Titovo Velenje, 10. avgusta 1989 številka 30 (986) cena 5500 dinarjev 2. S sladkorjem je križ 3. Plačevanje stanarin 3. Pasja kuga 4. Velike stene Zgornja Savinjska dolina Takšnih nalivov skoraj ne pomnijo Voda je prejšnji ponedeljek popoldne dobesedno zalila pretežni del Zgornje Savinjske doline. Toče. strele in vsega kar zraven sodi sicer ni bilo, zato pa je ogromno škode povzročil nekajurni neprekinjeni naliv. Reke, potoki, znani in neznani grabni so v izredno hitrem času prestopili bregove, sprožili veliko manjših in tudi večjih plazov na krajevnih, gozdnih in regionalnih cestah, med drugim tudi med Ljubnim in Lučami. Izjemne količine vode so zalile in zasule ceste, stanovanjske hiše. gospodarska poslopja in kmetijske površine. Toliko vode v mozirski občini že dolgo ne pomnijo. Da je š.koda zares velika, priča podatek. da krepko presega 4 odstotke družbenega proizvoda, kar je že pogoj za sredstva solidarnosti. Najhuje je bilo v Zadrečki dolini, saj tako visoke Drete ne pomnijo vsaj od leta 1965 dalje. Dreta je odtrgala dva mostova, dva močno poškodovala in naredila pravo razdejanje na področju vsega svojega toka, največ pa okirog Kraš in Lačje vasi. Metr- ski valovi so zalivali stanovanja, hleve in druga gospodarska poslopja, odnašali les in drva. vseh ostalih tegob nima smisla naštevati. Skorajda ni bilo kotička v mozirski občini kjer ne bi imeli velikih težav z naraslimi vodami, zelo hude posledice pa bodo v kmetijstvu. Hudourne vode so poplavile najmanj 350 hektarjev kmetiskih površin in jih zasule z muljem in peskom, 20 hektarjev polj posejanih s pšenico je I0()-odstotno uničenih, pridelek na 50 hektarjih krompirja in 30 koruze bo manjši za najmanj polovico, krme na 150 hektarjih travnikov pa bo manj za slabo tretjino. Posebne komisije so škodo ocenjevale ves teden, končna ocena pa bo znana v teh dneh. J. P. Rekreacijsko — turistični center Golte Usodna vprašanja nadaljnega razvoja Na Golteh je bil prejšnji teden sestanek, na katerem so se loimifa kopja med gostitelji in vsemi, ki skrbijo za nadaljnji razvoj} tega središča ter med predstavniki zavoda za varstvo naravne in i kulturne dediščine iz Celja. Zavod se je namreč odločno izre-keW proti pripravljenemu razvojnemu programu Golt do leta 20(00, brez izgradnje novih zmogljivosti pa na Golteh ne vidijo nikkakršnih možnosti za krepitev ponudbe. Oboji so bili torej vsak na svo- bodo vsi skupaj zvedeli, da se ne jemn bregu reke, ki pa je (zanimivo)) pomenila skupna hotenja po razrvoju in po ohranitvi prostora in okolja. Mostu sodelovanja kljtub (pre)dolgemu sestanku niso i uspeli postaviti, le rešilno vrv moarda. Reka vmes je namreč do-kazzala tudi (pre)veliko mero mecdsebojne neobveščenosti. Za-vodd seje izrekel proti prvotnemu proogramu, na Golteh so iz tega proograma že črtali izgradnjo dvoorane, teniških igrišč, ureditev ponmembnega predela za načrto-vanna smučišča, na zavodu za to nisco vedeli. Sedanjih 60 postelj je zza razvoj gotovo premalo, do konnca leta naj bi zagotovili, da že ( obstoječe depandanse ne bodo i več 2-odstotno (z besedo DVVA) zasedene, čimprej pa bi raddi zgradili nove in s tem skupno i zaogtovili kakšnih 400 po-stehlj. Točne številke v tem trenutku i nihče ne ve. Gostitelji so od preiedstavnikov zavoda zahtevali poddatek, koliko novih zmogljivosti | prostor še prenese, gosta pa sta i od njih zahtevala podatek, koliiliko bi sploh radi gradili. Prestra-žila<, druge pa so tekale iz trgovine v trgovino. Nič nimamo proti, če bi bili to ljudje z nizkimi prejemki. Ti naj si zalogo kar naredijo. Toda bojimo se, da ti za velike zaloge nimajo denarja. Spet bodo prišli na svoj račun tisti, ki imajo denarnice polne tako kot shrambe. (mkp, mč) Tatjana Sumah: »Po sladkor sem prišla za staro mamo« dala Majda Dušek, vodja sektorja Živil v Eri. Sicer pa so količine, ki so jih prejele trgovinske delovne organizacije iz blagovnih rezerv omejene, tako je recimo Era dobila za prodajo 47 ton sladkorja, ki ga je prodajala v štirinajstih po- Igre za otroke na Kardeljevem trgu V drugi polovici avgusta bo pripravilo Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja številne aktivnosti, s katerimi skušajo popestriti prosti čas otrok. Od 14. do 31. avgusta od 10. do 13. ure bodo vsak delovni dan organizirali za otroke starejše od enajstih let igre in pohode. Zbirali se bodo ob 10. uri v igralnici na Kardeljevem trgu 5, veseli pa bodo, če se jim bodo pridružili še otroci iz drugih krajevnih skupnosti. 14. in 15. avgusta bodo zbirali prijave in če bo teh dovolj, bodo tudi organizirali kolesarski krožek. Otroci, ki radi kolesarite, prijavite se omenjena dneva v igralnici na Stantetovi 6, kjer boste dobili tudi vsa navodila in informacije. 14. in 15. avgusta zbirajo v omenjeni igralnici tudi prijave za krožek pletenja in kvačkanja. Počitnice bodo sklenili z razstavo izdelkov, ki jih bodo oziroma so jih že izdelali otroci med počitnicami. Otroci lahko sodelujejo na njej tudi z izdelki, ki so jih napravili doma. Zbirali jih bodo 23. in 24. avgusta med 10. in 12. uro v igralnici Kardeljevega trga 5. Otrokom torej zadnje dni avgusta v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja ne bo žal. Društvo prijateljev mladine pa vabi k sodelovanju tudi ostale, izkoristite vabilo in preživite preostanek počitnic veselo in zanimivo v prijetni družbi. Mozirske planine »Alpinetum« slovenskih vrtnarjev V planinskem in skalnatem svetu v bližini Mozirske koče želijo slovenski vrtnarji urediti botanični vrt alpskega cvetja in rastlinja, ki bi zagotovo enkratno dopolnil park slovenskih vrtnarjev, se pravi Savinjski gaj v Mozirju. Ime naj bi mu bilo »Alpinetum«. pogoj za njegovo uredi- tev pa je, da bi v njem rasle izključno rastline, ki so tu doma, se pravi avtohtone. Domače rastlinske vrste so vsekakor v nevarnosti zaradi najrazličnejših posegov v naravo. Sem sodijo gradnje smučišč in njihovo urejanje, v veliki meri pa tudi gnojenje planinskih pašni- kov z umetnimi gnojili, ki katastrofalno zmanjšuje število avtohtonih rastlinskih vrst. Dovolj je podatek, da se je število rastlinskih vrst na enem kvadratnem metru planinskega pašnika po dolgotrajnem gnojenju z umetnimi gnojili zmanjšalo od 130 na borih 12— 15 vrst. j.p. Kolektivni dopust v Gorenju Ob vzdrževalnih delih tudi zaključek naložb V delovnih organizacijah Gorenja se že vrsto let odločajo za kolektivni dopust, in sicer v drugi polovici julija in v prvi polovici avgusta, torej v času, ko je običajno v proizvodnih dvoranah tudi najbolj vroče. Med kolektivnim dopustom opravljajo potrebna večja redna vzdrževalna dela, da bi tako zagotovili nemoten potek proizvodnje do konca leta. Lani in letos pa med kolektivnim dopustom zaključujejo v posameznih tovarnah tudi večja naložbena dela, ki bi sicer povzročala večje zastoje, če bi jih opravljali med redno proizvodnjo. Znano pa je, da sicer poteka v Gorenjevih tovarnah posodabljanje tehnologij in proizvodov ob redni proizvodnji. Na letošnjem kolektivnem dopustu, ki traja od 24. julija do 12. avgusta, so delavci Gorenja Gospodinjski aparati. Gorenja Notranja oprema (z izjemo zaposlenih v tovarni keramičnih ploščic, kjer obratujejo naprave zaradi narave proizvodnje skozi vse leto). Gorenja Elektronika Široka potrošnja in Gorenja EKO v Titovem Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati v Nazarjah. V največji delovni roganizaciji poslovnega sistema Gorenje, v Gorenju Gospodinjski aparati, nadaljujejo s posodabljanjem tehnologij, da hi zagotovili višjo kakovost izdelkov in uvajanje novih proizvodov, posebej še takšnih, ki jih terjajo najzahtevnejši tuji trgi. Tako pospešeno uvajajo novo, najsodobnejšo opremo, visokoproduktivno in ekološko čisto, ki omogoča kakovostno in energetsko varčno proizvodnjo. Najobsežnejša dela potekajo v tozdu Štedilniki, kjer končujejo s projektom »Linija direktnega emajliranja«. Med kollektivnim dopustom so nameščali še zadnjo novo opremo za namos emajla, v postopek nana-šamja barvnega emajla pa bodo vklljučili dva robota (delavci, ki bocdo upravljali z njima, so že bili ina potrebnem usposabljanju na tujem). Po kolektivnem dopu-stui bodo v tozdu Štedilniki najprej uvedli elektrostatični način namosa emajla, ki mu bo proti koncu tega leta sledil še elektro-foretski način nanosa emajla. To je, o čemer smo že pisali v Našem času, novost tudi v svetu, ki so jo dozdaj vpeljali le v tovarni Miele. Po kolektivnem dopustu pa bodo novo, hitrozagonsko peč. ki zagotavlja visoko kakovost žganja in ki porabi, v primerjavi s prejšnjo, za polovico manj goriva, priključili na plinovod. Tudi v drugih tozdih Gorenja Gospodinjski aparati opravljajo večja naložbena in vzdrževalna dela. V tozdu Pralno pomivalna tehnika, na primer, nameščajo novo, najsodobnejšo linijo za pakiranje pralnih strojev s toplotno skrčljivo folijo. Takšno linijo so lani uredili v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika. V obratu Zamrzovalne omare tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika sanirajo lakirnico, v obratu Hladilniki pa preurejajo fosfatnico. Zapisati velja, da opravljajo redna vzdrževalna dela v tozdih Gorenja Gospodinjski aparati delavci tozda Vzdrževanje. Njim v pomoč so tudi zaposleni iz nekaterih drugih delovnih organizacij (Vegrad, Veko, Tekol, Zarja itd). Delavci tozda Vzdrževanje pa sodelujejo skupaj z monterji tovarn iz inozemstva, dobaviteljev opreme, tudi pri nameščanju le-te. V Gorenju Notranja oprema v tozdu Pohištva prav tako opravljajo nekatera redna vzdrževalna dela, najzahtevnejši pa bo pregled strojne linije. (Obresti spodbujajo redno plačevanje stanarin >Oprostite, toda ne moremo rmimo tega kar pišete v časopisni Naš čas — boli nas, kar smo pirebrali — da se bodo stanari-n«e vsak mesec podražile za 50 o«dstotkov. Ali se sploh vpraša-tee, kako bomo mi, že tako ojgroženi občani še lahko plačevali stanarine s temi siromašni-mni pokojninami? Sprašujemo see, ali moramo mi, ki še vedno reedno plačujemo stanarine, pblačevati tudi za tiste nesramne obbčane, ki jih sploh nočejo pla-čeevati? Vemo, da jih dosti spploh ne plačuje, pa imajo lepe čeli dosledno zaračunavati zamudne obresti neplačnikom in zamudnikom je povzročilo, da neplačane stanarine niso več tak problem, kot so bile včasih. Poleg tega pa vsem neplačnikom pošiljajo tudi opomine. Tako je bilo v obdobju maj, junij skupno neplačanih stanarin sicer za 442 milijonov dinarjev, kar procentualno pomeni 3,5 odstotke tistih, ki so dolžni plačevati stanarino. Vendar še niso tako daleč časi, ko je bilo neplačnikov tudi 10 odstotkov. Še naprej pa bodo zaračunava- I t / v plplače in tudi bolj udobna sta-ntnovanja. Poleg tega pa še Sta-ntnovanjska skupnost pravi, da ninimajo denarja?