Celjski Tednik
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Štev. 15.
Celje, dne 9. aprila
Cena 2 din
Živel IIL kongres
Ljudske fronte
Jugoslavije!
PoStnina plačana v gotovini
V tovarnah in na vaseh pozdravljamo IIL kongres
Ljudske fronte z novimi delovnimi zmagami
Peta obdelovalna zadruga v okolici
Celja je plod živahne predkongres-
ne dejavnosti fronte
Kmetje v Planini so 5. aprila do-'
končno sklenili, da bodo združeni v
kolektivno delovno drvižino, kakor nji-
hovi sosedje v Marofu, ustvarjali svojo
bodočnost.
2e večkrat po osvoboditvi so Planin-
čani razpravljali o tem, kakor bi izbolj-
šali svoje kmetijstvo, zlasti v tem, kako
bd dvignili svojo živinorejo. Na zadnjem
takem posvetovanju septembra minule-
ga leta so se že skoraj odločili, da po-
skusijo svoje načrte uresničiti v obde-
lovalni zadrugi. Vendar vsi še niso bili
ra to. Razni pomisleki, ženske, ki šo
nasedale sovražnim govoricam, so ne-
katere zadrževale od dokončne odlo-
čitve.
Medtem pa so ustanovili zadrugo v
Marofu. Tam so napravili od sklepov
do dejanj krajšo pot. Planinčane so
tako rekoč dali v koš. Tedaj pa se je
tudi med kmeti v Planini oglasila bor-
benost, ki jim je bila lastna še iz na-
rodno-osvobodilne borbe. »Ce smo bili
med prvimi v borbi, tudi pri graditvi
socializma ne bomo poslednji,« so de-
jali.
Občni zbor, ki se je vršil na zgodo-
vinsko obletnico napada Hitlerjevih fa-
šistov na Jugoslavijo, je bil za Planin-
čane pomemben dogodek. To je pri-
čala tudi velika udeležba zadružnikov,
ki so z zanimanjem sledili dnevnemu
redu, dajali svoje nasvete, dopolnila in
dejansko sodelovali pri sestavljanju
pravil za svojo zadrugo. Mnogim so se
šele tedaj razčistili do tedaj neznani
pojmi, kako živeti in delati v skupno-
sti. Sekretar Okrajnega komiteta KPS
tov. Ocvirk Ivan jim je v svojem re-
feratu dal odgovore na vsa vprašanja.
Pristopno izjavo je podpisalo devet
družinskih poglavarjev, s tem je dobila
nova zadruga 27 dela zmožnih članov.
Med podpisniki so trije večji kmetje,
ostali pa so bajtarji. V zadrugo so vlo-
žili brez izjeme vse svoje premoženje
in orodje ter stroje, s katerimi so raz-
polagali.
Nova zadruga ima 160 ha zemlje, pet
konj, 18 glav goveje živine in 10 pra-
šičev. Ko so pregledali svoje novo
imetje, so se prepričali, da sapai na
razdrobljenih posestvih res niso imeli
nobenih izgledov za napredek. Zato so
za bodočnost napravili lepše načrte.
Z boljšo, strojno obdelavo zemlje bo-
do predvsem povečali svoje hektarske
donose. Glavna panoga kmetijstva pa
jim bo živinoreja. Se letos bodo zgra-
dili hleve za približno 100 glav živine,
svinjake za 100 glav svinj, strojne ute,
kumike, zajčnike, silose, senike, gno-
jišča in gnojne jame. Dogovorili so se
tudi zastran kreditov, katere jim bo za
izvedbo velikih načrtov nudila Okrajna
poslovna zveza.
V tekmovanju z Ljubljano in Mariborom so
nali frontovci ie dosegli vidne usoehe
Da bi čim dostojneje počastili III.
kongres LFJ, naši frontovci tekmujejo
na vseh sektorjih in deUh formirajo
vedno nove prostovoljne delovne bri-
gade, jim izbirajo vodstva, postavljajo
aktive pri terenskih odborih itd. Tako
šo že pri osemnajstih terenskih odborih
OF postavili vse aktive in komisije ter
si napovedali medsebojno tekmovanje v
ustanavljanju brigad in zbiranju od-
padkov. Do sedaj je formiranih vsega
19 delovnih brigad. V zbiranju odpad-
kov sta se do sedaj najbolje izkazala
terena OF Cret in Zavodna, ki sta zbra-
la samo železja preko 15 ton, ki ga je
bilo treba razrezati in naložiti na va-
gon. Tudi teren Jožefov hrib je zbral do
sedaj 4 tone železa, do konca maja pa
ga bo zbral še en vagon, ter ga odpre-
mil v Železarno Štore. Teren OF Nova
vas je zbral do sedaj en in pol kamiona
raznih odpadkov. Prav tako so pridni
pri zbiranju odpadkov Medložani, ki so
se zavezali, da bodo do nedelje zbrali
najmanj 2000 kg železja. Tudi ostali te-
reni so že zbrali manjše količine od-
padkov.
Naše ljudstvo se zaveda, da bo z zbi-
ranjem odpadkov tudi pripomoglo k
industrializaciji naše države in s tem k
zgraditvi socializma in boljše bodoč-
nosti vsega našega ljudstva. ^
Mladina okolice je pričakala IV. kongres LMS
z velikimi delovnimi zmagami
Mladina okraja Celje okolice je v
času leKmovanja za IV. kongres raz-
širila SVOJO organizacijo za 113o novih
članov, tistanovijenih in obnovljenih je
bilo 36 mladinskih aktivov. 16.280 o-
pravijenih delovnih ur nam dokazuje
zavest mladine do izpolnjevanja postav-
n j enih nalog za zvišanje produkcije,
pri čiščenju sadnega drevja, popravljanju
cest, obrezovanju zadružnih vinogradov,
okopavanju, pripravah za zadružne do-
move itd. Na študiju, krožkih in izobra-
ževalnih tečajih je mladina spoznavala
svoje naloge, spoznavala in študirala
sklepe II. plenuma CK KPJ.
Mladinska številka v rudniku Huda-
jama je v tekmovanju za IV. kongres
LMS presegla norme za 27%. Številki
se je pridružil kopač Bukovšek, ki pri-
poveduje mladincem o trdem kosu
kruha, ki mu ga je v njegovih letih re-
zala tujina. Francoski rudniki so mu
pisali usodo življenja. Bil je mlad
kmečki sin, ko se je napotil v tujino.
Danes pa koplje premog v svoji zemlji
in rad pomaga mladini ter ji prenaša
svoje znanje, saj je njen učni kopač.
Mladinska številka v Hudi jami je
udarna, posebno priznanje pa ji je dalo
še vodstvo rudnika. Žagar Rado, član
mladinske številke, je na konferenci
mladih rudarjev v Hudi jami napovedal
tekmovanje vseh mladinskih številk v
dneh kongresa in se obvezal, da bo
njegova presegla norme za 50%. Olani
mladinske številke v Zabiikovci so pre-
segali norme do 19%, v Libojah pa za
21%. Mladinske številke se pa ne bo-
rijo samo zato, da bi čimveč presegali
plan, pač pa so tudi najboljši pri uče-
nju, študiju, strokovnem dvigu in vna-
šajo svoj elan v delo masovnih orga-
nizacij. V dneh pred kongresom se je
v Zabukovci osnovala četrta mladinska
številka, ki jo sestavljajo Mikolič Stane,
Čuk Srečko in Golavšek Karel. 2e prve
dni so dosegli velike uspehe pri delu,
poleg tega, da so voditelji mladinskih
aktivov.
Za izboljšanje dela in oblik organi-
zacije mladinskih številk, je rudarska
mladina na svoji konferenci postavila
petčlansko komisijo, ki bo proučila
delo številk in podvzela ukrepe za
izboljšanje dela v vseh rudnikih. V ko-
misijo so izvolili iz svoje sredine naj-
boljše rudarske strokovnjake in sicer:
Kumra iz Zabukovce, Žagar Radota iz
Hude jame, Hribršek Cirila iz Pečov-
nika; pod strokovnim vodstvom Mejač
Ferda in Kos Antona. Na podlagi dela
te komisije in njene pomoči bo rudar-
ska mladina postavila še 3 mladinske
številke in 5 proizvodnih brigad na
rudnikih.
Mladina Rakovca je preštudirala letni
plan Gozdne uprave in lesno industrij-
skega prometa. Aktiv redno deset-
dnevno kontrolira izpoiln je vanje plana,
ki ga vsi mladinci dosegajo. Odpravili
so vse izostanke pri delu. Pri urejanju
lesnega obrata je mladina izvršila 460
del. ur in s tem prekoračila obveznost
za 45%. V teku tekmovanja so naučili
čitati, pisati in razumeti osnovne pred-
mete 7 mladincev. 23 mladincev se ude-
ležuje redno kmečko izobraževalnega
tečaja. Mladina je v dneh kongresa o-
pravila ^ zA^išanje'produkcije 250 del.
ur na žagi.
Mladinske brigade v »Volni« Laško
presegajo normo za 22%. Mladina pri-
pravlja skupno z upravo mladinsko
tkalnico, kjer bo po brigadnem sistemu
delala mladina v vsem obratu.
Brigadirke mladinskih brigad v Pol-
zeli so na svojem sestanku sklenile, da
postavijo še šest mladinskih proizvod-
nih brigad, sedanje pa presegajo plan
do 12%.
Kmečka mladina z delom proslavlja
kongresne dni in s tem odgovarja kle-
vetnikom delovnega ljudstva. Mladina
Dramelj je ob proslavi svetovnega
Mladinskega tedna' sprejela nove ob-
veznosti za pomoč obdelovalni zadrugi.
Z igro »Milijon težav« je pripravila ve-
der večer starejšim. Očistili so 2000 sad-
nih dreves. Tekmujejo, kateri zadružni
mladinec bo naredil več trudodni. Med
najboljšimi je Urbančič Anton, ki je se-
daj zadružnik, pred kratkim pa je še
hlapčeval kmetu privatniku, in kljub
pridnemu delu ni dobil zasluženega pla-
čila. »Med najboljšimi je«, ga hvali se-
kretar aktiva.
Vsem hlapcem in deklam bi rad po-
vedal kaj je zanj nova domovina. Mladi
Anton sedaj čita tudi knjige, in se z
vso mladino zabava. Mladina Dramelj
sodeluje pri okopavanju zadružnih vi-
nogradov. V dneh kongresa so mladinci
delali dnevno 10 ur. Mladinci vaškega
aktiva pa so delali po 12 ur v čast kon-
gresu.
Mladinci, člani novoustanovljenega
aktiva v Bezovniku pri Grižah so de-
lali na zadružnem domu dne 27. marca
in sekali telegrafske drogove. Mladina
Prekope in Vranskega je obrezovala za-
družni vinograd in okopavala. Mladina
Nove cerkve je ustanovila svoje telo-
vadno društvo. 17 mladincev se pri-
pravlja za odhod v MDB. K njim se je
pridružila mladina Slivnice in so usta-
novili 24članski fizkultumi aktiv.
V tekmovanju za kongres je pričela
z delom tudi mladina Kalobja in Št.
Jakoba, sedaj pa na svojih sestankih
razpravljajo o nalogah mladine v re-
konstrukciji kmetijstva.
Zavedajoč se velike naloge v preo-
brazbi vasi, bo mladina v letošnjem
letu organizirala tekme koscev in ža-
nji(-. Tekem koscev se bo udeležilo 840
mladincev in 420 mladink pa tekem
žanjic. S tekmami bo mladina pomaga-
la pospraviti poletne pridelke, pomaga-
la obdelati zemljo zadrugam in eko-
nomijam ter naprednim kmetom. Iz
sektorskih tekem bodo šli najboljši
kosci in najboljše žanjice na okrajne
tekme. Velikih nalog, ki stojijo pred
mladinsko organizacijo se dobro zaveda
mladina v vsem okraju, prav zato je
v času tekmovanja utrjevala svoje ak-
tive in razširila organizacijo.
Najboljše šole v okraju so kmetijske
šole Zovneka in St. Jurja, kjer je mla-
dina tekmovala v izboljšanju učnega
uspeha. Poleg učenja je mladina izko-
ristila prosti čas za pomoč pri posest-
vih, kjer je mladina obeh šol opravila
preko 600 delovnih ur. Za bistrenje
uma se je 70% mladincev naučilo igrati
šah.
Strokovne šole so v času tekmovanja
odstranile neupravičene izostanke. Ru-
darske šole pa bodo skupno z upravami
izboljšale strokovno učenje. Odpravili
so neupravičene izostanke in izboljšali
učni uspeh za. 15%. Gimnazija v Žalcu
pa je tekmovala v pomoči mlajšim —
Pionirjem.
ŽIVEL IV. KONGRES LMS BOR-
BENI POSVET NASE MLADINE
Naša lokalna proizvodnja
daje vedno več izdelkov
Glavna naloga lokalnega gospodarstva
je, da organizira ter čimbolj razširi lo-
kalno proizvodnjo, ki naj daje kar naj-
več kakovostnih izdelkov, zlasti za ši-
roko potrošnjo. Celjska lokalna pod-
jeija so v tem pogledu dosegla že po-
membne uspehe, v katerih smo v našem
listu že poročali.
Važno področje lokalnega gospodar-
stva so komunalni obrati, katerih na-
loga je uvesti čimboljšo oskrbo prebi-
valstva s plinom, vodo, razsvetljavo itd.
Med celjskimi komunalnimi obrati je
Plinarna pokazala v tej smeri mnogo
prizadevanja.
Za zadostno oskrb« potrošnikov z
gorivom so zgradili lani novo devetre-
tortno peč. To odgovorno delo so izvr-
šili domači delavci in strokovnjaki. Kot
material so uporabili stare šamotne
ostanke. Kapaciteta proizvodnje plina
in ostalih destilatov je s tem porasla
za štirikrat v primeri z predvojno.
Po tem uspehu je bilo mogoče pri-
ključiti nove odjemalce. Vsled pomanj-
kanja števcev so jih doslej priključili
šele 70, do konca leta pa bo število od-
jemalcev poraslo za nadaljnih 150.
Z razširitvijo plinske mreže je poraslo
povpraševanje za plinskimi štedilniki.
