^Glasilo članov S.K. I'elbourne - Izhaja mesečno - Predsednik Zlatko A. Verbi? P ^rrištvo odgovarja tajništvo ( ga. J. Šajnovič ), Z.Verbič, p. Bazilij. Naslov: 6 Banchory St Essendon, Vic Tel. : FX 286: 1TSLB0URF' „w*" ; JUT IJ 57 V*|L Leto II 'm.. V. te fe\ Pričujoča številka TESTNffiA (Junij 19$7, Leto II., Številka 17) sc je malo zakasnila, Kar nam člani z oz ir om na obilico gradiva, ki smo ga morali predelati, in z ozirom na znatno povečano delo ne smejo zameriti. Priloga. «SLOVENSKI DOM" je vzela mnogo Časa, upamo pa, da se nismo trudili zaman in jo bodo vsi člani te nečlani z zanimanjem pre- * NASLOVNA SLIKA je delo arhitekta C. Fe jača in prikazuje SLOVENSKO MATER Z OTROKOM V NAROČJIJ Mati je simbol DOMA . Naš sleherni spomin na dom je tesno povezan s skomini na drago mater. Slovenski dom, katerega naj bi zgradili s svojimi i?, rt vam i, naj bi bil naš najlepši spomenik slovenski materi, ki nam je dala življenje in nas spremlja z molitvijo in toplimi mislimi na vseh naših potih po t ti j eni svetu, če le" še bije njeno blago srce. • KAZALO «VeStnika« : Iz pisarne tajništva /stran'3/ Poročilo «Valčkovega večera« /stran It/ Oglas in vabilo na ZBOROV/iNJE ZA DOM dne ij.avg. /stran £/ Križem-kražem no Viktoriji - p.Bazilij OFM /stran 6/ Pravila Slovenskega kluba - nadaljevanje /stran 7/ Razni oglasi /stran 8/ Oglas «Emona« agencije /stran 9 in 10/ * K A 2 A L 0 priloge »Dom«: Meka j besed v uvod /stran i/ Če naš DOM restane resnica... - Z.Verbič /stran II/ Kje v Viktoriji so naseljeni Slovenci - ponazorilo /stran IV/ Kakšne možnosti so pred nami... /stran V/ Naši načrti /stran VIII/ Mal položi dar - Domu na oltar /razlaga naše akcije za Dom/ - /stran XII/ Akcija in upravljanje - s pravnega stališča /razlaga poskusnih pravil konzorcija Doma/ Miloš Abram - /stran XV/ Še malo v ilustracijo našega dela /stran XVII/ Nagradni križanki "Slovenski dom« /prvo je sestavil M.Peršič, drugo večjo pa M.Abram/ - /stran XVIII/ -/- -s:- UPRAVNI ODBOR se iskreno zahvaljuje vsem, ki so se tako nesebično žrtvovali za delib v pripravljalnem odboru za DOM. Enako vsem ostalim, ki so z odborom n1 iskan*1u ra3nih formacij in vsem, ki so nam. informacije dajali. Omenimo naj osebno Mr .T. Vf. Brennana, advokata in člana parlamenti, r brezplačno zelo na roko; enako Mr.John Sullivana, ki nam je obljubil vso pravno pomoč tudi v bodoče. Naša posebna zahvala županu mesta Prahran za lepo priporočilo. _ Vsem, ki so sodelovali pri izdaji te številke, pa naš domači «Boglonaj«! Enako in ne zadnjem mostu našemu arhitektu Mejacu z željo, da bi bili njegovi odlični načrti kaj kmalu uresničeni. J * * DOLŽAN'NI SAW, KAR VELEVA MU STAN, KAR MORE, TO MOŽ JE STORITI DOLŽAN! /Simon. Gregorčič/ r »s« SLOVENSKI DOM: ulja t, 1. je p, a seji Upravnega odbora dne 28. ju-Sazilij Valentin OFM v imenu pripravljalnega odbora predložil poročilo o delu za Slovenski dom. Iz poročila je razvidno, da je pri-pravLjalni odbor zasedal na desetih konferencah, ter prenehanje svojega obstoja. Rezultat vseh raziskovanj je raz-v , „prilogi te številke VRSTNIKA (Leto 2 štev. 17) V svojih poro-X1 "V. cuai^poudarja izredno važnost na izvedbo akcije za Slovenski dom ^e:. cim večjo udeležbo na zborovanju Slovencev Viktorije dne avgusta prilogo). Upravni odbor- odobri predloge pripravljalnega o.dbo-:a' . °3iDUDi kredit za izvedbo akcije za'S.D. v slučaju, Se bo na zbo---ovc:n]u aovolj udeležencev. Odobren je tudi predlog, naj vodstvo akcije ° prevzame Upravni odbor SKV.t osnuje si naj Pododbor, ki bo delal sklenil loš an: v na ten polju, ter posebni bančni račun fondov za Slovenski'dom. Vse spremembe Upravne vilki vjstnlka odbora za a oaoora v tej sucri bodo objavljene v prihodnji šte upravni odbor SICK čestita gospodom pripravljalnega se prav posebno zahvaljuje njihovo požrtvovalno delo, te: .rlii tok tu G. Kejaeu in patra Pazili; u. ma- UPRAVNBGA ODBOKA: Ostavka g. ?. Öesm'ka poc_.recsepn:lka ter Športnega referenta, je bila na 34 1>p7 soglasno sprejeta. Zaradi požrtvovalnega dela ter zanimanja za uspeh S.K. sta bila na seji f+. majal9:,'7 log- - ■ - " - ~ " ' na mestu drugega seji U.O. dne 31. U.O. a ne o Jane nor7 St in pozdravljamo njihov prihod"v na je na seji dne - Hartman, 13'3 gjuisno sprejeta v odbor gospoda s F, Janežic Upravni odbor SD.:« v zvezni "ao.i 'ir-' ' *............amo 5 Jsseno.on in i*'. Kramo r JJ .J — __ « -. -. v so O): - 1 • (Je: : ve t: R. i Uršič 3Lf Denmark St., Kew. Čestitamo s re 0.0. maja imenoval sledeča delegata Issex St. , Pascoe Vale - vodja dele- Angliss St., Karravilie « clan delegacije. POLO,, HOjtilvIIUI; Upravni odbor SK v Geelongu je zaznal za nesrečen :K\a.er nase ro.iaMn.ie srdč. ;t.-?fi Li-wS. im z Stegelj 10/-., K. Volarevič 10/-', I. Sirca 10/- F. 7 „--iscan p/-, J. Di'zdarevič6/-, I. Kavrin <5/-, A. Škerlj 5/--V ., g/-> Neimenovani £ 1-2-0. Skupaj zbranega £ 17-2-0. ^ je c-rus evo in v kakšen namen služi," je lep dokaz odziv zgoraj om jeninirojakov sorojakinji. Pater Jazilij in predsednik SEI sta imeno Vino "cucii ose ono obiskala. ki IZLjT: Upravni odbor SKK je na svoji seji dne 1M-. prec,log ?i da prireditveni odsek napravi izlet na Mt 1. sprejel 21. julija t". 1. Glej okrožnico.""üpamo nogami JLn se bolo kepa li kot smo k. Hartman. da bo sneg se svoj čas doma. Buang dne junija , Donna škripal pod našimi Vodja izleta bo uuuàUUCCUCCCCCC , v ( ( v (((((((( U (((•(( i U ( ( ( ( ( ( u ( ( ( ( (, da vsa dekleta «pošiljam« v Svdnev In i, Bresbane. Ta primer pa n® je lep dokaz, kako potreben nam bi bil lastni DOF, H bili novodošli lahko začasno Preskrbljeni. * kjer bl v Ä Sahirs ÄSÄ» Äf «j^r*0 ÄÄ^ vksNSSZ - Doslei som t°rodri2k™ m znancem tukaj in doma pa naše sožalje. ^io^rif e Z^SSSHt Sl0TSkih ^ancer. fionda e že samo nateci Ido''Z1+ i pon??recx^ ? motorjem, lepo število. A navadno mi nrija-nokn^Th r ^ S'™° me> nitl Vrimka ne. Rad bi začel s posebnim seznamom naših (ZTmU J? ? an^°J.t0plem SP°™' Se spomniš koga? Sedi in mi sporte3? SSS, (ime, kdaj m vsaj približni datum), da ne odložiš in pozabiš po stari slov. navadi! Bellaifiettr^f^-1^ fm "eda™° nepričakovano našel dva slovenska fanta. Faksu žaga'Si3do^ve«bu SS? kolesom zlomila obe nogi, Zorku Se,ecu pa so dale takega v drue' kot' -IČ 7* , ^ * * Se na Ksitno bolničarke",ki imela v«nk SS ? f?^' Zdaj sta in ^ta tudi skupni «avto«: če bi ÄS2 n° ZM tilo preveč dirk po bolniški sobi. - Faks svetuje vsem Velbo^VÜ ÄrÄ ne Zoro vabi vse fante sem v go Po^vstralsLm «bušu^ : ^^ Sn)WSKI "amesto da bi si lomili no- ki f* ^™ P^U iz Argentine, mi jo pravila, ™ ™ Si°TC1 da^o,svPjo letno trinajsto olačo za zidavo svojega SVETEGA DOMA. Vredno omembe. Ta nova družinica je-dostavila:«Tam nismo nič dal" krr MfpfTarife S POt BOn° P* ta primalcnili za naš skupni X).. . lo pa je vredno ooznemanja tistih, ki so že pet ali sedem let tuka i! PRAVILA "SLOVBNSKSGa KLUBA" III. Ölans tvo. Članstvo jes a) redno, b) izredno in c) častno Slovenec s statoli Svališčcn Tvi^-^1 7?dk m0|^lno ^opore^en in ga klub sprejme kot Étomf VlktQri^ -1 P^ane na ta pravila • s stalnim Mvai?š5eifföliCl^f1^-^6? Slan ^ Slovenec ki želi sodelovati v klubS. ° pripadnik druge narodnosti, zaradi nfeSih^z^dth^alto^zfČfuf^I^ati vsako osebo J za klub al-L dosego njegovih ciljev. ' IVv Pravice in dolžnosti .članov. Prireditvah^k'lub^"in^odlo5an^a off"0 ff,ležbG na ^ch sestankih in ' voliti in voljeni liti v S^o ^tob?V?n klu?V° določilih teh pravil, ugodnosti. upiavo kluba m posluževati se vseh klubovih Sanja, voltoffS ŠufvofjŽni^' PPaVice rcdn|f Pravice odio- knih članov';5"3^ *lani' ki nis° Počasno člani, imajo, fai ce izredati up^o'klS6;^, M K***^no plačevati članarino 5 se x^xzuius-c častni-; članov i- i" * - uxuja. 5koaovati_ napravam, ugle"Ì n ^menu M* stegnilo tudi redni ali izredni ctoni. ' v i011-0- niso istočasno V. Prenehanje članstva. 7) Članstvo prenehaš a) s smrtjo člana, b) z izstopom, c) z izbrisanoj em, d) z izključitvijo, odbor ^1. Uprava. 8) opravo kluba -tvorijo; Skupščina, upravni odbor in nadzorni . 9) Skupščina je najvišji organ kluba. Tvorijo jo vsi redni člani, ki morejo veljavno sklepati o vseh zadevah kluba, ki so"na te®1 ln 1sic?1r 2 macino večino, razen v primerih/kjer ta pravila ali poslovnik izrecno zahtevajo kvalificirano večino. pravni odbor tvori:jos predsednik, eden ali več oodored- efonìlJ'Jfi n-11 Mec tf;)nik?v' blagajnik, gospodar in oo potrebi e&en ali vec odbornikov brez listnice. . " ^riS- °db0r °( lo?a 0 VSGh za*>vah kluba, ki niso izrecno skupščini m opravlja vse posle, ki v smislu oravi1 in oo- sodišča? Spa V nadzornega odbora .li častnega raz? 12) Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članovs ircdscčntoc in oven ctonov nadzornega or bora. x xu doqtn-^3L5Ìo?Ì.nadZOr®egaJ.OC?ord imaj° sk^no ali posamezno pravico " ^ lte f?3« ?