašujete?
—	Zato, da bi boljše vedel, za kako službo si pripraven.
Povedal sem mu natančno, zakaj sem pobegnil. Nenadoma me je začel poljubovati, pa mi reče:
—	Prav takega potrebujem, prav. takega potrebujem! Če so se ti smilili golobčki, varoval boš mi tudi moje dete. Boš pri meni za pestunjo.
Jaz sem se zavzel:
—	Kako, za pestunjo? — sem rekel. — Za ta posel pač nisem.
—	Ne, — pravi, — to je malenkost, malenkost. Saj vem, da boš lahko za pestunjo. Ne vem namreč, kaj naj storim. Moja žena se je naveličala tukaj dolgega časa in mi je pobegnila s častnikom, ki je kupoval konje za vojsko. Pustila mi je hčerkico, dojenčka. Ti mi jo boš zredil. Plačal ti bom po dva rublja na mesec.
—	Kako pa to mislite? — sem odgovoril. — Saj ne gre za dva rublja, temveč za to, kako naj bom koš temu poslu.	<
—	Malenkost, mi reče ,— saj si ruski človek. Ruski človek pa je kos vsakemu poslu.
—	Kaj za to, da sem ruskega pokolenja, — mu rečem. — Saj sem vendar moški, nimam od narave tega, s čimer se dojenček odgaja.
—	Zato pa ti kupim pri Židu kozo, pa ti bo v pomoč. Molzel jo boš in s tem mlekom mi hčerko zredil.
Jaz sem pričel moževati in rečem:
—	Seveda, s kozo se že da zrediti otroka. A vendar bi bilo boljše, če bi poiskali za ta posel kako žensko.
—	Ne, — mi odgovori, — nikar me ne spominjaj na ženske. Z njimi ima človek samo sitnosti tukaj, in tudi ne vem kje naj jih poiščem Če pa ne maraš biti za pestunjo, takoj pokličem kozake, pa te dam ukloniti ter te pošljem na policijo. Odtod pa te bodo odgnali domov. Le izbiraj zdaj, kaj ti je bolj všeč. Ali hočeš zopet tolči kamenje na vrtu za stezice tvojemu grofu ali pa hočeš meni pestovati otroka.
Pomislil 'sem: na-a, nazaj že ne grem, pa sem pristal na to, da bom za pestunjo. Še tisti dan sva kupila pri Židu belo kozo s kozličkom. Kozlička sem zaklal, in sva ga pojedla z gospodom v rezancih na juhi. Kozo pa sem pomolzel in z mlekom pričel rediti otroka. Dekletce je bilo majceno, jako revno, nič lepo, vedno je cvililo. Moj gospod, njen oče, je bil Poljak, uradnik in tudi malo prida. Nikoli ni sedel, ničvredne?. doma, venomer je kvartal s svojimi tovariši zdaj pri enem, zdnj zopet pri drugem. Bil sem vedno sam s tistim dekletcem, mojo gojenko, in hudo sem se navadil nanjo. Bilo mi je pač grozno dolgčas, nisem imel drugega posla, pa sem se brigal samo za njo. Večkrat sem položil deklico v korilce in jo dobro opral. Če je dobila na koži izpuščaj, sem jo takoj posul s praškom. Večkrat sem ji počesal glavico in jo zibal na kolenih. Če pa sem se hudo naveličal biti doma, sem jo zadel na ramo, pa hajdi na jnorje prat perila.
=111=111
r?
3 3
? S"
N P
O
2 r"
ll* a C
S:
i- < w
- » S2 5 a
U> ' —.
t
C O m
2 —«
ts>
■o
, 9
d>
9
< S
P" O
oF
S S s«
N (V
g-K g
O >
S"
S
►o p
t
fi co ax
= C-£
si
O B 5' S S"
3
* w ' ^
S B B.
° Ž S O =
— C S
« g 3
S" p-K" 2. 5 o ts
E3! -
i <»
2	3
3	»
n e
pr
£ S
<r
■
= 111=111
Pri vsaki zabavi, da celo mimogrede pri srečanju se opazi, kako neestetično je, če prihaja iz ust slab duh. Včasih povzroča ta neprijeten duh iz ust okolnost, da ni popolnoma želodec v redu, največkrat pa je vzrok temu nečista in zanemarjena ustna duplina. Zato moramo za grgranje pridno rabiti Odol. Odol je čudovita osvežitev ust. Odol vleze v vse gube in gubice sluznice in učinkuje na gnilobne procese še dolgo po uporabi. S to izredno učinkovitostjo je postal Odol za ves kulturni svet: dokazano najboljše sredstvo za čiščenje zob in ust.