Zlasti v novih menzah ni bilo dovolj
primernih štedilnikov. Kolektiv plinarne
je skušal najti rešitev, kajti plinske
štedilnike, zlasti večje, smo doslej uva-
žali iz Nemčije. Te naloge se je lotil
monter Kompan. Z vztrajnim delom je
uspel napraviti iz starih, demontiranih
cevi nov štedilnik z dvema gorilcema,
na katerem zavre 601 vode v 32 minu-
tah. Štedilnik je zelo okusno izdelan in
pripraven. Kuharicam v menzah bo
zlasti v poletni vročini prava blagodat.
Plinarna se tudi v drugih izdelkih
osamosvojuje. Imajo lastnega popra vi j al-
ca plinomerov, katere je prej poprav-
ljala inozemska tvrdka. Pred kratkim
so v svoji delavnici izdelali tudi prvi
domači kotel za toplovodni aparat.
Kljub vsem tem delom pa so četrtletni
plan izpolnili 3 dni pred rokom. Tako
se kolektiv Mestne plinarne bori za
prvo mesto v tekmovanju s plinarnami
Maribor, Zagreb in Ljubljana.
Tromesečni plan prostovolinesa
dela so celjski frontovci presegli
za 2224 prostovoljnih yr
Uprava za prostovoljno delo, ki je
bila ustanovljena za mesto Celje, ima
polne roke dela z reorganizacijo ter
izboljšanjem organizacije prostovoljne-
ga dela in z ustanavljanjem frontnih
brigad po terenskih odborih OF. Za
vsak terenski odbor OF je komisija iz-
delala plan za mesec april in maj, tako,
da je po planu, ki je predviden za I. in
II. četrtletje prostovoljno delo že plan-
sko razdeljeno po posameznih brigadah,
posameznih četrti. V planih so zajeta
vsa prepotrebna dela v območju mesta
Celja, kakor gradnja kokošnjaka za 600
kokoši, čiščenje mesta, odstranjevanje
ruševin, priprava materiala za gradnjo
zadružnih domov itd.
Teren^i odbori OF so že postavili
komisije za prostovoljno delo ter usta-
novili frontne brigade. Dosedaj sta se
najbolje izkazali prva in druga frontna
brigada I. četrti, ki delata ena v Les.
industriji, druga v Apneniku ter na ru-
ševinah. Imajo pa že ustanovljeno tretjo
frontno brigado, ki bo pripravljala ope-
ko za zadružni dom, iz ruševin v nje-
nem območju. Tako je I. četrt dosegla
največji procent udeležbe prostovoljcev
v prvem četrtletju, s tem, da je opra-
vila do 31. marca 1949 3.787 prostovolj-
nih ur, in kar je še predvsem pohvale
vredno, da so bile te prostovoljne ure,
kakor v Les. ind. tako v Apneniku in
na ruševinah, opravljene in štete z ozi-
rom na dosežene norme, ki so bile po-
stavljene prostovoljcem. Ta procent
udeležbe pa je bil dosežen zaradi dobre
organizacije v sestavi frontnih brigad
in v dobri evidenci ter rednem poroča-
nju brigadirjev statističarju. Brigadirji
imajo sezname svojih brigad, seznam
prostovoljcev, s točnim naslovom ter
vpisom opravljenih prostovoljnih ur.
Te sezname pregleda vsake 14 dni sta-
tisticar ter vbeleži v svojo knjigo, kjer
ima prav tako zabeleženega vsakega
prostovoljca, prve, druge ali tretje bri-
gade itd. Statističar vodi sezname vseh
brigad, v zato pripravljeni knjigi pro-
stovoljcev in vsako brigado zase, kjer
je zabeleženo ime, stanovanje in število
opravljenih ur. Tako statističar lahko
javlja ure tudi drugim terenom, če je
kdo delal pri njih. Tako tvori n. pr.
fiind. podružnica Gostinci hotela Evro-
pa, svojo brigado, ki je vključena v I.
četrti, ji javlja opravljene ure, v celoti.
Ker ima I. četrt vse člane te podrtižni-
ce že v seznamu in jih vodi v knjigi
prostovoljcev in ve kdo je iz kake če-
trti, je statističarju potem lahko ločiti
iz katerega terena so frontovci, ki so de-
lali na tem ali onem terenu od svojih,
ter potem lahko javi ure. ki so bile
opravljene v njegovem območju ostalim
terenom. Seveda vsega tega pa še ni-
majo vsi terenski odbori OF in je nuj-
no, da takoj pristopijo k dobri in točni
evidenci ter točnemu poročanju upravi
za prostovoljno delovno silo pri MOOF.
Nujno je, da terenski odbori OF, kjer
še niso, takoj formirajo frontne brigade.
Teren OF Gaber je, je opravil dosedaj
že 8778 prostovoljnih ur pri regulaciji,
pri zadružnem domu ter ostalih delih.
Tudi ta teren ima že svojo komisijo za
prostovoljno delo, nima pa še formira-
nih vseh prostovoljnih frontnih brigad,
v nekaj dneh pa bodo tudi te ustanov-
ljene. Terenski odbor OF Zagrad je o-
pravil do 31. marca 1949 2867 prosto-
voljnih ur pri graditvi vodovoda in
ostalih del. Samo za vodovod so fron-
tovci Zagrada izkopali v letošnjem letu
1006 m' jarka, položili 1306 metrov cevi
ter bodo s svojimi deli končali do
1. maja. Od posameznikov je opravil
tov. Planko Oto iz IV. četrti dosedaj že
182 prostovoljnih ur, ter presega norme
celo za 20%. S svojo skupino je opravil
že 1565 prostovoljnih ur v I. tromesečju,
pravi pa, da hočejo doseči najmanj
8000 ur do meseca avgusta. Samo v
počastitev III. kongresa LFJ so obljubili
opraviti 1000 ur.
Tako smo v mestu Celju na raznih
gradiliščih pri čiščenju mesta, ureditvi
parkov itd. opravili od 1. januarja 1949
do 31. marca 1949 vsega 27.224 ur ter
s tem presegli tromesečni plan za 2.224
prostovoljnih ur.
V čast III. kongresa tekmujejo posa-
mezni terenski odbori OF med seboj v
naslednjih točkah:
Kateri teren bo imel do 10. aprila for-
mirane vse brigade.
Kateri teren OF bo opravil v času
pred kongresom in med kongresom naj-
več prostovoljnih ur in
Kateri teren OF bo imel najboljšo
evidenco prostovoljnih ur po že danih
navodilih.
Z dobro uspelim tekmovanjem v pro-
stovoljnem delu in z izpolnitvijo vseh
obveznosti bomo najbolje dokazali svo-
jo ljubezen do naše Partije in tov. Tita,
ter zavrnili vse klevete in laži proti na-
šim ljubljenim voditeljem.
Naši kmetje v borbi za obdelavo vsakega
košcka zemlje
Po naših krajih je pravo spomladan-
sko vreme, temperatura naraste podne-
vi do 20 stopinj. Nastopil je čas, ko je
začel naš poljedelec namakati zemljo
s prvim znojem. Oranje in setev je pov-
sod v polnem teku. Tudi v planinskih
predelih so že pričeli. V nekaj dneh
bodo zasejana vsa jara žita.
Naš delovni kmet, ki je že od nekdaj
navajen izkoristiti vsak kos obdeloval-
ne zemlje, je porok, da bodo pravočasno
posejane še ostale kulture, ki pridejo
sedaj na vrsto: predvsem krompir, v
Savinjski dolini pa hmelj, ki nam pri-
naša dragocene devize. Pri tem bodo
imele odgovorno delo krajevne setvene
komisije.
Okrajna setvena komisija je ob pre-
gledu dosedanjih setvenih del ugoto-
vila, da se večina krajevnih komisij za-
veda svojih dolžnosti v tej važni gospo-
darski akciji. Posebno v Grižah, Sv.
Pavlu in Libojah, kjer so napravili pra-
vilne razreze setvenih površin, redno
dostavljajo poročila in so prvi v izvr-
ševanju setvenih del. Tudi v Letušu
ne zaostajajo. Vse obsodbe pa je vred-
no ravnanje krajevne setvene komisije
v Prekopi, ki je prepustila vse delo taj-
niku Cenclju in članu okrajne komisije
tov. Cizej Mirku.
Tudi industrijske ekonomije so po-
kazale letos mnogo večjo agilnost kot
lani in so svoje njive v glavnem že po-
sejale. Posebno skrbno je obdelana eko-
nomija Cinkarne v Teharjih. Tu so po-
gnojili zemljo v zadostnih količinah z
muljem, pravočasno očistili sadno drev-
je in vzorno uredili nasade.
Te dni bo zaključena tudi akcija škro-
pljenja sadnega drevja, ki je bila iz-
polnjena do prvega tedna v aprilu s
122%. Sadjarji hitijo s škropljenjem v
ranih jutranjih urah, da do kraja iz-,
koristijo kratko odmerjeni čas.
Akcija čiščenja drevja se še nadalju-
je, dokler ne bo očiščeno vse drevje.
Plan je doslej izpolnjen z 92%. Pre-
gledi nasadov so pokazali, da se vsi
sadjarji še ne zavedajo dovolj važnosti
te akcije, ter s tem ne prepuščajo po-
ginu samo svojih nasadov, temveč ogro-
žajo tudi drevje svojih sosedov. Precej
neočiščenega drevja so našli v Dobrni,
Vrbnem, Sv. Ilju in Sv. Janžu. V kra-
jevnem odboru Sv. Lenart pa sploh niso
pristopili k čiščenju. Kmetom v teh
predelih prav gotovo ni znano, da se s
tem izpostavljajo tudi kazenski odgo-
vornosti.
Kot pri vsaki gospodarski akciji so
se tudi pri tej pokazali v svoji pravi
barvi nekateri saboterji. Tajco je posest-
nik Grobelnik Anton pustil svoje drev-
je neočiščeno. Njegova žena je izjavila
članoma komisije, da »jim je šlo boljše
v Nemčiji, kjer ni nihče prihajal z
nalogi«, ter da bo njen mož ubil vsako-
gar, ki ga bo hodil nadlegovati.
Za svoje izpade se bo Grobelnik za-
govarjal pred sodiščem.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK
Leto II. — Stev. 15.
Z dvigom čuta odgovornosti, boljšo razdelitvijo dela in odpravo birokratičnosti
bo fronta v okolici Celja lahko izboljšala svoje delo
Na plenumu Okrajnega odbora OF
je bil spejet letni delovni plan
Na zasedanju Okrajnega plenuma OF
in tudi zadnji konferenci so bile kritično
nakazane napake in nepravilnosti v
delu, tako okrajnega odbora, kakor od-
borov osnovnih organizacij,
Tako ugotovljene napake, pa niso bile
vedno pravočasno odstranjene in so se
zaradi nenačrtnega in nesistematičnega
dela držale dalje, kakor pa bi bilo za
zdrav enoten razvoj osnovnih organi-
zacij koristno. Ne bo odveč, če še en-
krat ponovimo, da je bilo slabo razde-
ljeno delo, premajhen čut odgovornosti
in birokratičen način obravnavanja šte-
vilnih problemov glavni vzrok.
Nepopolna evidenca in slaba poročila,
predvsem premajhno polaganje važnosti
na točno evidenco o socialnem sestavu
tako odbora, kakor celotne organiza-
cije se je odražalo v delu Okrajnega od-
bora, ki zato ni mogel pravočasno pod-
vzemati ukrepov, ki bi sicer bili po-
trebni za zadovoljivo odstranjevanje
nedostatkov niti ni mogel jasno nuditi
v teh okoliščinah dovolj pomoči.
Zaradi nezadostnega in površnega po-
šiljanja poročil je ostalo neobjavljenih
dosti ur prostovoljnega dela in aktivno
delo fronte v našem okraju, na ta na-
čin ni bilo objektivno prikazano.
Fronta je morala pri svojem delu
vedno upoštevati raznolikost okraja in
dejstvo, da je v okraju močno razvita
industrija, da imamo poleg tega kmetij-
sko gospodarsko močne kraje in po dru-
gi strani zelo pasivne kraje, predvsem
po naših hribovitih predelih. Vse to
je močno vplivalo na izbiro prijemov in
načinov, ki smo se jih posluževali tako
pri organizacijskem, kakor političnem
delu.
S tako ugotovitvijo in s pravilnim
iskanjem vzrokov je okrajni odbor po-
magal v kolikor je bilo to spričo ugo-
tovljenih organizacijskih nedostatkov
mogoče odstranjevati ugotovljene na-
pake ter nudil p>omoč zato, da bi se de-
lo v osnovnih organizacijah izboljšalo.
Kljub temu pa je treba samokritično
priznati, da je bilo politično delo pre-
malo, da je bil živi kontakt z osnovni-
mi organizacijami mnogokrat zelo ši-
bek in to predvsem s takimi organiza-
cijami za katere je čvrsta povezanost
z višjim forumom 'bistvenega pomena za
nadaljnji uspeh in napredek. To so pred-
vsem kraji, ki so oddaljeni od promet-
nih zvez in pa taki kraji, ki so za časa
narodno osvobodilne borbe zelo aktivno
sodelovali.
Mnenje, da imajo ti zadnje omenjeni
kraji s tem, ker so sodelovali v narod-
no osvobodilni borbi, že tudi vse po-
goje za samostojno reševanje vseh na-
log na današnji razvojni poti in dovolj
odpora in moči za uspešno borbo proti
nasprotnim elementom, se je pokazalo
zmotno. Privedlo je do tega, da v takih
krajih najde sovražnik vedno plodna
tla za protiljudsko delovanje in ravno
tu se razne parole in govorice, zaradi
preprostosti in lahkovernosti ljudi bo-
hotno razcveta j o in ustvarjajo težave.
Pomoč okrajnega odbora, pa kakor smo
že rekli, ravno v teh krajih ni bila niti
dovolj hitra niti vedno dovolj učinko-
vita.
Premalo tesnega sodelovanja med
samimi člani okrajnega odbora, kakor
tudi med okrajnim odborom kot celoto
in po drugi strani med osnovnimi or-
ganizacijami je privedlo do tega, da je
bila linija dela sicer vedno sproti in
pravilno nakazana, vendar se pa ravno
zaradi šibke povezanosti ni dosledno,
vsestransko izvajala. Prav zaradi tega
pa moramo ugotoviti dostikrat preveč
primerov oportunizma in popuščanja v
ix>rbi proti kapitalističnim elementom
in sploh pri razredni diferenciaciji na
vasi.
Jasno je, da se je trenje na eni strani
med delovnimi ljudmi na vasi ter špe-
kulanti in razrednimi sovražniki na
drugi strani prenašalo večkrat tudi v
notranjost frontnih organizacij, kjer so
spretno vtihotapljeni nasprotni elementi
skušali vsiljevati svojo voljo in načrte,
ter zavirati napredek organizacije.