-n festante ter prireditve kluba in pravico I?fif,e£t>,sa1 e.klu?3ke arhive in costoro ter -oravi00 ore- ;leo.a kluoske imovine. Se nadaljuje prihodnjič. r -i*» «F MZgßf' t % h II t* J 1 krojaški salon za DAMS in GOSPODE j A 4758 55 Brunswick Street PITZBOY Izdelujemo s OBLEKE -PLASCE. Postrežemo Vam tudi z najboljšo kvalite to SPODNJEGA PERILA KONKURENČNE CENE BOMMM».- f George Street, 'PITZROY J W 6656 KRANJSKE KLOBASE MAST-GNJATI PREKAJENA SLANI» SALAME Blago prvovrstno Cene zmerne j... -j*-™ "" " ......M» ■• « ■•».- v i.. I 1 lulu lto*mMi0m>x>-.....m* I- il3- # f%f®i & s* I "M:- ém ....... IIIWWWJI—nw SLOVENSKO MIZARSTVO Izdelujemo vse; % ' 7 vrste OMAR, OKEN 1 • in VRAT» Ako želite dobitjj poceni in dobro obrnite se na nas - naslov s ■ 15 Me Bryde Str. / FAffKNER, Vic. y mm* •••»i Vlaganje PLOSCIC v kopalnice f „^-vliL. kuhinje in druge prostore. I I * Izvršujem tudi vsa zidarska • f % dela. I I,-H * . - j-1' i •mu M I Telefonirajte ali pišite na naslov s 39 St. John Str. WINDSOR »i'-'1 ' • B k J k % 1 Telefon s L A 6672 i f ; / tf £L « ^ f*" 4- I Jpš^f jaw®»^«® ap^y»«..... Potrebujete krojača? Obrnite se na 68 Spencley Street C L I P T 0 N H I L LS Tel.s J W 3678 «v* - "msmsmm r ^hikmS»«»' '.nm <>*,-..j,- '»o,.. * A M l " ! A 1* /•■»■■ t ' i v * u „ Ji Lr 1 i f ' KARKOLI PRODAJATE ALI KUPUJETE SPOROČITE ROJAKOM PREKO NAŠEGA V E S T N I K A. Var. OGLAS v VESTNIKU bo koristil VAM, S0R0J.AKU in SLOVENSKEMU KLUBU. L'*' b smga meseca nas 6 Banchory Str. Essen-/, " D01 Izdelujemo vse vrste OBLEK in PLASCEV. Imamo tudi veliko zalogo SPODNJEGA PERILA. Crne obleke so naša specialitetaj| . »- «v« , * T ri'xiimnmn»ii)mg|(|ii <■., vat*-. ■ ■ • »m,«. mmumjas ^ ŽELITE GRADITI ali OBNOVITI HISO - GOSPODARSKO POSLOPJE - PREKRITI STREHO -POSTAVLJAMO VSE VRSTE HIŠNIH OGRAJ. IZ % VRSUJEMO VSAKOVRSTNA PLESKARSKA DELA. ==s=i=a=:=:3=a=:a=m=i =13 I $. PRIPOROČAMO SE TUDI ZA VSA LAHKA PRE- g I VOZNISTVA DO ENE TONE TEZ IME. il I G 0 R G R D E N 61 Cromwell Street -, ... 4. . , -, f H SOUTH YARRA i.^.iase pošljite najkasneje do lo, v a a-?.; £5 Telephons P X 2861 fö BJ 5941 % Telephon BJ 594-1 S 'i W 'v _ ■■ //m';' J »... ... . —. ..<» IM>M ij'J,^w. . miUÀjLs.mo.29^ živilske pakete tehnične predmete tekstilne izdelke pre'/aja dokumente POLAGA Z NASBjTI o I V A L I STROJI "DÖRK0PP" - nemški originalni, najboljša ..''...2namka v Evropi. Tip 1005 na nožni pogon, sije naprej in nazaj. Stojal® izdelano i« orehovega lesa in zeleza.... REKLAMNA CEHA..... R A DIO A P ' i- R A T I "SIEMENS"- SM 5026, 5 cevni, kratici in srednji valovi, z magi enim o c e s om........... £_ 23.0.0 "SIEMENS"t DE-LUXE, 5 cevni, kratki in srednji valovi, z magičnim očesom...........£ 30.0.0 "GRONDIG"- 3 cevni ultrakratki i-, *T*dnji valovi 29 X 19 X 13 cm.............£ 20.10.0 "GRUNDIG" - 7 cevni, 2 zvočnika, Typa 1060 srednji in kratki valovi............£ 31-10.0 k 0 l e S A "PUCH STRIRIa" - priznana avstrijska znamka moško kompletno.....C 20.4.0 žensko.............£ 21.5.0 " JULIA" - moško ali zenško, spor.tno z dinamo in tremi predstavami.....£ 22.10.0 Moško ali žensko kolo, nemalo z dinamo prvorazredno.............£ 18.0.0. S V" I C A R S K E D R 3 Priznane svetovne r.namke REKLAMNA C17"!A : od £ 7.ÌO.'O £ 11.10.0 TEKSTILNI I Z D E L K I Na zalogi imamo cez 200 različnih vzorcev tekstilnih izdelkov. Pošiljamo najboljša angleška blaga za meske obleke, plasce, zensice zimske in poletne, obleke in vse o-stale tekstilne izdel.ee. CENE za 3 m blaga za mos-co obleko od £ 7-16.1. do £ I3.I5.IO EMONA-AGENCY 78 Bridport St. ALBERT PARK - VIC. Tel MX 1395 "STANDARD PAKETI EMONE AGENCY SO NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE DANILO NAŠIM DRAGIM V DOMOVINI... Stev. 10 1 kg Kave "SANTOS" extra la 3 kg Sladkorja kristal i kg Ca% "CEYLON" 200 gr Mila toaletnega' £2.2 Stev. 11 .'- 2 kg Kave "SANTOS" extra 1 .2 kg Sladkorja kristal t kg Caja "CEYLON" -y kg Popra v zrnju......... £ 2 .19 • 0 Stev 12. 3 kg' kave "SANTOS" ex trs 3 kg Sladkorja kristal 3 kg Riza "CAROLINA"---- la £4.5 Stev 13. 1 kg Kave "MINAS" 6 kg SladkQrja kristal 2 kg Riza'"CAROLINA"... £ 2 .18 Stev.14. 2 kg Kave "SANTOS" extra la 2'kg•Riza -"CAROLINA"•■ 4 kg Sladkorja kristal jr. kg. Rozin X kg Popra v zrnju i kg Caja "CEYLON".......... £4.5 Stev 15- 3 kg Kave "MIpS" 10 kg Sladkorja kristal 3 kg Testenine bele .la T kg Čokolade mlečne -j kg Popra v zrnju i kg Caja "CEYLON" Y kg Rozin 200 gr mila toaletnega , £ 6 .12 Stev.16. 3 kg Kave "SANTOS" extra la 10 kg Sladkorja kristal 2 kg Masti svinjske 2 kg Olja olivnega-la ' -g- kg Rozin Stev. 18 3 kg Kave "SANTOS" extra la kg Popra v zrnju. Stev. 17 2 kg 10 kg 5 kg 5 kg 2 kg 1 kg J kg i kg i kg 2 kg i kg Kave "SANTO ." extra la Sladkorja kristal Riza "CAROLINA" la Moke bele 00 Masti svinjske Rozin ■Čokolade mlečne Cajà "CEYLON" Popra v zrnju Mila toaletnega Kakao hola'ndski........ .10 kg Sladkorja kristal 10 kg Moke bele 00 2 kg Riza "CAROLINA" 1 kg Rozin 100 gr Popra v zrnju T kg Čokolade mlečne 100 gr Caja "CEYLON" 200 gr Mila toaletnega 10 kom Vanilije v stroku Stev. 19 1 a 7.9.0 £ 7.14.0 3 kg Kave "MINAS" 15 kg Moke bele 00 10 kg Sladkorja kristal 10 kg Testenine bele 1 a kg Riza "CAROLINA" la kg Olja olivnega la kg Čokolade mlečne kg Popra v zrnju kg Caja "CEYLON"...... i £ 10.13.6 Stev.20 3 kg 10 kg 15 5 5 3 2 i 2 X 4 JL 4 1 kg kg kg kg kg kg kg kg kg Kave "SAIvT S" extra Sladkorja kristal Moke bele 00 ■ Riza "CAROLINA"' la Testenine la Masti svinjske Olja olivnega la Čokolade mlečne Caja "CEYLON" Popra v zrnju Mila za pranje...... 1 a Stev. 21 45 kg Moke bele 00 v dvojni vreči................. £ 4.12.0 U R A D U J E M 0 .£8.4.0 od ponedeljka do petka 5,30 - 8, 30 zvea v sobotah od.. 9 ure zjutraj do 1 ure AGENCIJA EMONA-'«Vali uredi sledeče: URADNO PRESTAVI DOKUMENTE', PROŠNJE I: SESTAVLJA PROŠNJE za državljanstvo,d-vpoklic sorodnikov domovine itd. Pomaga in nasvetuj e pri izpolnevanju davčnih formmlarjev. 4. Daje strokovne nasvete za vlaganje denarja v delnice delniških družb sil Avstralije. daje spiosne nasvete'in pomoč v civilno-pravmh zadevah. OBRAČAJTE SE NA NAS - IN POMAGALI VAM BOMO 1. 2. 3* 5. go, ki no s.i ÄÄ ^^ Zierat s posebno prilo- TT ' sto brili v Pre i šn jih ItovS^ ie^Äl ^ P "a§ ^ v relbournu, o kate-jen. Izvreil le v-l^o nnlo^o • /T0'3® Seje 111 Prenehal s svojte obsto - Lvodcti vsa našIlSelionska'dS^a Z1" ^ Sad resn# dela> ° katerern nora noraena, jo ta Kdor io bo tli ~ • T •Je 62 *** ^ VSe del° notorie no domu to &Todan I f.M 3 SrCem P^ital, bo nehote začutil do -ji je odbor loDo^rSra^ot ^ doiaoto^! NaSa skupna akcija, ki s tra lij i, ki gG guti^SoJno zavosì in^I Slovepca v Storiji In vsej Av- naroeno zavest m ve, kaj Slovencem beseda "DOM" pomeni. r^utki! Ozn afen i s Orkani "D P " ' ^ ^ na žalsko zemljo., «ravi brezdomci. TaborSe i^bUn^i^ T?" ^ °brez d^rja... Zares in novo. Zaksrbl jenost pi br a li? ž, ^ zavita v raeSlo> vse je bilo tuje ! a']'je nreiemala vJaSSJŽ ÄaÄÄ f ™ -ce je ^ • ba cun prej in na vsak način uspeti v novi deželi! ^^ da je tre~ S dati streho nS^Üo g*"** - lastne noge, pozi- trdro unal, da to ni 7»rinV i ■ • Je nolašal Prvi denar v banko, jG za_ ** ^ M1°' Meli Rovati ! bodoči dom., „ Večtoi sfjo v teh neJai ^tti^T^^ f^ saIai koPati Zmelje za daleč od nje. Nič zato° če Tonek Ä SSčan ^ UresniSjla' d™gi niso • ves donar na roki, bo verjetno brS ^ £ * " 10 ne tvega ln gaka' da bo v nekaj letih lahko mirno sodni S . 1 vecnost' Kdor Pa se ni bal začeti, bo W ter si rekel:"Zdaj je Z3Ce 12 ^ ni res tako? ^evid^lr^d^L?^^5^! ^ sego ÄÄf dtraeb1 Sr1 poti - do- segu to, kar so toliki vsak zase in a M S,! i - ? HPAJ™°S1:L T v«>8Jcb ob-na katerega so ponosni, dom, S'jf nj^f ilKj St°rÌ1Ì: p°aiđali đon' to, Pa si ^»ai^ÄÄ^ ne zmoremo ! Ce le HO-na nreprosta hiša - PAŠ DOr bo Zl llk?ia sroa"Lo^S,1 KMtml ali ČE NAŠ DOM POSTANE RESNICA.. Pričujoči članek o pomenu in namenu DOMA je izpod peresa predsednika SKM, g.Z.Verbiča. Vnel naj bi z novim ognjem vse, ki spremljajo odborovo delo; vžgal naj bi tudi tiste, ki stoje ob strani in trdijo, da nam DOM ni potreben. - Uredništvo Pripravljalni odbor za Slovenski dom v Melbournu je na svojih desetih konferencah posebej razprav ljd.1 tudi o namenu in pomenu predvidenega DOMA, Pa naj bo to...