Pedagoški tečaj v Mariboru V dneh 21. do 26. avgusta je priredila PC v Manboru učiteljstvu svoj peti pedagoški tečaj. Program tečaja je imel v notranji povezanosti nckak celostni izgled, posebej pa je bilo simpatično to, da so bili posamezni dnevi posvečeni enotnim problemom, n. pr.: proučcvanje otroka, jezikovni pouk, učni načrti in učne oblike v sodobni šoli. Tečaja se je udeležilo 160 učiteljev in učiteljic, večincma mlajših tovarišev. Razen predavatcljev je bila meščanska in srednja šola le slabo zastopana. Tečaj je otvoril predsednik PC, prof. G. Šilih. S posebnim veseljem je pozdravil g. prof. Mihailoviča iz Šabca, ki se je s tremi gg. učitelji — svojimi bivšimi učenci — udeležil tečaja, dalje zastopnico pobratimskcga Pedagoškega društva iz Ljubljane, go. prof. A. Černejevo, in gg. sreske šolske nadzornike. Posebej pa se je še zahvalil ravnatclju učiteljske šole g. Kaduncu, ki vedno rade volje daje zavodove prostore na razpolago PC. Prvi dan tečaja je bil posvečen proučevanju otroka. Dr. Žgeč je govoril o pomenu psihološkega raziskovanja in študija otroka. Svoja izvajanja je naslonil na živo potrebo, ko je prikazal in analiziral tri primere iz svoje prakse. Iz dejstev je postavil zaključek, da je učitelju potreben sociološki, biološki in psihološki študij, ako hoče razumeti in rešiti pojav, ki se mu stavlja v praksi, ko se mu poraja vprašanje: zakaj? kako? Odklonil je naziranje, da se naj učitelj ne spušča v proučevanje in naj ostane zgolj pri poučevanju. Posebej je poudaril delo in rezultate »Učiteljskega pokreta«. Obžaloval je, da to in tako delo ni zajelo širšega kroga. Ne manjka dela, manjka pa zrelih delavcev. Delo na proučevanju je treba začeti pri sociološki strukturi kraja, da učitelj laže spozna duševnost otroka, ki ga hoče vzgajati. Važna je trditev, da proučevanje ni samemu sebi namen, temveč je in mora biti pedagoško usmerjeno. Učitelju ni testiranje zaradi testiranja samega, temveč mu je le dopolnilo, ki prinaša več jasnosti. V drugem delu svojih izvajanj jc seznanil tečajnike s sestavo svoje psihološke popisnice. Bilo je prav živahno, čula se je tudi pesem, ki je osvežila predavatelja in tečajnike. Škoda je le, da svojih praktičnih izvajanj na izpolnjevanju popisnice ni pokazal raje na eksperimentu s starši namesto z deco. Popoldan je pa pokazal pota, kako se naj učitelj poslužuje virov za ekonomsko proučevanje svojega okolja (kataster, zemljiška knjiga, krajevne prilike in življenje) ter je tolmači! razultate svojega proučevanja nekaterih občin v Halozah. — Diskusije po predavanju ni bilo, ker so tečajniki svoje misli in vprašanja iznesli že tekom predavanja samega. Pesem je dnevno delo zopet zaključila. Drugi dan je bil namenjen vprašanju, kjer orjejo slovcnski pedagogj ledino: Dr. V. Schmidt je govoril o testiranju. Uvodoma je prikazal sam pojav testiranja v okviru sodobnih empiričnih metod v psihologiji. Obsodil je ono znanost, ki jo uganjajo zaradi znanosti same. Danes nam znanost ni več tuhtanje in špekulacija, temveč uganjamo znanost zaradi spoznavanja naših slovenskih prilik in otroka v njih. — V kratkih potezah je očrtal svrho učitcljevega testiranja ter ugotovil, da je bila lanska skepsa napram takemu delu odveč, ker so se posamezni učitelji lotili tega dela z vso resnostjo in s čutom odgovornosti. V svojem referatu je ugotovil potrebo po standardiziranih slovenskih testih. Pri tem jc dal prednost skupinskim testom pred individualnimi, in to iz razloga, ker je možnost pogreškov od strani eksperimentatorja pri skupinskih testih manjša. Pri delu na standardizaciji loči dve smeri dela: vsebinsko in metodično standardizacijo testov. Pokazal je metodično pot, ki bo cdina nudila, da bomo prišli do temeljite in ustrezajoče revizije skupinskih testov na osnovi amerikanskih Army Alpha testov. Pri tem je postavil osnovno vprašanjc: Kakšni pogoji morajo biti dani, da poskus ustreza? Ta problem je analiziral iz raznih vidikov, ki jih nudijo prav različni vplivi, ter prikazal statistične mctode tega dela, ki vodijo kontrolo o posameznih vplivih z ozirom na veijavnost, zanesljivost in objektivnost poskusnega standardizacijs*kega dela. — Predavanje je bilo zanimivo in stvarno. Škoda je le, da večina slušateljev ni mogla slediti, ker jim je manjkalo vpogledov v osnovna vprašanja intcligence obče in testiranja