Doslednejša borba proti razrednim
nasprotnikom, poglobljeno delo pri utr-
jevanju demokratičnosti ljudske oblasti,
kmetijskih zadrug, razvijanje zdrave
kritike in živahnejše politično delo pri
razlaganjih vsega našega ustvarjanja,
predvsem pa poljudno razlaganje naše-
ga petletnega plana, bi ustvarilo še bolj-
še pogoje za hitrejši razvoj zadružni-
štva v vseh njegovih oblikah.
Brez dvoma so izkušnje iz lanskega
leta pokazale, da je politično delo in
razgledanost frontovcev najboljše orožje
proti vsem poizkusom reakcionarnih
elementov, zavirati razvoj pri nas.
Politična zavest naših frontovcev je
bila najlepše izpričana ob priliki ob-
jave resolucije Informbiroa, ki je do-
živela popolen neuspeh. Popolno zaupa-
nje v CKKPJ, OF, ki jo vodi KP je
bilo potrjeno tudi s pristopanjem delov-
nih ljudi v članstvo.
Letni plan, ki je bil sprejet, je iz-
delan v glavnem na podlagi planov os-
novnih organizacij in bo pripomogel,
da bo celotno delo Fronte v okraju res
sistematično in zato mnogo uspešnejše.
Napak in nedostatkov se bomo znali
vnaprej izogibati, celotno organizacij-
sko in politično delo izpolnjevano po ta-
kem planu pa bo vistvarjalo iz dneva v
dan nove borce in zavestne graditelje
socializma.
Z razširitvijo kroga aktivistov in
ustanovitviio komisij se bo organizacijsko
delo v organizacijah znatno učvrstilo
v okraju je 229 osnovnih organizacij
in 57 KOOOF. Število članstva znaša
40.316 in je v tem številu zajetih v OF
73% vseh volivcev. Z nadaljnjim utrje-
vanjem organizacije, s pravilnim poli-
tičnim delom ob istočasnem izključe-
vanju sovražnih elementov iz Fronte,
oomo število članstva dvignili v letoš-
njem letu tako, da bo zajetih v Fronti
8&% vseh volivcev. Zaradi boljšega iz-
vajanja obsežnejših nalog in zaradi na-
dalnje razširitve fronte v okraju bomo
postavili še najmanj 15 osnovnih orga-
nizacij in sicer predvsem tam, kjer so
obslioječe organizacije, zaradi obsežnosti
terena postale v svojem delu okorne in
premalo elastične. Članarina je odraz
političnega dela celotne organizacije,
je pa tudi odraz politične zavesti vsa-
kega posameznega člana. Znesek člana-
rine bomo dvignili na povprečje din 4.
Celjski tednik, glasilo OF v našem
okraju bo prinašal v vsaki številki raz-
na organizacijska in druga navodila, ki
bodo koristno služila vsem sekretari-
atom pri njihovem delu. Obvestila, navo-
vodila itd., ki bodo objavljena v tem listu
je smatrati za direktive okrajnega od-
bora in zato obvezne za vse osnovne or-
ganizacije. Vsaka osnovna organizacija
in vsi KO OF postanejo naročniki lista.
Krajevni odbori bodo skrbeli za pra-
vilno delo v vsem okraju, usmerjali de-
lo vaških odborov, skrbeli bodo za so-
delovanje s KLO, kjer bodo imeli po
enega zastopnika, prav tako tudi v KZ.
Vodili bodo politično tudi gasilske or-
ganizacije, ter pošiljali na njihove seje
svojega zastopnika. Prirejali bodo pro-
slave in prireditve v krajevnem merilu,
ter pošiljali mesečna poročila o gospo-
darski in politični situaciji kraja. V kra-
jevnih in vseh osnovnih organizacijah
so zastopane vse množične organizacije.
Uprava soc. fonda bo pri vsaki osnov-
ni organizaciji ali obnovljena ali po-
stavljena do 1. VIII. Pri okrajnem od-
boru se izpopolni okrajni kmečki svet
in sicer iz vrst najnaprednejših kme-
tov do 1. maja. Kmečki svet je pomožni
organ OOOF, predvsem v vprašanju
razširitve zadružništva v okraju.
Pri okrajnem odboru se osnujejo sle-
deče komisije: za agitacijo in tisk, za
ideološko vzgojno delo, za ljudsko in-
špekcijo, za komunalna in lokalna vpra-
šanja, za socialno zdravstvena vpraša-
nja, za pogozdovanje, gospodarska ko-
misija, za organizacijska vprašanja, za
plan in evidenco, kmečka komisija, za
nadzor, komisija za tekmovanje in
uprava za prostovoljno delo.
Z stalnim političnim delom med
ilanstvom bo zagotovljena izoolnitev
vseh Dlanskih nalog
Osvobodilna fronta je politična or-
ganizacija, ki mora danes predvsem po-
jasnjevati delovnim kmetom koristi so-
cialistične preobrazbe kmetijstva ter pri
tem poudarjati velikanske že dosežene
uspehe delavskega razreda pri nas. Pred
OF se postavljajo še številnejše poli-
tične, gospodarske in druge naloge, ki
jim bodo organizacije le tedaj kos, če
bodo člani imeli pred seboj jasno sliko
uspehov, do katerih nas bo privedlo
pospešeno izvajanje vseh planskih na-
log. Naše organizacije bodo ustvarjale
na vasi največjo politično aktivnost
vseh članov osnovnih organizacij ter
svojo dejavnost razširile na vse mno-
žične organizacije. Okrajni odbor OF
bo v namenu, da ustvari res organiza-
cijsko in politično močna vodstva, or-
ganiziral in nadaljeval z desetdnevnimi
tečaji za aktiviste in sicer tako, da bo
vsaka organizacija določila po najmanj
enega funkcionarja za ta tečaj.
Za najširše vključevanje članov
fronte v politično vzgojno delo, za laž-
je razumevanje in izvajanje planskih
nalog, prikELZOvanje socialistične pre-
obrazbe vasi, za ustvarjanje pravilne
perspektive bo organiziranih v okraju
120 študijskih krožkov. K študiju bodo
pritegnjeni tudi uslužbenci KZ. Kjer
obstojajo kmetijsko obdelovalne zadru-
ge in zadružne ekonomije, se uvede
skupen študij članov zadrug in eko-
nomij z ostalimi frontovci. Dosedanje
število frontnih kotičkov se bo dvignilo
tako, da bo zajelo najmanj 60% vseh
organizacij. Povsod, kjer je podana
možnost inštalacije radioaparatov, se
uvede skupno poslušanje radiooddaj,
predvsem pa ob nedeljah popoldne.
V dograjenih zadružnih domovih ali
prostorih pri zadružnih ekonomijah in
kmetijsko obdelovalnih zadrugah, se
ustanovijo frontni kotički. Ce v takih
krajih obstojajo že od prej, se prenesejo
v te ustanove.
Pri izdajanju novih legitimacij se bo
v slučaju črtanja sovražnih elementov
iz organizacije, podalo utemeljitev, iz
katere bodo člani uvideli zakaj so taki
elementi skupnosti škodljivi. Čiščenje
frontnih organizacij se nadaljuje, do-
kler ne bodo iz nje izločeni vsi nasprot-
ni elementi.
Celotno politično delo bo dobilo svoj
konkretni odraz v ustanavljanju za-
družnih ekonomij, kmetijsko obdeloval-
nih zadrug, v razkrivanju izkoriščeval-
cev, saboterjev in odkrivanju razred-
nih sovražnikov. Do 1. avgusta bo or-
ganiziranih najmanj 40 stalnih izobra-
ževalnih tečajev. Dobro pripravljene
proslave spominsko važnih dni bodo
organizirane najmanj na sedežih vseh
krajevnih odborov OF. Da se razširi
gospodarsko in kulturno obzorje in
utrdi politična samozavest članov OF,
bo okrajni odbor priredil 30 skupnih
izletov in sicer v razne ustanove in pod-
jetja. v kmetijsko obdelovalne zadruge
in tujsko prometne kraje. Z izleti se
prične meseca maja.
Ker je treba celotno politično delo
izvajati načrtno in res sistematično in
zato, da bo osnovnim organizacijam na
razpolago pokretna pomoč, je formirana
pri okrajnem odboru propagandna ko-
misija, ki bo vršila svoje delo po po-
sebej izdelanem načrtu. Ta komisija bo
imela na razpolago številčno dovolj
močan aktiv, s katerim bo to pomoč
-lahko tudi uspešno izvajala.
Vei stotisoc prostovoljnih ur in temeljita
socialistična preobrazba naSih vasi bo v tem
letu plod naporov vseh frontovcev
Nobena stvar in dogodek političnega
ali gospodarskega pomena ne more in
ne sme mimo fronte. Fronta na vasi bo,
z upoštevanjem tega in pa z dobro or-
ganizacijo, pritegnila k sebi vse delov-
ne ljudi in tako postala res središče in
gonilna sila v svojem okraju. Vsem
akcijam in vsemu delu pa bodo osnovne
organizacije dale potrebno politično
vsebino.
Kot ena najvažnejših gospodarsko-po-
litičnih nalog, postavljenih pred naše
osnovne organizacije, je ustanavljanje
zadriižnih ekonomij in kmetijsko obde-
lovalnih zadrug. S pravilnim utemelje-
vanjem in z aktivizacijo članstva, bo
OF v okraju prispevala k temu, da bo-
do obstoječe zadružne ekonomije orga-
nizacijsko res pravilno utrjene, da se
bo razvijalo v njih pravo politično delo
na predpostavki, da morajo biti ekono-
mije prepričevalen dokaz koristi pra-
vega skupnega obdelovanja, istočasno
pa se bodo trudile v delu za prerašča-
nje teh ekonomij v višje oblike zadruž-
nega obdelovanja. OF bo s pomočjo de-
lovnih frontnih ekip pomagala pri ob-
delovanju zadružnih ekonomij. Vzpo-
redno z organizacijskim in političnim
utrjevanjem zadružnih ekonomij in
kmetijsko obdelovalnih zadrug, bodo
frontne organizacije nudile pomoč tudi
v tem, da se bo pri ustanovljenih eko-
nomijah gradilo potrebne gospodarske
zgradbe in hleve, ali pa se adaptiralo
obstoječe zgradbe, da se na ta način
omogoči čim prejšnja ekonomska utrdi-
tev in napredovanje. Frontovci bodo
sodelovali pri gradnji 5 silosov, 7 gnoj-
ničnih jam ter 5 svinjakov in kunčnic
pri že obstoječih obdelovalnih zadru-
gah. Pri vseh obstoječih kmetijskih za-
drugah bodo frontne organizacije so-
delovale pri ustanovitvi 45 hranilnih,
70 poljedelskih za skupno obdelovanje,
66 strojnih, 35 sadjarsko vinarskih od-
sekov ter skrbele, da bodo že obstoječi
in novi odseki organizacijsko utrjeni.
Iskale bodo nove oblike skupnega za-
druinega gospodarstva in pomagale ure-
diti 14 farm za gojenje malih živali,
delo fronte pa bo usmerejno tudi v
to, da se na zadružnih ekonomijah po-
sebno v bližini tovarn in mesta gojijo
povrtnine in okopavine za prehrano in-
dustrijskega in mestnega prebivalstva.
V svrho spoznavanja razvoja in živ-
ljenja zadrug po drugih republikah, bo
okrajni odbor organiziral najmanj en
skupni izlet frontovcev in zadrtižnikov
v Vojvodino. Zavedajoč se, da je za iz-
vedbo petletnega plana potrebno sode-
lovanje slehernega frontovca in pre-
bivalca, da je treba res z vsemi sredstvi
podpreti razvoj industrije, da bo več
produktov, bodo frontovci v okraju pri-
stopili k zbiranju odpadkov vseh vrst.
Za organizirano zbiranje teh surovin
se formira pri okrajnem odboru štab
za zbiranje odpadkov, prav tako pa bo
tudi vsaka vaška in krajevna organiza-
cija formirala enak štab ter z aktivi-
zacijo vseh frontovcev in ostalih mno-
žičnih organizacij zbirala v svojem
okolišu vse odpadke železa, tekstilij,
stekla, kosti, papirja itd. Zbranega bo
najmanj 12 vagonov starega železa po-
leg ostalih odpadkov.
Ogromna pomembnost gozdov v na-
šem narodnem gospodarstvu in zelo pe-
stra ter vsestranska je uporabnost lesa.
Zato si OF okraja postavlja za nalogo,
da bo z aktivizacijo članstva dosegla,
da bo pogozdeno v letošnjem letu 20 ha
površin s 70.000 sadikami, melioriranih
in očiščenih pa bo okrog 120 ha goz-
dov. Lansko leto začeto akcijo gradnje
zadružnih domov bomo v letošnjem letu
nadaljevali ter vključili v gradbeno
dejavnost tudi gospodarske zgradbe in
hleve pri zadružnih ekonomijah in kme-
tijsko obdelovalnih zadrugah. Za ta
dela in za dograditev zadružnih domov
v Šeščah, Breg-Ločici, Libojah, Klan-
cu, Petrovčah, Vrbnem, Grižah, Latkovi
vasi, Kaplji vasi, Šentjurju, Skofji vasi,
za nadaljevalna dela v Planini, St. Ilju,
Sv. Jederti, Trn ovij ah, Marofu, Dob ju,
Dramljah, Ljubečni, Lisičnem, Št. Vidu
in Smartnem v Rožni dolini in ostalih
zgradbah bo opravljenih najmanj 230
tisoč ur prostovoljnega dela.
Pri raznih melioracijah, popravljanju
cest, poti, čiščenju jarkov itd., bo na-
pravljenih 111.707 prostovoljnih delov-
nih ur. Frontovci bodo sodelovali pri
izvajanju ostalih investicijskih del, ka-
kor obnovi in popravljanju šol, elek-
trifikaciji, vodovodih in raznih drugih
gradnjah z 87.000 prostovoljnimi de-
lovnimi urami.
Člani fronte bodo svoje delo pri raz-
nih gospodarskih akcijah še stopnje-
vali in sodelovali pri izvajanju setve-
nega načrta, planu proizvodnje semen,
odkupu poljskih pridelkov in sadja, či-
ščenju in škropljenju sadnega drevja,
izvajanju plana sečnje in dovoza lesa,
pri zbiranju zdravilnih zelišč in gozd-
nih sadežev, pri pregledovanju krom-
pirjevih nasadov itd. V vsaki osnovni
organizaciji bo v sekretariatu odgovar-
jal eden tovarišev za take akcije in bo
s pravočasno aktivizacijo vsega član-
stva uspeh zagotovljen.