že~riova zgradba, ali stara ter prirejena hiša. Ugotovitve gotovo zanimajo vse plasti naše izseljenske skupine v Viktoriji. Saj odgovarjajo na vprašanje, čemu si sploh prizadevamo za lastno streho, komu naj Dom služi in kako. Ljudje smo že taki: če že darujem ali posojam, želim in imam pravico vedeti, v kakšen namen bo denar porabljen. Ako vzamemo v roke Pravilnik Slovenskega kluba ter beremo točke o namenu Klu-bovega obstoja in delovanja, najdemo najhitrejše^tudi namen bodočega DOMA. Že v prvi točki pravil je razvidno, da je Klub NEPOLITIČNA organizacija ter ne zasleduje nikakih strankarskih, verskih, razrednih, stanovskih alidobičkanosnih ciljev. Njegoš namen je: a/ lajšati rojakom težave pri prehodu v novo življenje; b/ pomagati rojakom v vsakem pogledu ter jim priskočiti na pomoč v gaotnör težavah; c/ pomagati slovenskim beguncem v Evropi; d/ nuditi članom in gostom možnost zdravega razvedrila z delovanjem na kulturnem in. športnem nodročju ter s prirejanjem zabav, izletov itd... e/ gojiti značilne slovenske kulturne in narodopisne vrednote, jih ohranjati med rojaki in upoznavati z njimi avstralsko javnost. v Ce te točke prenesemo na DOM, nujno moramo spoznati, da so lažje izvedljive, da se dajo še zelo razširiti, da lahko služijo še v našo skupno večjo korist. Brez posebnega iskanja spoznano nujno potrebo po lastni ustanovi. Vprašanje "Čemu pa nam bo Dom?" ni več vprašanje, ker je odgovor jasen: MENI je Dom potreben. Služil bo našemu SKUPNEMU namenu. Z'njim si bomo OPOMOGLI vsi. Nam vsem bo v PONOS in ČAST! Naše ugotovitve niso nikake novosti, saj biti ne morejo. Postavljeni smo pred ista dejstva, pred iste probleme, ter imamo iste možnosti ali pa še večje, kot so jih imeli naši rojaki-izseljenci pred petimi ali pa petdesetimi leti v U.S.A., Kanadi, Argentini in kjer kóli drugje v zamejstvu. Videli so nevarnost novega okolja, k-* lahko poruši človeku vse, kar ga je učila mati in domovina, pa ga prav s tem tudi c^ nemogoči, da bi postal vreden in zanesljiv član nove družabne skupnosti. Kdor zatajr svojo rodno zemljo, bo prav tako lahko zatajil zemljo, ki ga je kot brezdomca sprejela in mu danes reže kruh. Otroci takih postanejo popolni tujci in morda niti vedeli ne bodo, odkod so prišli starši in kakšen jezik so govorili. Namen Doma je preprečiti našo umsko zmedo - Komu pripadaš? Kaj si? Kako postati dober in pošten državljan Nove domovine in istočasno očuvati slovensko miselnost, slovenski ponos. Namen DOM je preprečiti v začetni, pionirski dobi duševno osamelost stotin naših sestra in bratov, ki v letih doraščanja in prvih letih zrele dobe brezmočno stopajo po spolzki poti velemesta. Asimilacijo si. predstavljajo v tem, da se brezbrižno predajajo privlačnosti pijage, iger za denar in. nevarnih poznanstev. Čutijo svojo osamelost, pa se morda prav zaradi nje nredajo brez misli avstralski svobodi. Življenjski standard jih privede do strašnega zaključka: ŽIVIM ZA DEIO - DELAM DA ŽIVIM! Le naš skupni DOM bi lahko razbil to našo brezbrižnost, podrl pregrajo, ki nam onemogoča videti kaj več kot sebe. Bil bi v dobrobit nam in našim bodočim rodovom tukaj in doma, tukajšnji deželi pa naša najlepša zahvala za darovano svobodo in miren dom. Nikakor pa ne predvidevamo nujnost Doma samo za to skupino izseljencev. Prav vsak, ki resno gleda na življenje, čuti to osamelost. Nič prav nismo povezani, vsak zivi^zase, to pa zato, ker nimamo skupne strehe, kjer bi se gotovo našli kot prijatelji iz istih krajev in iste krvi. Pa ne mislim samo posameznike _ Dom potrebujejo tudi nase DRUZB.E. Slovenska družina je doma kakor v tujini zibelka narodne zavesti in nositeljica narodove tradicije, V Slovenskem domu, eri skupnem narodnem ognjišču nas vseh, bodo znova in znova podžigale plamen gorečnosti za plemenito delo svojega poslanstva. Vsaka izseljenska družina, ki se tega poslanstva zaveda, bo z veseljem, vso resnostjo in požrtvovalnostjo pristopila k naši veliki akciji. Potem bosta oče in mati s ponosom lahko pokazala otrokom in dala vse tisto, kar jim tuji svet ne bi mogel dati nikoli. » f*4* v-iax ;o. bo lauxo na se .i. v. Domu prijetno zatočišče, kjer.bo v domačem vzdušju preživlja... prosto m-e. Posebej bi ononll tisto, ki so morali po sili razmer prenehati " ali P« so r.orali 3e colo svoj poklic, ki zahteva visoko izobrazbo, za- r onjati za manualno delo. U0:j j In bo dal lepo priliko, da služijo svojemu narodu s favo j uni talenti. Cemu bi zagrenjeno hranili zase in čakali negotove bodočnosti, k^r se da v Domu deliti drugim na vseh mogočih poljih kultnmega udejstvovanja? Vemo, kaj so nam pomenila naša kulturna središča s svojimi dvoranami po slovenskih mestih in vaseh. V dvorani DOMA, naj že bo mala ali velika, nova ali preurejena iz starih prostorov, bo dovolj prilike za pevske in dramatske vaje ter nastope, £azfa Prodavanja, prikazovanje filmov, celo iz našega izseljenskega življenja» Tu bi lahko pričeli s telovadbo in notranjimi športnimi igrami. Odrasli bi se lahko uči-li jezik nase nove domovine, naša mladina bi posegala pouk slovenskega jezika. Sto stvari bi lahko našteli: program dvorane ni nikoli izčrpan... Knjižnica in čitalnica sta bistvenega pomena za ohranitev našega jezika in kulture. Vemo, da brez Doma tudi tega nikdar ne bomo imeli. Čitalnica ima tudi drugi, aruzabni pomen ^prijetno je sesti in se porazgovoriti s prijateljem, ki ga drugače morda ne bi srečal. Prijetno je v domačem okolju igrati šah, domino In druge namizne igre. Do zadnjega nismo mogli pokazati naši novi deželi niti lepih slovenskih narodnu nos. Danes jih nekaj že imamo. Dom pa bi lahko pripravil stalno slovensko razstavo, kjer bi zbrali posebnosti naše narodne tradicije, uredili galerijo slik naše lepe oiovenije, slik naših velikih mož... ^x?^1! 1CÌ ì1 PrisPeli k nam iz Evrope ali drugih predelov Avstralije, bi v Do-. g°ftolJubno streho. Preskrbljeni bi bili za začetek, v miru bi si lahko našli S . 0 ln banovanje. Pomagali bi s prenočiščem tudi tistim, ki prihajajo iz dežele k Qfte.na obisk- Vse t0 bi nas tesneje povezalo, da bi se res čutili kot ena velika družina. . L'"10!0 bdnam koristila v Domu slovenska kuhinja, restavracija, kjer bi obiskovalci mogli dobiti domačo hrano. Kako si jo žele zlasti tisti, ki žive pri tujih Iju-5?' bll° Posedeti na vrtu pod drevesom, s slovenskim vinom in jedjo na mizi P°\enku> k?°r do*a- Ali pa se spraviti na balinanje ali kegljanje kot v S fi 6° st lini! Doma brez balinišč in kegljišč ter prostora za odbojko ali ko- döww ° predstaf i^-O^jena restavracija pa bi bila obenem tudi stalni vir in kl bl nam P°leg oddajanja dvorane pomagali izplačevati Dom. "i k or i stil naE! bi Dom že P° hekaJ letil poslovanja znatno ^lasSf^soÄi^ ' P b;.3lh do3ršcni donašal, bi nam lahko omogočili ustanovo ' n]; ' 0m°g°Sila Slanom Kluba hitrejše postavljanje lastnih domov, m cvetočo Su št ' " * K0E^ Se zdi vse t0 le sen> ki ni dosegljiv, naj pomisli S nič ustan"ve naSlh rojakov po Združenih državah. Tudi oni so začeli -četku dol-rr ^ • \T°kf, organizacije z milijonsko vrednostjo. Vsak, ki je dal v 1 ttt brez dvoma lahk^6 ^^/fj1 P^enega. _ Lepo uspevajogi Dom bi po nekaj e b h ! v^Tf11 ^ t0' da M Zrastli manjši Slovenski domovi po Ob morju ali v gorah, ki bS nu- trala IfeZ^lIT™ bi bila Pisa^a SKM, oziroma pisarne, saj bi bil Dom tudi cen-nikf leWin Ml' I- °raU lahk0 0b gotovih urah tudi slovenskega duhov- ^rltit 1 °\iskati^st0 naslovov. V Domu bi dobil potrebne ir "se nekateri np vpHn v P°T ?+TSe£ ^očih Problemih, ki mučijo danes posameznike skupno strehe^ * ^ dv0na je tudi to eden GLA™ namenov našo in dragi r0^aki' Odgovor : Cemu bo DOM služil? je n,ega: S^ÄTS mor jeE1 » Zatoč išče bo nam vsem : mSdim^ 4L, " P «f S bo zb^l nf1' ^omačinu, ki se zanima za nas t. želi na e »uz,be. DOK bo zbral okrog svojega ognjišča raztreseni slovenski živelj ter era * P—> ter v tolažbo naši^ale-za morji! ^ubezniJ° ^ skrbjo prebirajo vrstice svojih otrok v daljnem svetu ZDRAMIM) SE IZ SPANJA BREZBRIŽNOSTI! STRNIM) SE V DELU ZA SLOVENSKI DOM! % St.Albans ina hl naslovov Gee long 83 11 Ballarat Mild ura Morwell Sale Wangaratta Wodonga Benalla Ostali kraji 3h V Viktoriji je tudi taborišče Bonegilla, kjer pa se število Slovencev z odhodi in prihodi novih stalno menja. Redno je v taborišču od £0 - 100 novih slovenskih nriseljencev. * Razgovori o Domu so vzbudili tudi vprašanj©', * kako so Slovenci po Viktoriji porazdeljeni. Odgovor je gornja skica Melbourne in okolice, * Številke so brez dvoma nepopolne in prenizke, * Upoštevali smo le naslove, ki jih ima SKM da- * res na razpolago v svojem seznamu. wit w ■-m KLlkSRg KJŽBOS-fl SO PRED NM1,,, islwi"^'^^?11 Cabr:' "a SLQPwfel KM je ine j. na svojih sejah težavno nalogo: '• boUH0r Jf.? 7b^atl vse norosti, da bi končno 1G origli do nekaj svojega. Si-•••••) i ' "f 5 6 treba videti, koliko denarja bomo zbrali, potem bomo v-t-^eli i • kupimo!..." Je reSj da bo od nabrane zbirke zaviselo veliko. To-nalT)rc1 -n .°e uPrayxčen vedeti, kan bo gel njegov dar. Zato je prav, da so bodočnost"1 'V®1/80 no5nosti> knÒ bomo zmožni zagrabiti, bo t>a pokazala bližnja hi' o v to i P°udarir;105 da največ zavisi od zborovanja, na katerega va- t tori ji udeležencev ne bo, potem bo to pač znak, da Slovenci v Vi- ireeh MWu ? Za skumost in nismo niti vredni, da kaj dosežemo. Bodo pač od i -izna zarr-biTi ** i™ ponujcrie5 ostale le želje posameznikov, ki so polni idea-sne jal»' Poprave, narod na je ostal brezbrižen ali pa se jim je ce- 1° Dobiti kp je.odbor Pretresal, bi lahko razčlenili takole: ni a „ ' L. ril?fnIj?» kl oddaja država v najem (Crown Land) ter postopoma na p i 2 aciiaV center, kakršnega bi nam zavidala lahko sleherna velika orga- 3° SS- 511 predelati v nase namene, m ( v zemljišče i na katerem bi pozidali Dom s klubskimi nrostori in dvora- - l r manjšem^obsegu kot pod točko l.j k-.tirarle èubskè^tore).