posebej. Prof. kand. D. Zajc jc pa poročal o prVih poskusih z intelig. testi pri nas in o slovenski reviziji testov. V kratkih potezah je v obliki definicij naznačil pojem testa in inteligence. Podrobno je prikazal Termanovo revizijo individualnih testov, a dalje časa se je zamudil pri beograjski reviziji (dr. Stevanovičevi) Binet-Simon-Termanovih tcstov. Pri beograjski reviziji je obžaloval, da se dr. Stevanovič ni poslužil Termanove revizije iz leta 1937., temveč starejše iz lcta 1916. in da je izvršil revizijo le za dobo 5. do 12. leta, med tem ko je pustil dobo pred 5. in po 12. letu nerevidirano. V mejah izvršene revizije pa smatra za pomanjkljivo, da avtor ni upošteval krajevne distribucije, poleg tega je pa število preizkusov premajhno (447 oz. 627). To število pa ni niti za vsako starostno stopnjo enako. Predavatelj jc mnenja, da bi morali izvesti slovensko revizijo Schmidt-Vanjekovih testov, ki se naslanjajo na amerikanske vojaške Armv Alpha teste, ki se pa dajo s pridom uporabljati tudi individualno. Ker pa ti testi zajamejo le starostno dobo od 10. oz. 12. leta dalje, bi bilo treba dodati spodnjo lestvico od 6. do 10. oz. 12. leta. Učiteljstvo je izreklo potrebo po siovenski reviziji testov in je pripravljeno pri tem delu sodclovati, smatra pa da so individualni testi ravno tako potrebni kakor skupinski. V toku diskusije je bila zanimiva ugotovitev profesorja - tečajnika, da se je ljudska šola zadnja desetletja močno pedagoško razgibala, le na naših srednjih šolah vlada v tem pravcu še pravo mrtvilo: snov — logika. Tretji dan je predaval E. Smasek o vprašanju igralskega udejstvovanja. Poudarjal je velik kulturni in vzgojni pomen gledališča, posebej pa še mladinskega gledališča, ki pa mora biti starostni stopnji ustrezajoče in pedagoško pravilno usmerjeno. Ko govori o sedanjih mladinskih predstavah. stavi zahtevo o umetniški in vzgojni vrednosti mladinskih predstav. Vsebinsko izbiro treba nasloniti na mladinoslovne zahteve. Stopnji primerno mora ustrezati tudi oblika predstave, ki naj bo pestra, nikakor pa ne operetna. Kadar govorimo o mladinskem gledališču. si moramo biti na jasnem in ločiti pravo mladinsko geldališče, kjer sodelujejo poklicni igralci najboljše kvalitete in pedagogi, od otroškega gledališča, kjer nastopa deca sama. Mladinskemu gledališču je nujen artistični, organizatorični in pedagoški odsek. Pedagoški odsek izbira igre, ugotavlja vpliv predi stave na mladino (kontrcla spisov in risb. ankete z deco, razgovori dcce, opazovanja med predstavo itd.) in daje navodila. Torej ima popolnoma znanstveno-pedagoško nalogo. Vstop v tako gledališče bi morali imeti vsi otroci, zato bi naj bila vstcpnina minimalna. Zopet pa naj bi ne imela tega užitka le mestna deca, temveč bi mladinsko gledališče prirejalo predstave tudi v podežclju. Umetniško udejstvovanje otrok na odru pa naj ima čim bolj kolektivni izraz. V Jugoslaviji imamo že dve otroški gledališči, kjer se otroci boljše družbc vzgajajo za »zvezdnike«. Kadar nastopa deca, mora ona povsem v osprcdje, ne le z nastopom samim, temveč z vsem dciom in pripravami. Nikakor pa ne smejo biti otroške predstave pridobitvena podjetja. Z zapadnoevropskim šolstvom nas je seznanii dr. Brumen. »Naloga vsakega naroda je, da v teoriji in praksi ustvarja nekaj svojega, a gledati mora tudi na druge.« Pri svojem poročilu se je omejil le na angleško šolstvo. Zanimiv je nastanek šolskega sistema, kakršno vlada danes po angleških mestnih šolah. Nekaj potez: šolanjc je cbvezno, ni pa nujno, da mora obiskovati šolo; za šolstvo skrbe avtonomna mesta in grofije; min. za šolstvo nadzira šole in izdaja neka obča navo- dila; šolanje se prične že s 5. letom in frraja do 15. leta: 5. do 7. leta otroška doba, 7. do 11. leta šola mlajših (odhod v srednje šole) in šola starejših od 11. do 15. leta. Centralna (meščanska) šola (11. do 15. leta) je javna in brezplačna, med tem ko je v srednjih šolah vpeljana šolnina. Poleg teh obstojajo še nadaljevalne šole za mladino, ki je v poklicih. Predavatelj 'je prikazal sistem privatnih šol. Zanimivi so bili orisi angleških univerz in življenja v koležih. V razgovoru so tečajniki iznesli željo, da bi predavatelj prikazal tudi angleško podeželsko šolstvo, posebej so pa pogrešali kavzalno povezano razvojno sliko angleškega šolstva. (Dalje prihodnjič.)