V skladu z resolucijo plenuma CO
OF Slovenije bo ustanovljenih v okra-
ju najmanj 6 aktivov borcev za več-
je hektarske donose. Pri krajevnem od-
boru se ustanovi komisija za te aktive
in sicer do 1. julija. S pravilnim po-
jasnjevanjem o potrebi sajenja oljaric,
bo fronta v okraju dosegla, da bodo vsa
za to odgovarjajoča zemljišča v celoti
zasajena z njimi.
Okrajni odbor bo pravočasno pristo-
pil k formiranju 100 frontovskih bri-
gad po 20 ljudi, ki bodo sodelovale v
Savinjski dolini pri obiranju hmelja.
Za pravočasno izvedbo planskih na-
log, predvsem v gozdarstvoi, bo okrajni
odbor fonniral najmanj eno posebno
frontno brigado 50 ljudi. Prav tako se
bodo na podlagi lanskoletnih izkušenj
pri gradnji zadružnih domov formirale
letos za prostovoljna dela, frontovske
brigade in delovne ekipe za izvedbo
raznih del v domačem kraju. Takih
brigad bo formiranih 120.
Novatorji in racionalizatorji v Celju obljub-
ljamo, da bomo sami izdelovali predmete
katere nam nekatere države ne pošiljajo
zato, da bi zavirale pri nas izgradnjo
socializma
PISMO, KI SO GA POSLALI CENTRALNEMU KOMITETU KPJ
Racionalizatorji in novatorji celjskih delovnih kolektivov Vam s konfe-
rence dne 30. marca 1949 pošiljamo borbene pozdrave.
Obljubljamo, da bomo napeli vse sile, da izkoristimo do maksima vse
obstoječe naprave, da jih izboljšamo in da sami zgradimo in napravimo vse
ono, kar smo morali doslej uvažati iz inozemstva, vse ono, kar nam proti-
socialistična vodstva ljudsko demokratičnih držav nočejo poslati kljub veljav-
nim trgovinskim pogodbam. Z našim neumornim delom bomo vsemu svetu
dokazali in to že dokazujemo, da smo Jugoslovani zmožni prijeti ne samo za
puško in premagati nadmočnega sovražnika, ampak da smo zmožni napra-
viti iz domačega materiala tudi najbolj komplicirane mehanizme. To Vam
obljubljamo za to, ker brezmejno ljubimo to domovino, ki smo si jo sami
osvobodili; to Vam obljubljamo zato, ker globoko zaupamo v našo Partijo in
tov. Tita; to Vam obljubljamo zato, ker hočemo vsemu svetu dokazati, da je
našo delovno ljudstvo pod vodstvom take Partije kot je naša nerazdrobljiva
skala, ob kateri so si polomili zobe fašisti in si jih bo polomil vsak, ki se
vanjo zaletava, pa naj bo kdor kolL Taki smo in take nas je vzgojila naša
Partija!
Mi bomo izpremenili našo domovino v cvetoči vrt, pa je to tako zvanim
marksistom iz vrst Informbiroja prav ali ne, mi bomo zgradili socializem v
naši domovini, pa nas oni pri tem ovirajo ali ne. Racionalizatorji in novatorji
— delavski razred in vse delovno ljudstvo Jugoslavije smo garant, da bo
postala naša domovina neodvisna od uvoza pod pogoji kapitalistične trgovine.
Prav zato, ker nas danes blatijo, pljujejo na nas in nas ovirajo tisti, ki so
prvi poklicani, da nam v svojem lastnem interesu pomagajo, prav zato bomo
te svoje napore še postoterili.
Obenem pa zahtevamo, da naše državno vodstvo podvzame ostrejše ukrepe
proti bolgarskim oblastnikom, ki naše državljane obsojajo, zapirajo, prete-
pajo, preganjajo in se ne ustavijo niti pri kršenju mednarodnih pogodb in
konvencij. Mi pravimo, dovolj je pisanja in brezuspešnih protestov. Pokli-
čimo vse naše državljane iz Bolgarije, kajti mi nismo vzgajali naših kadrov
zato, da bi jih mučili bolgarski oblastniki.
Naj živi Komunistična partija Jugoslavije in njen Centralni komite s
tovarišem Titom na čelu!
RACIONALIZATORJI IN NOVATORJI
CELJSKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV-
V naSih opekarnah že bijejo delavci uoorno
borbo za plan, da bi čimbolje oskrbeli
Številna gradbišča
v teh tednih je tudi delo v opekar-
nah oživelo, zaropotali so stroji, delavci
že veselo strežejo pečem in prenašajo
oblikovano glino za opeko. Začeli so tr-
do borbo za izpolnitev plana, z zavestjo,
da jih čaka stotine gradbišč in da je
tudi od njih odvisno, kako bodo le-ta
izpolnjevala gradbene naloge.
Poglejmo le nekaj let nazaj v čase
stare Jugoslavije. Cez zimo opekamiški
delavci niso imeli zaslužka. Čakali so
doma na sezono in se težko preživljali.
Danes pa, ko so proizvodna sredstva v
rokah delovnih ljudi, je stvar drugačna.
Vsakemu delavcu v gradbeni, pa tudi
opekarski stioki, je zagotovljeno delo
tudi pozimi. Pred nedavnim so zaklju-
čili strokovni tečaj, ki ga je obisko-
valo 30 delavcev. Drugi pa so v obra-
tih čistili stroje, kopali glino dn ure-
jevali vse kar je bilo potrebno za letno
sezono, da bodo kos nalogam, ki jih
bo zahteval hiter tempo dela.
Ob otvoritvi sezone so delavnice za-
živele, očiščeni in popravljeni stroji
delujejo brezhibno. Delavci ob njih pa
so rekli: »Kdo bo več — tekmujmo!«
Delovni kolektiv granitoloma Josip-
dol jim je napovedal tekmovanje. Spre-
jeli so ga navdušeno in si sami zastavili
visoke obveznosti, da bi tako čim lepše
dočakali II. kongres sindikatov Slove-
nije.
V	celjski opekarni so zagotovili, da
bodo plan surove proizvodnje za april
in maj dosegli že 25. maja. Neopravi-
čene izostanke bodo znižali od 5 na 1%.
Formirali bodo 5 delovnih brigad in
trikrat mesečno študirali na skupnem
sestanku. Poleg dela v proizvodnji pa
bodo opravili še 700 prostovoljnih ur v
čast kongresu.
V	opekarskem obratu Žalec so si za-
stavili še višje obveznosti. Do 26. maja
bodo plan surove proizvodnje presegli
že za 20%. Pomislili so pa tudi na kva-
liteto izdelkov in obljubili, da bodo za
20% boljši od lanskih. Ustanovili bodo
8 proizvodnih brigad, zmanjšali neupra-
vičene izostanke od 4 na 1 % ter opravili
500 prostovoljnih delovnih ur. Polovica
delavstva je naročena na »Delavsko
enotnost« v tekmovanju pa bodo zvi-
šali število naročnikov še za 10%.
V	Ljubečni so sklenili, da morajo do-
seči plan za april in maj tudi do 25.
maja. Neupravičene izostanke bodo p>o-
polnoma odpravili, formirali 5 brigad,
v prostem času pa bodo v čast II. kon-
gresa izdelali 15.000 opeke.
V Bukovžlaku se je že vnelo med
proizvodnimi brigadami živo tekmova-
nje.
Visoke obveznosti v čast II. kongresu
ES Slovenije nam kažejo še posebno za-
vednost teh opekarjev. Kajuhova bri-
gada bo izdelala prostovoljno 8000 bo-
brovca, prav toliko tudi Milenkova bri-
gada, ki pa bo poleg teh izdelala še
20.000 opeke. Lukova brigada bo izde-
lala 20.000 zidakov. Tudi Krtova bri-
gada bo vložila 15.000 enot.
Ob vsem tem delu preko plana, pa
bodo plan sam izpolnili 5 dni pred ro-
kom, dvignili kvaliteto za 15%, odpra-
vili neupravičene izostanke, dvignili na-
ročnike »Delavske enotnosti« od 50 na
60%, ter organizirali skupen mladinski
izlet v Opatijo.
Poleg vseh gomjdh obveznosti je vsak
delovni kolektiv obljubil, da bo do II.
kongresa priredil po eno igro. uredili
bodo, kjer še nimajo rdečih kotičkov
ter posvetili še posebno skrb čistoči v
obratih in dvigu delovne discipline.
Kaj ovira razvoj zadružne
ekonomije Šentjur-Rifnik?
Na ekonomiji zadruge Šentjur—Rif-
nik smo pričeli s spomladanskim de-
lom. Zora ti je bilo treba prve brazde.
Traktor bo to delo opravil z lahkoto.
Toda čakali smo precej časa, da se je
traktorska brigada odločila. Res je bil
teren položen, vendar ni bilo povoda za
izgovore, da bi se kolesa vrtela. Sele,
ko je ekonom trdo prijel traktorista, je
ta prišel in začel z oranjem. Izgleda,
da kadar orje pri kmetu, ne godrnja,
kar se nam pa kaj čudno zdi.
Na posestvu sedanje ekonomije, so
bila 3 goveda, last krajevnega ljudske-
ga odbora Rifnik. Ze takoj pri prevzemu
inventarja je imela ekonomija namen
kupiti ta goveda od KLO-ja. Kravi, ki
bi bili nujno potrebni za spo"^?,^!^?™
setev pa sta bili prodani »NAVODU«,
a ta jih je prodal privatnikom Približ-
no 10 ha zemlje je zorane, a ekonomija
nima vprežne živine, da bi pobranall
njive. Zakaj so bile krave prodane, ve
KLO pa tudi drugi in, ce mislijo imeti
tak odnos do zadružne ekonomije še
vnaprej, se bo treba drugače pogledati.
Leto U. — Stev. 15.
»celjski tednik«
Stran 3.
V okolici Celja z vzajemnim
delom hitro dvigajo živinorejo
Živinoreja je važna kmetijska panoga
in so ji v okraju Celje-okolica pri se-
stavljanju svojega kmetijskega plana
posvetili vso pozornost. Zadnji stati-
stični popis je ugotovil, da se je živino-
reja v okraju Celje-okolica že znatno
opomogla, čeprav še ni dosegla pred-
vojne stopnje. Število goveje živine je
od leta 1948 poraslo za 10%, svinje za
20% in perutnina za 40%.
Pri načrtnem pospeševanju živinoreje
so imeli zlasti v preteklem letu lepe
uspehe. Odločili so se, da bodo gledali
predvsem na kvaliteto živine. Vodstvo
kmetijskega poverjeništva pri Okraj-
nem ljudskem odboru je v ta namen
organiziralo strokovne tečaje za vodje
živinorejskih odsekov pri Kmetijskih
zadrugah, ki so okrajnemu poverjeni-
štvu glavna opora na terenu pri izva-
janju plana živinoreje. Osrednja nalo-
ga živinorejskih odsekov pri KZ je, da
uvajajo rodovnike za plemensko živino
in vplivajo na to, da postopoma za-
menjajo kmetovalci nekvalitetno živino
s priznanimi pasmami. V Celju-okolici
velja kot najboljša pomurska pasma
goveda. Živino te pasme pa bodo križali
z sivorjavo dolenjsko pasmo s čemer
bodo dosegli večjo mlečnost pri kravah.
Veterinarska bolnica v Celju ima v
ta namen plemen j aka dolenjske pasme,
ki daje seme za osemenjevalne postaje
Žalec, Zovnek, Sv. Jurij, v kratkem pa
tudi za novo postajo v Laškem. Razen
teh važnih centrov za dvig živinoreje
obstoja tudi plemenilna postaja v Koz-
jem. Okrajni živinorejski odsek bo na-
bavil letos še večje število plemenja-
kov za ostala področja v okraju.
Reja drobnice v celjskem okraju ni
razvita, čeprav so v planinskih prede-
lih dani za to vsi pogoji. Za razširitev
te važne in koristne živinorejske pa-
noge je okrajno poverjeniStvo poskrbe-
lo osnovna sredstva. Iz Solčave, ki je
znana po kvalitetni ovčjereji. so doba-
vili 20 plemenskih ovnov in jih razde-
lili na ekonomije Kmetijskih zadrug,
na Smohorju pa imajo 21 plemenskih
ovac za razplod.
Za razvoj svinjereje so nabavile KZ
20 plemenskih merjascev, v teku letoš-
njega leta pa bodo nabavili še 70 novih.
Na državnih posestvih in v reji pri
privatnikih je za dvig konjereje 9 čisto-
krvnih žrebcev, med njimi prvak Slo-
venije »Norik«.
Z izpolnjevanju plana živinoreje bo
v veliki meri pripomogla organizacija
čestih živinskih sejmov. Prvi sejmi za
nakup plemenske živine bodo prihodnji
teden, in sicer v ponedeljek v Pilštanju
v sredo v Novi cerkvi, v petek v La-
škem in v soboto v Polzeli. Odkup se
bo vršil po vezanih cenah. Kupljena ži-
vina bo razdeljena Kmetijskim zadru-
gam, ki bodo na ta način postale tudi
v pogledu živinoreje pionirji napredne-
ga kmetijstva. To bo obenem podlaga
za vzrejni plemenski plan živine, ki ga
za leto 1949 že pripravljajo, kakor tudi
za splošen plan živinoreje, po katerem
bodo posamezni živinorejci zadolženi.
Izpolniti vse naloge zastavljene v letfvem planu
je stvar časti vsakega frontovca
v iii. Četrti imajo še nekaj nalog neizpolnjenih
v eni izmed številk našega lista smo
objavili delovni plan odbora OF III.
četrti kot najboljši plan v območju
okraja. Osnutek plana je bil na mno-
žičnem sestanku predložen frontovcem,
ki so ga v celoti osvojili. Prvo četrt-
letje 1949. je za nami. Člane Fronte bo
prav gotovo zanimalo, kaj je OF odbor
III. četrti ugotovil ob pregledu svojega
dela.
Med političnimi nalogami Fronte v I.
četrtletju je bila ustanovitev dveh novih
študijskih krožkov. Te naloge jim ni
uspelo izpolniti do roka. Ustanovili so
le en krožek, tako da sta sedai v celoti'
dva. Pri študiju se sestaja tedensko na
vsakem sestanku do 20 članov.