^ kat&Vem bi P°stavili lcseno zgradbo (s kegljiščem kom-Vložiti denar v zemljišče kje izven mesta. ZGOLJ ZST-1JISCE, če pričnemo najorej pri zadnji točki, bi prišlo v postov v cavo Dom dp bi * i .^a3slabSem slučaju. To bi bil primer, če odziv akcije za ziri-'- no -'"rfno+ninit ?^cakovane£a uspeha in bi darovi skupno z denarjem v blagajni Vir i™ ^kup gradbenega materiala. Vložili bi denar v zemljišče t^r s V'" na Sas> ko bi SG Slovenci le zganili in spoznali, da bi z i Ttpirpi-m nii-^'vi* ?v® 2 a 1g lahk0 kaJ več dosegli. Na zemljišču bi vsekakor lahko rtnio TG0', n0rda prostor za odbojko ali kaj podobnega, kar ne bi dosti n.,nm 17 X?* lia kak razvoj na tem prostoru ne bi bilo misliti. Namen MrStlt 21 denar V katerG CGna Padla gotovo ne bo, verietno pa NAKUP ZEMLJIŠČA, o katerem govorita četrta in tretja točka, ima že več Domena Wo tnJ tri staro in na smrt obsojene hiše, z vsako pa nara- ste cena zemljišča za najmanj tisoč funtov. voliVostTlOO^nn^^1-3^-"1 nnE v gr0bih brisih prikazuje, kako bi parcelo v li^ZlUno Äf^IJf^.V^^ Praktično zgrajenega Doma. Načrte ■'kropio U 000 fmtnv• £ 1 material bi po njegovih računih segel do WIS M:°°0;®'toT' c? odbi3emo 9-500 funtov za delo v slučaju, ako bi Dom zidaki S ' ? I JeH -rin°tU ra0ram° raSTOati Približno 1000 funtov zn razna dela, ^ e? M SL • "•TUdi bi bil° treba nakuPu parcele izbrati prostor, dv*I?g.' vZlnrS dokuPit 1 nekaj zemlje: težko si predstavljamo svoj Dom brez to "^nÄ^^S - (balinanje, kegljanje), ac drurin V1^na restavracija, bi bil njegov glavni dohodek oddajanje dvora- Qon, dbnašala d^biček v nL Ì ^ Jf ^ SV°je zabave> J^no, da bi dv0rana ar ods t ivami in dr li" in i br e z dvoma kulturno zaživeli: začeli bi z odrskimi ■ uuu, uream bi lahko knjižnico m stalno slovensko razstavo. Don I T ICO1O" Stranišča za igralce in skladišča Sr - Garderobe ? f i 4 Odor X Gale ( ri ja is I s DVORANA T • N/V sedisča g Srivtr,A w " ? I Stranišč a| I /go spod j ej/ Gale I rij a I bi bil nekaj takega kot so bili dona naši Prosvetni ali Sokolski domovi. Z f ozirom na naše razmere bi morali'misli ti na to, da bi preko Doma in njegovih; dohodkov morda pozneje prišli do kake ; restavracije ali ali hiše z gostinskih sobami. Spodnja skica pa preprosto prikazuje, kaj bi napravili s te vrste zemljiščem, če ne bi imeli dovolj sred.' stev za zidavo Doma. Na parceli bi uredili poleg klubskih pisarniških prostorov, ki bi obenem služile za konferen- čno in pevsko sobo. se kegljišče in še čakalnica Itranišča' /dame/ bi bilo prostora za eno ali več balinil Celotna stavba lesene konstrukcije, z Ä zunanjo in notranjo oblogo sten, z va-2C|),0" lovito pločevinasto streho bi stala ok' I li 2.300 funtov. Ceno bi seveda lahko znižali z bolj preprosto in zasilno I stavbo. Če in kakšen dohod k bi prina-! šalo kegljišče, je težko reči. Dvorane "*f ali restavracije ne bi nikdar dosegel, \ o tem je vsakemu jasno na prvi pogledA, Dobili pa bi Slovenci tudi s tem načr^_ nekako središče, za katerega bi vedelr^* da je naša last in nam je pisarna v in* i formacije in.pomoč vedno odorta. Klubske pisarne oni erencna Vhod in pevska soba NAKUP STARE HIŠE je tudi ena izrae možnosti, ki sno jo vzeli v poštev. Breg dvoma mislimo pri tem dobro ohranjeno večjo hišo z vrtom in na takem kraju, kjer bi bile dob: prometne zveze in. bi bil možen razvoj restavracije oz. slovenske kuhinje. Čla-n " ni pripravljalnega odbora so bili eno- glasnega mnenja, naj bi se n-W/rfi DCS,!, naj bo že kakršen koli, postavi na business-bazo m se vzdržuje več ali nanj iz svojih dohodkov. Le tako se bo mogel resnično razviti in ne bi vsa leta svojega obstoja visel n; ramah članov. Mislim, da s tem soglašajo vsi naseljenci: vsak raje da enkrat in malo več, kot pa da bi ga nekdo skozi daljšo dobo od čaj sa do časa nadàegoval za dar. f <■ Z nakupom stare hiše moraš računati tud' na izdatke, ki so zvezani s popravilom. To bo potrdil vsak, ki je kupil staro hišo. Prirediti hišo v namene organizacije, v klubske prostore, pa pomeni še več dola in izdatkov, razen če je hiša morda že prej služila.kaki organizaciji. Delo bi bilo seveda lahko narejeno z lastnimi močmi, na nekaj tisoč pa poleg nakupa hiše kar lahko računamo za material. Če bi se odločili za nakup staro hiše, bi se morda izplačalo kupiti hišo, v kateri ze obstoja restavracija. Če restavracijo sprejme v upravo Klub, ali. pa jo da v najem sa gotovo število let, to bi bilo vprašanje bodočega razvoja. s m» «w> t^ra Balinišča; • v v išče ÌJSSE»S» «.«05, Pisarne H* 1 Ker je cena hiš različna z ozirom na velile os t in. kakovost stavbe, se cen sploh nismo dotaknili. Pri možnostih nakupa zemljišča in postavitve Dona z dvorano oz. društvenega centra s kegljiščem smo vzeli približno velikost parcele in postavitev solidne stavbe. Razumljivo je, da bi mogli postaviti poslopje tudi z manjšimi denarnimi sredstvi, če bi n.pr. poenostavili načrte ali izbrali gradbeni material manjše vrednosti. Toda o tem bo določila da- . režljivost ali pa nerazumevanje izseljencev. tudi NAJEM hiše Je pretresal pripravljal ni odbor. 2a slu-i go m > n S-ÄÄ^äms s ätä Mite ta kraj od 300 - 800 funtov °Sne » k]Jud nLha « «ta M WF. ÄS Ä hl!ä- -dovoljni, težko bi Ji rekli: NAŠ s wer in j ali ali izb oli «on m°x,7.mi • ^ v hlsl z dovoljenj en kako stvar o najeru hi^ so pripra^lialnì Sitv^ denar za tujo posest. Prav misli rožnosti zn 1 a s t n i pr! J podžgalo, da se je resno trnd.il najti O V neStU> k0 - — govoril r-ropod.li. Ravno to, da .JÄw ' f ^ai e v primeru, če bi nacrti za Dom Vcnlar bi najan ^™t t g n a , in prostorov, najbolj hromi nase delo. 3-° ^.čevljŽv velika pilaS biIS^^B^t^ ^^ 7 Racijo: ——iää r^ir^zit st — 3traÄSf ^ « lastno zasluži poseben članek. ' P ' J 'L njena razla& 3° Preobširna in zahteva ter nosti ukra j inske skup- Ion preuredili v svoj Dor. Nekateri s~o br^lS^ - f z lastnin de- ur. Poslopje je stalo 12.2^0 VIfìì^ Don nad sto delavnih Pobira deset funtov od sleherne tì^SrSl H - ^lnCali' akcija za Dom in Poročnih obedov, za k ^^ ^ pa dob«° tudi od zabav * # * ÄÄÄ Ät ?rod-nf-- P° donačo, ko jo kdo So celo obrnil ™ l "h ™ f"? boLS30 - - fe Ä^rÄ SS Ä kSredÌ~ » b 5 - » » » Brisbane, Vi o naši preteklosti^ *» Pf »«* pre- nekoliko 4vDlJe Uli nati! Kako na le z đonom? 71-, t™, S Ju"nx' saj .CCTdar ± -aj stanovanje ^TÄT^TÄ'^,:.6^' f'"-3" Svdncm"0 n bUo * «o bi poznal higo' jP oydneyu, F e 1 b o u r n u, Brisbm- in 1--1-, r> V- ' nCi'JG v drug dru^u tuje il Tujef sno t2i ^vo^a°^ - ??? T*** ™ sili> j in prostornim predpasnilcom Pa n° ^W^lL* 1 ^ jkx SH0 30 lineali iz ro-fstralski svobodi, 'Sehn' n^n ^ d°m' 30 rrav tako lahko naše tu v vseh mostov za so^^lylTJT^r^ ^ri nočemo podreti J /Arhitekt Cveto Pojf v "Pislih", V/8, Avgust I9I / NASI NAČRTI ■äHHHHHHHHHHHHHHHHHttHHt Pa sc^povrnimo^k prvi točki prejšnjega članka, katere se v njein nismo dotaknili! Preobširna je in zahteva daljše razlage, da jo razumemo in znamo oceniti. Priznati moramo, da je bilo na sejah pripravljalnega odbora največ govora o tako-zvini^Crovm Land. Vsakemu je več ali manj znano, kaj se pod tem imenom razume. To je državna zemlja, ki jo oblast oddaja v najem za dobo 99-ih let. Na razpolago je tudi v še^netropolitanskem območju Melbourna, da je le tri milje ali več oddaljena od središča mesta..0 njej je zlasti zadnje čase veliko gdvora in pisanja: razno tvrdke jo hočejo dobiti (kot so jo dobile v preteklosti), oblast pa zastopa nmenje ljudstva, da mora zemlja resnično služiti publiki, ne pa biti zagrnjena zasebna lastnina, ki polni žepe že itak bogatim podjetnikom. "Na vsak aker te zemlj« je le malenkostna odškodnina (nekaj šilingov letna) in za zidavo po predloženem načrtu je d'set let časa. Če po desetih letih oblast vidi, da'zemlja resnično služi dobre-nu namenu in je najemnik izvršil pogoje, mu zemljo odstopi in je nadalje izključno njegova last. Na Crown Land nas je prvi opozoril naš arhitekt Cveto Mejač. Ko bi jo res dobili, potom bi bili na konju! Potom bi ne bilo treba misliti na skromno kegljišče ali skromen Don na malem zemljišču - pozidali bi lahko mogočen SLOVENSKI DOL', ki bi bil pod vodstvom našega Kluba odprt vsakemu, ki ima dóbro voljo. Tako'središče slovenskih izseljencev v Avstraliji bi najlepše združil nas vse in tudi najlepše prikazal avstralskim oblastem in ljudstvu, kdo smo, kaj imamo po svoji tradiciji in kulturi, kaj zmoremo s svojimi dela vajenimi rokami in svojim razumom. Ali^bi bilo