< Približno takšno je bilo pi-snsmo, ki smo ga prejeli v uredni-št'štvu Našega časa, podpisano siisicer s >Soštanjčani<, vendar dvdvomimo, da jih je bilo pri pi-sasanju več. Šoštanjčan ali So-šbštanjčanka, ki ga je napisala, bi se se lahko vsaj podpisala, ker ar anonimnih pisem ne objavljani mo. Tudi tega nismo v celoti, sli služilo pa nam je za iztočnico, da da smo poklicali Samoupravno st: stanovanjsko skupnost in ugo-to tovili, koliko je neplačanih stana narin in koliko najemnikov dr družbenih stanovanj prejema su subvencijo, eno od oblik soci-ali alne pomoči. Dejstvo, da so na Samoupra-vn vni stanovanjski skupnosti pri- ti obresti, ki veste, da niso nizke. Za uporabnike družbenih stanovanj, ki ne zmorejo plačevati stanarine je uvedena ena od oblik socialnovarstvenih pomoči, ki seji reče subvencija oziroma delna nadomestitev. Ce uporavnik družbenega stanovanja izpolnjuje kriterije, potem lahko postane upravičenec do te pomoči in plačuje njemu še znosno stanarino. O kriterijih in načinu uveljavljanja subvencije pa smo obširno pisali pred približno dvema mesecema tudi v Našem času. 3. avgusta, to je zadnji podatek, s katerim so nam na Samoupravni stanovanjski skupnosti postregli, so za subvencijo 515. upravičencem v občini Velenje namenili okoli 154 milijonov dinarjev. (mkp) Med kolektivnim dopustom bodo v Gorenju Elektronika Široka potrošnja opravili še zadnja potrebna dela, da bi lahko septembra začeli s postopnim povečevanjem proizvodnje barvnih televizijskih sprejemnikov od zdajšnjih 400 na predvidenih 600. Tako nadaljujejo z opremljanjem delovnih mest z novimi delovnimi pripravami, veliko pa si obetajo tudi od novih strojev za avtomatsko vstavljanje elementov, ki naj bi zagotovili še večjo kakovost izdelkov. Opravili bodo tudi nekaj sprememb v tehnološkem postopku, posebej z namenom, da skrajšajo transportne poti. Po kolektivnem dopustu pa bodo v Gorenju Elektronika Široka potrošnja, kot načrtujejo, začeli tudi s proizvodnjo nove šasiie, to je nosilnega ogrodja elektronskih naprav, ki so jo poimenovali G 2. V Gorenju EKO so med kolektivnim dopustom opravili redna vzdrževalna dela na posameznih strojih in napravah ter zamenjali dotrajane dele: podrobneje so pregledali stiskalnice, avtomate in montažni trak za proizvodnjo mehanskih komponent. Tudi v Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah med kolektivnim dopustom ne mirujejo. Da bi pravočasno izpolnili naročila, posebej za prodajo na tuje, med kolektivnim dopustom dela 35 delavcev. Pregledali pa so tudi vse naprave in stroje ter opravili potrebna vzdrževalna dela. Sicer pa v tej Gorenjevi tovarni v Nazarjah tudi med kolektivnim dopustom nadaljujejo z nekaterimi večjimi naložbenimi deli v okviru 2. in 3. faze širjenja in posodabljanja proizvodnje malih gospodinjskih aparatov. Z zgraditvijo prizidka k tovarni so ustvarili pogoje, da tudi z namestitvijo dodatne, nove, opreme tehnološko zaokrožijo posamezne tehnologije in proizvodnje (montaža, nova linija za proizvodnjo elektromotorjev, predelava plastike, pločevine in jekla) ustvarijo potrebne pogoje za povečanje proizvodnje malih gospodinjskih aparatov in za osvajanje proizvodnje novih. Sicer so prestavili tudi oddelek stiskalnic, nove prostore pa je dobilo še vzdrževanje itd. Razpad mestotvorne arhitekture v dolini (10) Šoštanj (nastanek in razvoj) Shcnstcin 4» -j \ \ ♦ \ s » ze**tt«5 I j j -j • ^ ^ • - 1681 StAŠijH* Razvoj novega Velenja, ki ga lahko strnemo v štiri desetletja, je prv gotovo posebnost v našem prostoru. Šoštanj kot trg in nato mesto, pa je nastajal skozi več stoletij (podobno kot staro Velenje). Prostor med meandrom (zavojem) reke Pake in pobočjem lokoviških hribov, kjer je kot stražar »bdel« PUSTI GRAD, je nudil dovolj varnosti za prve prebivalce srednjeveškega Šoštanja. Prvotna skupina hiš je potekala vzporedno s Pako, današnji trg Bratov Mravljakov, pa je nastal na dvorišču nekdanjega grajskega kompleksa, zgrajenega v 15. stoletju in uničenega v požaru leta 1734. Graščaki so se preselili v današnjo GRAŠČINO, na pogorišču pa so zgradili nov trg, ki ima smer Pusti grad — Paka. Gradnja trga sovpade z razvojem usnjarske industrije (Vo-šnjak), ki bistveno vpliva na posamezne arhitekture v trgu. Blagostanje meščanov, ki jim je industrija ponujala možnosti za zaslužek, se odraža na bogatem oblikovanju posameznih stavb. V začetku zadnjega stoletja se naselje razširi tudi na desno stran reke Pake in postane mesto (1911), ki pa se ni nikoli do konca razvilo. Razvoj je, kot je znano, prekinilo izkopavanje premoga. Iz razvoja Šoštanja lahko razberemo, kako je zasnova naselja spretno izkoristila naravne danosti prostora in vseskozi spoštovala tri najstarejše objekte in hkrati glavne dominan-te: PUSTI GRAD, CERKEV SV. MOHORJA in FORTU-NATA ter GRAŠČINO. Te tri dominante v kombinaciji z glavnim trgom, ki se jim podredi (smer proti P. gradu), pa predstavljajo tisto sliko o Šoštanju, po kateri Šoštanj prepoznamo, kar predstavlja njegovo IDENTITETO. Vsaka nova hiša (arhitektura) se mora vgraditi v to simbolno okostje dominant, iz katerih je zgrajen Šoštanj, če noče prekiniti skoraj osemstoletne KONTINUITETE v razvoju in oblikovanju naselja. Princip, da zasnova mesta izhaja iz naravnih danosti prostora in hierarhije dominant in vedut, velja prav tako za Moderno zasnovo Velenja, vendar se Šoštanj in Velenje razlikujeta po svoji (obliki) IDENTITETI. EDI VVČIISA I\AI\DE KOKPMK P. S. V prejšnji številki je drobna napaka preoblikovala pomen enega od stavkov. Zapisano je bilo: Kot amfiteater Rimljanom, tako je Titov trg omogočal kolektivno zasnovo, samopotrjevanje v novo nastalem družbenem redu. Namesto besede zasnovo bi morala biti beseda zanosno. Higiena, tehnika, zaščita Rudnika lignita Velenje Ni nesreča, če si invalid, nesreča je, če si odveč Letos bodo v obratu za proizvodnjo osebnih zaščitnih sredstev izdelali: 5000 rudarskih čevljev, 1500 rudarskih golenic, zašili 20.000 rokavic, 3000 delovnih hlač, 1800 delovnih bluz, 1600 srajc, 1000 pasov za jamske svetilke___To so samo nekatere številke, ki so že dovolj zgovorne. Poleg tega pa zaposleni v tem obratu izdelujejo in šivajo še vrsto drugih zaščitnih sredstev, recimo torbe za orodje, pasove za zaščito ledvic, specialne rokavice, tudi gozdarske čevlje, izdelujejo in polagajo talne obloge, popravljajo sedeže, baldahine, izdelujejo cerade, vreče, povoje in tako naprej. Samo v šestih mesecih letos so v obratu pralnic, ki sodi v temeljno organizacijo Higiena, tehnika zaščita oprali blizu 195 tisoč kilogramov perila, približno enkrat toliko ga bodo še do konca leta. Poskrbeti za invalide tako, da bodo zadovoljni na delovnem mestu, in da bodo zaslužili dovolj za normalno preživetje, je bilo vodilo, ki je kolektiv Rudnika lignita Velenje privedel do zamisli o ustanovitvi posebne, invalidske delavnice. Temeljna organizacija HZT je to, Higiena, tehnika, zaščita, v kateri je danes zaposlenih 135 de- lavcev. Ob njih pa še 55 tistih, ki v času medicinske rehabilitacije opravljajo druga, lažja dela. Gre za delavce, ki so v postopku za uvrstitev med invalide II. ali III. kategorije. Precej se jih po uspešni regabilitaciji vrne na svoja prejšnja delovna mesta. Temeljna organizacija je razdeljena na štiri delovne enote — garderobe in kopal- nice na lokaciji Prelog, Skal in Pesja, obrat za proizvodnjo osebnih zaščitnih sredstev (nasproti bivšega EFE-ja), pralnica na lokaciji Prelog in Škal, četrta delovna enota pa skrbi za upravljanje in vzdrževanje toplovodnega sistema za potrebe rudnika na površini in za vzdrževanje nekaterih strojev. Zaposleni v tej temeljni organizaciji, so od prvega do zadnjega produktivno zaposleni in imajo kaj delati. »Glavni poudarek je na zaposlovanju in usposabljanju invalidnih oseb, večinoma delavcev Rudnika lignita. Približno 60 odstotkov med njimi je invalidov III. kategorije, nekaj tudi druge. Naši razvojni načrti so usmerjeni v zagotovitev in odpiranje še novih delovnih mest primernih za invalide. Zavedamo se, da je trajna rešitev takšno delovno mesto na katerem lahko skladno s preostalimi de- Franc Druks: »Poudarek je na zaposlovanju in usposabljanju invalidov.« Ivo Murkovič: »Danes je namenjenih potrebam rudnika približno osemdeset odstotkov proizvodnje.« Invalida zaposliti tako, da je kljub zmanjšanim delovnim zmožnostim produktiven lovnimi zmožnostmi invalid dela, predvsem pa si zasluži za normal-tto življenje,« pravi Franc Druks, vodja te temeljne organizacije. S tem je načel njihove načrte. V tem trenutku namreč že skle-njujejo izdelavo investicijskega programa, po katerem naj bi do leta 1995 zagotovili odprtje nadaljnjih 140 do 160 novih delovnih mest za invalide. Ovrednoten investicijski program pomeni danes štiri in pol milijone nemških mark. To pa so velika sredstva, ki jih rudnik sam v tem trenutku ne zmore, zato vzporedno tečejo že tudi aktivnosti za pridobitev kreditov oziroma nepovratnih sredstev. Njihov najpomembnejši partner v teh pogovorih je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Naložba bo usmerjena predvsem v širitev obrata proizvodnje osebnih zaščitnih sredstev, v katerem je danes zaposlenih 45 delavcev. »Povečali in razširili bi proizvodni program, celotna proizvodnja pa bi temeljila na potrebah tržišča, na tržnem nastopu,« pravi Ivo Murkovič tehnični vodja tega obrata. »Danes je približno osemdeset odstotkov naše proizvodnje namenjenih za potrebe Rudnika lignita Velenje, ostanek pa že plasiramo navzven, zaenkrat bolj v dolino.« Razumljivo je, da precej'pozornosti namenjajo tuai prekvalifikacijam, preusposabljanju invalidov. Večinoma so prej opravljali drugačna dela in na novih delovnih mestih so potrebna drugačna znanja. Tako so pred kratkim pripravili za zaposlene tečaj usposabljanja. Udeležilo se gaje petnajst delavcev, ki so ta tečaj tudi uspešno opravili in si pridobili ustrezno kvalifikacijo in znanja, ki jih potrebujejo pri sedanjem delu. Leto dni je od takrat, ko je bil ustanovljen ta tozd in v tem letu so naredili precej. Se vseeno pa ne toliko, če povzamemo besede vodja temeljne organizacije, da bi bili povsem zadovoljni. Ob letu, bi radi postregli tudi s kakšnimi finančnimi pokazatelji, so rekli. Pozitivnimi seveda. Milena Krstič-Planinc Pasja kuga Najbolj so ogroženi mladi psi S pasjo kugo je letos ogrožena vsa populacija psov v Sloveniji. Pred tremi tedni so se prvi primeri pojavili tudi na našem področju. Na veterinarski postaji v Šoštanju, kjer so te prve primere zabeležili ugotavljajo, da bo verjetno zajela 60 odstotkov psov. Bolezen se pojavlja sporadično — pojavljajo se posamezni primeri bolezni, v večjih epizotijah pa se pojavlja ciklično na štiri do pet let in takrat pride do večjega števila obolelosti. Pasja kuga sodi med najbolj razširjene in nalezljive kužne bolezni psov. Z njo se lahko okužijo tudi nekatere vrste iz družine kanidov, kot so lisice in nekateri krznaši, recimo kune in podlasice, ki jih gojimo v posebne namene. Povzročitelj pasje kuge je virus, pojavi se predvsem pri mladih pseh, največkrat v starosti od štirih do šestih mesecev. V tej starosti zboli približno 78 odstotkov živali, nato odstotek obolelih naglo pada in v starosti nad šest let zajame le 3 do 4 odstotke. Kakšni so znaki bolezni? »Pri psu se spremeni splošno stanje, pojavi se neješčnost, pes je manj Milan Metko, dipl. veterinar: »Najhujša oblika pasje kuge je živčna.