Kljub ogromnemu delu pri izvajanju
volitev so delali na pripravah za otvo-
ritev frontnega kotička. Nabavili so že
potrebno opremo in knjige, tako, da bo
v nekaj dneh lahko slxižil svojemu na-
menu.
Planirani sestanki članstva so se vr-
šili. Zene so imele v okvii^ svoje orga-
nizacije predavanje o higieni. AFZ or-
ganizacija je ustanovila svoj prosvetni
aktiv, ki je uspešno izvedel Prešernovo
proslavo in praznik 8. marca v Domu
Tončke Cečeve. Razen dela na kultumo-
prosvetnem polju so opravile žene III.
četrti 600 ur prostovoljnega dela.
Presegli so obvezo o vključitvi čla-
nov v SKUD, prav tako tuidi število no-
vih naročnikov za časopise. Članarina
OF je za prvo četrtletje poravnana, pri-
spevek za socialni fond pa je porasel za
5%.
Pri organizacij sko-političnih nalogah
so vnesli ha prvo mesto številčni dvig
članstva. Pred volitvami so vključili v
OF 302 člana in tako svojo organizacijo
močno okrepili. Iz vrst mladih članov
so sestavili kader aiktivistov, ki bodo
močna opora odboru pri izvajanju nje-
govega programa.
Med vsemi zadanimi nalogami je pro-
stovoljno delo najbolj pereča točka. Ze-
ne so se sicer izkazale, vendar pred-
vsem poedinke in tako njih delo ni do-
seglo pravega namena. O ostalem delu
odbor še ni uvedel nobene evidence,
prav tako ni našel način sodelovanja z
okrajnim štabom delovnih brigad, da
bi načrtno pristopili k delovnim akci-
jam.
Tej nalogi bo moral odbor III. četrti
posvetiti več pažnje. Ce bo z dobro iz-
delanim načrtom stopil pred člane, ki
so pri zadnjih volitvah z veliko udelež-
bo manifestirali svojo zavest, uspeh
prav gotovo ne bo izostal.	'
Dvig produktivnosti je precej odvisen od pravilne
razvrstitve delavcev in uvecbe dobrih tehničnih
norm
Naši delovni kolektivi, na čelu s par-
tijskimi in sindikalnimi organizacijami,
podvzemajo neprenehoma, zavedajoč se,
da je od porasta produkcije odvisen
dvig življenjske ravni nas vseh, vedno
nove in nove ukrepe za dvig storilno-
sti dela, za dvig produktivnosti. Naše
državno vodstvo je prav tako v cilju
dviga produkcije izdalo niz administra-
tivnih ukrepov kot n. pr. nove uredbe
o plačah, kjer je upoštevana prioriteta
posamezne panoge, težina dela in od-
govornost pri delu ter je s tem uveljav-
ljeno socialistično načelo nagrajevanja,
uredbo o delovnih normah, uredbo o
podeljevanju prehodnih zastavic naj-
zaslužnejšim delovnim kolektivom,
uredbo o podeljevanju častnih naslo-
vov, uredbo o progresivnem nagraje-
vanju itd.
Upoštevanje teh uredb s strani vod-
stev podjetij in striktno ravnanje po
njih je predpogoj za dvig storilnosti.
Jasno pa je, da morajo tudi sindikalne
organizacije pri izvajanju teh uredb
nuditi upravam vso pomoč.
Trenutno najvažnejši problem je uva-
janje delovnih t. j. tehničnih norm pri
vseh fazah dela. Uvajanje norm je v
četku naletelo pri delavstvu na odpor,
to pa predvsem zaradi tega, ker sindi-
kalna organizacije in vodstva podjetij
norm niso pravilno tolmačile, ter je de-
lavec skoro v vsakem slučaju primerjal
norme s starim kapitalističnim akor-
dom, ki je imel za cilj še večje izkori-
ščanje. Večkrat pa so bile norme, po-
stavljene na podlagi izkušenj ali pa sla-
be statistike, nerealne in so se zato mo-
rale večkrat menjavati ter delavec ni
imel do norm nikakega zaupanja. Mno-
go slučajev lahko zabeležimo, da pro-
cent presegane norme delavcu ni bil
izplačan — ker je pač »preveč« zaslu-
žil ali da se je norma povišala, čim je
bilo ugotovljeno, pa tudi malenkostno
preseganje postavljene norme. Ce upo-
števamo to, se torej ne smemo čuditi,
če je bila norma pri delavcu nezaže-
Ijena.
Z novo uredbo o delavskih normah je
stvar postavljanja in uvajanja norm
postala povsem drugačna. Norme bodo
sedaj mnogo toolj, kot kdaj prej, uvelja-
vile načelo socialističnega nagrajeva-
nja in prav zato, ker se delavci sami
tega zavedajo, zahtevajo v mnogih slu-
čajih uvedli norm in s to iniciativo
tako rekoč prisilijo upravo podjetja,
da uvaja norme. Dobri delavci namreč
vedo, da z uvedbo norm ne bo več mo-
goče slabemu delavcu, ki je rad živel
na račun dela ostalih tovarišev, živeti
na njihov račun še dalje, vedo tudi, da
bodo plačani po delu, ki ga bodo opra--
vili in ker dober delavec mnogo stori,
bo zato tudi pošteno plačan.
Na drugi strauii se pa naši delavci za-
vedajo, da je vprašanje dviga njihove;ga
življenjskega standarda odvisno prav
od njihovega dela ter je prav zaradi te-
ga norma za delavca danes v ožjem in
širšem smislu zelo pozitivna.
Vprašanje uvajanja norm v Celju še
ni zajelo tisti razmah kot bi moralo.
Dejstvo je, da primanjkuje normirske-
ga kadra, toda to ne bi smela biti ovi-
ra pri postavljanju norm. Uprave pod-
jetij so namreč že prej morale vedeti,
da se bodo norme postavljale in zaradi
tega bi morale i>osvetiti vzgoji normir-
skega kadra večjo pozornost.
Pretežna večina norm v naših podjet-
jih je postavljena še na podlagi izkušenj
odnosno statistike, vendar pa se že v
mnogih tovarnah uvajajo tehnične nor-
me. Taiko ima n. pr. Tovarna emajlirane
posode okoli 42% tehničnih norm. To-
varna perila MLO ima pri vseh fazah
dela tehnične norme, v Tovarni pohi-
štva bodo do aprila meseca uvedli pri
90% del izkustvene odnosno statistične
norme. Zelo dobre norme imajo v To-
varni sadnih sokov in Tkalnici hlače-
vine.
Kljub temu je pa opažati, da podjetja
odnosno uprave podjetij še nimajo pra-
vega odnosa do uvajanja norm in torej
temu vprašanju ne posvečajo dovolj po-
zornosti. Predvsem je bilo slabo rešeno
vprašanje razvrstitve delavcev v sku-
pine po novih uredbah o plačah. Tako
so n. pr. v tovarni pohištva sistemizi-
rali odnosno razvrstili 19 delavcev v
IX., t. j. skoro najvišjo skupino in niso
pri tem upoštevali prvega člena uredbe,
ki pravi, da se delavec plača po delu,
ki ga opravlja. Nihče ne zanika, da ti
delavci niso sposobni za opravljanje
del v IX. skupini, vendar Tovarna po-
hištva dela za IX. skupino nima v tako
veliki meri. Taka razvrstitev nujno
privede do fluktuacije delovne sile. Po-
polnoma logično je, da delavec v dru-
gem podjetju iste stroke, ki se čuti ena-
ko sposobnega, pa je preveden v nižjo
skupino, ne bo mogel biti zadovoljen in
si bo želel premestitve v podjetje, ki
delavca plačuje višje.
Predpogoj za popolno uveljavitev so-
cialističnega načela nagrajevanja je to-
rej uvedba delovnih norm, ki bo po-
vzročila ogromen dvig storilnosti dela,
revizija razvrsti ve delavcev pa je dru-
gi pogoj, ki bo omogočila pravilno iz-
vajanje prvega.
Od nas vseh je v enaki meri odvisna
socializacija naše države. Zato je dolž-
nost vsakega delavca, vsakega sindikal-
nega fvmkcionarja in vodstev podjetij,
da se nenehno ukvarjajo z mislijo kako
na vseh mestih uvesti realne delovne
norme, ki bodo mnogo pripomogle pri
doseganju planov podjetij in plana kot
celote.	d-o
Cestar Jelenko JuriJ pomagra pri planu
Vsi tisti, ki izpolnjujejo plan gozdne
proizvodnje, se prav dobro zavedajč
kakšne važnosti so dobre gozdne ceste.
Prav posebno pa občutijo posledice sla-
bih poti vozniki, ki dan za dnem pre-
važajo les iz gozdov do žag, kamionskih
cest in središč.
Ce greste od Vitanja proti Rakovcu
boste nekje na sredini opazili, da je
gozdna pot izredno dobro in skrbno
urejena. Ze ko sem prvič šel po tej poti,
mi je sprememba padla v oči in sprem-
ljevalec mi je pojasnil, da je to za-
sluga cestarja Jelenko Jurija, delavca
Gozdne uprave Vitanje. Tedaj in tudi
pozneje sem se prepričal in tudi drugi
so povedali ter na sestankih potrdili,
da je tov. Jelenko najboljši cestni dela-
vec.
Od jutra do večera 641etni Jelenko ne
preneha z delom. Stalno grebe, priprav-
lja in razbija kamenje, zravnava za
mimoidočimi vozovi raznito pot. Cesta
mora biti v redu, da bo vožnja lažja,
da bo les čimprej v dolini, da se vozovi
ne bodo kvarili, živina trpela in da se
vozniki ne bodo po nepotrebnem jezili.
Dolga leta je že zaposlen Jelenko
v gozdu. Prej je bil 27 let na žagi v
Rakovcu, sedaj pa je že tri leta cestar.
Kljub svojim letom, prav nič ne po-
pušča pri svojem delu in lahko bi vsem
cestarjem služil za vzgled.
Več takih vestnih cestarjev, pa bo
gozdna uprava lahko z manjšimi teža-
vami izvršila svoj plan.
Tovariša Jelenka poznajo vsi v teh
revirjih, morala bi ga poznati in vi-
deti tudi uprava in sindikalna podruž-
nica v Vitanju, pretresti bi mogli nje-
govo delo in zalaganje pa bi verjetno
ugotovili, da je že zdavnaj zaslužil po-
hvalo in nagrado.	k.
Zakaf gradnja zadružnega doma
v Dobju pri Planini ne napreduje
v preteklem letu so se zbrali napre-
dno misleči kmetje iz Dobja in sosed-
nih vasi. ter se zedinili, da si posta-
vijo v Skamicah zadružni dom.
Na prvo težavo so naleteli ko jim
bivši gostilničar in trgovec Guček ni
hotel odstopiti zemljo, na kateri naj bi
stala stavba. To težavo so s pomočjo
okrajne uprave premagali in naprosili
tehnika tov. Jordana, da jim napravi
načrt, katerega je že delno izgotovil,
ter jim prostor tudi zakoličil.
Kmeje so se odločili, da bodo opeko
za svoj dom napravili sami. Po 1 ku-
bični meter drv so prispevali Tovornik
Franc, Gračner Janez, Zalokar Ivan,
Smid Ivan, Tržan Martin, Gračner Mar-
tin, Gračner Matija, Kovačič Albin,
Volasko Anton, Fajdiga Franc, Den-
ko Rudolf, Guček Konrad, Robič Franc,
Rabuza Ivan, Gračner Adolf, Tovornik
Jože, Erjavec Jože. Erjavec Jože, Pla-
huta Jakob, Pušnik Janez, Novak Ja-
nez, Škoberne Julij ana, Cadej Ivan,
Gračner Franc, Jazbinšek Amalija,
Kukovič Franc, Kovačič Julij ana, Gra-
čner Konrad, Cesar Julij ana, zikošek
Ivan, Teržan Miha, Hrastnik Konrad,
Hrastnik Alojz, Rabuza Anton in Blat-
nik Gregor, po dva pr. m. pa Salobir
Jože in Roza NovELk.
Protiljudski elementi in vaški špeku-
lantje so videli, da je napredna misel
,v Dobju začela prodirati, pa so začeli
delati težave ljudstvu, ki si je hotelo
zgraditi svoj dom.
Srednjemu kmetu Kumbergerju iz
Presečne in bivšemu odborniku KLO
nikakor ni šlo v glavo, da se tov. Ter-
žan Miha trudi in hoče organizirati de-
lo. Začel je blatiti Teržana češ: Ter-
žan hoče postaviti dom za sebe ker se
mu koča podira. S takimi in podobni-
mi govoricami je hotel zadržati polet
Teržana in drugih ter jih ovirati pri
organizacijskem delu.
Tudi Blatniku Gregorju, velikemu
kmetu iz Večjega brda zadružni dom
smrdi. Vrinil se je celo za predsednika
Krajevne uprave, od koder je nemo-
teno zaviral delo, skrit za predsedni-
škim naslovom. To je pokazala zadnja
preiskava, katero je napravila pri njem
narodna milica iz Planine. Imel je na-
kopičeno tekstilno blago sumljivega
izvora, našli so usnje, sveže telečje ko-
že, ki so izvor črnega klanja.
Da ljudstvo takim predsednikom ne
more slediti je jasno, kajti taki pred-
sedniki, ki se pečajo s črnim klanjem
ter odtegujejo s kupičenjem zalog bla-
50 ljudstvu, ne bodo gradili zadružnih
domov.
Naloga fronte v Dobju je, da kar
najhitreje očisti iz svoje srede špeku-
lante, strahopetce in intrigante, ter po-
ve tem zaviralcem socializma na vasi,
da za njih ni prosora v fronti ali KLO,
prav tako pa ne v upravi za gradnjo
(Zadružnega doma. Povedati je treba
.takim elementom, ki ljudstvo samo iz-
koriščajo, ter na njih račun živijo,
skupnosti pa ne dajejo ničesar, da tudi
nimajo od skupnosti kaj zahtevati.
Nujna naloga fronte je, da pritegne
v upravo poštene, zdrave in napredno
misleče kmete, ki jih v Dobju ne manj-
ka, kar so pokazali preteklo nedeljo s
svojo udeležbo pri volitvah. Taki ljudje
bodo lahko zgradili zadružni dom, pre-
magali vse težave ter pospešili pot v
socializem, izločili pa bodo vse vaške
špekulante iz delovne skupnosti, ter
preprečili izkoriščanje delovnega ljud-
stva.