vredno poskusiti? Bi se oblasti zavzele za naše-načrte, ko je toliko vplivnih oseb in tvrdk, ki se potegujejo za iste akro državne zemlje in morda zanjo ponujajo milijone? Bi bili kos nalogi, ki bi si jo naložili?... Na vsa ta vprašanja je težko odgovoriti z "da" ali "ne". Kdor odgovarja z "ne", kaže 'nezaupanje v sebe in svoj narod ter pozablja, da smo Slovenci doma in po svetu že dosegli neverjetne stvari. Kdor odgovarja takoj z "da", bo lahko grenko razočaran. Hodil p?. se je že ob prvi novici o Crown Land in pričetku našega dela v pripravljalnem odboru sklep: ČEMJ BI NE POSKUSILI?! Če nam ne uspe, izgubili ne bome ničesar, ker nič nimamo. Se bomo pač lotili drugih možnosti, ki so nam na razpolago. Ce pa nam uspe, potem bo nadaljno delo lahko in dobili bomo DON, ki mu ga ni para niti v domovini. - Ali je ta sklep vreden samo posmeha in jo zares "skregan z našo pametjo"? Vsak pametno misleči Slovenec se bo spann il pregovora, ki ga je gotovo večkrat čul doma: Beseda ni konj! Poskus še-nikogar ni ubii, marsikomu pa je že uspelo doseči svoje, ker jo nekaj tvegal. So družine, ki s sto funti v žepu ne upajo začeti graditi lastnega d tki - ne bodo ga imele nikoli« druge so ga začele graditi z dvajsetimi funti - danes, komaj po nekaj letih, imajo svojo streho, Nas t a ^poskus ne stane več kot nekaj funtov (papir za prošnje in priloge ter pretisk načrtov), pa naj bi sebe prepričali: Saj ne bo nič! Ni vredno poskusiti!... Bilo bi smešno in nevredno naroda, ki je tlačen že tiso? let in še ni p-zabil, kaj je svoboda. Naš Cveto (saj g.arhitekt Fejač ne bo zameril, da ga imenujemo kar po domače) je obljubil, da bo s svojimi zvezami storil vse, kar bo v njegovi moči, da bi uspeli. Ze v pričetku sej pripravljalnega odbora je izdelal organizacijski načrt za "Slovenski dom" za slučaj, če bi zemljo dobili. Do zadnje seje (desete seje dne 22.junija) je izdelal končno izvršeni tloris DOKA in njegovo skico s pogledom na. glavni vhod. V načrte je položil mnogo truda in svoje umetniške intuicije ter verjetno tudi mnogo svojih večernih prostila uric. Vse seveda, brezplačno, P. Baz ili j je na prošnjo pripravljalnega odbora izdelal uradno prošnjo (Application) za državno zemljo- 'ter razlago'-k- prošnji,l s podrobnim opisom oaSlovencih in njih- delu na organizacijskem' ip'kulturnem polju- doma proi vojno, v zamejstvu (zlasti v,USA) in pri našem klubu. (Explanation to the Application). Dodani so še razni citati o Slovencih, •da naš narod gospodje na mestih bolje spoznajo (Reports), ter priporočilo župana mesta Prahrana, ki nam je doslej dajal v najem mestno dvorano in bil z nami vedno zadovoljen (Reference). Kot četrta priloga je Fejačev načrt z njegovo razlago (Preliminary Plans and Specifications). Celotna stvar mora biti predložena v Šestih izvodih, oddano na šest naslovov, ki iraj o opraviti s Crown Land: His Excellency the Governor of the State of Victoria5 The Right Honourable the Premier of the State of VictoriaJ His Honour the Chief -Justice of the Supreme Court of Victoria; The Right Honourable the Lord Fayor, the City of Melbourne J The Town Clerk, the City of Melbourne; in pa The Town-planning Committee, the City of Melbourne. Ko boste to brali, bo vse že na svojih mestih Prostor . za avtomobile Dohod k restavraciji Ji J* tif)K®«®. ill ff Kuhinjski I Togilnic; I prostori I /h kavar TAKOLE BI V BEŽNIH OBRISIH IZGLEDAL »SLOVENSKI DOM», če se nam posreči dobiti državno zemljo m Plesni oder na prostem i 1 1 / Zun. I del a re- I : stavJ ; ra- 1 S cije » i SlovenskaI • . fi cija ni/ I Kavarna I /Lounge- I I Parlour/ § I I 1 , ? Na Tu bi stal Dečji center, zgrajen po slov. pravij icah. *| Stranišča! S p jS '<: I Pisarne I Stranišča t v Nasadi v-il! isadi ... 'Keglja f" z vise- \ ^ •v, čo krog^F .» \ f i I Slovenska] knjižnica] TclovjidišČe na prostem. jp> gf t. /%/ Oblačil-, f Soba za I razni I pouk. i Stalna I slov. ! razstavnal I dvorana leimwTiiwiiiwiwaiS me a Glnvni vhod ki obenem služi / za oder / predstav Telovadnica in plesna dvorana X j y prostem na / / / •»aw.. .-jmumt*»^"" Obla- "X čilnicaN* Dvorana za odrske prireditve in koncerte Prostor za Ivtonobilc _Stopnišče, ki obenem služi za »dvorano» na prostem Prostor za avtomobile in bomo mi že čakali na odro vor »da» -n-s tinnii „ ■ . , . , avgusta na ZBOROVANJU že vedIS nri čem smo W ^ bono h. delu: začeli uresničevati gSnii načrt al° ^ , i 0 daljnem IrrÄidevali v prejšnjemcìZkì. P g P° ^^ ^nostih, ki smo jih RAZLAGA NACRTA našega arhitekta Jfejača je ob pogledu na' zgornjo skico kai enostavnih Stroških in T,' VeJlkof cflotneea projekta vas ne sme prestrašiti - , f! , Äf^Ä stavbeno; poslopji ° I Ä"^T f-—• "ff pril0ge ta vhod v grobih obrisi prSSuie Jtopnisce s 30 čevlji s^okimi stopnicam.! (vsaka dvignjena za 6») bi bilo deSo i2 H., z?stive - bola, to rdeča, Ta t) a rg,; Prostiza' 10 ^n JT * ^ zborovan^ ^ WL bilo I Stono te ^ ••ot':^ t'i V* ™ nacrtih ****** teleta bodo f ter glavni vSd Samsst?^ J?vl> st"'ia ^dališča na desni vnuu. o.im b faul • i.) nau •'cv.roiD" i cvSi - nr t.iVn m ■> , , pri vhodu pod obokom t r i v r a + t ' S? • , ' bo vsak ''las> ^govorjen 1 , v ■ -i. ^ . i, i. r X K r a t mnenrnsi, Strna >»1«r,i -..-n no o":™ 4 , t„ „n • \ . «-), 3. cei™, ^^ stena italico illfìTZ^ àaaJSSt&SSS blla ^lbli8no 80 x 110 1 li eneo V* -,1-,— X fc- redsxavljaJi bea*;» m nove avstralske prise- iw «o i» veličastno stello d,le fWl ionio v -, ^ f ' i1 <*3"»»«w -..i.i-L. /j j. v X ] on i c » v.s >>p qt^in + nn bx bXLO za nas nemogoče, bi Cveto i.vrsiì sam ...... " ' tj"°Ce Telovadnica bi Ml q -^pv^h i!,o ,, n,-> v - . bi" imela v Partcr;ra lo3o sede'vv'xn 7 ' ki s-to- -za-orkesxo'" in v^-jx^ ? 'aif'J-u Dvorana bi imela prostorno me- ' t omogoča .e spromembo scen. Glavno poslonìe v e.-lo+r. - • širok hodnik n.,.... tu ,,o največja zgradba in ima dvajset čevljev slovanskimi "'tcr.ji;-r.mi £ slo^S^ovSw * ™ kopnimi v posebni dvoran bi tudi prS^aftutS Ä Sta3na ženska razstava so nam dostopne v -originalu. ^ kJk galerijo nasi, velikih mož, stalno bi obenem« Na načrtu sta n^te H-v vnM-' ^■ ~ , sekcija svojo, S t,mi Postori t^t ?f bo dobila lahko vsaka svetovalnico iVl> Veiix. ./nn, iSn1'-? s Posojilnico, zavarovalnico, po- v-likosti kot knjižnica in ÄS^n^ ^ ™ kon™ načrtu iste vaje, nevske vajo, pouk ^sSveS^(o-oci)in" ? ™ rame razne nrosvetne vCSoro, v-;sne vajo itd!/. " ^^.lescinx ter ^rugih jezikih , Ostali dol glavnega poslopja loči hodnik v i kavarno na desni. Ona prostora naj'bi^ na SJčno°2tf ? T n« levi in vir.'inju jedil in nijače 71a- ^ v^m t'T nasa oako Po/opravi kot po ser- ' razlagi .oL o ^ drž^o ^ • ZZ^ '' f™™** ^ -ve- univ. profesorja R,Ii. Markhama , Vn^t lito«s r^^f? Pzlot,>U a Vesedami ^er. slovenskih mestih bi lah! o primerili i' - wì ^ommmiam» : ".. .Kavarne po ■ - ixj.jdja.Li % trainami sonami ameriških knjižnic.,," Restavracija ima Šest zasebnih prostorov u Vet tipični slovenski, restavracijskih? ' IT\ Z, 7ho**n* P™sto, kjer bi bil stém ter prostor za orkester, ga plesni pr ^tor na pro- in balinišča (na trdi podla.,i). T?i bali^ìs^ bi (s tcko5° ln kroglo) pokrit, ih. Ti prostori Mimelitoai^ÄoSu^o ^o Ä 5°st bi '1ih zalagal ^.i druge manjše oddelke po sn^är^^^ ki bi u'VUfc,w i.rosxor\i v v dvorani, t-lovadnici... ) Na isti strani bi bil tudi prostor 7n . kar koli opraviti v prostorih, zlast Si prS^ÄS fJor hl.st^ ki bi. imeli obeh straneh pročelja, za obi-polk s številnimi nasadi. Tudi tu bi £hko ^pL ' f c^°tnega zemljišča bi bil motive-. Za telovadnico r>a bi èe ra^io-H^o okus ^e narodne ^ nastope in razi* športne igre. Lovadiscp m prostor^ ki bi služilo Celoten prostor za n^-, . , , , - 11 moral uneti doset krov. da pri vsem tem 3npiui«.tP ^ i mur koli hotel, razložiti ta ali Pa ka^i^ol? S, ki .1° kdaj koli in ko- da predeš Č1-,rok prav do kp^^^i^S SSSx^S?1 : Y m ^W^u-Kpnqa^ potem boš morda 1- drur«^e sndir 7AT:iaem' :,J" OPlIuNO, i!i BI SLOVEN C I- BOB PL"1' T' " KT ^ ^tttv r ' r Se raìG vpra-m Vsak Slovenec M sx ÄfS^ ^ >o uresničita sani« ^ÌLL° I* 'rtroiani smo, da bi mogli ver- sa j ;"ALI PJ NE jas n Pot boli .i. vbHK öxov.e^x«. ri si ra želP, le ........." UctG0/0r joti, da je m§no uresničiti sanie m^À arhi- -- [Z. 31,10' da bl ^gli ver- sli drugače : CE LE 'BOBI? 10 DRZAW0 Z^IüO S ÄÄf^ °'lhor 3a E0M Pa ¥0 Z ZDRIEEFIFI J:0ČHX 2A DELO1 ! i > ^ ff^TBI NACRT LüHKO USPE, DA IE POPRIME funtov z KAKO BI ZACELI, je pa tu podrobna raz naga. La je Predpogoj dobiti Crown Land, "KI DOM vsakemu ŽobTo odp^tS? £ Sf'tro " ^ * Tv, ^ah pod našim vodstvo, (Misli, koliko rojakov Ä^V^n^Äi?) » ÄÄ^Sv1^ drWe Zemlje" Mi bi s *em nič ne i gm t bo-rdzacijJrtaio n,ftn 3al1 ** Z?? ?T°de slovenske Akcije ter razvoj naše arr- ostai Žai-^vŽ So Sn 'čd0V SS.hoSe,^ubiti vase, bo vse življenje t al ir al bo. ^ b° stal brez raoci Pred finančnim problemom: kaPi 8,200 SÄS^T^^ÄSS0 To sf D0M cveta Mejača: tov fa mož roprijelo ob vpJWrHb ? , ? se pravi: ce bi 82 slovenskih fan- ali na ko M tlehV.rZl S ^^ bi VSak dar0val 100 ^ uresničenj e rr edložener,a n^čr+n ^ P?"IjF bi nabrali C°mjo vsoto, nam je ■ lačalo,, Vsak A^strllrf \ zagotovljeno. Nihče ne more reči, da bi se to ne iz- Polju, ki je videl načrte L^račuSizobrazb° ali P* izobrazbo, na finančnem rešitev! " račune, ma samo eno besedo za nas:..Vse točno! Odlična Vsaka ^i^ÄelÄÄ'n^ f/el°tna. z^adba Ogradi v sekcijah. 