« živahen, če mu lastnik izmeri temperaturo je ta zvišana, tudi do 40, 41 stopinj Celzije. Več oblik pasje kuge poznamo. Pri kataralni obliki se pojavijo spremembe na sluznicah, pri črevesni obliki se pojavi bruhanje, pri pulmunalni (pljučni) obliki pride do težjega diha- nja, kašljanja. Nekoliko lažja oblika pasje kuge je kožna oblika, pri kateri se pojavijo spremembe na koži, predvsem na manj odla-kanih mestih, na notranji strani stegen in po trebuhu. Najhujša oblika pasje kuge pa je živčna. Lahko poteka več tednov, tudi me-secv in običajno ji zelo težko zdravimo, ker se virus širi tudi po živčnih poteh in jih tako poškoduje, da pride do parez. in paraliz pri živali. Žival ne more hoditi, lahko ima živčne motnje oziroma mišične konvulzije in v teh težjih primerih se navadno odločimo tudi za evtanazije, ki rešijo živali težav,« nam je razložil Milan Matko diplomiran veterinar. Če žival pravočasno pripeljete na veterinarsko postajo je zdravljenje pasje kuge uspešno. Bolezen pa se da preprečiti s cepljenjem. Pes naj bi bil cepljen prvič že pri šestem ali sedmem tednu starosti, ponoviti ga je potrebno med 12. in 16. tednom in spet ob letu starosti, ter potem ponavljati vsako leto. Ker pasja kuga za ljudi ni nevarna, to cepljenje ni obvezno. Bolezen je nalezljiva, prena-šalci so obolele živali in tiste, ki so bolezen že prebolele, vendar še izločajo virus. Ta virus se izloča z iztrebki, izcedkom iz oči, sluznic. Lahko pa ga prenašajo tudi ljudje s predmeti, z obutvijo, obleko. (mkp.rnč) »Pasja kuga.« je bila diagnoza tudi za tega psa. Otroci pa rasejo mimo nas Otroški živ-žav je v teh počitniških dneh na betonskih ploščah naše krajevne skupnosti kar precej manjši in tišji od običajnega. Otroci — najmlajši stanovalci naše KS, so na zasluženih počitnicah širom Jugoslavije pri dedkih in babicah, ali s starši na dopustu. In prav je tako, še posebno prav zaradi dejstva, da se narodne in sorodstvene vezi utrjujejo. Večina prebivalcev mlade krajevne skupnosti izvira iz kmečkih predelov Jugoslavije, zato smo prepričani, da naši mladi preživljajo lepe počitnice v naravi, med sorodniki in prijatelji. Običajno pa se živ-žav povečuje proti koncu avgusta, ko postaja otrokom že kar dolgočasno brez rednega dela in prijateljev, ki so si jih pridobili v šoli, tistim pa, ki so ostali doma postajajo dnevi, z igro na stopniščih, pred bloki ali na redkih travnatih površinah, že kar odveč. Le zakaj se ne poslužujejo v večji meri otroških igrišč? Je tudi tam dolgočasno? Seveda je, če ni prijateljev! In igralnice v naših stanovanjskih blokih so tudi večinoma prazne! DPM nikakor ne uspe pridobiti staršev za delo in igro z otroki v igralnicah, ali za krajše pohode v bližnjo okolico — na igrišče, na trim stezo, v park ob stadionu in drugam. Ni čisto res, da v Titovem Velenju ni možno najti prostora za igre otrok, kakor običajno prevlada mnenje razpravljalcev na raznih sestankih, le poiskati jih je treba in predvsem z otroki je treba biti in po potrebi organizirati igre. Sicer pa, otroci si igre znajo sami organizirati, kakor hitro se jih zbere večja skupina. Budnost nad njimi pa je vedno potrebna. DPM organizira v ta namen v stanovanjskih blokih Pionirske aktive, oz. AKTIVE MLADIH, katere pa naj bi vodili starejši mladinci ali starši. Vendar za vodenje aktivov DPM nikakor ne more pridobiti dovolj aktivi- stov — mentorjev. Redki so in njim gre pohvala, ki najdejo čas za to. V tej dirki za preživetje (ali za boljši standard), več ne najdemo dovolj časa za svojega otroka, ali pa ga morda ne znamo najti, oz. ne znamo organizirati svojega dela tako, da bi bili čim več z otroki. Naj mi oprostijo tisti, ki jih je prav prijetno srečati na sprehodu s svojimi otroki, ali se celo igrajo z njimi. Njim vsa čast! Ostali pa delajo pri naši vzgoji nepopravljivo škodo, ki je nikoli več ne bo mogoče popraviti. Čas neusmiljeno beži in osebnost naših otrok se razvija po svoje, mimo nas. Vzdihi — »Le zakaj moj otrok ne uboga, se izgovarja, pretepa in pd.!« so potem odveč in prepozni. A. Suiigoj Veselo o turizmu Le kaj se dogaja ? Gostinci so se spremenili r frizerje. Striže jo, strižejo... Delovno mesto ni hotel. V hotelih imajo namreč tudi službo za prebujanje. Nekateri mislijo, da je svet njihova privatna žičnica. Vedno se vzpenjajo — na tujih plečih. Če je v hotelih parkiranje vse dražje, naj nas ne skrbi. Živciranje je še naprej — brezplačno. . V pogovorih o lovskem turizmu je treba upoštevati tudi natakarje. Kakšen pragozd so njihovi — ceniki. Za uspešnejši turizem moramo obrniti list, da nam ne bi turisti obrnili — hrbta. Fotelji so kot hoteli. Pogosto pride do dvojne — rezervacije. Posamezni zaključni računi so kot ladje — restavracije. Dokler se praznijo krožniki, zibanja ladje niti ne opazimo. Nekatera turistična središča so kot televizija. Razen novih cenikov — same ponovitve. Slabo se bo pisalo gostom, če se bodo tudi na turističnem trgu pojavili preprodajalci in svež planinski zrak strpali v — tetrapak. Kjer sta volja in vztrajnost, so tudi rezultati V današnjih dokaj težkih gospodarskih časih, ko zmanjkuje denarja na vseh koncih in krajih, ko dostikrat ni sredstev niti za najnujnejše, se se človeku zdi že kar čudno, če sliši, da so na primer v tem ali onem kraju storili kaj za svoj boljši jutri. Vse bolj se uveljavlja prepričanje, da bolje gospodarijo tam, kjer nima svojih prstov zraven družba, oziroma njihovi vsemogočni politiki in birokrati. Zadnjih nekaj let so opravičile svoj obstoj krajevne skupnosti, ki so v mnogih primerih z dokaj skromnimi sredstvi in s pametnim gospodarjenjem ustvarile mnogo več, kot bi bilo to mogoče pričakovati pred desetimi ali več leti. V večini primerov se za temi rezultati skriva peščica ljudi, »ki vlečejo voz naprej«. To so ljudje, ki so pripravljeni, za razvoj in napredek svojega kraja, žrtvovati veliko svojega časa in dostikrat tudi materialna sredstva. KS Šentilj je ena tistih, kjer so lahko zadovoljni, da kljub vsem težavam, ki nas pestijo dokaj dobro gospodarijo. Da bi kaj več izvedeli o delu in razvoju tega kraja smo za pogovor zaprosili Ivana Pustineka, ki ima nedvomno veliko zaslug pri razvoju in napredku te KS, katere predsednik je že drugo mandatno obdobje. Bil je takoj pripravljen, da nam postreže s kopico podatkov. Nekako takole je pričel svoje razmišljanje o razvoju in delu KS Šentilj: »Po izgradnji nove podružnične šole pred dvajsetimi leti je bil za naš kraj prvi večji napredek izgradnja telefona, ki je povezal to dolino s svetom. Nadaljnja velika pridobitev je bila obnova in razširitev doma krajanov in ureditev trgovine brez katere smo bili lep čas. To so storili krajani pod vodstvom tedanjega zelo prizadevnega predsednika KS Mirka Vranjeka. Upam si trditi, da tudi nas ni čakalo lahko delo. Zastavili smo si namreč nalogo, da v Šentilj napeljemo vodovod in to v vsak zaselek. Potrebno je bilo precej iznajdljivosti in udarniškega dela, da smo lahko naš plan do jeseni 1988 uresničili. Osebno menim, da je vodovod naša največja pridobitev. Že isto leto smo pričeli z izgradnjo ravno tako prepotreb-ne mrliške vežice in z ureditvijo igrišča, katerega nameravamo delno asfaltirati. Tudi tukaj ni potekalo vse brez težav. Toda, če je človek vztrajen se da marsikaj narediti. Tudi na ceste nismo pozabili. Na novo smo uredili in posuli okrog 6 km cest. Za vse ostale koristnike pa priskrbeli zadostne količine tega materiala.« Ker je izgradnja mrliške vežice v zaključni fazi, nekaj podobne- ga je tudi z igriščem, nas je zanimalo, kakšni so njihovi nadaljnji načrti oziroma želje. Ivo Pusti-nek je povedal, da postaja zelo pereč problem telefonija. Čeprav so priprave za nove priključke že v teku, bo vse steklo hitreje, ko bo pričela obratovati nova centrala v Velenju. Povedal je še, da se I. 1990 izteče sedanji samoprispevek. V kolikor bodo izglasovali novega bodo ta sredstva namenili izključno za posodobitev in razširitev cestnega omrežja v KS. Na vprašanje kako jim uspeva, da lahko v teh časih toliko ustvarjajo je odgovoril: »Okrog sebe imam dobre sodelavce, pri večini krajanov pa veliko razumevanje in podporo. Obnašamo se kar se da varčno. Vedno poizkušamo poiskati najboljšo rešitev. Poglejte na primer: za mrliško vežico je del sredstev prispevala komunalna skupnost, ostalo so prispevali krajani sami v obliki denarja, lesa in z veliko udarniškimi urami. Pesek oziroma gramoz za ceste je prispevala KS, vse ostale stroške, kot so prevoz, strojne ure so pokrili krajani. Letos smo tudi obnovili zvonik naše sedemsto let stare farne cerkve, ki se ponaša z lepimi freskami. Tudi te stroške, ki niso bili ravno majhni so poravnali krajani oziroma farani. Dokler bo pri naših ljudeh zavest in volja na tej stopnji bodo tudi rezultati vidni,« je dejal na koncu pogovora Ivo Pustinek. Da je vse to res se lahko prepriča vsakdo, ki bo obiskal to vas oziroma KS, ki leži sredi prelepe doline med Kožljem in Sevčni-kom. M. Hrusti Voda Vodo pojmujemo kot nekaj samoumevnega. Vendar ugotavljamo, da nam je vse bolj primanjkuje. Talne vode, ki so glavni vir pitne vode, so vse bolj onesnažene. Nitrati iz gnojil, škropiva in odpadki, nevarne snovi iz industrijskih obratov ogrožajo pitno vodo, ki je že marsikje neužitna. Talna voda se zbira tako, da dež in druge padavine, voda iz jezer in rek pronicajo v globino do prvih nepropustnih plasti. To je največkrat glina. Tu se zbira kot podtalnica v »prvi etaži«. Skozi luknje v glini ali razpoke pronica en del vode še globlje v globine zemeljske plasti, kjer zopet naleti na zapreke in se ustavi. Tako lahko govorimo o podtalnici v več etažah. Da dosežemo to vodo, gradimo plitve ali globoke vodnjake. Podtalnica predstavlja maso vode, ki je odvisna od kakovosti zemlje, površinskih razmer in padavin. Podtalnica se počasi preliva. V slabo propustnih tleh lahko traja eno leto da se podtalnica zniža za en meter. Tako se v globinah voda nabira več let ali več desetletij. Zato je tem bolj zaskrbljujoče onesnaže- vir življenja vanje podtalnice z različnimi strupi. Pri hitrem pronicanju vode se njeno onesnaženje še hitreje širi, to se dogaja predvsem pri bolj propustnih plasteh. Star pregovor pravi, da se voda očisti, če preteče deset kamnov. To je resnično mehansko čiščenje, kjer zemlja filtrira pronicujočo vodo. Medtem ko je v površinski vodi več milijonov raznih klic, v globini kakšnih šestih metrov ni noben® klice ali bakterije več. Takšna podtalnica je najboljša pitna voda, je okusna in mrzla, a je žal ni skoraj nikjer več. Podtalnice ne najdemo povsod. Zbira se na ugodnih mestih, predvsem ob rekah in rečnih dolinah, kjer jo napajajo rečne vode. Slovenija ima bogate vodne vire, toda porabnikov vode je čedalje več, voda pa je tudi iz leta v leto bolj onesnažena. V naši dolini je Paka v četrtem kakovostnem razredu onesnaženosti, to pomeni, da življenje v njej ni več mogoče. Ta voda napaja talmco v okolici Šmartnega ob Paki. Okolica tega kraja pa črpa svojo pitno vodo iz podtalnice slabih sto metrov od Pake. Ta voda je obremenjena z vsemi škodljivimi snovmi, ki pritečejo po Paki. Nahaja pa se tudi sredi hmeljišč, ki so vsako leto prepojena s strupi, ki jih uporablja intenzivno kmetovanje. Tak vir pitne vode je popolnoma neustrezen in zelo nevaren prebivalstvu, ki ga uporablja. Uporabljajo tudi podjetje ERA Vino, ki tako posreduje to vodo širšemu prebivalstvu. Voda je sicer klorirana, toda klor ubija samo klice, ne nevtralizira pa drugih strupov, ki so v njej. Pretirano kloriranje pa tudi škodljivo vpliva na ljudi. Za upadanje zalog talnih voda je veliko krivcev. Zazidane površine, asfaltirane ceste, trgi, naselja, tovarniški obrati so zemljo tako zapečatili, da voda ne more več pronicati vanjo. Tako ob deževju steče v kanalizacijo, pri tem opere in odnese vso nesnago, od tam pa odteče v reko. Zaradi reguliranih rek voda hitro odteka in tudi tu ne pronica v zemljo. Tudi težki kmetijski stroji stlačijo zemljo, da voda težko pronica v globino. Najhujši problem današnjega časa pa je zastrupljanje voda. Na tisoče ton mineralnih olj pronica v zemljo ob tovarnah, skladiščih itd. En liter mineralnih olj zadostuje za onesnaženje milijon litrov vode. V zadnjem času pa se je zgodilo toliko nesreč ravno z razlitjem teh snovi. Tudi ceste so potencialni faktor za nevarnosti zastrupitve s temi snovmi, saj po njih prevažamo najrazličnejše strupe. Podobna nevarnost grozi ob železnicah. Posebno ogrožena je pitna voda od močno strupenih substanc kot so cianidi, svinec, kamij, ar-sen, krom, živo srebro in organske snovi — tako imenovani posebni odpadki. V vseh teh strupih pred 1980. letom nismo vodili podatkov. Odlagali so se na legalna ali pollegalna odlagališča. Koliko jih je že prodrlo do talni-ce, ne vemo in kakšne bodo posledice tega neodgovornega ravnanja v prihodnosti, še manj. Vsaka deponija pomeni potencialno nevarnost za okolje, ljudje se takih objektov vse bolj opravičeno bojijo. Najbolj razširjeno je pa zastrupljanje vode s kmetijskimi strupi za gnojenje in škropljenje. Umetna gnojila vsebujejo nitrate. Če je teh manj, jih rastline vsrkajo. Če pa se gnoji pozimi v nevege-tativnem obdobju ali če se gnoji preveč, pronicajo te snovi z dežjem v podtalnico. Prav tako vsebujejo nitrate tudi organska gnojila (gnojnica). V velikih hlevih (živinskih tovarnah) nastaja veliko gnojnice, ki jo kmetje polivajo preveč na majhnih površinah, kot je za njihova polja potrebno in dovoljeno. V območjih vodnih virov se ne bi smeli uporabljati nobeni her-becidi in pesticidi. Z njimi si ljudje sami zastrupljajo vodo. Koliko pesticidov in herbicidov posujemo pri nas na njive nam povedo prodane količine — na tisoče ton. Vsak kmetovalec si lahko sam preračuna, koliko strupov se je nabralo v 20 letih na njegovih njivah. Gnojnica vsebuje na I kg 20 mg kadmija, 25 mg živega srebra, 200 mg niklja, 1200 mg svinca, ravno toliko kroma in bakra ter 3000 mg cina. (povzeto po literaturi Bavarskega ministerstva za razvoj kmetijstva in okolja.) Vse te snovi spadajo k težkim kovinam, ki so nevarne za zdravje in življenje ljudi in živali. KAJ MORAMO STORITI Upreti se moramo vsem onesnaževalcem podtalnice. Industrija ne bi smela uporabljati pitne vode za tehnološke namene. Za to bi jo lahko črpala iz rek. Kmetijstvo bo moralo pristopiti k zmernejšemu gnojenju z nevarnimi gnojili. Potrebno je narediti analize zemlje na kmetijskih področjih. Kjer so zaloge pitne vode majhne, mora prav vsak štediti z njo. Zato predlagamo strožjo zakonodajo, ki ščiti vodo ali pa odgovornejše spoštovanje že sprejetih zakonov: — v kmetijstvu je potrebno omejiti uporabo škropil in gnojil, prepovedati pa vsako njihovo uporabo, kjer so v bližini vodni viri. — potrebna je večja kontrola nad obrati, ki uporabljajo nevarne kemikalije. Takšne k6ntrole lahko prinesejo nova delovna | mesta. — Prepovedana morajo biti vsa nevarna čistila, ki se upora- | bljajo v gospodinjstvih: posebno j ostra čistila za čiščenje stranišč, ki vsebujejo fosfate. Tudi moderna pralna sredstva že izdelujejo I brez teh snovi. — Potrebna je široka propa- I gandna akcija proti uporabi stru- I pov v industriji in gospodinjstvu I ter kmetijstvu, da si očuvamo vit I življenja — vodo. Šaleško ekološko I društvo I Anketa Kaj v lonec? Poletje je gotovo čas. ko je še zlasti na tržnicah in v trgovinah, če že ne na svojih vrtovih veliko zelenjave. Upoštevamo pri kuhi nasvete mnogih strokovnjakov kako zelo zdrava je sveža zelenjava? Izkoristimo priložnost, ki jo imamo? Pa tudi kako se nam v kuhinji pozna, da je prehrana vedno dražja? So obroki pičlejši. smo iz prehrane kaj dragega že izločili, ali pa nam tega še ni potrebno? Skratka, kako se hranimo. kaj kuhamo poleti smo spraševali tokrat. FRANC ŠKRUBA: »Pri nas doma v glavnem kuha žena. Prehrana je raznovrstna, zdaj poleti še zlasti uporabimo veliko zelenjave, sola: recimo. Vrta nimamo, zato gremo pogosto na trg, kjer pa kupujemo vedno pri isti branjevki. Hrana je danes /telo draga in z njo ne delamo več tako kot so marsikje včasih, ko so je veliko zavrgli.« EVA CESTNIK: »Ker smo pri nas vsi po cele dneve v delavnici na kuho ne mislimo veliko, saj čez dan pojemo kaj v restavraciji, recimo kak-šmo enolončnico in zato doma kuihamo samo zvečer in seveda kconec tedna. Takrat običajno prripravimo klasično nedeljsko kcosilo recimo. Pogosto je hrana v restavracijah, zlasti enolončni-cee, cenejša, kot če bi jo skuhal dtoma sam.« FATA MUJ-K1Č: »Poleti kuhamo drugače kot pozimi. Uporabljamo predvsem veliko sveže zelenjave. Nekaj jo kupimo na trgu, precej pa je irmamo na vrtu. Res pa je, da v maši kuhinji uporabimo tudi pre-ceej mesa, saj kosila skorajda ni brrez n jega. Ker pa je meso postalo) res zelo drago, so obroki malo mianjši. Ampak brez mesa si ko-siila skorajda ne znamo predstavljati.« VANJA VUT-KOVIČ: »O tem pa res ne vem veliko, ker kuha bolj mama in ona hodi tudi v trgovino, tako da tudi cen ne poznam. A kaj jem poletu? Ja bolj poletno hrano, recimo luubenice in pršut. Pri nas nima-mno definiranega časa za kosilo, jeemo in pripravimo obrok pač ta-kr.rat, ko smo doma.« MARIJA ŽI-GON: »Veliko dam na zdravo prehrano, zato tudi poleti v kuhinji uporabljam predvsem sezonsko zelenjavo. Kupujem na trgu alali v trgovini, kadar vidim, da je zc.elenjava in drugo lepo. Hrana je e res draga, vendar mi zdravje poomeni veliko. Menim, da danes niii več mogoče dobiti čisto neo-. pporečne zelenjave. Če bi imela mmožnost, bi kupovala, tudi če bi bibilo dražje, zelenjavo z bio vrtov. VeVendar to zaenkrat še ni mogo-čeče.« (mkp.mč) AFORIZM1 Po zadnji podražitvi cigaret kajenje še najbolj škoduje našim žepom. • • • Poznam birokrate, ki bi tudi socializem podrl, č če bi ga občani zgradili na črno. iLii i ■», • . n'ta>? Obiskali smo partnerski Esslingen... V letu 1990 bomo slavili 20. obletnico uspešnega sodelovanja in partnerstva med Ksslingenom in našim mestom. V teh letih je Titovo Velenje obiskalo mnogo skupin iz Esslingena in prav tako je tudi F.sslingen spoznalo mnogo mladih Velenjčanov. Za to vsakoletno izmenjavo mladine pa je potrebno celoletno delo članov komisije za mednarodno izmenjavo pri TURISTIČNI ZVEZI OBČINE VELENJE, ki jo uspešno vodi tov. Gustl Tanšek. Ker želimo, da MLADINSKI TURIZEM zaživi v naši občini, upamo, da se nam bo pridružilo čim več mladih, ki jih tovrstno delo veseli. Naj bo naš opis našega desetdnevnega potepanja po Es-slingenu in deželi Baden Wurten-berg spodbuda za sodelovanje mladih. Morda je koga 11. julija zvečer pot zanesla mimo Rdeče dvorane. Ob pogledu na skupino mladih, ki so obloženi s težko prtljago vstopali v INTEGRALOV avtobus, nam je gotovo vsaj kdo zavidal. Upravičeno, pred nami je bilo 10 nepozabnih dni. Najprej nas je seveda čakala dolga vožnja, ki nas je precej utrudila. A ko smo enkrat prispeli na cilj, v Esslingen, smo bili takoj pripravljeni na nova doživetja. Okrepčali smo se v stavbi Velenje: Glanz der Partnerschaft verblafit ESSLINGEN (gt) - Von schonem Wet-ter in den Partnerschaftsbeziehungen zum jugoslawischen Velenje kann der-zeit keine Rede sein. Kaum hatte Enter Burgermeister Dr. Dieter Deuschle ge-stem eine 16kopfige Besuchsgruppe be-gnifit, hagelte es Kritik. Gustl Tanschek, der Prasident der Ju-gendorgamsationen in Velenje (Bild Mitte): „Obwohl wir schon in das 20. Jahr der Zusammenarbeit bei den Austauschorganisationen gehen, ist die-ses Jahr ein Jahr der Knse. Wir miissen namlich feststellen, daB bei^Jhnen das Interesse fur den FamilienanschluB nachgelassen hat." Im Gegensatz zu bis-herigen Besuchen sind die jugoslawi-schen Gaste namlich nicht privat unter-gebracht. Fur zwei Wochen wohnen sie bei der Arbeiterwohlfahrt auf dem Zoll-berg. Auch Ulrich Kistner, der Vorsitzende des Stadtjugendrings Esslingen, ist ent-tauscht: .Schade, daB die private Unter-bnngung nicht funktioniert hat." Gustl Tanschek ist jedoch uberzeugt, daB man die bisherige erfolgreiche Zusammenarbeit fortsetzen kann und hat fur nach-stes Jahr eine „groBere Gruppe" nach Velenje eingeladen. Anders als die Ga- ste aus Jugoslawien sind drei Jugendli-chen aus der Partnerstadt Sheboy-gan/USA seit Mittwoch in Familien un-tergebracht. Sie sind auf Gegenbesuch bei der siebten Klasse der Zollberg-Realschule. Die deutschen Schuler kamen erst Anfang Juti von ihrem Ameri-ka-Tnp zunick. Pauline Hejl, Beauftragte fur Partner-stadte. hofft, daB die 14jahrigen Ameri-kaner nicht mit allzugroBen sprachli-chen Problemen zu kimpfen haben: „Sie sind noch sehr jung und haben erst spat damit angefangen, Deutsch zu ler-nen." Foto: Tenzer STADTJUGENDRI NGA, organizacije, ki v Esslingenu skrbi za mednarodno izmenjavo. Ko smo si kasneje to stavbo ogledali, smo le strmeli nad tem, kaj vse je uspelo našim prijateljem narediti iz stare povsem pozabljene tovarne. Uredili so kinodvorano, večnamensko dvorano, v kateri se je v mesecu juniju predstavila tudi naša ročk skupina ŠANK ROČK na festivalu ročk skupin v Esslingenu. Videli smo majhno tiskarno, delavnico za popravilo motornih koles, okrepčevalnico, umetniški kotiček itd. V tej mali tiskarni STADTJUGENDRIN-GA tiskajo mladi svoj mesečni list: STADTBLATT, ki ga prejemajo mladi brezplačno. Ta dan smo se povzpeli še na grad, od koder smo imeli čudovit razgled na mesto, ki nas je gostilo v naslednjih dneh. Za razliko od prejšnjih let, ko so mladi stanovali pri družinah, smo bili letos nastanjeni skupaj, v mladinskem domu AWO-HE-IM na Zollbergu. Kljub temu pa smo prišli v kontakt z našimi nemškimi vrstniki, ki so nam za vsak dan pripravili poučen in hkrati zabaven program. Tako smo v teh dneh mnogo izvedeli o samem mestu Esslingen, o njegovi arhitekturi, vinogradništvu, ki je še posebej značilno za to področje. Sredi vinogradov smo po prijetnem sprehodu po obronkih Esslingena imeli tudi piknik. Seveda smo poskusili tudi esslin-ško vino. V stari mestni hiši nam je dobrodošlico izrekel mestni župan dr. Dieter Deuschle, ki je hkrati naročil naši skupini, da prenese pozdrave vsem prebivalcem mesta Titovo Velenje in naše občine. Obiskali smo tudi bližnji Stuttgart in si tam ogledali PLA-NETARIJ, se sprehodili po pre- lepem živalskem vrtu VVILHEL-MA in v Daimler Benzovem muzeju pasli oči na prelepih avtomobilih, od prvega pa do najnovejšega modela. V bližini Esslingena leži tudi staro študijsko mesto Tiibingen. Tam je deloval naš veliki rojak PRIMOŽ TRUBAR. Obiskali smo cerkev v DEREND1NGE-NU, kjer je Primož Trubar pokopan. V tej cerkvi nam je o našem velikem rojaku pripovedoval tamkajšnji župnik Dieter RO-SER. En dan smo se sprehajali po čudovitih sobanah palače v Lud-vingsburgu. Tu nas je posebno očaral mojstrsko urejen park. Za dva dni pa smo se odpravili še proti Ulmu in se tam povzpeli na najvišji cerkveni zvonik sveta, ki je visok 161 m in ima 768 stopnic, vendar se je trud izplačal na vrhu se nam je odprl prečudovit razgled na staro mesto. Pot smo nadaljevali do graščine Wildenstein, ki je danes urejena kot MLADINSKI DOM POČITNIŠKE ZVEZE. Tu smo prenočili. Lahko nam verjamete, da je bilo to pravo doživetje, saj se nam ne ponudi velikokrat priložnost prebiti noči za grajskimi zidovi. Po zanimivi noči pa nas je čakal še zanimivejši dan — 15 km dolga vožnja s kanuji po lepi modri Donavi. V kanuje smo se vkrcali v Riedlingenu. Vsaj polovica nas je namreč na cilj prišla mokrih. Vendar pa je prav to vso stvar naredilo še zabavnejšo. Za nekaj dni sta se naši skupini pridružila še Francoza iz partnerskega mesta Vienne. In prav prof. Bernardu Bocku smo se najprej do SOLZ nasmejali, ko se je sredi veselega prepevanja naenkrat znašel v vodi. Vendar smo si podobne izkušnje kaj kmalu nabrali še ostali. Bilo je res zabavno. Večerne ure smo v Esslingenu preživljali kar se da zabavno. Navdušile so nas diskoteke v Stuttgartu, pa tudi v AVVO Heimu smo skupaj z nemškimi prijatelji znali narediti večer. ki se je zavlekel daleč v noč. Še posebej zanimiva je bila na zaključnem večeru MODNA REVIJA naših brhkih fantov, seveda preoblečenih v dekleta. To pa je bila že tudi zadnja noč v Esslingenu. Sonce je kar prehitro vzšlo in morali smo se posloviti. Upamo, da bomo lahko prihodnje leto naše esslinške prijatelje prav tako toplo pozdravili tudi v našem mestu. MAŠA KOLŠEK, Cankarjeva 2 B T. V. Draeica Urtelj, Stanetova 19 T. V. PIŠE: IVČ KOTNIK Velike stene — Grandes Jorasses Od 23. 7. do 29. 7. 1989 sta bila v francoskih centralnih Alpah alpinista Šaleškega alpinističnega odseka Ivč KOTNIK in Grega JUSTIN. Kljub slabim vremenskim razmeram in omejenemu času, jima je v dveh dneh uspel zelo zahteven vzpon preko 1200 metrov visoke severne stene GRANDES JORASSES nad CHAMONIXOM. Vzpon po takoi-menovanem Walkerjevem stebru je v vseh alpinističnih vodnikih ocenjen z ED, kar po naše pomeni ekstremno težko. Doseganje postavljenih ciljev je pri človeku mozaik, ki mu pravimo življenje. Ljudje imamo v življenju različne cilje, želje, potrebe ali hotenja, ki so seveda pogojene s celim nizom nečesa, kar nam izpolnjevanja omogoča ali onemogoča. Marsikaj ostane oziroma ostaja zato le skrito v nas, veliko pa privre na dan, se razbohoti in razbesni kot deroča reka, ki razžira vse pred sabo in se umiri šele na cilju, ko se zlije v drugo reko, v morje ali izgine v puščavskem pesku. Podobno je tudi pri ljudeh, ki stopijo iz uhojenih poti in sledijo svojemu hrepenenju. Velikokrat že vnaprej vem, da bom ne vem zakaj spet zapustil toplo ognjišče svojega doma in odšel na novo pot, na izpolnitev novega cilja, po nov kamenček v mojem mozaiku. Tako je v meni že dolgo tlela želja po ponovitvi treh zadnjih velikih problemov v centralnih Alpah. To so severne stene, ki so skozi leta postale legende, sanje in konec mnogih alpinistov, mno- gim pa so postale tudi izpolnitev življenjskih ciljev. To so severne stene EIGER-JA, MATTERHORNA in GRANDES JORASSESA. Te stene so seveda zato povezane z legendami v alpinizmu, kot so: BUHL, TERRAY, CAS-SIN, BONATT1, REBUFAT in še mnogi drugi. O teh stenah in o teh ljudeh so napisane knjige, da se ti ob njihovem branju še danes ježijo lasje in koža. Tudi zato je vračanje iz takih sten preko vrha še toliko lepše in popolnejše! Zadnja leta so te stene zaradi mnogo atraktivnejšega prostega plezanja v telovadnicah in plezalnih vrtcih sicer izgubile na popularnosti, toda poznavalec ve, kaj le te pomenijo v alpinizmu. Letos mi je uspelo, da sem se tudi sam pridružil tistim redkim slovenskim alpinistom, ki so preplezali vse tri omenjene stene. 1800 metrov visoka S-stena EIGERJA mi je uspela že leta 1973, 1200 visoko S-steno MATTERHORNA sem preplezal leta 1976, GRANDES JORASSES pa je ostal odprt do letos. Ta velik odmor med MATTERHOR- NOM in JORASSI je seveda zapolnjen z drugimi cilji — kot so: F.VEREST, LHOTSE, ANDI, TIEN-ŠAN ter seveda z JNA, slabim vremenom in tudi z zelo drago Francijo, ki si jo slovenski alpinisti vedno težko privoščimo. * * * Ko se po skoraj desetih letih spet sprehajam po Franciji, kar ne morem verjeti, da se je toliko spremenilo, oziroma, da seje pri nas toliko poslabšalo. Tudi Alpe to čudovito gorstvo, ki ga imamo skoraj v naroč- ju, se nam zaradi cen vedno bolj odmika in še tako vabljivi vrhovi postajajo odbijajoči in neprijazni. Da si lahko dva alpinista privoščita plezanje v Franciji, morata imeti že celo premoženje. In ko človek z mukami in težavami to premoženje zbere, se le s težavo odloči za katero goro oz. steno bi ga porabil, ker so pač vse mikavne in vabljive, pa še toliko jih je! CHAMONIX, eden najmon-denejših turističnih centrov v Ev- Se verno steno E iger j a sem preplezal leta 1973 skupaj s Francijem Verkom Severna stena Matterhorna, ki sva jo z IMejcem Zaplotni-kom preplezala leta 1976 ropi je še vedno prepoln turistov iz vsega sveta. Ulice so polne go-mazenja, tu in tam ljudje že kar plezajo drug po drugem in se gnetejo med avtomobili in motorji — vse pa je kljub temu mirno in sproščeno. Živahni so v glavnem le vodniki, ko s posamezniki ali s skupinami hitijo nekam iz mesta. Vrhovi so nad mestom praktično na vseh straneh tako blizu, da bi se jih lahko skoraj dotaknil z roko. To varljivost dimenzij v naravi Francozi spretno izkoriščajo, saj turiste za šop denarja navidezno pripeljejo v gore, ki pa so v resnici še kako daleč od njih. Alpinistov pa je v CHAMO-NIXU veliko manj, kot jih je bilo pred leti. Prosto plezanje je tudi tu naredilo svoje; dostopi do teh mogočnih sten in stene same ter vrnitve z njih, so pač preveč klasične, da bi se ti mladi atleti mučili v njih. Razvoj in hotenja gredo pač tudi v alpinizmu naprej in prav gotovo je prav tako. Kljub temu pa ima človek občutek, da alpinisti izumiramo in da postajajo gore spet tako mogočne — s svojo samoto pa še bolj skrivnostne — kot so bile nekoč. Tako je tudi naš Grega praktično edini slovenski alpinist mlajše generacije, ki je v tem času v CHAMONIXU. Pred leti nas je bilo ob tem času v francoskih Alpah tudi po sto naenkrat, kajti le tako smo dobivali izkušnje za reševanje velikih problemov v Himalaji, Andih in drugod. Se pač vse spreminja — narava, ljudje, razmišljanja, pa tudi gledanje na ta nekoristni svet. Vendar moram priznati, da tudi midva z Gregom kar krepko preklinjava, ko s težkimi nahrbtniki sopeva po ledeniku proti najini steni. Do nje bova rabila sedem ur naporne in negotove hoje. Koliko lepših in manj napornih reči bi lahko počela, pa saj jih še bova. Na drugi strani gore bo spet vse lepo. (dalje prihodnjič) TAm tu ummJJmf it ft t ff % K4< cz $flo sTipf, PoTFA $£ f // JfflSMO SKKf ------" A T^f Radio Velenje SOZD REK FLL RESTAVRACIJA JEZERO IN VELETON STUDIO REK TITOVO VELENJE v SOBOTO, 19. 8. ob 19. uri. VABITA NA TRADICIONALNO PRIREDITEV NOČ OB JEZERU PROGRAM: AGROPOP, VESELI SLAVČKI, ATRAKCIJA VEČERA: OGNJEMET, BAKLA-CAUNTRY SISTERS iz ČSSR, MIHA KRALJ, DA IN AKROBATSKI SKOKI V JEZERO FOLKLORNA SKUPINA RAZOR, DISCO PRIDIGE JANEZA SVETOKRIŠKEGA V četrtek, 10. avgusta, ob 19.30, bo v šaleški cerkvici pridigal Janez Svetokriški, ki ga bo v gvantu kapucina predstavil MARKO CVAHTE iz Slovenske Bistrice. Tekste je zbral Tone l'artljič, režija pa je bila v rokah Branka Gombača. Iz muzeja Velenje Zgodilo se je... 10. avgusta V Slovenskem gospodarju je bila zopet objavljena novica iz Smartnega ob Paki: »Prvi letošnji hmelj v Savinjski dolini je baron \Varsberg prodal v Nurnberg, 50 kil za 92 forintov.« Savinjski hmelj je bil torej že pred stotimi leti zanimivo izvozno blago in cenjen širom po Evropi. LETA 1887 Slovenski gospodar, ki je pozorno spremljal prizadevanja za izgradnjo železnice od Celja do Velenja, je tega dne objavil članek z naslovom »Železnica«: »Okrajni zastop v Celju je v svojem zadnjem zboru dovolil 40.000 goldinarjev za železnico Celje -Šoštanj—Velenje. Ob enem pa tudi pritrdil predlogu naj se napravi" prošnja za njo do deželnega in državnega zbora. Ž ozirom na to, da imamo na slovenskem štajarju le malo železnic, priporoča se ta sklep okrajnega zastopa.« LETA 1927 V mariborskem Večerniku je tega dne izšel članek o poizkusih sušenja velenjskega premoga: Po iniciativi direktorja plinarne v Mariboru ing. Tomšiča je »znameniti tehnik dr. Strache« z Dunaja preizkušal v plinarni s sušenjem premoga. Lignit-premog, kakršnega daje n. pr. velenjski rudnik, ima od 30 do 35 odstotkov vode. Po sistemu prof. Fleisnerja iz Leobna se tak premog suši s paro, tako, da ne izgubi strukture. Ker je dobila plinarna štiri vagone za dvo-plinske naprave, so poskusi s posušenim lignitom vrlo važni, da se ugotovi uporabljivost premoga iz Velenja, Bosne itd. Mariborski poskusi bodo prišli prav tudi Dunajčanom, ki uporabljajo v svojih plinarnah našemu enak premog iz Koflacha.« Načrti za vplinjevanje velenjskega lignita in njegove uporabe v kemični industriji so bili živi še dolgo in ob koncu šestdesetih let skoraj že uresničeni. Vse skupaj pa se je potem neslavno končalo. LETA 1946 Celjski časopis Na delo je poročal o prizadevanjih premo-garjev za dvig proizvodnje: »Rudarji prvi v vrstah borcev za novo Jugoslavijo-proiz-vodnja že dosegla predvojno. Rudniki si napovedujejo tekmovanja za prehodno zastavico. Najprej jo je dobilo Senovo, nato Velenje, I I. avgusta pa jo morajo predati Hrastničanom, ki so dvignili storilnost za 4.23 %, zmanjšali porabo jamskega lesa za 21,76 "" itd, ter tako dosegli 993 točk od 1412 možnih.« LETA 1962 V Delu je bila objavljena turistično obarvana novica iz Velenja: »Kljub temu, da je minil šele dober mesec od takrat, ko so imeli Šoštanjčani svoj turistični teden, je od 12.—19. avgusta napovedan turistični teden v Velenju. Takrat bo v Velenju več kulturnih, zabavnih in športnih prireditev. Tako bo v nedeljo otvoritev turistične razstave v Delavskem domu in pričetek športnih tekmovanj, ki bodo vse naslednje dni. V ponedeljek bo imelo turistično društvo sejo, v sredo in petek bodo na sporedu koncerti godbe na pihala Rudnika lignita Velenje in orkestra iz Beograda, v soboto pa velika družbena prireditev na jezeru. V nedeljo 10. S. bo v hotelu »Paka« kulinarična razsta- 41.« »Turistični teden«, ki ga prirejajo že skoraj vsi kraji na Slovenskem, je za tako resno in pomembno gospodarsko panogo kot je turizem mnogo premalo. LETA 1969 Novica, ki jo je objavil mariborski Večer pa je posvečena velenjskim tabornikom: »Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je skupaj s taborniško organizacijo pripravila ob vili široko na Ravnah pri Šoštanju dnevno taborjenje za mlade Velenjčane. Otroci se vozijo do vile z avtobusi. Kopajo se v šoštanjskem plavalnem bazenu. Poleg tega prirejajo različne igre in tekmovanja v spretnostih. Vsak dan se jih zbere približno 80. Celodnevna oskrba s kopanjem slane le 6 dinarjev.« Velenjskim tabornikom za razliko od mnogih drugih, zagnanosti ni zmanjkalo in so zelo aktivni šc danes. DAMIJAN KUAJlC Vabimo, da prisluhnete pridigam od čednosti inu greha, zveli-čanja inu kazni. Zelo so primerne za občinstvo, ki si želi lepe, prijetne, tople besede, in ki bo znalo razumeti pomen sklepnih besed Mir z vami. Vstopnine ne bo! CATS — najuspešnejši musical naših dni V petek. 15. septembra, bo organiziran ogled musicala CATS na Dunaju. Odhod iz Titovega Valorizacija participacije V skladu z Ukrepi na področju zdravstvenega varstva za leto 1989, ki veljajo od 1. 5. 1989 se participacija in drugi zneski doplačil od 1. 7. dalje valorizirajo vsak mesec, in sicer skladno z rastjo neto osebnih dohodkov v SR Sloveniji do meseca pred valorizacijo (v maju je znašala ta rast 39,1 odstotka). Valorizirani zneski od 1. 8. 1989 znašajo: 1. za prvi kurativni pregled v enotah osnovne zdravstvene dejavnosti (brez zobozdravstva) 15.400 din 2. za ponovni pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti, vendar za največ 3 preglede, ki sledijo prvemu 7.700 din 3. za obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 37.800 din 4. za obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev v času od 22. ure do 6. ure zjutraj 75.500 din 5. za vsak prvi pregled v specialistično-ambulantni dejavnosti (ki vključuje tudi specialistično zdraviliško dejavnost) z napotnico zdravnika ali brez nje, če le-ta ni predpisana 30.000 din 6 za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku specialistično-ambulantne in zdraviliške dejavnosti, vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 11.000 din 7. za prvi obisk pri zobozdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro 17.800 din 8. storitve zdravljenja zob — posamezni zneski so na vpogled v zobnih ambulantah din 9. storitve snemne in fiksne protetike — tudi ti zneski so na vpogled v zobnih ambulantah din 10. Čiščenje zobnega kamna 1.700 din 11. za storitve pri pripravi, izdelavi in izdaji zdravil in sanitetnega materiala (tudi galenskih preparatov) 10.300 din 12. za mehanična kontracepcijska sredstva, ki se ne predpisujejo na recept 44.000 din 13. za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indicirana 78.600 din 14. — za vsak reševalni prevoz pri nujni medicinski pomoči (primarni) 25.900 din — za neurgentni prevoz z reševalnimi avtomobili 80 % polne cene, vendar največ 11.700 din po prevozu din 15. za ortopedske (in specialne) čevlje 159.300 din 16. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in za komplet navlek za km pri amputaciji 53.000 din 17. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ek- stenzijo in za prosto stoječi posteljni trapez 53.000 din 18 zakilnipas 53.000 din 19 za bergle 13.900 din 20. za aparat za omogočanje glasnega govora 70.400 din 21. za vsak slušni aparat 70.400 din 22. za invalidski voziček 220.900 din 23. za vsak električni stimulator, zvočni signalni aparat in električni pripomoček 310.900 din 24 — za očala 37.800 din — za očala za slepe in slabovidne (z najmanj 90 % oz. 60 % izgube vida) 17.800 din 25. za kontaktna stekla 141.200 din 26. za očesno protezo 23.800 din 27. za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri ne- _ prekinjeni oskrbi za največ 15 dni 22.400 din 28 za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri večkratni hospitalizaciji, vendar največ za 60 dni v koledarskem letu 32.800 din 29 za medicinske storitve pri bolnišničnem oz. stacionarnem zdraviliškem zdravljenju ob vsakem sprejemu 74.700 din Zneski, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva znašajo: — ponovitev prvega pregleda pri zdravniku splošne medicine, ki ni uporabnikov izbrani zdravnik 49.700 din — ponovitev prvega pregleda pri zdravniku v dispanzerju, ki ni uporabnikov izbrani zdravnik 71.900 din — pregled pri zdravniku v specialistično-ambulantni dejavnosti, ki ni uporabnikov izbrani zdravnik ali brez napotnice zdravnika osnovne dejavnosti oz. za preglede, ki bi jih po delitvi dela uporabniki morali izvajati v osnovni zdravstveni dejavnosti 75.000 din Z odstotkom 39,1 je potrebno valorizirati tudi znesek posmrtnine, ki od 1. 8. 1989 dalje znaša 1 624.700 din. Program Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagandno in založništvo na Eoitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, II. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddajo, ki jo pripravljajo člani Šaleškega študentskega kluba); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 13. AVGUSTA: 11.00 Začetek spoceda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 14. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda:. 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli in poletno popoldne na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 16. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. 1 1 M hI M M 1 1 1 1 1 1 J Velenja ob 6.30, povratek istega dne v poznih večernih urah. Cena aranžmana 265 avstrijskih šilingov, preračunanih teden dni pred potovanjem. Vstopnice se plačajo dodatno in znašajo od 190 do 290 šilingov, plačljivih v tuji valuti. Musical C ATS je najuspešnejši musical, ki ga od leta 1983 neprestano igrajo na Broadwayu, v Londonu in na Dunaju. Vtem letu ne bo več mogoče kupiti vstopnice za to predstavo. REDNI KINO VELENJE Četrtek, 10. 8. ob 18. uri ter petek, I I . 8. ob 18. in 20. uri ZLOVEŠČE SILE (THE EVIL) - ameriški, grozljivka. Vloga: Richard Crenna Petek, 1 1. 8. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 12. in 13. 8. ob 18. in 20. uri VF.LIKA ZMEDA V HONCi KONGU hongkonški, akcij- ski. Vloga: Jackie Chan Ponedeljek, 14. 8. ob 10. in 18. uri ter torek, 15. 8. ob 18. in 20. uri OSAMLJENI OBUPANEC (BLASTFIGHTER) - ameriški, akcijski. Vloga: Michael Hopkiw Sreda, 16. 8. ob 10. uri MIKRO KOZNOS - ameriški, akcij, znanst. fantastični ob 18. in 20. uri NEVARNA MAMA (BIG BAD MAMA II) -ameriški, akcij, komedija. Vloga: Angie Dickinson NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 10. 8. ob 20. uri ter petek in nedelja, I I. in 13. 8. ob 22. uri NAJBOLJŠA UČITELJICA ameriški, trda erotika. Vloga: Gin-ger Lynn Sobota, 12. 8. ob 22. uri ter ponedeljek, 14. 8. ob 20. uri GRA-FENBF.RGOVA TOČKA - ameriški, trda erotika OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE Četrtek, 10. 8. ob 20. uri OSAMLJENI OBUPANEC (BLASTFIGHTER) — ameriški, akcijski KINO ŠOŠTANJ Sobota, 12. 8. ob 20. uri NOČNI KINO: NAJBOLJŠA UČITELJICA — ameriški, trda erotika Nedelja, 13. 8. ob 18. uri ZLOVEŠČE SILE - ameriški, grozljivka Ponedeljek, 14. 8. ob 19. uri VELIKA ZMEDA V HONG KONGU — hongkonški, akcijski KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, I I. 8. ob 20. uri OSAMLJENI OBUPANEC - ameriški, akcijski Nedelja, 13. 8. ob 20. uri NOČNI KINO: NAJBOLJŠA UČITELJICA — ameriški, trda erotika Torek, 15. 8. ob 20. uri VELIKA ZMEDA V HONG KONGU -hongkonški, akcijski KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! Maruška Pukmajster V jubilejnem letu, ko praznuje Delavsko prosvetno društvo Svoboda Šoštanj 70-letnico delovanja in se spominjamo vseh, ki so kakorkoli sodelovali v društvu, je prispela iz Beogra- da žalostna vest, da je preminula markantna in dolgoletna ljubiteljska igralka Maruška Pukmajster. Rodila se je 23. maja 1915. leta v delavski družini usnjarja, ter odraščala v družbi Sestre Fanike in brata Antona pri katerem je v Beogradu tudi končala delovno in kulturno življenjsko pot. Vsi, ki smo Ma-ruško poznali vemo, da so ji kot igralki odrske oziroma gledališke deske pomenile življenje. Kot materi samohranilki ji ni bilo lahko, vendar ji je kljub temu uspelo, da je sina Jožeta izšolala v Zagrebu za prometnega inženirja. Ves čas svojega službovanja v upravi Tovarne usnja Šoštanj, do upokojitve leta 1967, je bila nepogrešljiva v kulturnem življenju takratnega Šoštanja. Kljub različnim življenjskim tegobam je ohranila samo njej lasten šarm, prijaznost in dobro voljo s katero je med nas vnašala vtis, daje Maruška najsrečnejša ženska na svetu. S svojim optimizmom je bila priljubljena v vsaki družbi, zato si je pridobila tudi širok krog prijateljev in znancev, ki jo bomo ohranili v najlepšem spominu. V najrazličnejših gledaliških delih je igrala vedno razigrano navihanko ali ljubimko ter kasneje v resnejših vlogah šarmantno damo, še zlasti v Molierovih igrah. Bila je to zlata doba šoštanjske Svobode, ki je s temi gledališkimi deli gostovala tudi v Velenju in širšem okolju Savinjske doline. Po upokojitvi je odšla v Zvezno republiko Nemčijo in sinu. ki je bil inšpektor ljudske milice v Ljubljani, pomagala zgraditi prijeten dom. Sama pa je skoraj vse življenje preživela v skromnem del..vskem stanovanju šoštanjske graščine. Ko je sin Jože pred leti nenadoma umrl, je strlo srce tudi sicer vedno optimistične in prijazne Maruške. Ker v Šoštanju ni imela več nikogar je odšla k bratu v Beograd, ki ji je bil skupaj z ženo v veliko tolažbo in podporo. Žal je bila duševna bolečina prevelika in v neizmerni žalosti je zatisnila svoje objokane oči v petek, 21. julija 1989. Draga nam Maruška, vsi, ki smo te poznali se ti zahvaljujemo za vse kar si storila kot velika ljubiteljska igralka. S svojimi uspelimi vlogami in velikim igralskim talentom si med nas vnašala vedrino in razpoloženje ter oplemenitila bogato gledališko in sploh kulturno življenje takratnega Šošanja. Viktor Kojc Koledar Četrtek. 10. avgusta — Lovro, Asta (Asterija), Lavrica Petek. II. avgusta — Klara. Suzana. Lilijana, Aleks Sobota, 12. avgusta — lno-cenc. Ajda, Jasna, Zarja Nedelja. 13. avgusta — Hipolit (Polde), Janči, Poncij Ponedeljek, 14. avgusta De-metrij, Mitja, Maksa, Staša Torek, 15. avgusta - Marija, Rosana (Rosica), Taras Sreda, 16. avgusta Rok, Šte-fe, Hana (Johana) Mali oglasi HIDRAVLIČNI PLUG za sneg ali zemljo in prikolico, novo, za živino prodam. Alojz Robnik, Podkraj 17, Titovo Velenje. JUGO 45, letnik 1984, prodam za 4000 DM in Jugo 60, nov neregistriran. Telefon 857-286 in 856-711 interna 19, Danica. VSELJIVO HIŠO V OKOLICI ŽALCA prodam. Vprašati po telefonu 063-857-744. NEDOGRAJEN VIKEND s 13 ari zemljišča v Juršincih prodam. Telefon 305-874. VVARTBURG, 9/81, registriran do 4/90 prodam. Telefpn 858-665. FIAT 126, letnik 1981, neregistriran, vozen ugodno prodam. Telefon 778-009 po 15. uri. GRADBENO PARCELO 900 m; na planinskem kraju prodam. Telefon 858-800. MIOTOR ZA LADO 1600. gene ralno obnovljeno, letnik 1981 prodam. Kidričeva 57, Titovo Velenje. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE Integral, na relaciji Mislinja—Titovo Ve-leinje na ime Stane Timovšek. MOVO MIZO IN 6 STOLOV ugodno prodam. Špeglova 44, Peesje. MOVO CENTRALNO PEČ, 353.000 ccal, zelo ugodno pro-datm. Tel. 884-176. V1RTNO HIŠICO (»Kinte-kun-te ), številka 185 prodam. Telefon 8556-698. zvečer. VIDEORECORDER NATIONAL NGU 21 in brako prikolico prodam. Janez Vodončnik, Kersnikova 5, Titovo Velenje. ČE IŠČETE SVEŽE KOZJE MLEKO ali naravno pridelan česen, pokličite po telefonu 857-551. STANOVANJE DVOSOBNO, V CENTRU, zamenjam za enakovredno ali večje kjerkoli v Titovem Velenju. Telefon 854-730, sobota, nedelja. BRAKO PRIKOLICO PRODAM za 12 milijonov. Telefon 853-373 med 19. in 22. uro. RABLJEN ČB TV UGODNO PRODAM, ter hladilnik in pralni stroj. Telefon 857-840 od 9. do 12. ure. JUGO 45 AX, star 2 leti in Jugo 45 Koral star I leto, pohištvo za dnevno sobo, pletilni stroj RK 260 Broder ugodno prodam. Telefon 857-526 od 19. do 20. ure. DIANO-6 prodam po delih ali v celoti. Telefon 858-821, popoldan. ČISTOKRVNO SAMIČKO, pasme koder, staro 2 meseca prodam. Telefon 062-847-002. SPALNICO, hladilnik na elektriko, plin in akumulator, sadno stiskalnico in kemični WC, prodam. Špec Marjeta, Jenkova 19, Titovo Velenje. NOV ŠIVALNI STROJ Ruža step, klavirsko harmoniko in pločevino za streho, prodam. Telefon 858-884. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, z enim foteljem v rjavo-drap kombinaciji, ugodno prodam. Telefon 857-415. LES ZA IZGRADNJO barake 5,5 m x 4,5 m, ugodno prodam. Telefon 853-272. NEMŠKO OVČARKO, staro 5 mesecev, z rodovnikom, prodam. Telefon 857-458. SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP prodam. 19 m1, stara 5 let, cena polovična. Stane Švarc, Ravne 162, Šoštanj. UČENCI, ki ste končali 5. oziroma 6. razred Oš obnovite /nanje angleškega jezika » tečaju i/ konver/acije. Pričetek tečaja 21.8. Prijave: Delavska uiiiu'r/a Velenje, telefon 853-576. SOZD, N.SUB.O. PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA AVTO CIELJE PRODAJALNA AVTOMOBILOV IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV MA STAVA YUGO 63320 TITOVO VELENJE, Partizanska 3 Tel.: (063) 855-828 PARCELO, 2100 m', v Titovem Velenju prodamo ali zamenjamo za poslovni ali stanovanjski prostor v Titovem Velenju ali drugje. Informacije po telefonu 855-709. OSEBNI AVTO R-4 TL, letnik 1977, registriran do januarja 1990, obnovljen, 91.000 km, prodam. Telefon 855-285. MALO RABLJENO ŽENSKO KOLO in garnituro preprog (3 komade) za spalnico, prodam po Ugodni ceni. Mirko Vidmar, Ka-juhova 12, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM 126 P, letnik december 1982. Informacije po telefonu 858-127. KROŽNO ŽAGO ZA RAZREZ HLODOVINE in video kamero z deklaracijo, vse novo, prodam. Telefon 858-41 I. UGODNO PRODAMO razmnoževalni stroj in kalkulator digitron Buje. Primerno za manjše organizacije in društva. VVZ Šoštanj, telefon 881-364. AMI-8 prodam po delih, uspešno inšturiram tudi matematiko in fiziko. Samo Zabovnik, Škale 144. V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU NOVA VIDEOTEKA!! VIDEO SONČEK Pri ..ROKU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627, 855-999 Video Sonček vas vabi v Grajski hram, lepo vas bodo postregli, vi pa izkoristite res ugodno ponudbo. Video Sonček vas pričakuje vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure. gorenje GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ p. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VIŠJI STANDARDIZER — VIL st. izobrazbe dipl. ing. — 4 leta del. izkušenj na področju standardizacije, razvoja, informatike — znanje enega tujega jezika aktivno in enega pasivno 2. SAMOSTOJNI MODELAR — IV. st. izobrazbe KV mizar — 3 leta del. izkušenj na področju izdelovanja modelov — poznavanje materialov Dela in naloge so razpisana za nedoločen čas z obveznim poiz-kusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v oddelek samoupravno pravnih in kadrovskih zadev v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri. PRODAM DIANO, letnik 1979/5, 70.000 km. Polšak, Titova 6. PRODAM OHRANJEN RENAULT 4 TL, letnik 1977, prodam za 16 M in Renault-4 TL letnik 1979 za 25 M. Možno polovico zneska s kreditom. Telefon 855-975. R-12 celega, za dele, in sintisai-zer SIEL KRUIZ, polifonik poceni prodam. Od 15. do 16. ure. Peter Mlinar, Tomšičeva 6, Titovo Velenje. PRODAM ASCONO, letnik 1978, prevoženih 87.000 km in traktor Stailer 18. Mlinar, Vr-njačke Banje 5, Titovo Velenje. REK Elektrostrojna oprema n. : Titovo Velenje. Preloška c. J sol. O. Na osnovi sklepa št. 232., 234., 290. in 358 od DO Elektrostrojna oprema razpisuje lecitacijo; zap. št. Inv. št. Naziv osnovnega sredstva vrednost 1. 43710 stroj računski 550.000 2. 53431 stroj računski 550.000 3. 35746 risalna deska 600.000 4. 6111 stružnica »Prvomajska« 4.500.000 5. 64712 stroj za honanje tip 34/84 SSSL 12.000.000 6. 64711 stroj balansirni tip MC 30P 14.000.000 7. 34069 stružnica revolverska BRT 50 3.500.000 8. 32919 32920 žaga strojna listna FAM tip HT 350 — el. motor 800.000 9. 42609 trenjeger 800.000 10. 34572 žaga krožna PKA 35 1.600.000 34577 el. motor AP 509, 1,1 kW 12. 22687 rezkalni stroj »Prvomajska« URG 7.500.000 13. 33239 stružnica univerzalna ADA PA 30/2000 20.000.000 33240 el. motor »Sever« 7,5 kW, 2K 132 MU 33241 el. motor črp. MR-1/170, 0,25 kW 16. 105397 spec. unverz. 74.621.730 stružnica tip TG 125 NP 34.000.000 17. 31866 vertikalni radialni vrt. stroj Sar- lah VR-4 6.000.000 18. 46746 el. motor Sever 2KL 380 V, 4 kW 300.000 19. 64710 stroj balansirni SSSR MC - 22 4.000.000 20. 39620 varil, usmernik tip 3MV-500 A 1.500.000 21. 16145 risalna miza IDRO 400.000 22. 84265 kosilnica — koordinatna M 200 komplet 2.000.000 23 98135 osebni avtomobil R-4, letnik iz- delave 1982 8.000.000 24. 67130 viličar Litrostroj 3,5 t, diesel. leto izdelave 1977 50.000.000 Licitacija bo v sredo, dne 16. 8. 1989 ob 12. uri v prostorih jedilnice DO Elektrostrojna oprema. Ogled je močen vsak dan, najkasneje po 2 uri pred licitacijo. Za ogled se javite vodji službe vzdrževanja. Pred licitacijo je potrebno v stroškovno knjigovodstvo položiti 10 % varščino. Gibanje prebivalstva P^oroke: Andrej Žerjav, roj. 1959, šofer izz Celja in Jožica Strmčnik, De-niiis Vertačnik, roj. 1967, kovinar izz Hrastovca in Irena Pušnik, roj. 15969, prodajalka iz Škalskih Cir-kcovc, Janez Šumah, roj. 1968, se-kaač iz Spodnjega Razborja in NMateja Jelen, roj. 1971, gospodi-njija iz Spodnjega Razborja, Jože Plečnik, roj. 1967, delavec iz Per-noovega in Renata Strahovnik, rooj. 1968, delavka iz Lokovice, Mvliran Srebotnik, roj. 1959, kme- tovalec iz Velikega vrha in Fra-nja Blazinšek, Franc Kotnik, roj. 1963, varnosti inženir iz Nazarj in Helena Poprask, roj. 1969, delavka iz Gavc. Rojstva: Rodilo se je 27 dečkov in 25 deklic. Smrti: Janez Škrabl, kmečki delavec iz Drenskega rebra 26, roj. 1915, Frančišek Bratec, delavec iz Po- lane 53, roj. 1934, Jožef Kozinc, upokojenec iz Žurkov dola 49, roj. 1904, Stjepan Gregur, upokojenec iz Latkove vasi 106, roj. 1932, Rafael Dobovičnik, upokojenec iz Pake pri Velenju 83, roj. 1911, Alojzij Božidar Sušnik, šofer iz Titovega Velenja, Ul. Velj-ka Vlahoviča št. 63, roj. 1947, Marija Rihter, preužitkarica iz Dola 13, roj. 1902, Anton Klako-čer, upokojenec iz Kavč 39, roj. 1929, Hildegarda Toman, upokojenka iz I rja št. 48, roj. 1923, Marta Radič, gospodinja iz Celja, Črtomirova I, roj. 1932. Dežurstva »Vedno si se poslavljal, potoval si vedno okrog, a vedno si v smehom se vračal v naš družinski krog; a prišla je ura. poslovil si za vedno se. od nas. od otrok: tudi tokrat s smehom na ustih odšel si v svoj prerani grob.« (Cvetka) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega očeta, tasta in dedka Antona Klakočerja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani v trenutkih naše najhujše bolečine, izrekli sožalja, darovali prelepo cvetje ter ga z. nami pospremili v njegov prerani grob. Zahvaljujemo se tudi obema govornikoma, DO RLV Velenje, častni straži ter godbi. Težko je najti izraz zahvale, a vendar še enkrat hvala vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali. Žalujoči sin Anton 7. družino v imenu vsega sorodstva DEŽURNI ZDRAVNIKI: Titovo Velenje Četrtek, 10. 8. dnevni dr. Smonkar, nočni dr. Kikec Petek, 11.8. dnevni dr. Vrabič, nočni dr. Renko Sobota, 12. 8. glavni dežurni dr. Zupančič, notranji dežurni Gusič Nedelja, 13. 8. glavni dežurni dr. Zupančič, notranji dežurni dr. Gusič Ponedeljek, 14. 8. dnevni dr. Smonkar, nočni dr. Kočevar DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK: Titovo Velenje Nedelja, 13. 8. dr. Ambrožič-Korošec Andreja DEŽURNI ZDRAVNIKI (Šoštanj) Četrtek. 10. 8. dr. Pirtovšek, petek, II. 8. dr. Stupar, sobota, 12. 8. dr. Stupar, nedelja. 13. 8. dr. Stupar, ponedeljek. 14. 8. dr. Pirtovšek, torek, 15. 8. dr. Pirtovšek, sreda, 16. 8. dr. Stupar, četrtek, 17. 8. dr. Stupar DEŽURNI VETERINAR (Šoštanj) 11.8. do 18. 8. SONJA Knez, Veterinarska postaja Šoštanj, telefon 881-322 t REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o. fct: Titovo Velenje DO Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor Delavski svet DSSS RAZPISUJE dela oz. naloge VODJA PLANSKO ANALITSKE SLUŽBE Pogoji: višja oziroma visoka (VI. oz. VIL stop.) stokovna izobrazba rudarske ali ekonomske smeri: 3 leta delovnih izkušenj: sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela: znanje enega svetovnega jezika. Kandidati naj vložijo pisne pri jave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV. Partizanska 78, 63320 Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«. Izbran delavec bo imenovan za 4 leta. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Objave potreb po delavcih v občini Mozirje DELOVNA ORGANI- P0KLIC IZ ŠIFRANTA °ELA 'N NA" ^ "S £AUIJA LUofc IZK. DC P OD ŠT. DEL. Občina Mozirje ELKROJ DSSS dipl. ekonomist vodja službe za zunanjo trgovino NČ 8 8.000.000 Najmlajši rod ljubenskih flosarjer obeta « Počitek pred »rajžo« • »Ho ruk« in fios je bil v vodi m Množica obiskovalcev med programom 29. flosarski bal na Ljubnem Curkomet Zanimivo, pestro, reg/i,,,, Na Ljubnem ob Savinji so prejšnji teden uspešno pripravili že 29. po vrsti flosarski bal. Pogumno so krenili proti okroglemu jubileju prihodnje leto in napovedali tudi uspešno četrto desetletje te zanimive narodopisne prireditve. Za 30-letnico imajo že danes bogate načrte in velja jim verjeti, da jih bodo tudi uresničili. Zadnje dni prejšnjega tedna je bilo na Ljubnem in okolici zares pestro. O žganju apna, kot posebnosti in dopolnitvi obujanja bogatega izročila lahko berete na drugem mestu, ostale prireditve pa so se vrstile od četrtka dalje. Najprej je bilo vsakoletno tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu s katerim so obeležili tudi 20-letnico svojega društva. V petek so v osnovni šoli odprli razstavo likovnih del Gorana Horvata, zatem pa je bilo v središču Ljubnega rajanje z ljudskimi godci, citrašem Karlijem Gradišnikom, prikazom nekdanjih domačih opravil ter s ponudbo domačih jedi in pijač. Sobotni večer med savinjskimi flosarji je na prostor ob Savinji privabil toliko obiskovalcev, da bi se nad »zasedenostjo« upravičeno zgrozili tudi varuhi narave, ki ocenjujejo kakšni posegi so na določenem prostoru sploh še možni, o drugih varstvenikih se skoraj ne splača govoriti, saj so bile natočene količine tudi prek vseh meja. V nedeljo dopoldne so domači godci igrali prepotrebno budnico po kraju, zlasti pa so s svojim nastopom navdušili člani kinološkega društva Mozirje. Presenečenje je bilo dvojno. Prvič zares kakovosten nastop in drugič veliko obiskovalcev, ki so nastopajoče znali nagraditi. Osrednji del flosarskega bala je bil na vrsti v nedeljo popoldne. Najprej seveda vsakoletna povorka skozi trg. Letos je bila dovolj pestra za kar so poskrbeli številni udeleženci, med mladi zadružniki s prikazom nekdanjih kmečkih opravil, fantje so kuhali oglje in žgali apno, oboje čisto zares, pa še bi lahko naštevali za- nimivosti, resnici na ljubo in brez slabih namenov pa velja reči, da bi del povorke morali popestriti, ali pa enostavno ukiniti. Za 30-letnico se bodo organizatorji zagotovo potrudili in to pomanjkljivost odpravili. Mladi flosarji so seveda udrli flos, z zanimivim programom pa nato številnim obiskovalcem predstavili delček flosarskih doživetij s pravim flosarskim krstom vred. Posebna darila so dali najstarejšemu še živečemu flo-sarju, turistom, ki že dolgo let obiskujejo Ljubno, podelili pa so tudi priznanja za najlepše urejene hiše v kraju, pa tudi črne pike. Oboje se je ob lanski izvedbi dobro obneslo, zato si podoben »izkupiček« obetajo tudi do naslednjega flosarskega bala. j. p. Turnir trojk Šaleški študentski klub bo pripravil jutri, II. avgusta, ob 16.30 dalje 2. tradicionalni košarkarski turnir trojk na igrišču ob bazenu. Hkrati s tem bo po- tekalo tudi tekmovanje v metanju prostih metov. Vsi, ki bi se tekmovanj radi udeležili, dobite podrobnejše informacije po telefonu: 857-702 (Edo Burič) ali na telefonski številki 854-843 (Aleš Jug). ,-gj V pretek los I i gozd in spla varjenje vsekakor nista dajala zaslužka vsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline, zato so si pomagali tudi na druge načine. Mednje sodi tudi kuhanje oglja in žganja apna, ki so ju flosarji poteg lesa tudi vozili na Hrvaško in še naprej. Žganje apna so prireditelji letošnjega flosarskega bala na Ljubnem uvrstili med zanimivosti in sicer kakšne štiri kilometre med Ljubnim v še edini uporabni apnenici daleč naokrog. Že sredi tedna jo je prižgal mladi Jože Atelšek. vzbudila pa je zares veliko zanimanje med naključnimi in drugimi obiskovalci. V tej apnenici je desetletja žgal apno Jožetov ded, ki je kljub trdemu delu učakal in presegel 100 let starosti, malo je z delom nadaljeval Jožetov oče, ki je sina tudi naučil kako se tej reči streže. Vsekakor delo ni lahko. Najprej je treba urediti apneni-co, nabrati dovolj apnenca in potem kakšnih sto ur neprestano nalagali na ogenj, čistiti zračnike in še in še. Kakšen mesec dela preden zakuriš v apnenici, kakšnih 40 do 50 tekočih metrov drv je treba pripraviti in pokuriti, da dobiš 10 do 12 ton prvovrstnega apna. za katerega je še danes veliko zanimanja. Ni pa pravega zaslužka glede na vloženo delo in material. Zadnjič je bila apnenica prižgana pred tremi leti in znova za letošnji bal. Jožeta je bilo sprva nekoliko strah, glede na zanimanje in druge ugodne okoliščine pa se je vse dobro Res je edina daleč naokrog, vendar bo v njej še gorelo. To zagotavljajo mladi in najmlajši izteklo. Jože Atelšek pravi, da jo bo še pripravi! in prižgal, da pa ta dejavnost ne bo zamrla zagotavljajo otroci, ki so ob veliki apnenici sami postavili svojo. majhno, ki pa je tudi »delala«. Starejši so precej večjo in tudi »ta pravo« naredili še za povor-ko v nedeljo popoldne in tudi pri tem poželi priznanje. (j. p.) Biti poročen le nekaj velja Špricali kot še nikoli Trim pohod na Kriške pode V velenjski občini menda ni nobene krajevne skupnosti brez igrišča za mali nogomet in kjer te igre ne bi radi igrali. Priljubljena je tako med starimi kot tudi mladimi krajani. Tudi v Cirkovcah je tako. Ob pomoči tamkajšnje krajevne skupnosti so člani mldinske organizacije na zemljišču, ki jim ga je odstopil domačin Jeromel, lepo uredili travnato igrišče za mali nogomet. V soboto dopoldan gaje slovesno odprl predsednik krajevne skupnosti Cirkovce Branko Britov-šek. Otvoritev so združili z nogometno tekmo med poročenimi in neporočenimi. Te tekme so v Cirkovcah še tradicionalne. Tokratna tekma med možmi in fanti je bila že štirinajsta, dekleta in žene pa so se srečale drugič. Kljub svoji gibčnosti in veliki želji mlajše niso ugnale žena, saj se je tekma končala z 2:2. Možje pa so dokazali, da zakon ni ovira. Njihova zmaga v boju z mlajšimi je bila prepričljiva — 6:3. Veselo in zanimivo bo v Cirkovcah tudi v soboto (pojutrišnjem), saj bodo slavili krajevni praznik. Krajani bodo merili svoje moči in preizkušali spretnost v različnih športnih igrah, nato pa bo seveda še prosta zabava. Prireditev bodo začeli ob 14. uri. Kot smo že napovedali, je bila v senci Flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji v Titovem Velenju edina zabavno turistična prireditev na kotalkališču, ki je privabila več sto občanov in gostov. Na tradicionalni 7. CURKOMF.T se je prijavilo deset tekmovalnih desetin, ena tudi iz občine Slovenska Bistrica. Gasilska zveza Velenje, ki je bila organizator prireditve (brezplačen ogled) je poskrbela za lepe pokale in praktične nagrade, za nove preizkušnje v spretnostih z gasilskimi vodnimi curki ter za edinstveno štafeto s »krigli« Laškega piva. Slednje je do solz razvedrilo gledalce in tekmovalce. Ideja bo gotovo dobila mnoge ponovitve, saj je univerzalna za vsakršna razvedrilna tekmovanja. Pokal »curkometa« so zasluženo osvojili tekmovalci iz GD Pesje, ki so se prebili v finale s kazenskimi streli proti ekipi Bevče I. Zato pa je potrebno posebej pohvaliti Topolščane, ki so edini dosegli mokri gol iz igre in tako postali drugi finalist, ki je na koncu osvojil odlično drugo mesto. Z dodatno družabno igro, »s curki piva«, so osvojili tretje mesto tekmovalci iz Impola iz Slovenske Bistrice, le za pol točke so zaostali lanskoletni zmagovalci iz Šentilja, Škalčani so bili peti, itd. Poletna zabava je uspela kot še nikoli, so bili mnenja nekateri udeleženci, ki že vrsto let spremljajo tekmovanje, polne tribune gledalcev, ki so vztrajali po več ur, pa potrjujejo, da so takšne igre ljudem še kako potrebne prav v času, ko vlada dopustniško mrtvilo. Jože MIKLA VC Tale skok pa je bil nalašč za novinarski objektiv (S. Vovk) Branko Britovšek odpira novo igrišče Radi poslušate domačo »lasbo? Ste bili /c kdaj na srečanju na (.raški j>ori? Nikoli ni prepozno. 14. SREČANJE ANSAMBLOV DOMAČE GLASBE , v nedeljo, 20. avgusta, s pričet kom ob 14. uri Vabijo:- KI l) Ivan Cankar Pleši\ec, uredništvo Radia Velenje, /KO Velenje Zveza telesnokultumih organizacij občine Velenje in Planinsko društvo Titovo Velenje organizirata TRIM POHOD NA KRIŠKE f PODE, ki je primeren za vse ljubitelje hoje, ki so ustrezno opremljeni fc in pripravljeni na vzpon na 2180 m. Odhod avtobusa bo v soboto, 26. 8., ob 6,00 uri izpred Rdeče dvorane Titovo Velenje. Z avtobusom se bomo peljali preko Kranjske gore in Vršiča do Zlatoroga v Trenti. Od tu se pot nadaljuje peš po dolini Zadnjice, skozi dolino Belega potoka proti Pogačnikovem domu na Kriških podih — 2052 m, hoje je za 4—5 ur. Pogačnikov dom sodi med najlepše planinske postojanke v naših gorah. Zlasti lep je pogled na južno stran, kjer leži globoko pod tem vrhom dolina Trente. Pogačnikov dom je izhodišče za celo vrsto izletov in tur v bližnjo in dalnjo okolico, ki jo poživljajo tri slikovita jezera. Prenočili bomo na omenjenem domu in zjutraj nadaljevali pot proti sedlu Vrata (2180 m) do koder je dobro uro hoda. Od tod pa se počasi spuščamo čez Skok (1949 m) do Aljaževega doma (4 ure hoda). V popoldanskih urah se bomo z avtobusom odpravili proti domu. Vse ljubitelje planin vabimo, da se nam pridružijo. Cena pohoda za vsakega udeleženca znaša 350.000,— din (vključeno prevoz, prenočišče in vodstvo, hrano si priskrbi vsak udeleženec sam). Prijave sprejemamo na ZTKO občine Velenje, Foitova 2, Titovo Velenje vsak dan, razen sobote in nedelje od 7. do 14. ure, v sredo pa do 16. ure. Ob prijavi plačate celoten znesek. ZTKO OBČINE VELENJE Miličniki so zapisali f IZ OBJESTNOSTI POŠKODOVAL AVTOMOBIL Prejšnji teden je bila v Topolšici na pripravah košarkaška ekipa Smelta Olimpije. V noči na 1. avgust je doslej še neznani storilec, s kovinskim predmetom, porisal osebni avtomobil enega izmed njih, Dušana Š. Škode je ■za okoli 5 milijonov dinarjev. ZAPELJALA V JAREK Voznica osebnega avtomobila Olga Miklavžina se je peljala z osebnim avtomobilom 3. avgusta letos po klancu navzgor po Ljubljanski cesti. Iz neznanega razloga je zapeljala v obcestni jarek in se pri tem hudo telesno poškodovala. OPOZORILO MILIČNIKOV JE ZALEGLO V stanovanju na Kersnikovi cesti je 3. avgusta ponoči razgrajal Marjan V. Posredovati so morali miličniki, njihovo opozorilo pa je bi- L lo dovolj, da je Marjan s kršitvijo prenehal, motenje sosedov pa bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. ZALOTILI TATOVE I V Šmartnem ob Paki so tretjega avgusta zvečer zalotili tri fante, ki so skušali ukrasti bencin iz avtomobila Ide S. Viktorja B jim je uspelo zadržati, ostala dva pa sta zbežala. Viktorje zanikal, da so nameravali ukrasti bencin, ni pa še jasno, kako bo pojasnil, da so imeli s sabo posodo za bencin in cevko. HOTEL V ZAPRT LOKAL Vinjeni Z. Zečir je skušal priti na vsak način 3. avgusta letos v poznih večernih urah v gostišče Rajh, ki je bilo že zaprto. Bil je tako vztrajen in nasilen, da so morali posredovati miličniki. IZGINILO SEDEM KOKOŠI V noči na 4. avgust je neznani storilec vlomil v kokošnjak Ivana G. iz Gaberk. Odnesel je sedem kokoši. Kokošim torej niso več nevarne zgolj lisice, ampak tudi dolgoprstneži. VLOM V STANOVANJE Še do nedavnega smo ugotavljali, da je letošnje poletje, vsaj kar se vlomov v stanovanja tiče, mirno. Zdaj upajmo, da je primer, ki se je pripetil v času od 3. do 6. avgusta na Šercerjevi, izjema. Takrat je namreč neznani storilec iz stanovanja Jusufa D. odnesel televizijski sprejemnik in kasetofon z zvočniki. Ob vlomu se vsekakor velja zamisliti in stanovanje, ko za dalj časa odhajamo z doma, primerno zaščititi.