MLADA GARDA Prvi del tega krasnega
filma bomo gledali v kinu Metropol od 13. do 20. IV.
Zgodba filma »Mlada garda« je zgod-
ba borbe mladih sovjetskih ljudi v
Krasnodonu po romanu Fadjejeva Mla-
da garda. To je življenje polno ponosa,
resnosti in požrtvovanja. Vsak posa-
mezni mladi sovjetski človek, prikazan
v tem romanu in filmu, ni neka izredna
osebnost, postavljena v izjemen položaj,
ni nek izredni človek, nasprotno, vsi ti
junaki filma so bili podoba in vzor du-
še sovjetske mladine. Vzsgojeni v Par-
tiji in v borbi pod njenim vodstvom so
vzrasli iz orličev v orle. Do svojega po-
slednjega diha so jasno videli in ob-
čutili zmago, ki je bila pred njimi.
V petih mesecih delovanja mlade gar-
de v zasedenem področju, kjer so špi-
jonirali nemški tajni policisti, so mladi
sovjetski ljudje izvršili vrsto velikih
dejanj. V počastitev 25 letnice Velikega
oktobra okrasijo Krasnodon z rdečimi
zastavami, oni so tisti, ki zažgo nemško
borzo dela, v kateri Nemci trgujejo s
sužnji, pa prav tako sodijo idajalca Ig-
ri jata Fomina, lepijo letake, vojna po-
ročila. izvršujejo sabotaže in rešujejo
vojne ujetnike. Toda film ni preprosto
ponavljanje romana, temveč je obenem
tUdI samostojen prikaz junaškega pod-
viga mladih ljudi. Zato so izpadle mno-
ge napake, ki jih vsebuje roman in ka-
tere ]e prevzel tudi film v svoji prvi
varianti. V knjigi ni bila prikazana or-
ganizatorska in vodeča vloga Partije v
borbi sovjetskih ljudi proti zavojeval-
cem. Slabo in neprepričljivo je bila
prikazana herojska borba Rdeče arma-
de, ki je uničevala fašistične tolpe. Na-
čelna in globoka kritika »Mlade garde«
pa je omogočila, da smo dobili film, ki
je dostojen prikaz veličastnih in heroj-
skih dogodkov.
Film »Mlada garda«, ki je posvečen
slavni tridesetletnici Komsomola, je mo-
čan ravno v tem, ker se povzpenja v
njem na največje višine sovjetski člo-
vek, očetje in otroci, zedinjeni v enem
samem velikem cilju, v enem samem
velikem smislu življenja. Ta veliki smi-
sel življenja je v ideji komunizma, ki
je navdihnil junake »Mlade garde«. Ve-
like ideje rodijo velike ljudi, nizke ide-
je majhne; kolikor bolj je človek ide-
jen, toliko bolj je moralen in kolikor,
bolj je brezi dej en, toliko bolj je nemo-
ralen. To nam film prikazuje z mo-
gočno silo. V krvavem spopadu dveh
svetov — dveh ciljev, slavi zmago člo-
vek. Premagal je tiste, ki so samo spač-
ki ljudi.
Sovjetski človek — junak »Mlade
garde« — je popolnoma zgodovinska
oseba, zajeta v času, postavljena na do-
ločeno mesto, pogojena z realno izvrše-
nimi dogodki. Toda on živi tudi v naši
preteklosti v naši sedanjosti in bodoč-
nosti, ker so vse te tri stvarnosti med
seboj povezane in kakor ena rodi drugo,
tako tudi slavno pokolenje sovjetskih
ljudi nadaljuje prejšnje.
»Mlada garda« je delo sovjetskega re-
alizma, ki ga je diktiralo samo življenje.
Prikazati stvarnost v njeni resničnosti,
v njeni socialistični vrednosti in razvoju
more samo umetnik, ki socialistično do-
življa svet.
Tako je S. Gerasimovu kot scenaristu
in režiserju filma uspelo, da je pravilno
prikazal partijsko vodstvo v borbi so-
vjetskih ljudi proti hitlerjanskemu oku-
patorju v pogojih ilegalnega dela in
razkril vlogo boljševiške Partije v or-
ganiziranju uničenja fašistov in osvo-
boditve sovjetske dežele. Film »Mlada
garda« resnično in jasno prikazuje ple-
menitost sovjetskih ljudi, visoki moral-
ni lik junaške sovjetske mladine, brez-
mejno predanost domovini, boljševiški
Partiji in neizmerno premoč nad sov-
ražnikom.
Na sodišču smo si za uspešnejše delo v čast
30-letnice KPJ sestavili tekmovalni načrt
v okviru tekmovanja v čast 30 letnice
KPJ smo v naši sindikalni podružnici
vnesli v plan poleg kulturno-prosvet-
nega dela tudi drugo dejavnost, kakor
je zbiranje odpadkov in prostovoljno
delo sploh, pa tudi za ureditev uprav-
nega poslovanja smo sprejeli nekatere
obveznosti.
Da si bomo našo dejavnost lahko si-
stematično uredili, smo tromesečni plan
razdelili na posamezne mesece. V vsa-
kem od teh treh mesecev bomo opravili
najmanj 400 ur prostovoljnega dela ter
o tem vodili grafikone. Upravne stro-
ške bomo v aprilu znižali za 10.000 din
na ta način, da bomo dokončno škar-
tirali vse stare spise, izločili uporaben
papir in ga uporabljali za koncepte in
kuverte, pri čemer bomo poleg že zbra-
nih 29.487 kg starega papirja oddali
»Odpadu« še 5000 kg papirja. Registra-
ture vseh treh ustanov, ki spadajo v
območje naše podružnice, bomo teme-
ljito uredili, režijske stroške ustanov
pa bomo znižali vsak mesec za 10%. Ko
se nam bosta odzvali podružnici MLO
in OLO, bomo izvedli tekmovanje stro-
jepisk, v mesecu maju in juniju pa bo-
mo izvedli prav takšno tekmovanje za
referente javnega tožilstva. — Na pro-
slavo 27. aprila in delavskega praznika
1. maja se že sedaj pripravljamo. Z
vsemi tekočimi aktualnimi vprašanji pa
bomo naše članstvo seznanjali preko
okna novic in objave poživljali s se-
stavki posameznih članov naše podruž-
nice. — Udeležba na strokovnem štu-
diju še ne zadovoljuje. Z vsemi obli-
kami agitacije bomo zagotovili 100%
udeležbo, predavanj pa bo v vsakem
mesecu po 21. Da bi utrdili znanje sno-
vi, ki jo predelavamo na strokovnem
študiju, bomo uvedli za obe skupini
14dnevne konzultacije, na javnem tožil-
stvu pa bomo uvedli študij vpisnikov
in vsak mesec izvedli konzultacijo iz
predelanega programa. Tudi našo knjiž-
nico bomo izpopolnili z novimi knjiga-
mi, z različnimi oblikami agitacije za-
gotovili večje število čitateljev, število
naročnikov na Prešernovo knjižnico pa
povišali za 10. O dogajanju v naši po-
družnici bomo objavili vsak mesec v
časopisih po 2 dopisa. — Kljub temu,
da iz naše podružnice aktivno sodeluje
v SKUD-u France Prešeren 15 članov,
bomo še nadalje razvijali agitacijo med
tovariši in tovarišicami za vključevanje
v posamezne sekcije SKUD-a, saj je
celotno članstvo naše podružnice vklju-
čeno v SKUD France Prešeren.
Čeprav naša podružnica ne predstav-
lja produktivne stroke, se vsi zavedamo
svojih dolžnosti v pomoči pri graditvi
socializma v naši domovini. Želimo tu-
di mi dokazati, kako zaupamo našemu
državnemu in partijskemu vodstvu, za-
to bomo z delom dali najboljši odgo-
vor vsem klevetnikom, ki nas hočejo
ovirati na naši poti v socializem.
Sprememba v upravi celjskega gledališča
Pred dnevi je bil imenovan za novega
upravnika Ljudskega gledališča v Celju
tov. Mr. Fedor Gradišnik. Z njim prev-
zema vodstvo, ene naših najvažnejših
kulturno-umetniških ustanov, nositelj
celjske gledadiške tradicije, pa tudi si-
cer dolgoletni prosvetni delavec velike
umetniške razgledanosti in kulture. Ni
dvoma, da se bo naše gledališče pod
njegovim vodstvom še bolj približalo
idealom sodobnega gledališča in uspešno
vršilo svoje naloge.
Istočasno se je skladno profesional-
nemu značaju gledališča, izvršila tudi
reorganizacija gledališke uprave sploh
na ta način, da bo umetniško vodstvo
gledališča poverjeno posebnemu umeni-
škemu svetu. V tej zvezi opozarjamo
celjsko gledališko občinstvo, zlasti pa
vse amaterske gledališke aktive celjskih
kulturno umetniških društev in sindi-
kalnih podružnic, kakor tudi vse posa-
meznike, ki so sodelovali in še kakor-
koli sodelujejo pri celjskem gledališču,
da se bo v kratkem vršil širši sestanek,
na katerem bomo razvili načrt nadalj-
njega gledališkega dela razpravljajoč
istočasno o vseh vprašanjih, ki zadevajo
celjsko gledališko življenj?. Posebna va-
bila na omenjeni sestanek se ne bodo
pošiljala — datum in čas njega bosta
razvidna z gledaliških oglasnih desk.
Zanimanje za gledališko umetnost,
ki se kaže pri stalnem naraščanju novih
gledaliških aktivov, kakor tudi pri
obisku gledaliških predstav, naj nas pri-
vede čim več tudi na sestanek. Le ob
kar naštevilnejši udeležbi vseh, ki vi-
dimo v gledališču os kulturnega pa tudi
družabnega življenja, bo moglo biti re-
šeno vse, kar more dvigniti ali pa na-
dalje prispevati bodisi k rasti doma-
čega gledališča, bodisi h gledališki de-
javnosti v Celju sploh.
Vokalni koncert
v sredo, 13. aprila bo v Domu ljudske
prosvete koncert basista Fran j a Navi-
gina Schiffrerja iz Zagreba. Basist Na-
vigin ima izredno bogat in zanimiv pro-
gram, s katerim je imel že na koncertu
v Zagrebu velik uspeh. Zastopani so
stari mojstri (Handel, Lully. Scharlatti),
katerih arije in pesmi poje v original-
nem jeziku (franc., angl., in italj.), od
Rusov Musorgski, Dargomižski, Greča-
ninov in Čajkovski, od Jugoslovanov
Gotovac, Tajčevič, Premrl in Kozina.
Koncert je v abonmaju VII. po vrsti.
Vstopnice bodo na razpolago 2 dni pred
koncertom pri gledališki blagajni od
16. do 18. ure ix)poldan.
stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto n. — Stev. 15.
Volivci s krajevnega odbora Sv. Lovrenc so
na svojem zboru reiili vec važnih vpraSanj
v petek 25. marca 1949 je bil v novo-
zgrajenem zadružnem domu v Seščah
zbor volivcev KLO Sv. Lovrenc pri Pre-
boldu. V okrašeni dvorani, kjer je bil
nameščen radio, darilo frontovcem za
požrtvovalno delo pri gradnji zadruž-
nega doma, se je zbralo preko 200 voliv-
cev. Sama organizacija in potek zbora
volivcev sta pokazala, da 'e KLO raz-
umel svojo dolžnost do volitev, kar je
dokaz tudi pester dnevni red, ki ga je
predlagal zboru. Sama diskusija je po-
kazala, kako se volivci zanimajo za svoje
probleme in gospodarstvo v KLO. Po-
sebno so odobravali sklep, da se usta-
novi komisiji, katere naloga bo, da v
zadrugi pravilno razdeljuje blago ga-
rantirane preskrbe, pogosto so se nam-
reč zgodili slučaji, da se je v zadrugi
delilo blago, da pa ljudje iz Mrzliških
hribov sploh niso vedeli, da je isto pri-
šlo v zadrugo.
Da bi popravili ceste v KLO, kjer se
dnevno prevozi mnogo lesa in ki so v
zelo slabem stanju, so sprejeli sklep,
da se uvede krajevni samoprispevek,
pobudo KLO pa so vsi volivci pozdra-
vili.
Predračun dela in naprava gramoza
za ceste bo znašal 200.000 din, posa-
mezno bo pa plačal vsak davkoplačeva-
lec le pol % od svojega letnega dohod-
ka. To je prvi KLO v okraju Celje-
okolica, ki bo svoje izredne j>otrebe
kril s samoprispevkom, ker v proračunu
nimajo zato potrebnega kredita. Ker je
danes osrednje vprašanje socializacija
naše vasi in rekonstrtikcija kmetijstva
potom zadružništva, je zbor volivcev
obravnaval tudi to važno vprašanje.
Predsednik OZKZ Celje - okolica tov.
Zdolšek je jasno prikazal pomen in
vlogo zadružništva pri rekonstrukciji
kmetijstva, tudi življenje v zadrugi je
prikazal jasno, in s tem bajke o ne-
kih skupnih kotlih razkrinkal kot pa-
rolo, ki se je iX)služujejo protiljudski
elementi, ki v zadružništvu vidijo ko-
nec izkoriščanja raznih hlapcev in de-
ikel in konec monopola nad maUmi in
srednjimi kmeti, katerega so imeli kot
vaški mogotci v časih kapitalističnega
gospodstva pri nas.
Tudi vprašanja volivcev v zvezi z za-
družništvom so pokazala živo zaintere-
siranost kmetov za zadružništvo, le
predsodki in vkoreninjen star način nji-
hovega življenja so ovira za hiter raz-
voj zadružništva. Po zboru volivcev je
bil množični davčni sestanek, davčna
pomisija je prečitala ugotovljene do-
hodke in IX) davčni lestvici je lahko
vsak davkoplačevalec zvedel višino
svojega davka. Jasno se je na podlagi
davčne lestvice prikazalo malemu in
srednjemu kmetu, da ga ta uredba ščiti
in bodo tako ti delovni srednji in mali
kmetje plačali sorazmerno manj dav-
ka kot v letu 1947. Le večji bodo pla-
čali več, kar pa je v skladu s politiko
naše oblasti, ki ščiti malega človeka.
Razumljivo je bilo zato razburjenje
večjih kmetov kot Vedenika in Uplaz-
nika, ki sta z ozirom na velike dohodke
temu primemo tudi obremenjen^j^s či-
mer pa so se strinjali vsi drugi ^vko-
plačevalci. S takimi primeri obreme-
njevanja naša ljudska oblast na vasi
najbolj primemo izvaja politiko dife-
renciacije.	K.