.•	\	'"^V J' . • • •'	*■• • • V - y A1 •;•• ' -V ' .«s-> • •■ J.	• ./•>■ -•■■/..•	".'V/'."	' •• ..

S krepkim ispiranjern da Odol ustam sveže dišeči dih
Posestva
NOVA HTSA enodrui.. z vrtom, blizu Ljubljane, naprodaj. Ponudbe upravi lista pod: »Takoj« 5236.
Kupim večje arondirano kmečko ali graSčinsko
POSESTVO
v Sloveniji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »LEPO POSESTVO«.
KRASNO VILO
poleg 5 oralov zemlje — prodam ali zamenjam tudi izven Jugoslavije. ANT. IVANC, Ptujska gora.
PRODAM
enonadstr. hišo
s 3 stanovanji, vinsko kletjo, živinskim hlevom, delavnico itd. Za raznovrstni obrt pripravna; na prijaznem prostoru sredi mesta! Pismena vprašanja na lastn. Karola Grebene, Novomesto, Sv. Florijana trg S t. 123.	5300
Nasa obrt
Tvrdka A. VOLK
Vjubljana, Resljeva cesta 24 nudi najceneje vse vrste pšenlčno moko in druge
mlevske Izdelke. Zahlevafte ceniki
Pravi trboveljski
PORTLAND-cement
ie dobi pri tvrdki FR. STUPICA, Ljubljana, Go-sposvetska cesta štev. 1.
ZGORNJE DELE
za čevlje in vzorce iz lepenke vseh vrst po meri, izdeluje Ivan Dermastija, Ljubljana, Trnovski pristan štev. 16.	5295
V IN D se toči v ž°stil-
"lllUni naravnost iz soda, Ahacljeva 5, Anton MAVER — po Din 16.—, 14,— in 12,— Sprejmejo se abonenti na dobro domačo hrano po dogovoru, za kar se priporoča go-silničar.	5224.
KLAVIRJI!
Tovarna In zaloga klavir.
jev, prvovrstnih instru inentov različnih tvrdk, k. kor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popra vila. UglaSevanje in popra vila za (ilasb. Matico. Kon servatorij in za druge ln stitule se izvršujejo od moje tvrdke. — Točna po strežba, zmerne cene. tudi na obroke. — Izdelovalne klavirjev R. TVAKBINEK. Ljubljana, HiUerjeva ul. 5-1.
Stavbuo podjetje
ACCETT0& drugovi
družba z o. z
Maribor, Koroščeva ul.
Nogavice
VEZENINO, samoveznice, naramnice, sukanec, svilene trakove, čevljarske potrebščine, krtače, motvoz (špaga), razni papir ter galanterijsko in kratko blago nudi po najnižjih cenah
OSVALD DOBEIC
Ljubljana, Pred ikoiijo 15.
Na zalogi pristni
MALINOVEC
iz domačih gorskih malin, brez saharina. Lastni izdelek. — Lovro Rogelj, Vrhnika.	5286
FRERA-motorji
najnovejšega tipa po zelo znižani ceni. Preje 19.000, sedaj 8500 Din. F. BATJEL, Ljubljana, Karlovska c. 4 Oglejte si paviljon F 257—275.
SOLNCEVO
strojno pletenje
izdeluje vse vrste moder, blaga iz najfinejše volne, kakor: jope, bluze, puloverje, otroške oblekce, šal-garniture, čepice itd. Najtočnejša postrežba — nobeno sejmsko blago! Separat. naročila se sprejemajo dnevno. Ljubljana, Pogačarjev trg, trgovina »PRI SOLNCU«.
Grosscr
| najboljši pletilni stroji
Izborna kakovost Grosserovih strojev Tehnična konstrukcija sta obče priznani
Zahtevajte ponudbe od:
0. r. GROSSER. Strickmaschlnenfabrik
Plarhersdorfi (Chemnltzlhal)
Dražba gozdnih parcel.
Dne 15. julija 1927 ob 9. uri dopoldne vrši okrajno sodišče v Ribnici
prostovoljno iavno dražbo
18 gozdnih parcel vi. št. 202 k. o. Potiskavec v skupni meri 42 ha in 38 a na licu mesta v Maligori pri Dobrepoljah.
Dražbeni pogoji in podrobne informacije pri podpisanem upravniku konkurzne mase.
Ljubljana, dne 4. julija 1927.
Dr. Viljem KreJCi, odvetnik v Ljubljani, kot upravnik konkurzne mase zapuščine pok. Janko Modica, trgovca v Ljubljani.
Odbor I. delavskega konsum. društva na Jesenicah
naznanja tužno vest, da je dolgoletni društveni predsednik, gospod
Anton Preželi
danes dne 6. julija ob pol 12 opoldne, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul.
Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil na jeseniško pokopališče v petek, 8. julija ob petih popoldne. Odbor ga ohrani v trajnem spominu.
Jesenice, dne 6. julija 1927.
Odbor I. del. konzum. društva na Jesenicah.
so vabljeni, da si ogledajo in izberejo čevlje domačega ročnega izdelka, katere prodaja le
.DOKO' trgovina
po globoko znižanih cenah v
Ivan Carman
Prešernova ulica O
(dvorišče)
»GOSPODARSKA ZVEZA« r. z. z e. z. v Ljubljani
naznanja tužno vest, da je preminul dolgoletni član njenega nadzorstva, gospod
Anton Preželi
predsednik »Prvega delavskega konsumnega društva« na Jesenicah
dne 6. t. m. ob pol dvanajsti uri.
Neumornemu delavcu na zadružnem polju ohranimo trajen spomin.
V Ljubljani, dne 6. julija 1927.
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naš iskreno ljubljeni soprog in nenadomestljivi oče, gospod
Franc Urbančič
pisarn, ravnatelj v pok.
v sredo dne 6. t. m. po dolgi, trpljenja polni bolezni, previden s svetotajstvi, mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek dne 8. julija 1927 ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti, Japljeva ulica štev. 5, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. Petra v
Ljubljani.
V Ljubljani, dne 7. julija 1927.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod.

Zahvala.
Za mnogostransko izkazano nam sočutje povodom smrti naše nepozabne matere, sestre, stare matere in tašče, gospe
Marije Ecker
za poklonjeno prelepo cvetje in vence, kakor tudi za mnogoštevilno čaščeče spremstvo na njeni poslednji poti, se vsem in vsakemu prav iskreno zahvaljujemo.
Posebej nas veže dolžnost, zahvaliti se prečast. gospodu župniku Koširju iz Jcžice ter požarnima hrambama na Ježici in v Stožicah za udeležbo pri pogrebu.
Še enkrat vsem naša najprisrčnejša zahvala!
Ljubljana, dne 6. julija 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.

potuje po Vojvodini in Srbiji in vzame kakoršno« koli zastopstvo proti proviziji. Ponudbe na naslov:
Zagrijaiski, Videm ob Savi.
MKerCeva hlet
podaljšan Cojzov graben nasproti Tehnične srednje šole
toči
izborna naravna ljutomerska, haložka,
bizeljska in dolenjska vina. V prijetnem, hladnem lokalu nudi se Vam hvaležen užitek. — Prvovrstna mrzla kuhinja. Za obisk se najtopleje priporoča.
»Združene papirnice« d. d.
iščejo za svojo komerc. centralo v Vevčah
kalkulatorja
s potrebno teoretično naobrazbo in prakso, popolnoma verziranega v industrijski kalkulaciji, statistiki in knjigovodstvu, veščega slovenščine in nemščine. Naše državljanstvo pogoj. Naturalno stanovanje zasigurano. Samci imajo prednost. Oferte z navedbo zahtevkov je nasloviti na »Tajništvo Združenih papirnic« v Ljubljani, Dunajska cesta 1. Priložiti so jim v prepisu dokazila o teoretični in praktični naobrazbi.
Strokovnjaki so si edini v tem, da so
,.WECM" CA$I
in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo U/eck-B. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene. — —
Najboljši in najekonomičnejši
Elektromotorji
iz znanih čeških tvornic
Škodovih Zavodov v Plznju
se nahajajo v velikosti 1/4 KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. inž. M. A. Štebi, Ljubljana
Selenburgova 7	Telefon 2966

V globoki žalosti naznanjamo, da je umrl naš dobri oče, stari oče, brat in stric, gospod
Mihael Dager
jermena]- in torbar
v sredo dne 6. julija 1927 po dolgi In mučni bolezni, previden s sv. zakramenti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek dne 8. julija ob pol šestih pop. Iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 7. julija 1927.
Globoko žalujoča RODBINA JAGER in ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karal Ceft
l*dajateli; dt Fr. Knlovec
Urednik: Franc TarMtfla«,