4 jekta» Za zgoraj dan v oto if t lede na neizvršeni ostali del celotnega pro- I restavracijski del Xvne'a ^slenÌ s T" ^^ ^ bl ^vršili ^ delo nrvega leta ft r seveda z ozirom na celoten načrt. To bi bilo Isganlh, ko bi zvedeli za^n t črt o % t delovati. Da bi vzbudila pozornost Pri -skusiti. Tudi nSrsWnsk^ni^rS^^T1.131^^ ^ neka^ ^edno katere je računal naimaniše no^ S «i 1 ^ kaj nislite? Po mesnih računih, v CISTI MESEČNI DOHODPK™? ) Aft število gostov, je prišel do sledeče številke- Mi verja;ete^o° pa'o^t ite^ ^TV?32?1 TOREJ: 17.illfflù* fun. Smo ostalih diSÄ" nekaj tisoči Se vedno je dovolj, da nadaljujemo z brez vsakih finančni t e lav^ Kavarn ab ? nn * PLAČALI tudi delo bi skupno z restavracijo Zrrldl^TLÌ, prinašala 10-°0° funtov letno in smo nri razlagi hačrtalozabi^™ge -roste.re glavne zgradbe.,/Tu naj omenimo, strop je, kjer so stanovanjski Postori ^«Ä-^f11 in Pis^nami) ima prvo nad-; oz. obiskovalce iz drurih krajev Sstraliie / S^ ® za Slovence bo - zlasti dvorana, donašala nov dohSi p ® ^ bi dvorana s telovadnico, ki načrte zlahka uresnlčilfv dobi netih^ i3k. Po računih našega arhitekta bi celotne ur in nabrane vsote! - brez imt SÌ i , ~ VaZen zgoraj ^njenih delavnih tudi zmanjša, če bi v svoji navdušeno^? w ^^ L&hk° sc ta d°ba ali pa če bi dobili kak posebni vir ki°S 36 nadalJ? Pagati fantje in možje vsote. Brez dvoma bo tudi oblastem na + n h ? °?0g°C1J P^išanje razpoložljive • Jo, dasi imamo deset let časa? ' 36 ldealRÌ na5rti 2im PreJ "resniči- r az vidn o,^kolik^b^donašala^dokorično11 ^' ^ S& do Pakosti izvršil g.Mejač,je vsoto za vzdrževanje cSStne ustanove °d doP^-osa odštejemo' 39.050/0/0 funtov. Ta številka vam ^ 1\ T ^ ^ d°bì2ek SL0™EGa DOMA business-bazi", A to n k^islgw?71' &J Se Pravi Postaviti DOM na tkzv. ba, ki potrebuje pomoč; J vLrLt t rTT/ti^ V ^^ slehcI™ «lanu Klu-™ bo Slovenski dom koi mCìIS ^T^ /f1™ dobromisl^emu človeku, ki A.uix,urni center za VSE postal drugi dom. Pridobili bomo VSI! Ko "bdi "bil celotni n v + MSxB^^^ M1S./IZ stìh ~od - ^'^P^IK^^Ä^ zlasti^ razgovorih SS' ^ na Se^ah Popravljalnega odbora in '•rostora na teh skro^nS stvSeh'la Si^IblaSlf'^^ Široko ; Ni Prilogah zapiskov sej. Kdor o v rt, t^^Wi J0lotf1 ki je shranjen v potrdil. Ostal bo neverni Tomaž in L^ & ■ % t,Ud^Cel°tnemU P^dračunu ne bo res tako razvija, bom imel že še priliko bom vide1^ stvar hraniti podstaviti tudi svojep^piskerčka f + ^ ^ P°tem ne b°d° Kist, koristolovcev pa nihče ne LiT " tak Se motl^ ker išSe zgolj svojo ko- n a črte, želja po skupSi s1o?ensk?s?reMJ^J Idealizem je spočel te rj-oremo reči, da jih bo mogel^^Kves?Ì iS jÌh' ^ Predvidenemu dobičku idealizem. K 111 Oih je edini vreden - le pristni slovenski ™ feS/vabS^rìfbota^cK vafeo^r» Ä P—Hi ~ ZBOROVA- "181 velike načrte! Le v SIffil ^ WČ! bođoo™st- da tvoja odsotnost MIL POLOŽI DAR, •5aHHHHBHHHB«HHHS-_ DOMU NA OLTAR ««bhbhhhhhbh**** Ta članek je odgovor _ na^ vprašanja odbora za Slovenski dom, ki si jih je stavil sam in jim našel rešitev. Zavest,, da naš Dom lahko postane resnica, ce akcijo pravilno organiziramo in prikažemo, ga narekuje. - Uredništvo Pred Vami je posebna izdaja Vestnika, ki naj Vam predoči sliko o možnostih, kako priti do našega kulturnega središča - SLOVENSKEGA DOMA v Melbourne-u. Razumljivo je to teoretični prikaz, a je plod resnih razmišljanj in dognanj ter temelji na realni podlagi. IZVEDLJIV JE, če vsi tukaj živeči Slovenci zavihamo rokave ter mu širokogrudno pomagamo do uresničenja. Treba je močne volje in idealizma, pa tudi nekaj funtov iz žepa vsakega posameznika - drugače tudi najlepši načrti ne bodo nikdar izvedljivi. Pomislimo, kako so naši očetje doma postavljali Prosvetne in Sokolske domove. Lahko rečemo, da so imeli MANJ denarnih sredstev kot jih imamo mi. Ni pa jim manjkalo volje in idealizma. Pa so uspeli. Kajti volja in idealizem sta'nabrala " zrno na zrno " in " kamen na kamen " in končno je iz slovenskih tal zrastel nov DOM. Ti DOMOVI so bili naša kulturna središča, kjer je narod čuval svojo tradicijo. Ko bi imeli naši očetje vreče denarja, bi najbrž pozabili na pomen DOM/f in bi jih sploh ne bilo. Tudi Slovenski domovi po Ameriki in drugod po svetu niso bili grajeni s pomočjo nekaterih bogatinov. Preprosti slovenski izseljenci, ki so ohranili v trdem delu po tujih rudnikih in tovarnah svojo narodno zavest, so si s trdno voljo in pritrgavanjem od svojih pičlih dohodkov postavili svoja središča. Najstarejše ameriške slovenske župnije s svojimi cerkvami, šolami in domovi, kakor tudi druge organizacije s svojimi središči, praznujejo v teh letih že zlate jubileje. V tem vidimo pravilnost naše akcije, da jo treba ZDAJ v začetku začeti. Kaj bi bila res SLOVENSKA IZSELJENSKA GENERACIJA DVAJSETEGA STOLETJA DRUGAČNA OD ONE PRVE? Mi sanjamo o domovini, pa se nam obenem zbuja misel, da doma ne bomo videli več. Oni prvi so šli v tujino samo " za nekäj let " za zaslužkom, dasi se večina ni vrnila. Torej bi imeli oni še manj vzroka graditi svoja središča. Pa so jih in danes oni in njihovi otroci uživajo zrele sadove» V Avstralijo je v zadnjih osmih letih med ostalimi priseljenci dospelo okrog I3.000 Slovencev, kar ni majhno število za naš narod. Raztopeni smo po vseh delila kontinenta, več ali manj brez zvez med seboj in brez upanja, da bi prišli med svoje ljudi. Imamo nekaj slovenskih društev, imamo glasilo MISLI in VESTNIK našega melbournškega kluba, imamo tudi BARAGOV DOM v Sydneyu. Toda a-li je to dovolj? Odgovor je s NE.' Vemo, da potrebujemo in zmoremo še mnogo več. In ta"več" je vključen v besedi DOM, ki naj kot mogočno kulturno središče zraste v Viktoriji ter poveže nas vse. Vse uprave Slovenskega Kluba v Melbourne-u od svoje ustanovitve do danes so se bavile z mislijo, kako uresničiti to plemenito in potrebno zamisel. Klub je sestavil pripravljalni odbor in njegove sklepe sprejel na znanje. Sklical bo zborovanje, ki naj bi bil toplomer našega zanimanja za lastno streho in naj bi obenem razčistil še zadnje pomisleke o DOMU, ki morda še napolnjujejo misli nekaterih. Nato naj bi se pričela denarna akcija, pri kateri naj bi VSAK slovenski izseljenec, no SMO tu v Viktoriji ampak po vsej Avstraliji pokazal svojo dobro voljo in odprto srce. Dobro vemo, da je za vsako akcijo treba temeljite priprave. Ljudje morajo vedeti, da gre denar v prave roke in v pravi namen in da je naš cilj DOM, Zato je vredno pošteno pripraviti vse potrebne tiskovine, ki onemogočijo vsako sumnjo goljufije, obenem pa pomagajo najti morebitne napake. Slovenci neradi zaupamo, pač pa radi sumničimo. Ob mislih na vse, ki so se s takim idealizmom vrgli na delo - v prvi vrsti naš arhitekt, naj se nam razblinijo vsi pomisleki, drugače uspeli ne bomo. Denar bo varno naložen kot sklad za Dom in ga Klub v druge namene porabiti ne sme in ne more. Klub sam je pripravljen pokriti stroške za izvedbo celotne nabiralne akcije, sv'TIKI bodo delani po načrtu Cveta 1'ejača in naj bi prišli v vsako slovensko hišo. Bodo nekaj podobnega kot jih imajo razne misijonske družbe. Ako računamo, da stane akcijo vsak hranilnik le dva penija in eoi in bi se v vsakem v teku treh mesecev nabralo vsaj deset šilingov, bi nam 2000 izvodov prineslo z odbitkom stroškov za tisk nič manj kot o60 funtov. Hranilnik bi bil len okras na vsaki slovenski mizi in. vesolje otrokom, katerim bi starši razložili, kaj bomo s tomi peniji zidali. Veliko večerov presedimo doma pri raznih namiznih igrah. Kaj bi se ne dalo igrati celo karte - v prid DOM? Ko nas obišče prijatelj - Dokaži mu hranilnik in videl boš, da bo vrgel vanj šiling, ki se mu v žepu ne bo dosti poznal. Bodi iznajdljiv, saj gre za nekaj velikega, ki bo zrast-lo iz malih darov. TO!"BOLE v Avstraliji Slovenci še nismo imeli. Za- JO ne.poskus ili za nag D0M? prodamo ( tUdI med sirso publiko, ne samo Eed roJaki) 6ooo S « Ä.ÄS5 Sk* ^ ° im®la tekoò° & te vilko in naslov bo Za Sklad Za Dom' Nabiralnik straliji ° VSaM slovenski hisi v Av- lPT,n?nleS ZMÖK?.PraI mal° P°kaž® njeno resnično ° V Vellkosti kovanca za šest penijev in kot že omenjeno :' bronasta, srebrna ali pa zlata. Nad bumerangom, znakom naše nove domovine, no-ir , Jf lovorJev venec na levi in slovenski narodni šopek na aesni; oba se proti vrhu prelivata v obrise slovenske-presfcolice: ljubljanski V sredini so razni simboli umetnosti: na odprti knjigi pleše balerina, na levi maska, na desni notne črte z violinskim ključem. Naslov se bo glasil: Slovenski döm Melbourne, 1957 (1958?). ' r,^ Poie§.Jastnih potrdil o prejemu daru in posebnih potrdil poverjenikom bodo izdelane tudi večje stenske DIPLOME v večbarvnem tisku in dobrem papirju. Okrašene bodo z narodnimi motivi, glavo Slovenke v narodni noši in sliko Doma. Hiša s to diplomo v okviru bo res ookazàla, kako čuti. t- 1} I m i h I r Li^' iH ' V "S iS CT Slbffa VS3l'a tof, odštejemo vrednost -ar to tisk .sreči- (totrog Prxdobiino lahko làO fm tov 2,a Sklad nasepa Doma. oA" konca W - tako lahko predvidevajo - dodal, iz svoje uXPrhfie^vfr>!je,-teVi3ie? če s? količkaj pravilne in nam akcija za DOM tupe, bi lahko zbrali samo po teh štirih virih nič manj kot 8,0^0 funtov, SeeitoVbnlP^ ^ na pomoč ostalih rojakov'izven Viktorije, cc^. omo naso akcijo m njen cilj pravilno prikazali. Saj bo SLOVENSKI na kater°ea bomo «iko ponosni vsi avstral-; SoS; vT^f^-'0 tudi P-i tistih, ki nas danes komaj no- r-|l%, ? + Udl' da 01 na naŠD akciJ° opozorili rojake po drugih celinah, zlasti ameriške Slovence, Od njih se učimo, zato tudi Spamo na njihovo moralno m materialno pomoč, Prepričani smo, da čutijo 7, nami in v-So K? JfP^^ter so prežeti z idealizmom, kadar gre za delo za slo-:--ok0 ^ k^or kolx 20 svetu. - Lahko bi si drznili trditi tudi to, n^mnSpe°dtoH?PHÄ aVStra\skc oblasti in razne njihove organizacije, če S r ?rZa™ pričeti ustvarjati Kulturni center Saj . da bo nas DOM služil vsem ter bo močan jez prof? tako razšir- jenemu mladostnemu zločinstvu. razsi. Z zgoraj cmenoeno vsoto lahko dokončamo prvi del celotnega načrta v pri-f*? Zemlje; ali Pa kuP^° Picelo to pričnemo z zidavo titSf ^V0! f3a; Ak0 pa b0 treba nisliti na nakup stare hiše, nam tudi ne bo treba kupiti nekaj slabega, nekafnMiSmT5 USBeti* In organizirana bo tako, da bo tudi nekaj nudila. Ne mislimo samo točna obvestila: kaj hočemo to čemu Vsak SXo^i-^-i^/T'^03^110 ali 0bl^b0 Merlala oz, SlaS ur častno potrdilo. Vsak darovalec pa bo dobil še posebne DIPLOMO ki ip nn Mln/fÄ^03^1 r^1- En'ak° -je taffi raztozena zÄ./ki naf „ lt±V ^seeto akcije vsakemu kot najlepša izkaznica da je 1 da? T T"1"0' Br0naSt° bo dobil vsak, ki iT Sreb-° b0 darovalec 10 - funtov; ziato'pa bil Set m Vga d"r b° fUnb0V ali Kdor bo za svoj dardo- Z b° 3 P°n°vTlimi darovi presegel (skupno s prvim darom) 10 ^ I'fi- I ZamT Za br°nasto - srebrno značko. Enako lahko srebrno znaclco dobi darovalec ponovnega dara - zlato. nu rrw? ^IIL^ ^?vbral0C SÌavil vprašanje to nanj odgovoril tako kot MST - So m^ 0° Sr?0: KAJ JE RSS NEMDGOČE, DA SI S SKUPNIMI MOČMI PÜS1AXIM0 DOMNaS VSEH, ce si posamezne družine treh, štirih članov lahko postavljajo lastne domove? KAKO BOM AKCIJO PODPRL DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA! -X- * -Ž:- * -X- -X- -X- SI ZE VIDEL DRUŽINO, ki je v nevati, da izgnbi svoj ljubi domek? Skromno hišico in , slamo krito, ki c, komaj drži v rebri? Ali pa grunt, kx f? ogleda močan na zunaj, Pa ga je načel črv dolgov in ga hoče požreti? Ni važno, kako so razbiti 1-, kam so se raztepli družinski Sikni. "Dom je v nevarnosti!» To jih zopet združi v sinove to hčere enefia Sel ta in ene matere. - Poznal sem moža, ki je s trdim delom v rudniku daljne Amerike pokril vse dolgove svojega brata dcpa.Pa je bil ta brat ki je dobil posestvo, mlajši od tega'ameriškega Slovene^ ^c^Ä odrinjenega od doma, poslanega po sili razmer v mrzlo tujino NAS SKUPNI D® je v nevarnosti! Dom, ki ga še ni, pa bi že'lahko bil... Ki ga se ni, pa bo lahKO v bližnji bodočnosti, Če vsi avstralski Slovenci poprimemo skupaj kot Slani ene narodne družtoe. Ulični L grenka vojna in povojna leta so nas napravila, nezaupljive ^oliSfala so ms za resnični dom, za domovino. A vse to nas ne sme motS^ Navdušiti nas mora, da pozabimo na osebna trenja to različna rto^i-Tt^ samo lastno korist, Za nas vse velia le ono W V gledanja ter ga nikoli ne bo če si ne podamo prijateljskog SalsEo^fto'sf^ smehljajem na obrazih polagamo opeko na opeko _ ZA NAS ™ N*Lnvtml ZA NASO SREČNO BODO OST POD JUŽNIM KRIŽEM,.. 0 i ROKE, AKCIJA ZA DOM IN UPRAVLJAM JE -S PRAVNEGA STALIŠČA. ^roÄ^r S vpa in prpri5aili Sm° > da » ti® malo med nmdu?uiflJ »! • 4 ! 1 lmel kaj proti 5oPrav se nekateribolj S Sr°aS V St0pnji ^»da ne obstoja toliko znoglilvost Kakoi v TV" l P°^obon ali kot propricanja v našo zmogljivost. Kakor v vsaki skupnosti, bodo tudi med nami nekateri ki d v pItJdrr ueSaSeSniSenJe aaS° ZamÌSlÌ ™ Prelahlco predstavljajo in lo- išSejo zapreko in ^ nezaupanja v lastno zmožnosti iščejo zapreke m vidijo strahove, tam kjer jih ni, vLf HnaglJOnde% drUge Pred °bupom in v redini Pred pr- k^pSdSTdarov^lop? S,ZaVarfTatì tako ^terese naše narodne skupnosti, ustanovitev^\tZZ l' Slovenski ▼ Melbourne pripravil statut za ali kult t? poseblle£a konzorcija, ki bo imel nalogozbrati denar, postaviti E0Ä0 mern° Zgradb°' urediti V SLOVENSKI DOM in ga uprSvljati, do- °bVe2U0Sti d° VSeh' kÌ b0d° sredstva za Se- SÄ0Z'?0 Uatf 2vlJ0n kot poscbe* Kluba, bo upravno in reS uoJovLn S« Plinoma looenin neodvisen. Vodil ga bo direktorij, kate- pbodo voSivr bo^menOVa:ia Uprava Slovenskega Kluba, drugo polovico Št ^ TSt 0ni Slovettoi » Slani in nečlani Slov. Kluba , ki bodo za r?juPb dflSok- orifri^ P°rdili )nadmanJ' £ 5' Yse fankci e v inteoso HuS ^ S d?1°Cl11 m9d seb°J' na to, kdo bo zastopal SSìtfw ? - kdo interese prispevateljev. Direktorij bo po določilih J ^ S •,VOdl VSa d0la 2a beendigende zamisli SLOVENSKEGA DOMA, I branimnTitì Pa , prepustil odločitev vsem, ki bodo prispevali najmanj Ji xm Ud reanem letnem, ali po potrebi tudi na izrednem sestanku. I^uHol^rr01^^bo obsegalo tri razdobja , Zbiranje sredstev, gradnjo ali k^ bo Po on? 10aa SeVeda °'ih nÌ m0g05s Str°^° lo5iti med seboj, ali po liuoi ^^T- ?a 2 riabiraln° akci^° nadaljevati tudi še mod gradnjo no i noi To? PJa? S fa b° P°trobno primerno uroditi in opremiti"-- prod-fuSa^ianSiT" i druSlstrani bo pa verjetno treba pričeti LSSSiTiI I gradnjo, ker bo treba stvar urediti tako, da bo najprej ifšo v ^rndii? E Pi rnoznostl ge donasal dohodke med tom, ko bodo drugi de- omenioL SrrLdn^-f I naortu- V filavnem pa bo d^ala razdelitev na Sleniti« razdob^a' kl ^ bomo skušali v naslednjih vrsticah na kratko raz- laSoton^ b°.prek° " USTNIKA » o zadevi že dovolj obveščena, da poob-lascencom konzorcija ne bo treba več podrobno razlagati za kaj gro, kadar jih /oiinÄ I"1; VSaf ° b° Sö V napre^' lahk0 Protohtalt koliko bo'mo-fn Victoriii Ea'i^ i postavltvi slovenskega narodnoga centk v Molbournu ii-i d voi ^ f - 6 drUgG narodnosti enostavno razpišejo mod svojimi ro- Mti Ct i rV®110-1? grd° gl0daj'° Uste' ki nečejo placati, hočemo uJ; h J demokratski Vsak-naj odloči sam, koliko hoče dati in kako. LuK nlf^ syoj prispevek plačati takoj ali v mesečnih obrokih, ali ga daruje ali xe posodi. Važno jo, da pove končni znesek da -o bo «rciTL^01 rnati Pri iSbirì "a5rta- Ta ^ pripomnimo> da^attton! zorcija določa, da so vsak prispevek - tudi če je darovalec pismeno izjavil, soben slSffi "-ni U k0t p0S0^il0 do trenutka, ko bo Slovenski Dom spol znal ko t fl ^n-sr 0 namfnUe Sele takrat bo-konzorcij darovane prispevke pri- "o iih i ' vSe -S a"Le b° r pri5el vra5ati iz dohodkov ;Doma tistim, ki Seti ; 5v F™rU pa' da konzorcij v petih letih no bo sposoben pri- n M If^ - kupiti primerno zgradbo, preide v lilcvidacijo in mora vr-nitx vso darove m posojila onim , ki so jih prispevali. Te obveznosti, ki lih %r konzorciju, naj j-amcijo vs^mur v lic^no H , 'T POd n0bGnim P^ojem ne bo uporabljen le Sodobi ^ tSK da bo del° direktorija resnično brezplačno, kot se spodobi za taksno podjetje, ki bo služilo nam vsem in našim potomcem. Ker statut določa, da polovico oseb v direktoriju konzorcija volilo nlesovi ^i,:drugo polovico pa imenuje Slovenski Klub v Melbournu ter,da morejo postati dani oni ki so prispevali ali obljubili prispevati vsaj £ 5 fuSov je nemogočo izvoliti celoron d-i-p^v+n^n-; ^ i t . . J 5 J-un-cov, Slini kLor, i! TT O ^ duektorij, doklor nimamo pojma, kdo vse bodo' clam konzorcija. Uprava S.K.M. bo zato imenovala svojo polovico osob v začasen, okrnjen direktorij, z edino dolžnostjo in pravico zlpocoti in v določe! r0kU 1ZVOstl Prvi dQl nabiralne akcijo. Cim bo ta zaključena - predvidoma do konca novembra tega leta - bo sklican sestanek vseh oseb, H win e ini svojih prispevkov imeli pravico postati Slani konzorcija'" >ln +1 "Ì" ku jim bodo predložena točna poročila in obračun o oprarli Zli nakar^" bodo do.i oc ili sami cilje in smernice za nadaljne delo, izvolili de predstavnike m določili osebo s potrebnim strokovnim znanjem a^ dovanje računov m nadzorstvo nad denarnim poslovanjem. Vsi člani direktorija, tako oni izvoljeni od članov, kot tisti , ki jih bo imenoval S.L.M. bodo popolnoma enakopravni in bodo nosilce vseh potrebnih I unteci j { predsednik, tajnik, blagajnik itd. ) sporazumno izbrali iz svojo sredine. V enakopravnem in složnem sodelovanju •zastopnikov,S.K.M., ki jo zamisel. Slovenskega doma započol in jo finančno podprl in predstavnikov vseh S.lovencev ( članov in ne članov S.K.M. ), ki bodo prispevali denar' in delo, vidimo jamstvo za uspeh in varnost interesov na eni•strani Kluba, ki želi dati slovenskim^nasolj ene cm kulturno in družabno središče in na drugi strani darovalcev, ki zole, da so zbrani denar resnično uporabi V namene, za katero .so pripravljeni žrtvovati dol svojih dohodkov. Po zaključku nabiralno akcijo, bo konzorcij mogel sklepati, kateri od pripravljenih načrtov bo praktično izvedljiv. Takrat bomo videli, ali nam bo na razpolago državno zemljišče, ali no,'Višina nabrano vsote bo odločala, če bo mogoče kupiti lastno zemljišče, in zgraditi nov Dom, ali so bomo morali zadovoljiti z nakupom in preureditvijo-starega poslopja. Mogočo bo nabrana vsji;a zadostovala le za nabavo zemljišča in bo treba gradnjo odložiti za ne- J določen cas. Kje bo stal Dom in kakšen načrt bo najprimernejši, da bo Dom do-nasal zadostne dohodke . Vsa ta vprašanja bo reševal konzorcij v drugem razdobju svojega obstoja. Dovršitev in izročitev Doma njegovemu namenu,'pomeni za konzorcij njegovo tret-jom zaključno nalogo s Kako uprvljati Dom, da bo čim lepše ustrezal svojim namenom m istočasno donašal čim višje dohodke ? Kako urediti in voditi restavracijo, ki jo v načrtu, komu in v kakšni meri oddajati morebitno dvorano, kako oddajati stanovanjske sobo, da bo odgovarjalo enako Slovencem'- najemnikom in blagajni doma ?Gotovo je to , da bo moral dom donašati toliko, da ga bo mogope'vzdrževati iz njegovih lastnih dohodkov in da bo konzorci j iz previškov povracal posojila onim, ki bodo to še želeli. Prepričani amo,rda bo večina, zlasti tistih, ki bodo posodili manjše vsote, odklonila povračilo, kadar bodo videli, da je cilj dosežen in da jo bil zbrani denar dejansko uporabljen, kot je bilo obljubljeno. Nekateri pa bodo vstrajali na povračilu in te bo konzorcij izplačeval enkrat letno iz dohodkov doma po odbitku stroškov za vzdrževanje in sicer po žrebu, dokler letna vsota no-bo izčrpana. Izplačanim Q'sebam bodo s povračilom posojila prenehale vse članske pravice v konzorciju. Osebe pa , ki bodo-svoj prispevek podarilo,bodo ostalo člani konzorcija, dokler no bodo izplačano vse obveznosti, to jo do trenutka, ko se bo konzorcij razšel in bo upravo doma prevzel S.K.M. Člansko prednosti pri vseh ugodnostih, ki jih bo. nudil dom, pa bodo darovalcem prispevkov ostale za vso dobo njihovega življenja, tudi po prestanku konzorcija. V primeru, da bi v-trenutku, ko/bi .se po določilih statuta moral konzorcij raziti, S.K.M. ne bo obstojal več, se konzorcij ne bo razšel in njegovi člani bodo odločali o nadaljni usodi Slovenskega Doma. To so v kratkem cilji in nalogo konzorcija SLOVENSKI DOM , vsi SLOVENO I pa bomo v prihodnjih mesecih praktično pokazali, ali se nam zdi SLOVENSKI DOM v Melbournu potreben ali n e „ Glasovanje bo kaj enostavno s s poseganjem v žep. Cim globlje bomo posegli, prej bomo imeli svoj narodni dom in lepši bo. Ce pà sploh ne bomo hoteli posegati v žep, bodo ustanovni člani konzorcija vsaj vedeli, pri čem da so, hvaležno vrnili nabrano ficko in se mirno razšli. Slovenski Klub v Melbournu, kot početnik to akcije, pa si bo zataknil za klobuk grenko izkustvo. OPOMBA: Ta 'članek je. izpod, peresa pravnika, Zveznega tajnika g.K.Abrama, ki je bil naprošen za osnutek pravil bodočega "konzorcija". Poudarili bi radi, da gre tu le za o s n u t e k, ki prikazuje osebno mnenje pisca in. pa resno voljo pripravljalnega odbora, da bi akcija najlepše in pravilno stekla svojo pot. Ker je bil osnutek pravil izdelan v teku sej, ne upošteva končnih važnih zaključkov pripravljalnega odbora. Zato članek ne upošteva ZBOROVANJA, s katerim' naj bi se akcija pričela in kjer bo lahko vsak povedal svoje mnenje. Glede direktorija Pa je bil zaključek pripr.odbora, naj bi se celotna akcija izvedla v okviru upravnega odbora SKT. Odbor naj bi dobil ooseben odsek za DOM, katerega bi tvoril del dosedanjih članov odbora skupno z novimi člani, ki bodo v odbor izvoljeni na ZBOROVANJU izmed udeležencev. _ Uredništvo -GRACIJO MAS E GA D E L, A .Ker bodo to Številko "Vestrnknn dobili tuli mnogi izven ViktSie ki Z -PnriJ°S°> ki Je tiskana v več izvodih - ^ r ana F«** v^te^nL?S^t1^ ređ;C f ° znanaj se tole v Ilustracij o s Januarska številka "Vestnika" fiocv^ • hSiT13;' Zavila je svojim branem da U S P^eSla W°dnik 0 Slovenskem domu v hitekta «ojaSa, ki je na seji Sfiolfe ood^odbor v svojo srodo ar-dobiti lastni Dom. Na isti seji - JS® P T*3* strokoTOo ««.-Je o možnosti OmnR tU * «P^i odbor odobrifo^ ^ ^^ v Prostorih ODBORA ZA SLOVENSKI DOM. Njegovi SlaSi sfpostali Sedegi-3 PRIPRAVLJALNEGA 2 la tko Verbič (~-reds i , x . Cesnik, p. Baz ìli j Valentin'OIV SSt&T^ ' ^.Hartman, Martin Adamič, Pavel kluba vSt.Albansu). Pridružil'sejS^e iTmi^f^ )?oSe Vah zaPr°sil nnv3h vprašanj in so morala biti odiovnSJ ^0 aprila). Ker se je pojavilo mnogo do 30. junija. ltX odgovorjena, je bil podaljšan tudi ta rok )in sicer kaj lÄ^p^^o^^^^ deset sej, na katerih je ci.ie, pripravil načrte in proxies VGS p?trebni »Serial za prie e tek ak- nogo poročil in pojasnil/ki* -bodo priSa p^f^^f dr*avne ^ Pravil je svoje zapiske z do^nSi'1 • d°lu Za ^ničitev naše že-vor Upravnemu odboru o svojem delu č » končnim poročilom kot odgo- ka. Vsekakor je izvršil v Umisle1*9 ~ d 1.seja: Dne 16. februaria■ 10*7 ,r ^ ,, , 2.seja: Dne 27. febSa lili ^ssendonu (pri Verbičevih) llllll Z i ^Tf .tli £ t}™* Hartman ovih) ' S6 ' marCa V Paseoe Vale ' ! f' maTca v Pascoe Vale 8 i ?e h aprila v Pascoe Vale ' i ^-aprila 1957 v Pascoe Vale 30 se a SS ' ^ 1957 v Pasc°e Vale lO.seja. Dne 22. junija 1957 v Pascoe Vale odbor u^SKF^n as e j i^dn e Pri^l;}alni odbor predal Upravnemu pehanje svojca"obstoja^^ v -stu/ter ÄT Mru bedeče. Kljub temu, da e moKSf Pačila je predložil Upravnemu odbo-odrprvo možnost poskusil pridobiten iaoznTos^ na razpolago, naj bi Odbor spreiel in kot - sar, pridobimo lahko ^o^^borTai'bf ^kv'bne ™ s tem P°SS£ nlče-akcija Prične ali ne.-KlfbnajfSncSa^l™110™™' ki bo odločil, ali se i^enu skupno s kooptiraSM ^ ^ Upravni odbor ie so na ìo-m o •• . . takoj podpisali prošnjo za držalotSnloÌTìtKlV^1^ °d°bril 2. julija osebno odnesla na vseh W ! Cveto ^ejač in p.Bazilij dne neugodne rešitve. Po Pripovldolnifn Ba iSS "t510"0^ Hi Zdaj ^L^li tajgom, ki j^a je pripravil "no?'k tM^iku L? • pg°V°r ^ 2 g°VemerJevim osebnim Land, department). Za načrte se se\ospodie°ddelka (Secretary of the cen končni "da". gospodje živo zanimali, dasi s tem sev; da še ni re- vij, daleki besedo da 3« ^ to Pr- pokazal,vkje je naša domovinaiT Sai ^ S3aC mUJ? Evrope in mu SKRAJNI CAS JE ŽE, DA POKaS avsto AT T t^Ìh^ P°džiSa' da ^ vsi skupaj zavemo: rufače taji svojo slJ^J^l^^^^^ SW IN KAJ ZMBEMO? Kdor misli učila čebljati prve slovenske besede. J P enske Pesmi nad zibelko in ga )))))) NA DELO TEDAJ, KER RESNOBNI SO DNOVI A DELO IN TRUD NAM NEBO BLAGOSLOVI» XVII. VODORAVNO : 2. slaven fizik k. oblika glagola "sezati" 7. ovitek 10.zobno mašilo 12.zardeva ili.vrsta pesnitve 16.našega rodu 1?.domača hiša 19.mirovni sodnik (narobe) 20.slavna simfonija 22.začetnici znanega s odelavca Slov.k.Melb. 23.odortina 25.budistično svetišče 27.izgovorjava slov.črke 28 .pozno 30.kratica petrol.družbe 31.kratica veroizpovedi 32.delati blago 36.Ludolfovo število 37.obij ubij ena dežela 39.puhati dim hO.kraj v Sloveniji hi.grška boginja h2.lesen drog h3«del voza hh.oredlog Obe rešitvi (samo ena ne zadostuje!) pošljite najkasneje do avgusta na naslov uprave SKM: 6 Banchory Street Essendon, Vic. h P or iva h6.domača žival (luski.mno? h7.grška črka NAVPIČNO (k spodnji križanki): 1. vzklik 2. gnusno 3. psevdonim ruskega pisatelja Aleks ij a Maksimovič a Peškova h. pohota kara 6. maščoba Zopet imamo dva "oreha" za kratenje večernih h uric.in bistrenje naših možgan. Upamo, da ne bosta pretrda. Izmed pravilnih rešitev bosta dve nagrajeni z lepim knjižnim darom. Zma -govalca bo določil žreb. - Zdaj pa na delo! •""i-salrasi«cto^»»!».«.»«««».«»»»'"«^ NAVPIČNO: 1. Vzklik bolečine 2. Močna igralna karta h. Osebni zaimek Pivnica 6. Ime reke 7. Beseđa "ovamo" v narečju 10.Osebni zaimek ll.Pritrdilnik v narečju. 8. dvoglasnik jestvina | 10.gibati tekočino > 1 11.nebesno znamenje 13 .vrlina 1$.izraz vljudnosti 16.ni priljubljen v družbi 18 •poltema 21.smrtni boj 2h.žolica 25.poboj 26.prorokba 29.Japonska 30.eskimski čoln 33 .pristaniš' na Arabskem polotoku 3h«moško ime 35.tako ali , \ -tak 38.žensko i hh-kratica redovnika VODORAVNO : 1. Žensko ime 3. Naselje h« Ime reke 6. Pritrdilnih 8. Mera 9. Vzklik lO.Svojilni zaimek 12.Oblika glagola "imeti".