FinanSniki smo že pri prvem skupnem prosto-
voljnem delu dosegli lep uspeh
v soboto 2. aprila 1949 smo v našem
sindikatu ustanovili prvo delovno bri-
gado na MLO Celje. Izvolili smo si tudi
brigadirja, evidentičarja in bolničarja.
Sprejeli smo sklep, da bo naša brigada
pripravljena vsak torek ob 15. vu:i na
določenem mestu.
Začetek je pač težak, pravijo, in bri-
gadir kot udeleženec prvega prstovolj-
nega dela, verjamemo, da se bo prihod-
nji torek zbral naš celotni kolektiv, in
s tem dokazal, da zna ceniti dano obve-
zo napram skupnosti.
Ko smo ob 3. popoldne prišli na de-
lovni prostor, na mestno ekonomijo
sevemo-zapadiio Jožefa, so nas tam za-
posleni delavci z delovodjem vred gle-
dali nekako nezaupljivo in so bili,
verjetno, prepričani, da se nam krampi
in lopate ne bodo pokoravali, tako, kot
se niso pokoravali udeležencem prej-
šnjega dne - komunalcem. Toda finan-
čniki smo jim dokazali, da so v zmoti.
Brigada prejšnjega dne, sestoječa iz
19 oseb je izkopala 8 m® jarka, dočim je
nas devet tovarišev in dve tovarišici
izkopalo v istem času 4,9 m® jarka pod
enakimi pogoji.
2e po prvi uri dela sta se delovodečir
tovariša prepričala, da imata danes na
delu brigado, katere članom ne gre
samo za ure, temveč predvsem za sto-
rilnost. In to sta tudi pritrdila z med-
sebojnim kratkim priznanjem »da, ti
pa bodo.«
Nekako ob istem času so se pojavili
prvi žulji na nežnih rokah naših tova-
rišic, Valerije in Micke, No, nič čud-
nega, saj nista v delu prav nič zaosta-
jali za moškimi, nasprotno, lahko tr-
dimo, da je bila tovarišica Valerija ves
čas med najboljšimi.
Vkljub belim in rdečim žuljem smo
po končanem delu ponosno zrli na naš
uspeh, ker se zavedamo, da z vsakim
zamahom krampa, z vsako lopato zem-
lje prispevamo k čimprejšnji dograditvi
veličastne stavbe svetlega življenja vse-
ga našega delovnega ljudstva, k trdni
izgradnji socializma v naši domovini!
FIZKULTURA
MEDDRUSTVENE TEKME V VAJAH
NA ORODJU
V nedeljo 10. t. m. ob 8. uri zjutraj se bo
vršila v telovadnici TD Celje I. predelava
vaj na orodju za III. razred mladincev in
članov.
Ob istem času se bodo izvedle v okraj-
nem merilu meddruštvene tekme v vajah na
orodju za mladince in člane I. in II. raz-
reda, ter za mladinke in članice I. in II.
razreda, ki bodo obenem tudi zbirne tekme
za republiško tekmovanje, ki se bo vršilo
24. aprila v Mariboru za zvezni in I. razred
članov in članic, v Celju za II. razred čla-
nov in članic, ter v Ljubljani za I. in II.
razred mladincev in mladink.
Vsa ostala navodila se nahajajo v zadnji
Številki »Poleta«.	Prop. OTO
PREDEl,AVA PROSTIH VAJ
ZA PIONIRJE IN PIONIRKE
Vsa Telovadna društva obveščamo, da se
bo vršila v nedeljo, dne 10. t. m. ob 8. uri
zjutraj predelava zletnih prostih vaj za pio-
nirje in pionirke in sicer: za pionirje v
telovadnici TD Celja II. (Gaberje), a za
pionirke v telovadnici II. gimnazije (Vod-
nikova ulica. Za vsa TD v območju našega
okraja ostanejo proste vaje za pionirje in
pionirke v letu 1949 iste kot so bile, t. j.
vaja z obroči za pionirke ter vaje s pali-
cami za pionirje. Za vodnike (niče), ki vaj
ne obvladajo je udeležba na predelavi ob-
vezna.	prop. OTO
ŠPORTNA NEDELJA
Celje ima mnogo prijateljev fizkulture in
niti ni navajeno presenečenj - saj so Celjani
znani širom Jugoslavije kot dobri fizkul-
turniki.
Atleti so' se podali v Ljubljano na re-
publiško prvenstvo v krosu, od koder so se
povrnili kot zmagovalci, vendar so Celjani,
kateri so bili prisotni doma pri množičnih
prireditvah ostali razočarani. Po eni strani
nas atletika ponosno zastopa po domovini -
po drugi strani pa imamo t ostalih sek-
cijah športov kritično stanje, kar se je po-
kazalo posebno minulo nedeljo.
Zamisel prireditve kolesarskega krosa, ki je
bil napovedan ob 9. uri, nato prireditve
»dneva konjskega športa« in nogometne
tekme I. slovenske lige — so bile lepe —
vendar v resnici prav žalostno izvedene.
Kolesarskega krosa se je udeležilo 6 te-
kmovalcev. Kako je le do teh prišlo? Ali
je krivda morda na kolesarjih, kateri niso
niti vedeli, da se kros vrši. Brez vsake po-
vezave z Okrajnim telovadnim odborom, brez
povezave Okrajnega sindikalnega sveta in
brez vsake povezave s ostalimi množičnimi
organizacijami, se je zbralo nekaj članov
kolesarske sekcije, napravili sklep o ne-
deljskem krosu, ter mirno čakali nedelje.
Fizkulturni referent na OSS-u, kot OTO so
zvedeli za prireditev v soboto, t. j. dan pred
tako važno manifestacijo. Ali naj takšna
prireditev, katera bi morala biti masovna,
uspe s takimi predpripravami in s sodelo-
vanjem . . .
Popoldne je množica ljudi odhajala na
napovedan »dan konjskega športa.* Program,
ki je bil napovedan, je privabil na igrališče
bivšega Tekstilca okoli 2.000 ljudi. Nekaj
konjev je bilo videti - in sicer okoli 20 ja-
halnih in približno 6 vprežnih konj, s kate-
rimi bi se pa dal izvesti prav lep program,
če bi bilo le primerno organizirano.
Ljudje so čakali kaj bo. Nekateri so od-
hajali, drugi čakali naprej, kajti na letakih
je bila zasigurana tudi »pijača«. Program je
bil izčrpan, in 2.000 ljudi razočaranih je
krenilo zopet proti domu ali pa na nogo-
metno tekmo, ki je bila tudi pod kritiko.
Ker je zanimanje za konjski šport veliko,
posebno med mladino in ker so dane vse
možnosti za nadaljnji razvoj, je nujno, da se
postavi prav to sekcijo na zdravo bazo in si-
stematično delo, kajti le na tak način bo
uspela taka prireditev in nadalnje delo
konjskega športa.
U. J.
TEKMOVANJE ZA SPOMLADANSKI
KROS
Okrajni sindikalni svet Celje razpisuje
tekmovanje v spomladanskem krosu med vse-
mi sindikalnimi podiužnicami. katera bo
procentuelno od vsega članstva najštevil-
nejše zastopana na spomladanskem krosu.
Zmagovalna podružnica prejme prehodno
zastavico OS-a.
Poročila o tekmovanju naj podružnice
šiljajo gornjemu naslovu — sektor za fiz-
kulturo.
Tekmovanje mora biti končano do 30. apri-
la 1949.
KOZ trgovskih podružnic je že sprejel
tekmovanje z obveznostjo, da bo 50% član-
stva zastopanega na tekmovanju, obenem
pa je napovedal tekmovanje vsem KOZ-om.
IZVEDBA SPOMLADANSKEGA KROSA
Spomladanski krosi, manifestacije ne samo
fizkulturnikov, temveč celotnega ljudstva,
trajajo cel mesec april, nakar se bodo po-
samezni prav s tem pripravili za mnogo-
boje, tekmovanja za fizkulturno značko in
okr. zlete. Kjer koli, v vsaki najmanjši vasi-
ci, povsod je treba kolektivno poteči skoz drn
in strn, ter masovno manifestirati fizkulturno
gibanje. Vsako sporno drutvo, vsako telovad-
no društvo, vsak fizkulturni aktiv, ter vse
ostale podružnice, kjer aktivi še niso usta-
novljeni, naj imajo spomladanski kros.
Udeležence krosa je treba deliti po starosti.
Za vsako starostno dobo je odrejena posebna
dolžina proge in sicer:
Za mladince od 14. do 16. leta 1.000 m
Za mladince od 16. do 18. leta 1.500 m
Za člane od 18. do 40. leta 2.000 m
Za člane od 40. leta naprej 1.000 m
Za mladinke od 14. do 18. leta 800 m
Za članice od 18. do 35. leta 1.000 m
Za članice od 35. leta naprej 600 m
Za pionirje od 10. do 12. leta 300 m
Za pionirje od 12. do 14. leta 350 m
Za pionirke od 10. do 14. leta 250 m
Dolžina proge se ne sme povečati, ter mo-
rajo udeleženci teči po odgovarjajočih kate-
gorijah. Najkasneje 5 dni po končanem
krosu pa je treba poslati Okrajnemu telo-
vadnemu odboru poročilo o izvršenem krosu,
po številu tekmovalcev in kategorijah. Proge
naj bodo enotne, ter je določena proga za
I. gimnazijo za vse kategorije in dolžine.
Telovadna društva ter sindikalni aktivi naj
sporoče dan in čas tekmovanja zaradi boljše
organizacije in izvedbe, kar posebno velja
za Celje-mesto, dočim si v okolici sami iz-
berejo prostor za tekmovanja.
prop. OTO
SLUŽBENE OBJAVE
POVERJENIŠTVA ZA NOGOMET
za Celje in okolico:
Spored prvenstvenih tekem
za nedeljo 10. aprila 1949:
a)	Celjska skupina:
1.	V Velenju: ®udar : Borut ob 15. uri,
službujoči tov. Uranjek
2.	V Celju: Kladivar I. : Ljubno obl0.30uri,
službujoči tov. Podsedenšek
3.	V Gorici ob Dreti: Dreta : Edinstvo
ob 14. uri, služb, določi Dreta
4.	V Konjicah: Konus : Usnjar ob 14. uri,
služb, določi Konus
5.	V štorah: Kovinar : Šmartno ob 14. uri,
služb, tov Sikošek
b)	Zasavska skupina:
1.	V Brežicah: Razlag : Rudar I. (Trbovlje)
ob 15. uri, služujoči tov. Verstovšek
2.	V Hrastniku: Hrastnik : Bratstvo
ob 16. uri, službojoči tov Knez
3.	V Zagorju: Proleterec I. : Cankar
ob 13.30 uri, služb. tov. Jerič
c)	Mladina:
1.	V Hrast- i:--	: Rudar
ob 15. uri, službujoči tov. Slana
2.	V Celju: Kladivar : Kovinar ob950 uri,
službujoči tov. Podsedenšek
3.	V Zagorju: Proleterec : Usnjar ob 10. uri
Uprave društev naj moštvom, ki gredo
na pot, izdajo potne naloge, da jim bodo
domača društva lahko dobila hrano.
Rezultati prvega spomladanskega kola
nogometnih tekem celjske in zasavske
skupine:
Borut : Kovinar 3:5, Edinstvo:Konus 4:2,
Šmartno:Velenje 4:0, Ljubno :Dreta 4:0, Brat-
stvo: Proleterec 3:2. Tekmi Usnjar :Kladivar
in Rudar:Hrastnik se registrirata s 3:0 p. f.
za Usnjar odnosno za Rudar, ker Kladivar
in Hrastnik nista nastopila. Opozarjata se
Kladivar in Hrastnik, da morata poravnati
prirediteljem vse s tem v zvezi nastale
stroške.
«
V četrtek 14 aprila ob 19.30 uri se vrši
v sejni dvorani MLO Celje-mesto
OBČNI ZBOR
nogometnega kluba SŠD Kladivarja
Za vse aktivne nogometaše dosedanje nogo-
metne sekcije SŠD Kladivarja je udeležba
obvezna. Vabljeni so tudi prijatelji novo
ustanovljenega nogometnega kluba
SŠD Kladivar
Sah
TURNIR TRETJE-KATEGORNIKOV
CELJSKEGA OKROŽJA
V	soboto, dne 9. t. m. se prične prvi
turnir tretje-kategornikov za prvenstvo celj-
skega okrožja. Turnir se igra vsak dan od
pol osmih do pol dvanajstih zvečer v ša-
hovskem domu, kavarna Evropa, I. nad-
stropje. Otvoritev in žrebanje številk bo v
soboto ob pol 7 zvečer.
SINDIKALNO TEKMOVANJE
V	nedeljo, dne 3. t. m. je bilo odigrano
prvo kolo moštvenega tekmovanja za sin-
dikalno prvenstvo LR Slovenije.
V	Celju je Geodetski zavod, Ljubljana pre-
magal Sindikalni aktiv Bolnice s 5 in pol
proti 2 in pol. V Ljubljani je Kovinar iz
Celja podlegel zmagovalcu Ljubljanske sku-
pine Pošti 8 6 in pol proti 1 in pol.
Tretje plasirano moštvo celjske skupine
Sindikalni aktiv sodišča je dobil tekmo brez
igre proti zmagovalcu Slovenjgradca z 8:0
TURNIR ZA PRVENSTVO
SŠD KLADIVARJA
V	nadaljevanju prekinjenih in preloženih
partij v turnirju za prvenstvo Sindikalnega
šahovskega društva Celje so bili doseženi
naslednji rezultati:
Lečnik-Fajs, remi; Kompan F.-šnajder 1:0;
Modic-dr. Cerin remi; Kompan-dr. Cerin 0:1.
Trenutno stanje je naslednje: Hočevar 10
in pol, J. šnajder 10, Fajs 9, Lorbek 8
in pol (1), Modic 8, Cijan 7 in pol(5) itd.
OBJAVE
OKRAJNI SVET CELJE SKLICUJE
REDNI LETNI OBČNI ZBOR, KI SE BO
VRŠIL DNE 16. IN 17. APRILA T. L.
V DOMU LJUDSKE PROSVETE
(bivši Narodni dom)
Dnevni red:
1.	Volitev delovnega predsedstva,
a)	dveh zapisnikarjev,
b)	dveh overovateljev.
2.	Volitev verifikacijske komisije
3.	Volitev komisije za sestavo resolucij in
in bodočih nalog,
4.	Volitev kandidacijske komisije,
5.	Volitev volilne komisije,
6.	Poročila odbora:
a)	poročilo predsednika,
b)	poročilo tajnika po sektorjih dela,
c)	poročilo blagajnika,
d)	poročilo nadzornega odbora,
7.	Diskusija in razrešnica,
8.	Volitev plenuma in nadzornega odbora
9.	Sklepi in resolucije,
10. Izid volitev - zaključki.
Delegati, izvoljeni na občnih zborih sin-
dikalnih podružnic oziroma na občnih zbo-
rih Krajevnih odborov sindikata so obvezni,
da se občnega zbora udeleže. Vabljeni so
predsedniki in tajniki iz podružnic.
Začetek občnega zbora je 16. 4. ob 16, uri,
nadaljevanje 17. 4. ob 8. uri.
OBVESTILO
Uprava za prostovoljno delovno silo pri
MOOF, Celje, naproša vse množične organi-
zacije, ozirjma terenske odbore OF ter sin-
dikalne podružnice, podjetja in ustanove,
da pošljejo do 15. aprila seznam prostovolj-
cev, ki so delali v letu 1949 in sicer:
1.	Ime in priimek, stanovanje ter število
opravljenih ur, ki so jih posamezniki opra-
vili, bodisi na terenu, v podjetju, ali v
ustanovi ali kjerkoli, v svrho delitve značk,
izkaznic ter evidence.
2.	Ime in priimek, stanovanje, po možnosti
telofonsko številko brigadirjev posameznih
brigad in sezname frontovcev, ki tvorijo po-
samezne brigade prostovoljcev.
Uprava naproša obenem terenske odbore
OF, da dvignejo izkaznice za prostovoljno
delo v pisarni uprave za prostovoljno del.
silo, Dom OF, soba ll-II. nadstropje.
RAZGLAS
Številni gozdni požari, ki so nastali v
letošnji zgodnji spomladi, so povzročili la-
stnikom pa tudi državi ogromno škodo.
Večina teh je nastala zaradi brezbrižnosti
in nepazljivosti stanovalcev ob gozdovih,
gozdnih delavcev, popotnikov in drugih, ki
se mudijo po gozdovih. i>fajveč gozdnih po-
žarov pa povzročajo otroci brez nadzorstva
starišev, ki se mudijo v gozdovih in se igrajo
z vžigalicami.
Da se čimprej prepreči nadalnja škoda
s širjenjem požarov, izdajamo zato nasled-
nje varnostne ukrepe in opozorilo na vse
prebivalstvo MLO ter OLO Celje-okolica:
1.	Potom množičnih organizacij na terenu,
šolskih upraviteljev kakor tudi ustanov, je
treba opozarjati vse prebivalstvo k čuvanju
gozdov pred požarom ter o sankcijah, ki bodo
uporabljene napram kršilcem, če ne bodo
izvajali zaščitnih ukrepov, predvidenih »s
splošnim zakonom o varstvu gozdov pred
požarom. Opozarjamo starše, da vzgojno
vplivajo na svoje otroke in jim prepovedo
kurjenje v gozdu in igranje z vžigalicami.
2.	Vsako netenje ognjev v gozdovi ali ob
robu gozdov je prepovedano od 1. marca
do 15. novembra. Prav posebno opozarjamo
vse lastnike gozdov in gozdna gospodarstva,
da se določb tega zakona strogo držijo.
Za časa sušne dobe izdaja republiško mini-
strstvo za gozdarstvo vsako prepoved ne-
tenja ali prenašanja ognja v gozd ali na do-
ločeno mesto roba gozda. Gozdna gospodar-
stva naj opozarjajo svoje delavce, ki so za-
posleni v gozdu, na previdno ravnanje z
ognjem. Pripominjamo, da se bo za vsako
dejanje kršitelje kaznovalo po določbi za-
kona o varstvu gozdov pred požarom. Za
kršilce, mladoletne otroke, pa moralno in
materialno nosijo odgovornost starši.
Iz pisarne odseka za notranje zadeve
_pri MLO _
OBVESTILO!
MLO Poverjeništvo za finance Celje, poziva
vse delodajalce, izplačilne blagajne ustanov,
'delodajalce hišnih pomočnic, ki do 10. aprila
1949 niso prejeli popisnih listov (delavcev,
nameščen' ' in uslužbencev), da iste dvi-
gnejo pri Poverjeništvu za finance. Prejete
popisne liste pa takoj izpolnijo in vrnejo.
^ Poverjeništvo za finance
OBVESTILO
obveznikom predvojaške vzgoje
Ugotovili smo, da mladinci zaposleni v ne-
katerih tovarnah, podjetjih in ustanovah v
Celju, odhajajo na ure predvojaške vzgoj«
med svojim delovnim časom. Nekaj mladin-
cev je tudi odšlo na skupne šestdnevne vaj*-
za letnik 1942, ki so bile določene za mla-
dince okraja Celje-okolica, čeprav je bilo
pravočasno objavljeno, da vsi tisti, ki so
zaposleni v celjskih tovarnah in ustanovah,
vadijo tedensko po 4 ure, dokler ne bodi«
priključeni rednim centrom predvojaške
vzgoje.
Da bi v bodoče preprečili take in podobne
prestopke pojasnjujemo, da je ministrstvo
narodne obrambe prepovedalo vsako udeležbo
pri vajah predvojaške vzgoje med delovnim
časom. Isto ministrstvo je tudi določilo, da
se mora mladina udeleževati vaj predvojaške
vzgoje v prostem času tam, kjer je zapo-
slena.	Vojni odsek Celje
OPOZORILO
V torek, dne 29. marca t. 1. predpoldne je
bil pri spodaj navedenem naslovu izposojen
ročni voz na dve kolesi. Ker pa tisti do da-
nes še ni vrnjen, se sumi, da je bil voz
namenoma izposojen in nekomu prodan. Voz
ni nov ali je v dobrem stanju. Dotičnega, ki
je v času od 29. marca dalje kupil takšen voz
pozivam, da v izogib kazenskih posledic voz
vrne na naslov Rok Meštrov, Celje, Trg mu-
čenikov.
OBVESTILO
DIT društvo inženirjev in tehnikov, po-
družnica Celje ima svojo III. redno letno
skupščino v soboto dne 9. aprila 1949 ob 18.
uri v vrtni dvorani hotela »Evropa«. Vabljeni
vsi inženirji in tehniki.	_
OBVESTIL'©
Okrožno javno tožilstvo v Celju m javno
tožilstvo za okraj Celje-okolico sprejemata
stranke vsak ponedeljek in sredo od 10. do
12. ure in od 15. do 17. ure ter ob sobotah
od 10. do 12. ure.	_
NEDELJSKA ZDRAVSTVENA
SLUŽBA
Dne 10. aprila 1949: Dr. Fišer Jože, Kr-
žišnikova ulica 2. — Nedeljska zdravstvena
služba traja od sobote opoldne do ponedelj-
ka zjutraj do 8. ure.
Krajevni odbor OF — Dolgo polje
je organiziral komisijo, ki bo izvedla že v
prihodnjih dneh akcijo za zbiranje odpad-
kov. kakor raznih kovin, kosti, tekstilnih
odpadkov (cunje), porcelana, stekla in čev-
ljev. Odvoz ali pobiranje tega materiala se
bo vršil dne 11„ 12. in 13. t. m. in sicer od
14. do 18. ure popoldne.
Prebivalce, posebno hišne posestnike, po-
zivamo, da do tega časa pripravijo zbrane
količine odpadkov.
CELJANI - DELAVCI - NAMESCENCI
Izkoristite svoj letni oddih ie v aprilu in
maju v črnogorskem in dubrovniškem Pri-
morju, kjer se je pričela sezona že 4. t. m.
V Dalmaciji in Hrvatskem Primorju pa se
prične 18. t. m., dočim v Sloveniji 2. maja.
Opozarjamo vse člane sindikatov, da za-
radi planske razdelitve sob in nezadostne ka-
pacitete hotelov in bo mogoče vsem koristiti
dopusta v sredi sezone t. j. v juliju in av-
gustu. Pripominjamo, da bodo v teh mese-
cih koristili svoj dopust predvsem težki de-
lavci, udarniki in prosvetni delavci, ki v osta-
lih mesecih svojega dopusta ne morejo ko-
ristiti.
Opozarjamo vse sindikalne podružnice, ki
so planirale oddihe svojih članov, da istim
pravilno prikažejo potrebo koriščenja let-
nega dopusta v predsezoni, to je v aprilu in
maju in v posezoni, v septembru in oktobru.
Prijave za vse kraje sprejema poslovalnica
PUTNIK-a v Celiu.__
ZAHVALA
Moj mož Jernej Krk, delavec v Tovarni
kemičnih izdelkov v Celju, je bil življenjsko
in nezgodno zavarovan pri Državnem zava-
rovalnem zavodu — DOZ-u — od 1. januarja
1948. dalje. V mesecu decembru 1948 se je
nezgodno ponesrečil in pri tej nesreči iz-
gubil del kazalca na roki. Državni zavaro-
valni zavod kot vseljudska ustanova mu je
izplačal odškodnino za izgubljeni del prsta
7680 din.
Dne 7. marca 1949 se je moj mož Jernej
Krk smrtno ponesrečil.
Državni zavarovalni zavod mi je kot vdovi
izplačal polno zavarovalno vsoto 29.091 din,
za kar se najiskrenejše zahvaljujem.
Ker Drž. zav. zavod stremi za tem, da po-
maga delovnemu ljudstvu, priporočam vsa-
komur, da se pri gornjem nezgodno in živ-
Ijenjsko zavaruje._Krk Jožefa.
Novoporočeni v Celju
Kukurič Radovan in špiler Neža, oba iz
Celja. Guček Martin in Vodeb, roj. špeh Iva-
na, oba iz Celja. Kelnerič Josip in Zupane
roj. Kušir Silva, oba iz Celja.
Novoporočeni v Mozirskem okraju
Janež Anton iz Mozirja in Vezočnik Roza
iz Ljubnega.
Umrli v Celju
Kokot Valburga iz Sv. Miklavža. Kos Ja-
nez iz Lemberga. Vidmar Jožef iz Podloga.
Jurkošek Angela iz Celja. Križnik Antonija
iz Brnice. Klavž Ivan iz Šoštanja. Lipnik
Ivan iz Irja. štrukl Ivanka iz Snebrja. Cizelj
Anton iz Brazine. Novak Ivan iz Celja. Jošt
Terezija iz Celja. Guzej Franc iz Celja, štrcin
Lenka iz Slov. Konjic, žolnir Marijana iz
Polzele. Jelen Frančiška iz Vel. Pirešice.
Najerc Tone iz Celja. (Jorenjak Konrad iz
Celja. Zupane Silva iz Sv. Primoža. Bogič
Sonja iz Celja.
Umrli v mozirskem okraju
Jakob Matevž iz Homca. Pevec Marija iz
Meliša. Mikolič Alojzija iz Luč. Tratnik Ma-
rija roj. žlabornik iz Spodnje Rečice, čede
Jakob iz Malega vrha.
Kino Metropol
9. IV. do 12. IV.
sovjetski umetniški film:
Brva plesalka
13. IV. do 20. IV.
sovjetski umetniški film:
Mlada garda I, del
Kino Dom
8. IV. do 11. IV.
sovjetski umetniški film:
Otok brez imena
12. IV. do 20. IV.
češki umetniški film:
Gosli in sanje
KINO žALEC
9. IV. in 10, IV. sovjetski film:
TRETJI
UDAREC
13. IV. in 14. JV. francoski Hlm:
KRALJ
Predstave ob delavnikih ob 20. uri
ob nedeljah ob 15.30, 18. in 20. uri
KINO »UDARNIK« VELENJE
9. in 10. IV. sovjetski umetniški film^
VAŠKA
UČITELJICA
ŠE JE ČAS
da si KUPITE SREČKO VELIKEGA ŽREBANJA
pri .JUGOREKLAM-
CELJE • PREŠERNOVA ULICA 13
MALI OGLASI
Kmetijska zadruga v Šmartnem v Božni do-
lini sprejme kovaškega pomočnika, ki bi
samostojno vodil kovaško obrt. Pismene
ponudbe na KZ Šmartno v Rožni dolini.
Izgubila sem dne 26. marca" 1949 "osebno iz-
kaznico št. 84, sindikalno izkaznico Stev.
1989268 in potrošniško potrdilo na ime Mil-
hačič Jožefa, Zabukovca 132. — Poštenega
najditelja prosim, da vrne v upravi CT.
Oskrbnika, zakonski par, za nov planinski
dom na šmohorju, sprejmemo, žena naj bi
bila dobra kuharica. Pogoji po dogovoru.
Ponudbe na Planinsko društvo. Laško.
Tovarišica invalidka, mirnega značaja, ki je
ves dan v službi, išče opremljeno sobo pri
mirni družini v centru mesta. Kdor bi jo
sprejel, naj se oglasi v MLO, Krojaški de-
lavnicL___
Zamenjam dve posteljni mreži za živež. Na-
. slov v upravi.
V torek, dne 29. marca, je bilo pomotoma od-
peljano moško kolo štev. 110.830 S 12 4637
pred bivšo trgovino Pečuh, Mariborska c.
Ker je bila dotična oseba poznana jo pro-
sim, da mi pripelje kolo v Delavsko men-
zo lesne industrije. Mariborska cesta 65,
k Velenjšek Alojzu. _
Sprejmem mirnio in solidno stanovalko, naj-
raje uradnico. Naslov v upravi.
Prodam staro jedilnico. Naslov v upravi.
Zamenjam veliko parketirano sobo v vili na
Bregu za manjšo sobo in kuhinjo, lahko
tudi v bližnji okolici mesta. — Naslov v
upravi lista^___
Prodam električni lestenec na 6 svetilnih kro-
gel iz brušenega stekla za 8000 din. Vod-
lak, Celje, Gregorčičeva l-II._
Zamenjam sončno sobo s pritiklinami za ena-
ko ali sobico in kuhinjo. Naslov v upravi.
Zahvala
Vsem, ki so ob smrti
naše ljubljene matere
TEREZIJE JOŠT
z nami čustvovali, ji poklonili krasno
cvetje, ter jo v tako obilnem številu
spremili na njeni zadnji poti, se
najiskreneje zahvaljujemo.
CELJE, 2. APRILA 1949
ŽALUJOČI OTROCI Iti
OSTALO SORODSTVO
Urejuje tiredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna