Ži 13. V Gorici, v četrtek dne 31. janirvarja 1907. ]jbajfc trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek • -obOtO '^ *• "ri F"l,oW,,n tcr stane l)0 !)oi5tl 'MjImanR ali v florici na dom |.o3iljana: P ' vse loto ........1"' K 3. ,.........10 » »\,s:i:niL-ni'' štfvilko stanejo ^J O vin. i' " Sfr&A" <»1:* ntwU'aHJp"fz?(«lne prilog (Ti; m~ .„, JMtu „Kažipot po Goriškem in Gradiščapkcm" in 'iipot po Ljubljani in kraLjskih mestih",(inlji- dvn-., ,"v l-iu „Vozni red železnic, parnikov ih poštnil "«" t,-r nu'M'ča') prilogo .Slovenski Tehnik'. ->';iiot:>tino sptvjtMna Hpravnistvo v Hosposki ulic •.," T i. na-i^tr. v -'»oriški - Tiskarni«. -A*-OaJh-sCojIi.. «1 naroČila brez dopcslane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se jaCuuijo po lVtit-vrstah e> .; kačo l-krat U> v, 2-krat 14. v, :-!-krat 1:2 v vsaka -Vj. Večkrat po dogodbi. Večji: črke po prostoru. V-klaiiif in spisi v uredniškem delu HO v vrsta. Za v-'-o in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. ' __ Tečaj XXXVII. Uredništvo so nahaj| v Gospovi ulici 3t. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom jn mogoP: govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1 ± dopolodne. U p r a v n i i t v o so nahaja v Gosposki ulici st. 7 v t. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plaCati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reci, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1« upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočo« vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »So&i« in »Primorec« se prodajata v Gorici v n.iših knjigarnah in toh-le tobalcarnnh : Scluvarz v Šolski uL Jellenitz v Nunski al., Tur. Loban na tekališeu .los Vordi, 1'otor Krabelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopal išeni ulic:, I. ilatiussi v ulici Formica, 1. Hovaiiski v Korenski idiei St. 22; v Tista v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caseroia. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabrfcček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Shod zaupnikov ^narodno-napredne stranke". (Dalje.) Poročevalec dr. PUC Živimo v dobi političnega preporoda, Gi-lati s-o se začeli oni sloji, ki so bili doslej ^'/.pravni v političnem življenju, ter zahtevajo ,: vso silo, da se jim dajo v javnosti' iste- pra-vii-p. koje uživajo drugi že od nekdaj, Klic jm splošni in jednaki volilni pravici je začel 'laupti po naSi državi, kjer še pred nedavnim ifisoiu ni nihče mislil, da bodo hoteli v tem ,uiru odločilni krogi iti ljudstvu na roko. In knr naenkrat smo prišli do volilne reforme za državni zbor, katera baje odgovarja načelom :[ilosnosd in enakosti! V r e d v s e m m o r aui o načelo m a priznati, da j e zahteva po splošni in enaki volilni pravici uteme-1 j o n a t ti p r a v i č n a. Vsakdo mora posve-rti inor. državi, vsakdo mora, ako treba, žrtvovati svojo kri m njen obstanek, vsakdo mora plačevati davek, bodisi direkten, bodisi iiitlirekten : na sodelovanju vseh sloni država. Pravično je torej, da imajo vsi državljani jed-/:ake pravice, da ne nadvladuje en stan dru-n^a. .Muuki pred Bogom, jednaki pred po-Mavo! To načelo pa so vedno in povsod propagirali napredni elementi, napredne stranke, kajti načelo je napredno, je svobodomiselno! Zato se moramo, kot poštena stranka, izreči brezpogojno i danes za splošno in enako volilno pravico, ako bi tudi morda imeli v začetku vslett tega kako politično Škodo. V tem z m i s 1 u p o s t o p a 1 a j e n a-r o d n u- a a p r e d n a stranka tudi že •jo slej. /•-* v starem našem programu zahtevala jo stranka razširitev volilne pravice is \n mojo kar je bilo v tistem času ¦•'Jino do.-egljivo. Zavzemala se p. za splošno -> enako volilno pravico v goriškem deželnem «;,"ru / w> eneržijo, potezala se zanjo v ča-^•i>;i: in. na shodih. In prav na istem stali-; -:-'>i s.uiimo tudi danes, in ker nočemo biti i»lovir:ai>ki. zahtevamo, da se načelo splošne k: enake voi'1"'- pravice uveljavi ne samo v •lr/avci zbtr. i.pak tudi v deželni zbor in v '"touonme zastoje!, — In kakor že rečeno, •S" zaio, tudi ako bi v prvem trenotku mogli ^U kako škodo od tega — česar pa se, "'imogredi rečeno, — ne bojimo. Kajti taka "koda ti bila samo hipna in odtehtale bi jo gristi: Napredna ideja ne more t,il'v škodo napredni stranki. In m* fe trud vseh onih strank, ki so se iz "f L'btih uamenov začele z vso vnemo potezati ^iiiezno za splošno in jednako volilno pra-1 c zato. ker upajo, da dobijo potem za svojo •^aoko večjo oporo, brezvspešen in brezploden! Kp-o se motijo vse te stranke, ki so si ho-w!p_ob enem pridobiti tudi nekak tip napredki, katere nimajo. Luč prosvete se širi! •^zsirja se pouk tudi po naših zemljah in ečje je število mož, ki mislijo sami iakii znajo samostojno soditi o dnevnih vpra- yHih. lp enkrat pride potem čas, ko bo baš ;I'iOšna in enaka volilna pravica ona sila, ki r!°:ialria nazadnjaške duhove in povzdignila aka volilna pravica vsebuje še 'u! r° lahk° veliko krivJc0- Vzemimo, da voli ,,i.^'] v^ik'ev jedtiega zastopnika. Ako odda i\'L\ .v?hlfiL' svojo glasove jednemu kandidatu, ¦"¦U Jo ta izvoljen in 499 vol. od 1000 jih h* *nc hvn zastopstva. To je očividna krivica so l)aC izrekamo za splošno in enako volilno pravico — toda na podlagi ^.ro-p o r c i. j on al ne ga si ste m a, kojega namen je varovati manjšine. Pri tem pa, ko se znova svečano izrekamo za splošno in enako volilno pravico, moramo poudarjati &e nekaj: Volilna reforma, kojo nam je dala v 1 a d a z a d r ž a v n i zbor, ni to, k a r odgovarja našemu idealu! Ta volilna reforma je pač splošna, ni pa jednaka! Kako smo se veselili, ko se nam je obetalo, da se uvede splošna in enaka volilna pravica ! Veselili smo se, češ da zdaj mora priti do veljave ogromna večina slovenskega naroda v naši deželi in v Primorju sploh, ter pravica se mora dati našim drugim slovenskim bratom! In potem kako žalostni časi so prišli, ko so nam trgali naše meso, ko so nam vsak hip naši nasprotniki zadali nov udarec, ko nam je brzojav vsak dan prinesel novih žalostnih vesti! In danes, ko je zagotovljena volilna reforma, kaj imamo V 120.000 koroških Slovencev nima gotovosti, da dobi enega poslanca; namesto da bi imeli štajerski Slovenci !• poslancev, jih imajo 7; na Kranjskem so zatrli napredno stranko s tem, da so združili mesta z deželo, kar se seveda tam ni zgodilo, kjer bi bilo utegnilo biti nam v korist; pač pa je dobilo 14.000 nemških Hočevarjev en mandat! Nas v Primorju pa so osleparili z onim lamoznim ,,italijanskim kompromisom" ! Znano Vam je, da smo imeli v začetku dobiti na Goriškem mi 3, Italijani 2 poslanca. Klerikalna stranka na Kranjskem pa je potem skenila z Italijani kompromis, potom katerega bi Italijani prenesli 1 tirolski mandat na Goriško, da bi imoli oni 3 in mi 3 poslance; to pa — kakor je klerikalna stranka takrat naglašala pod pogojem, da ostane število italijanskih mandatov isto ! A glejte čudo! Italijani so potem vseeno dobili svoj tirolski mandat, a tudi goriški jim je ostal! Italijanski kompromis je bil torej ostudna laž, ali pa dotični slovenski zastopniki niso imeli dovolj moči varovati naših interesov. V tem slučaju pa so imeli izvajati konsekvence in ne se hvaliti potem ter imenovati tako delo »spretno taktično potezo"! En Furlan ima sedaj toliko pravice kot ?¦ Slovenca. 14.000 Kočevarjev več kot 120.000 koroških Slovencev! Kar pa boli najbolj, je to, da moramo konštatovati danes, da je bil prvotni načrt, kojega je predložila državnemu zboru vlada, ki ni bila še nikdar Slovencem naklonjena in prijazna, trikrat boljši, kot je sedanje zmašilo volilne reforme, koje so skramarili skupaj ljudje naše krvi in našega rodu! Za nedogleden čas te-peni smo s to reformo. Toda to nas ne sme plašiti. V našem programu ostati mora še vedno zahteva po splošni in enaki volilni pravici kot neizpolnjena tudi za v državni zbori Volilna pravica mora biti enaka ne samo so-cijalno, ampak tudi narodno! Kakor že omenjeno, zahtevamo ob enem tudi vpeljavo splošne in enake volilne pravice v deželni zbor in občine. Posebej hočem omeniti par bes»^d gJede prvega, z ozirom na sedanje razmere. V deželi goriški nas je Slovencev dobri -A,. Kljub temu pa imajo Italijani vsled sedanjega -,:litoega sistema v deželni zbornici večino. Da izkoriščajo to svojo premoč, nam je znano vsem še predobro. Sempatja odpade kaka drobtinica Slovencem, toda levji del prihranijo zase! Tod« čas je, da se stvari spremeni. Ako je prišel čas, da se dajo vsakemu 241etnemu mladeniču vse pravice, je tudi prišel čas, da se da pravica zatiranemu slovenskemu narodu, ki je stoletja in stoletja samo služil državi, trpel in preli-I val zanjo svojo kri, dobival pa zato samo brce! | In xato zahtevamo, da se tudi volilni red v deželi zbor spremeni na podlagi splošne in enake, volilne pravice tako, da pride do veljave naša večina in da se nam da konečno zadoščenja! Narodna napredna pa zahteva v svojem programu tudi še razširitev volilne pravice na vse trgovce in obrtnike pri volitvah v trgov- , sko in obrtno zbornico. Ta zahteva je logična posledica prejšnjih. Tudi v trgovski in obrtni zbornici imamo pri nas na Goriškem izjemno stališče. Dočim se je po vseh deželah delalo na to, da se volilna pravica razširi s tem, da se zniža cenzus, delovalo se je pri nas v nasprotnem zmislu. In tako je prišlo, da imamo na Goriškem cenzus 8 kron, dočim je na Kranjskem samo S> kron. Razmero v naši deželi so take, da hi bilo pričakovati ravno nasprotno. To pa je zopet delo naših narodnih nasprotnikov, ki imajo tudi trgovsko in obrtno zbornico v svoji oblasti in se snušajo obdržati umetnim potom na krmilu. Lota že se borimo zastonj proti »ločitvenemu postopa-paujtt teh ljudij, k% že traja njih protizakonito gospodarstvo pod zaščito vlade! Zato pa zahtevamo s tem večjim poudarkom spremembo teli razmer: pri tem pa ne zahtevamo samo znižanja cenzusa, ampak v zmislu načela splošne in enako volilne pravice zahtevamo, da se razširi volilna pravica na vse trgovce in obrtnike, ki plačujejo pridobninski davek 1 Ta zadeva ni samo stanovska stvar trgovcev in obrtnikov, ampak je stvar vseh goriških Slovencev, kajti trg. in o, zbornica ima tudi ve-levažen političen upliv. Danes pa se ta upliv izrablja preti nam in z našimi sredstvi deluje se nam v škodo! Priporočam Vam, da sprejmete i 10. točko neizpremenjeno. Kajti splošna in enaka volilna pravica jo zahteva časa, mi pa kot nar. napredna stranka zamoremo po r.jej, ako se izvede kot taka, samo pridobiti; bodisi v enem, kakor v drugem ozira! Točka se glasi: Za državni in deželni zbor in za avtonomne zastope zahteva stranka splošno, enako in tajno volilno pravico, izreka se pa za proporcionalni volilni sistem. Stranka naglasa, da nova volilna reforma za dr*žavni zbor ne zadošča pravicam Slovencev, in goriških Slovencev posebej; zahteva, da se lvez odlašanja izvede na podlagi načela splošne, enake in tajne volilne pravice volilna reforma za deželni zbor tako, da bo primerno zastopana slovenska 2/3-ska večina. Dosledno naj se za trgovsko in obrtno zbornico razširi volilna pravica na vse trgovce in obrtnike. Sprejeto. Poročevalec dr. K. Podgornik. Poročati imam o zadnjih dveh točkah predlaganega programa. Omenjam za kratek vvod, da bi imel biti smoter politike vrediti življenje, zasebno in javno, tako, da se pri tem čim bolje počuti celokupnost in pojedinec. — Naša stranka si postavlja načrt za tako ureditev, oziroma smer, v kateri naj išče tako primerno ureditev, s programom, o kojem se danes posvetuje slavni zbor. V prejšnjih točkah je navedenih vrsta zahtev, izražajočih glavna načela strankina, dalje vrsta zahtev v prilog posameznim stanovom in ž njimi združenim napravam. Nikdar pa ni mogoče našteti vsega, za čemur naj stranka in posameznik v stranki stremi, ker življenje je premuogovrstno in se urno spreminja ter stavi vsak hip nove za- hteve, ki hočejo, da se stranka in posameznik na novo odloČi, kako Te naj ravna^njim nasproti, Vodiio mora biti pri tej odločitvi vrhovni smoter našega političnega delovanja t. j. čim večja sreča in zadoyoljnost skupnosti in posameznika. To vodilo je izrečeno kot splošno načelo ob sklepu programa v 11. točki, kjer zahtevamo „v obče moralno in materialno povzdigo prebivalstva". Zahteva je naslovljena na državno in ceželno upravo, ker ti dve imate pri sedanji uredbi javnega življenja pri nas nalogo in moč, da zasledujeta vrhovni cilj političnega dela. — Ob enem pa ne moremo zatreti v sebi občutka, da ti dve upravi no vršita v polni meri svoje naloge, zlasti kar zadeva nas Slovence, vsled česar je v 11. točki izražena tudi graja na naslov omenjenih dveh javnih činitoljev, da se nas je do Bedaj Še vedno hudo zanemarjalo, da m nam ni dalo tega, kar ste državna in deželna uprava dolžni napram nam, ki smo od svoje strani proti njima morali vedno točno izvrševati v iimmu skupnega blagra naložene nam dolžnosti, da nas ni zgrabila kruta njuna roka in nas v izpolnjevanje prisilila. Saj je baš te dni krožila po listih statistična notica, koliko milijonov dajejo n. pr. slovenske dežele državi, in kako razmeroma malo od tega vrača država našim deželam, dasi bi morali, kakor bi bilo pravično, naši prispevki po odbitku onega dela, ki gre za skupne potrebe vseh dežel v drŽavi, služiti v prvi vrsti pokritju potrebščin v naših deželah. A ne le, da se to nezgodi, temveč še to, kar država nameni našim deželam, izrablja v veliki meri proti nam v utrjevanje pozicij naših narodnih nasprotnikov v deželi, zlasti Nemcev, kakor to pričajo visoki izdatki za nemško Šolstvo na Primorskem v genna-nizatorične svrhe. Po tej opravičeni graji, da se naši ».j-želi posveča premalo pozornosti, izraža 11. točka nekaj zahtev za obče koristnimi napravami, ki so nam posebno pri srcu, in kojih zanemarjenje smo po skušnjah preteklosti zlasti bridko občutili. Omenjajo se najprej prometne zveze, ceste in železnice. Velik dolg je država sicer popravila baš v nedavni preteklosti z dogra-jenjem bohinjske železnice in še prej vipavske. Poprej pa je bil baš slovenski del dežele v tem pogledu zaničevana in zanemarjena pastorka, za katero se je država pravzaprav šele zmenila, ko so ji drugi »višji oziri" nujno nareku v s-5 zidanje železnic. Z omenjenima železnicama pa za uas ne more še biti vse končano, temveč treba nam je v prostranem našem delu dežele še marsi-kakega zboljšanja prometnih zvez, n. pr. železnica od Sv. Lucije po idrijski dolini do Idrije na Kranjskem in od Sv. Lucije po soški dolini dalje, ter ne v zadnji vrsti jt opravičen tudi klic zapuščenih Brd, da se jim olajša močno r.^vitv izvozni promet vsaj s krajevno želesnico. — Še bolj kakor železnic pa manjka le premogim našim krajem dobrih cestnih zvez, kakor Vam je znano, ne da bi se moral spuščati v podrobno naštevanje. Stranka si radi tega še posebno postavlja nalogo, da bo vedno ob vsaki priliki in povsod klicala državno in deželno upravo k pozornosti, da upoštevate upravičene naše želje po zboljšanju in razširjenju prometnih Podobno kakor pri prometnih zvezah smo bili in smo Slovenci zanemarjeni pri uravnavi rek in hudournikov, ki napravljajo leto za letom ogromne brezpotrebne škode po deželi. V italijanskem delu dežele so davno v izoMlju preskrbljeni z uzornimi cestami in s zadostnim, če ne prevelikim številom železnic I in tudi uravnava rek in hudournikov je že v precejšnjem delu izvedena, v ostalem pa se še kar najpridneje izvaja. Tudi z drugimi izbolj-ševalnimi deli kakor namakanje, osuševanje itd. se tam ne štedi. Posebni uradi delujejo za uravnavo rek ; ko se je imela urediti pa glavna reka v deželi, Soča, ki izvira na severu dežele, v slovenskem delu in od tam priteče v | furlansko nižino, kje so ustanovili urad za j uravnavo voda? Morda tam, kjer bi bilo treba j z uravnavo pričeti, blizu izvira ob gornjem teku Soče? To ne, kajti tako bi zašel važen ; urad v slovenski del dežele in utegnilo bi se pripetiti, da bi imeli koristi od njega morda Slovenci in sicer poprej kakor Furlani, kar se pa vendar ne sme zgoditi! Zato so deželni očetje modro sklenili, da se Soča uravnavaj od morja gor in da se urad postavi med Fur-iane v Gradiško S Tako se skrbi za furlanski del dežaenfepl^ar^o^^TiHiisar-tnp^-ir-pr. Vipave pa sploh naprej ne pride, če tudi je že davno sklenjena stvar, ne da bi našteval mnogo drugih potrebnih regulacij, glede katerih niste ne državna ne deželna uprava prišli še do nikakih sklepov. Bridko občutimo ^dalje v slovenskem delu dežele pomanjkanje zdravnikov, ki bi v bližini bili na razpolago bolnikom. To zadevo bi imel urediti primeren deželni zdravstveni zakon, in res, dotični načrt že leži pripravljen v spisih deželnega odbora, toda čaka tam rešitve že nekaj desetletij, ker dosedanji deželni upravi ni bilo mari, spraviti ga kedaj do posvetovanja in sklepanja v deželnem zboru, pač edino zato, ker bi imeli od zakona koristi v prvi vrsti Slovenci v deželi; kajti za furlanski del dežele je primeroma že zdaj dobro preskrbljeno v zdravstvenem pogledu. Deloma zdravstvene razmere zadevajoč in torej v zvezi z zdravstvenim zakonom bi bil tudi modern stavbeni red ali bolje, sploh kak stavbeni red, ker dejstvo je, da ga sedaj sploh nimamo. To so torej nekatere zahteve, katere posebej omeniti smo čutili potrebo in jih je zato postavil pripravljalni odbor v 11. točko programa, ker so občekoristnega značaja in ne zadevajo le pojedinih stanov. Te zahteve morajo biti stranki posebno pri srcu in nanje mora vedno obračati pozornost naših uprav, da jih ne pozabijo, temveč čimprej za nas ugodno rešijo. Kakor pa že rečeno, ne dajo se nikdar našteti vse potrebe za vse čase, zato konča 11. točka, s splošno zahtevo po wmoraIni in materijalni povzdigi prebivalstva". Ob sklepu programa izraža 12. točka načelo, da ne smemo nikdar pozabiti, da ne bivamo Slovenci le na Goriškem, temveč da nas je tu le manjši del naroda, prebivajočega še v ostalem delu Primorja, na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in celo izven mej avstrijske države, v najbližji nam Benečiji, na Ogrskem in znatno število tudi v daljni Ameriki, kjer se nahajajo že kompaktne slovenske naselbine. Da nas vse te veže preko deželnih in državnih mej srčna vez rodnega nam materinega jezika z vsem tem, kar je ž njim v zvezi in po čemer se spoznavamo kot rodni bratje, tega slovenska stranka ne sme in ne more pozabiti. A slična zavest nas spominja tudi na sorodstvo z drugimi slovanskimi narodi, pri katerih moramo mi Slovenci kot šibkejši po Števila in gospodarski moči v svojem življenjskem interesu iskati zaslombe. Vsled tega imajo biti stranki vedno pred očmi tudi vseslovenske in vseslovanske koristi, katere mora vsak pravi Slovenec in Slovan načeloma vedno pospeševati, in naj bi prihajala inicijativa morebiti tudi od strani, s katero smo sicer v nasprotju. Da je to načelo pravo, pričajo nam izkušnje preteklosti, ko so ob najmanjšem pojavu vseslovenske in vseslovanske vzajemnosti vskipeli naši narodni nasprotniki ter vzropo-tali nad nami z vsemi mogočimi sredstvi, da bi te pojave uničili ali jih vsaj spravili ob veljavo. Isti narodni nasprotniki nam tudi v tem pogledu dsjejo dobre zglede; ker tudi oni priznavajo in izvajajo isto načelo veliko korenitejše kakor mi Slovani. Primerjajmo le vsenemško gibanje, ki stremi odkrito za odpravo državnih mej med Nemčijo in Avstrijo in združenje obeh v eno mogočno nemško državo. Če pa je tako načelo prav in koristno našim narodnim nasprotnikom, smemo sklepati, da tudi nam ne more škodovati, tembolj, ker nam pri tem ni potreba škiliti črez meje avstrijske države, temveč smo zadovoljni, če se združimo vsaj vsi avstrijski Slovani za enotno postopanje v vprašanjih, zadsvajočih naše skupne koristi. Predlagam, da se točki 11. in 12. sprejmeta. Točki se glasita: Stranka zahteva, da državna in deželna uprava posvetita veliko več pozornosti naši deželi, skrbita za potrebne ceste in železnice, za uravnavo rek in hudournikov, za ureditev zdravstvenih razmer in v obče za moralno in materij alno povzdigo prebivalstva. Narodno - napredna stranka na Goriškem bo iskala dotiko z narodnimi strankami na Slovenskem, imajoča vedno pred očmi splošne slovenske koristi in vzajemnost z vsemi slovanskimi narodi. Sprejeto. (P"de Se.) Domače in razne novice. i t Or. JOSlp Abram. — V torek zvečer je umrl v Gorici gospod dr. Josip A b r a m. [ Pokojni dr. Abram je bil sin imovitega po-I sestnika v Tupelčah pri Kobljiglavi na Krasu. Šolal se je v Gorici v gimnaziji!; bil je sošolec škofa Zorna, s katerim sta vedno tekmovala za prvenstvo, skončal pa je gimnazij v Benetkah, kjer je bil njegov stric višje-sodni svetnik. Še drugi stric je umrl lani v Gorici kot kanonik v visoki starosti; brat njegov Filip pa je umrl pred par leti kot dvorni svetnik na Dunaju. — Začetkom ustavne dobe je vstopil dr. Abram v službo pri deželnem odboru kot deželni tajn?k. Užival je splošno zaupanje ne le pri predstojnikih, ampak tudi med ljudstvom. Kraševci so ga z navdušenjem izvolili za deželnega poslanca. Bil je torej poslanec in deželni uradnik. Kot tak je pokazal leta 1871., da so mu poslanske dolžnosti višje od deželne službe. Takrat je šlo za državne poslance iz deželnega zbora. Dr. Lavrič je v imenu manjšine političnega odseka z-.r*eval, da ljudstvo slov. in ital. narodnosti na Goriškem ima voliti enako število poslancev, ne glede- virilnega glasu, ter da slov. in ital stran v dež. zboru voli 2 poslanca v deželni odbor in po enega v državni zbor. Pravične zahteve Slovencev niso prodrle, kar je dr. Abrama tako ogorčilo, da k prihodnji seji uež. zbora ni prišel. Po dolgi debati je prišlo do disciplinarnega postopanja proti njemu. Takrat je povedal odkrito, da ni mogel priti k seji, ker ni hotel kompromitirati mteresov svojih volilcev. Izrečeno mu grajo je vzel na znanje ter se po 10 letnem službovanju takoj odpovedal tajništvu. To je bil lep čin značajnega moža. In takrat ni imel ne druge službe ne drugih dohodkov. Kmalu na to je bil izvoljen v deželni odbor, kjer je ostal, dokler je bil poslanec, do leta 1901. Kot odbornik je naj-vestneje spolnoval svoje dolžnosti in s posebno unemo je skrbel za svoje Kraševce. Spoštovali so Abrama visoko tudi Italijani; njegova odločna beseda je marsikaj izdala. Pokojni Abram, ki je doživel 74 let, je bil neomade-ževan, čist značaj, zlata slovenska duša. Ostal je neporočen. Živel je od leta 1901. zase tiho v Gorici, kjer ga je slednjič dohitela v njegovem stanovanju v ulici Moreili št. 30. smrt. S svojim delovanjem si je pridobil med nami Časten spomin. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦i Možki in ženski zbor »Pevskega in glasbenega društva Y Gorici" priredita dne 2. februvarja I 1907. v gledališki dvorani »Trgovskega I Doma" opero V VODNJAKU češkega skladatelja Viljema Blodek-a, besede Karla Sabina. Osebe: Jerica, kmečka hči, sopran poje gospica Klem. Hrovatin; Polona, stara žena, alt poje gospa Irma Fon; Janko, kmečki sin, tenor poje gosp. Viktor Črnko; Jurij, kmet, stari vdovec, bas poje gosp. Artur Jakše. Zbor kmečkih deklic in fantov. Dirigent: gosp. Josip Michl. Pred opero svira vojaški orkester c. j kr. pešpolka št. 47„ pod vodstvom kapel-nika g. R. pl. Benczur: R. Wagner: Velika fantazija \z glasbene drame „Rheingold". j Začetek ob 8. in pol zvečer. Vstopnice in besedilo se dobe v pro- dajalnici Andr. Oabršček-a v «Trgovskem I Domu* in Ant. Jeretič-a v Semeniški ulici, j na dan predstave od 8. naprej pri blagajnici. I Cenei Sedeži v parterju HI. vrsta 4 K, 111,-V. vrsta 3 K, Vl.-X. vrsta 2 K) na ga- j leriji I. vrsta zadej 4 K, H. vrsta 3 K, ilf. vrsta 2 K. — Stojišča po 1 K. Besedilo po I 30 vin. Po operi ples. Vstopnice k operi veljajo tudi za ples. K obilni udeležbi vabi pevski zbor. Dvorana bo med proizvajanjem zaprta. »Zaupen shod" klerikalcev. — Na vse načine se pritiskali, vabili, grozili; zgrozili so slednjič skupaj okoli 400 oseb ter jih nagnali v Gorico na shod. Izbrali so se zadnji četrtek v mesecu, dan semnja, ko že tako po navadi prihaja obilo kmečkega ljudstva v mesto. Hoteli so se pokazati. Mislili pa so, da pride vse, kar leze inu gre; nebroj vabil so razposlali na vse strani, no, slednjič je prišlo bolj od blizu skupaj 400 Ijudij. Od daleč jih je bilo bore malo. Pa kakšni ljudje, največ z a d nj e vrste! — Duhovnikov je bilo le okoli 20, dočim jih je bilo pred kratkim kakih 50 v Gorici, kjer so ropotali proti Gregorčiču in njegovi neumni politiki. Sedaj so pač nagnali nekaj odvisnih Ijudij v Go rieo, večina njih pa se ne mara gledati z Gregorčičem od obličja do obličja. Predsedstvo je bilo veliko: Gregorčič, Berbuč, Grča, IJolko (!), Lapaoja, Klančič, neki Vovk; dr. Pavlica, ki je pripeljal tudi varuha čistosti, svojega očeta, s seboj, dr. Dermastija, oklofutani Kremžar itd., so zapisavali. Gregorčič je raz 1 a g a 1 volilno preosnovo, da je dala vlada Lahom o mandate, ker drugače bi bili obstruirali. Tič črnit Kaj pa kompromis? Takrat ko so osle-parili klerikalni poslanci z Gregorčičem vred goriške Slovence, so govorili le o kompromisu, ki bo v raznih pogledih koristen Slovencem in Hrvatom. Pa so le sleparUi. Udaril je po nevarnih liberalcih, ki hočejo vstva-riti pri nas take razmere kot so na Francoskem in odpraviti sveti zakon. S patosom je vprašal, če hočejo, da se take brezverske no-votarije uvedejo pri nas, na kar so nekateri backi zakričali: Ne, po starem hočemo naprej živeti. Berbuč je pridigal o tistih posojilnicah, ki držijo ljudi v klerikalnem jarmu, ter se s „ Centrifugo" bil ob junaška prša. Govoril je tudi nekaj o hipotečni banki, pa se je kmalu vstavil, ker se je bilo bati, da pride Bolkotu slabo. Lagali so o zadružništvu, potem bleknili Se par neumnih stavkov, in shoda je bilo opoldne konec. Mežnarji in drugi so se razšli. Policaj, ki jih je stražil, je tudi odšel. — Kake ljudi so zbobnali skupaj, ovo, dva drastična slučaja : Kmetic je hodil z vstopnico okrog mestnega vrta ter spraševal, kje da b& katoliški shod ! Drugi so vprašani rekli: I, smo morali priti, ko pa nam ni dal gospod nune miru! Umrla Je v Komnu gospa Marija Štrekelj, roj. Pavlica, spoštovana gospodinja. Preostalim naše sožalje! Zaupen shod In shod zaupnikov. — Klerikalci so imeli danes zaupen shod, naprednjaki pa pred tednom shod zaupnikov. Shodi zaupnih mož, katere se imenuje, se sklicujejo ob takih prilikah kot je sprejetje programa, določila kandidatov ali kaj takega posebnega, zaupne shode pa sklicujejo najrajši taki možje, ki se bojijo sklicati javne shode. Saj je imel Gregorčič že več zaupnih shodov, n. pr. v Št. Petru, ko mu ni več dišal javni shod. Število zaupnikov je omejeno, na zaupne shode pa se vabi. kogar se hoče. Saj je Gregorčič vabil tudi naprednjake. Iz tega se vidi, kako visoko v vrednosti stoji udeležba na shodu zaupnikov narodno-napredne stranke proti Gregorčičevemu zaupnemu shodu. To omenjamo, ker klerikalci pridno mešajo pojme o zaupnem shodu in shodu zaupnikov. Za Gregorčiče* spomenik: Gospica Mici Bovha, blagajničarka pri g. Bohinskem, nabrala za Gregorčičev spomenik K 8*—. Ker se niso udeležili kolesarskega plesa 19. t. m., so poslali namesto vstopnine sledeči gg.: Musič 2 K; Smrekar 2 K; Zornik .3 K ; Jeretič Ant.' 10 K; Cotič 2 K; Simčič 2 K; dr. Levpušček 3 K; Rozina 2 K; J. G. 3 K. — Preplačalif dr. Treo 6 K; R. Drufovka 5 K; Jakil 2 K; Kavčič Fr. 2 K; Zajec2 K; Živie 1 K; Pregrad 1 K; Klanjšček 1 K: Fajt And. 1 K : Klančič 1 K ; Pečenko J. 1 K. Ples kol. društva, kateri je bil dne 19. t. m., je vspel najlepše ter upamo, da društvo take prireditve ne opusti v pustnem času. — Dekoracija je bila krasna, polževa dirka se je izvršila v najlepšem redu. Odločitev zmagovalcev se še ni rešila. Objsvi se V kratkem. Postajenafielnik Wieser. — v nedeljo okoli Vt 12. ure se je preoblekel Wieser civilno, hote* jo primahati v mesto. Protestni shod je bil prav tistikrat dokončan, in množica demonstrantov je bila že na poti proti kolodvoru. Ker je šel naprej policijski komisar dr. Casa-piccola, ga je menda opozoril, kaj se proti njemu namerava, in da bi ne bilo zanj varno, ako ga demonstrantje dobe n/! mož se je obrnil in hitrih krač odktiril ! na kolodvor. To je bilo tudi jako ,,ani* i kajti demonstrantje bi si ne žolesli ^ .'' I prilike, nego i*«.jti tega možica na lvjtj l1 j je za železomkukal na demonstrant o ]:i0(i i I dvorom. — Zvečer je bil v resiavrapj«' I poročevalec, da vidi, kaj se godi na j^. I PriSel je tudi Wieser in njegova niilo«f. ki je bila nekako slavnostno opruvljona"L bi se napravljala na ples. VVieser jo i,ji, gLsen in je razvijal svoj »Galgeftjluni / katerim si je dajal poguma in hotel .0j. da ga je demonstracija — rekel |,j ^ '.* počastila, in da je celo ponosen, v tj.' časti je mož v Gorici. Pomagala mu L*"' njegova milostljiva, kakor mu jo d0!j ¦ ' ' pomagala na lestvi dosedanje karij^p ^ ^! ko jo je od kasirke v Kanfanaru \,u^v,r\ gospo Wieser. — Kakor se sploh pri^" nesposobnost in vsestranska n^j.rilh;*! *. Wieserjo, tako se po drugi stran; iH;i^„ ali manj prikupljiva lastnost, da njp^v.i',, soproga, katera je tudi na goriškem k«".- •' več načelnica nego on načelnik, in k,,;,. zdi, je s pomočjo vseh lepih ibnn >vijp1-progu doslej že zadosti pomagala, kajti . je načelnik največjega kolodvora v d,.;,'; je dosegel torej čast in mesto, po kai,f.r,-ni nikdar sanjal. Ne verujemo pa. da;; vabljive sile te sicer lepe prikazni v /,..-,, krilu mogle rešiti načelnika \Yie*>rjfi i; žavnega položaja, katerega sije nakopal, k-preveč zaupal svojim mogočnim iiciisk cijonalnim. zaščitnikom hi sopomof-i ^oj Dostavljamo še, da je \YieM>r n>i.. na kolodvoru nemški „Le se v<>roir. kateri agituje z vso silo svojega dc-toji;* Torej zopet politika po nemško-tiarijo:.:;:: receptu. Zapomnili smo si tudi ta rii;. r rega ne pozabimo. Več bo še sledilo. Iz ManhinJ — Umrl jo dne :!:. j.u-. t. 1. spoštovani posestnik g. Josip I e r 'št. 15., pokopali so ga v petek. Po*.;-. bil več let v občinskem zastopn in cir. ključar nad 25 let; pogreba se je ni: domača veteranska godba in miio;;n <;'>„¦ j. i Lahka mu bodi zemlja! Proti zopetnl kandidaturi Gabrščehi Sv. Luciji je bil v nedeljo nekalc .-lic.il. ¦ kalcev, na katerem so se, kakor jnnvh. riea", odločno izrekli proti /operni km. turi Oskarja Gabrščeka, ki ga baje w:-vajo liberalci zopet kandidirati. lu imeli drugega posla na tistem shodu':: so si kar izmislile kandidaturo, potem ;. izrekajo proti. Kateri bodo kandidat je m:,. napredne stranke, že pove izvršeuiini t. vse drugo, kar bodo čvekali klerikalci'¦ i daturah naroduo - napredne stranke. \ izmišljotine. Hotel „Siidbahn:t. — v Gabroma)-.; :¦ I vini z umetninami v nTrgovskem t\o::.r i razstavljen tableau z dvanajstimi kr.v fotografijami, ki predočujejo zunaj ;:«< i:.' traujščino hotela ,,S ii d b a h nu. Sedanji hotelier gospod ! i ;', c k .'• napraviti te slike, da jih ra/stavi !,; 1 • v reklamne namene in pokaže s te».i \:. ¦ kaji jim nudi solnčna Gorica. Jlskoinl škritelj". „Gori¦-&- \-y- duje jako prefrigano, da jej je ti-kow,; *» I telj naredil iz dr. Jane a nr •'^ Mi pa pravimo, tla je „Gorira~ !::'.iiy::^: hote zapisala dr. Ju ne. Zagnala .-«. ;° '¦'¦ I sko v gg. Konjediea, dr. Levpuščk;;. >^'y in g. dr. Janctt tudi ni hotela pii/.:su^: :;'' I JeJ Je prav priimek —in zapisali m< '#¦ - Vse izgovarjanje kaže le še v gr>: ;«vi -l vredneže pri ..Gorici8. „lz trgovskih kropi" pravi «,kr':r;„J njen sestavek, naperjen proti •&}'¦'::vi"" Rupe. Lažnjivci! Članek ni u>?'' u v'~" / krogov, ampak za „trgovske ^Vl"''.^., skrila „GoricaB, da se tako zop« "¦»"'"'¦"j g. Jakiia. Taka je resnica! Obleka se je zažgala u>-iemi ^^] Uršič, ki služi Podturnom V I.en«i*,iuej* _| stilni, ko je sedela pri peči s .>-b'tllC\'' dičevo hčerko na kolenih. Ko j*1 ^'"'^ gorela obleka, in reva se je vsa opohi-jo zdravijo v mestni ženski bolniški- Bralno društvo Jubilej« y Maihinl««/^ plesa dne 27. januarja radi slabega \tf-~ temveč priredi ga pa v soboto dne - ; t. I. K obilni udeležbi uljudno vabi j;; Narodna Čitalnica na Grahovem i"'j^. 10. svečana 11)07. plesni venček v ^ A. ltutarja. Začetek ob 3. uri pop- ^ za ude K 1, za neude K l-»0 v,n- \'. [ udeležbi uljudno vabi 7428 V soboto 2. febr. t. Iv »Trgovskem Donm" opera „V VODNJAKU". PSlava" jutri večer v Čitalniški ' * Začetek ob &lU uri zvečer. Čisti Tt je namenjen za Gregorčičev spomenik. Bralno in pevsko društvovDobravljah priredi febr. t. I »a Svetnico veselico z bo- vsporedom. Pruštvenike bratskih društev i dn blngovolo počastiti, našo priredbo Sodom, v kar se že "i^fej'žaltvap^ °r"Bfa!n0 in pevsko društvo »Štanjel" i Štanjelu .{i dne 2. febr. ob 3. uri pop. pustno "•vo v dvorani restavracije »Štefanija". %redu je: petje, igra, šaljivo »sre&anje , J Vstopnina: 40 vin., sedeži a 30 vin. rairnina k l,lesu : 6 koma{lov 1 K- Med •/ in pri l'iesu sv*ra tamburaški zbor. K "" ddežbi vabi odbor. Dmstn «Miren" v Mirnu vabi na plesni Iti bo dne 2. febr. t. 1. Vstopnina za neudfi 2 K. Posebna vabila se Id uae K«. Pi K. n z dunajsko c. kr. poštno hranilnico nad trinajst milijonov kron prometa. Te Številke pač jasno govore, koliko denarja pride sleherno leto iz Zjed. držav na Slovensko. Mednarodna razstava za pekovsko obrt. v Budimpešti. — Meseca maja in junija t. 1. bo v Budimpešti v veliki industrijski dvorani v mestnem vrtu razstava za pekovsko * obrt ter '¦otMIlntn^IlfllnBtrtJAfir^-vej, kf*"&padajo v to obrt, kakor tudi materijalij in rečij,' ki so po-Jrebne v teh obratih. Odbor za razstavo je glede na splošno korist imenoval g. Gustava Hartbergerja na Dunaju za generalnega ko--»isarja ter mu poveril organizacijo za udeležbo Avstrije in inozemstva na tej razstavi. Pojasnila in prospekte za to razstavo daje pisarna generalnega komisarijata na Dunaju VI, Hugo Wolfsgasse 2. Ril) fc>n ! r„.,ciljajo. K obilni udeležbi vabi odbor. ' pjl$!l! «enc6k priredi bralno in pevsko ; ,-o as tf*«Pu v prostorih gosp. Matija P-^'v 'soboto dne 2. februvarja. Vstopnina: ,;, nt vinarjev; za neude K 1*20. K '¦ .„ieWb: uljudno vabi odbor. ummto In pevsko društvo »Svoboda" v i o ii i» n brez vabila in je treba '•i,n>ii le vstopnico, ki se dobe v trgo-,-: |. Kcivnr.-imt, firienr »v Moja*}, A. o ii. J-;. SkuSoka v Ljubljani in na dan hi \ Narodnem domu pri društveni bla-j:';. Na mnogoštevilno udeležbo vabi odbor. RskGtielsko podporno društvo v Lokavcu priredi ik\ j.ivui pji'# dne 2. februvarja v prosto--«h[.. ,1. Vidmarja. Začetek ob 3. uri poj). tej priliki »i« vroči diplom bi. gosp. Francu r;p laku. veleposestniku in veletrgovcu v tonu kot aihtiiemu članu društva ob 7. uri Ler. Ker odbor želi, da bode častna c.-itev iliploma, rabilo se bode umetne ognje '.ikSjadc; po vročitvi se ples nadaljuje. K i! udeležbi vabi uljudno odbor. I Odprti lekarni. — V soboto pop. bosta od-r: v t*ro*i>>i lekarni Giroucoli- Gliabich; v \-'.\-) pa Pontoni-Kurner. : Posačna siužoa v lekarnah. — V času od • ¦ H». !• i i, t. 1. bo ponočna služba v le-f-.'h roiitoid-Kiirner. Razgled po sveta. Yclllna reforma sankcljonlrana. — „Wiener Zeitung" je objavila včeraj BO. t. m. zakon o volilni reformi, sankeijoniran od cesarja. Ob jednem objavlja cesarski patent, s katerim je državni zbor razpuščen. V neuradnem delu oznanja glede'- na razpust državnega zbora „Wiener Zeitung", da z volitvami po splošni in jednaki volilni reformi pričenja nova doba v notranji zgodovini Avstrije; povdarja, da novi parlament bo moral razvijati zlasti gospodarsko in soeijalno politiko. GOSpodSka Zbornica je sprejela zakon o kon-grui brez podrobne debate. Po sprejetju nekaterih drugih predlog je predsednik zaključil zborovanje. „Narodna ftltalnica" v Rojanu pri Trstu vpri- zori naSvečnico dne 2. svečana 1907. v novi dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu veliko predpustno predstavo .,Lu m pacij-Va-gabund" ali „Zanikerna trojica". Ča-rovna burka v 3. dejanjih. Spisal I. Nestroy. Poslovenil .1. Alešovee. — Ker je imenovana burka polna zdravega humorja in se v Trstu prvič vprizori,' se nadeja odbor, da tudi to | predstavo slav. občinstvo v mnogobrojnem številu poseti. Tolstoj bolan? — Poročajo, da je Lev Tolstoj nevarno zbolel. Katoliško vseučilišče v Solnopdu, - v nedeljo se je vršil v Bolnogradu letošnji glavni shod »katoliškega vseučiliščuega društva", Premoženje društva znnša 2.050.01 K) K; lani jo bilo dohodkov 300.(100 K. Koliko je med tem slovenskega denarja?? UStaJa na Javi, — Na Javi so je dvignilo kakih 300 ustašev proti podguvernerju, ki je težko ranjen, in proti šefu policije, katerega so ubili. Tudi obilo drugih oseb je ubitih ali težko ranjenih. Častniški ples V ŠfbenikU je končal z dvoboji med nekaterimi častniki vojske na kopnem in mornarice. Samomor vojaka r^dt trpinčenja. — »Arbeiter Zeitung" poroča, da je bil neki Edvard Ba-roh, kljubu temu, da nekoliko tota, potrjen k vojakom ter lani jeseni prideljen ulancem v Stockerau. Neki korporal je tega mladeniča posebno trpinčil; vsled težke službe je začel tudi bolehati, ali zdravnik je rekel, da je on najbolj zdrav v regimentu. Dne 14. t. m. ga je korporal tepel do krvi. liaroh se je odstranil iz vojašnice jokajoč, in od takrat naprej ga ne najdejo nikjeri. Najbrže si je pu-iskal smrt v Dunavu. Ker se o takozvanem kulturnem boju na Francoskem zadnji fcas toliko piše in govori, zato bodi o tem par besedi. Francoska država je bila od nekdaj neka pokroviteljica katoliške cerkve, vsled tega je čisto naravno, da je bila vez med cerkvijo in državo jako ozko spojena in da je vsaka ločitev te vezi več ali manj bolela. Ako pa država popolnoma odklanja vsako in-gereuco o upravljanju cerkvenib,,.&adev, .nadziranju cerkvenegu premoženja itd., pade cerkev na isti nivo, kakor je kaka privatna družba. Svobodomiselna država, v kateri so vsi državljani enakopravni, tudi ne more pro-težirati ene cerkve proti drugi, ene družbe proti drugi. Republika je sklenila zakon, da se naj osnujejo kulturne družbe — ki v bistvu niso drugega, kakor dosedanje cerkvene občine s škofi in župniki, katerim se izroči cerkveno premoženje in sploh cerkvena poslopja. Pupež te postave ne prizna. Republika je dalje na-j pravila cerkvi zlat, most z upeljavo določbe, da se naj cerkveni shodi božje službe enkrat za vselej veljavno objavijo" oblasti, kakor se morajo sicer zborovanja vedno posebej prijavljati. Tudi tega noče cerkev pripoznati. Laž je, da se na Francoskem starček kardinal preganja. Preganja se le v toliko, v kolikor se neče pokoriti zakonu in ker neče pripustiti snovanja društev, kakor zahteva država, katerim bi se prepustilo premoženje. Hrupno ploskanje je izzvalo to predavanje, ki je bilo jako umestno zlasti glede razmer na Francoskem, o katerih trosijo klerikalni listi laži in govore o francoskih klerikalcih kot mučenikih, dasi se jim ne godi prav nobena krivica. Predavanje je bilo splošno in se predavatelj v podrobne natančnosti ni spuščal. treba hrvatske epike. Udruženeje slovenske lirike i hrvatske epike, osječaja i Čina, to je naše medjusobno usavršivanje i naša buduč-nost. — S ovom mišlju i željom ide ovo Cvieče u sviet". Kje je neki Slovenec, ki bi mu ne za-drhtelo srce ob teh besedah in ob enem ne zahrepenelo, ogledati si daru, ki ga naš narod iz roke Matice Hrvatske v zajedniški pozdrav pokloni bratom onstran Sotle I Todu kaj zgubljam besede, vzemite in berite! Učenca 14-letnega, veščega slovenskega, nemškega in laškega jezika, sprejme pod ugodnimi pogoji: odlikovani fotografski atelje fl. Derkič, Gorica. KnjižctfoosL Cvieče siovenskoga pjesnlčtva, — Sabrao dr. Fran iiešie. Izdala Matica Hrvatska. — Okusno vezana knjiga stane 1 K 40 h. Matica Hrvatska pokloni letos svojim naročnikom poleg drugih darov prelepo pisan šopek »cvetja slovenskega pesništva". Cvetje s sleherne gredice našega Pamasa jo zastopano v tem šopku, kar ga je vzklilo izza Časov Vodnikovih pa do naših dni Gradnika, Oriše, Golarja in Nataše. A nabral ga je iskreni zagovornik realne slovensko-hrvatsko zajednice dr. Fran iiešie, da se ob vonju bratskega daru naslajajo hrvatska srca. „Što * imamo, to rado dajemo, svoju liriku; nama | Socijalne oesti. Zssroianje železničarjev v Trst«. — V nedeljo '"¦-ToMili železničarji vseh kategorij v *- Zjutraj je bilo zborovanje delegatov iz *k>*\ štajerske in Primorske. Govorilo ¦i* o pu',o;:aju železničarjev; o organizaciji t'V.;ki; ni;'.iioterosti. Popoldne je bil javen » Delavskem Domu. Prišlo je okoli 500 . farjev, uovorilo je več govornikov. Xa ^"-&yfii memorandum južne železnice še ni P*;'* U tega ne bo do 1. febr., naj ;«UM železnica posledice sama sebi. f J»«»i uradniki c. kr, državnih železnic so si "v "?a tvo nZveza pomožnih uradnikov * ¦ ariavnih železnic" s sedežem v Beljaku. i" & o.\) ud0Vi J^ijmnje v Ameriko. — Lanskega leta je v,,Z 5vro*,e v Ne^vjork 1,149.551 oseb. [^« jih je odpotovalo v „obljubljeno de-«'J.OOY;: na B.eki 54.315. wsko - obrtne in gospodarske vesti. ^i zbor goriškega vinarskega društva" se '•«» <«iO :j. febr, t. 1. ob 12!A HOrifc ljudske šole v Prvačini. "Hladil Soče. -~ Dne 24. t. komisija za regulacijo Soče v Št. Petru ^ i v Furlaniji, da določi v bližajoči se j' lzvršitev večjih del regulacije Soče So/1 su med FolJanom in Sv. Petrom rJelik pjcaef. _ Frank Sakser Co.vNew 1,1 u*velandu, O., je imel lani samo pop. m. se je Cerkev in država. (NeksU iz zgodovine In sedanjosti.) (Konec.) Papež je preklel te zakone, kakor je preklel preje tudi šolski zakon. S časom pa se je sprijaznil s temi postavami. Lansko leto pa smo celo culi, da so škofje na Dunaju hvalili dosedanjo šolsko postavo, kar dovolj dokazuje, kako da se je papež s svojim prokletstvom prenaglil. Od tega Časa naprej se država v notranje cerkvene razmere ne vmešava. O svojih notranjih razmerah ima danes določati samo država, česar pa cerkev — vsaj katoliška — neče priznati. Država se ne vmešava v dogmatične in kulturne zadeve, dokler te t ne nasprotujejo javnim, oziroma državnim zakonom. Prej je bilo ravno narobe. Ustanovitev novih škofij in žimnišč je danes mogoča samo z državnim dovoljenjem. Duhovnik mora biti avstrijski državljan, cerkveno premoženje pa nadzira država. Postava o interkGnfesijonalnih razmerah določa med drugim tudi glede vere otrok. Vprašanje je, kako se naj brezverski otroci v šoli poučujejo z oziram na to, da pravi zakon, da mora biti vzgoja verskn-nravna. Verske diužbe se lahko poljubno ustanavljajo. Prestopek iz ene vere v Jrugo je brez vsakih ovir, treba ga je le politični oblasti prijaviti. Vsaka cerkev in verska družba mora skrbeti za svoje pokritje, le glede katoliške cerkve obstoja reiigijski fond, katerega nadzira država. K verskim vajam se nihče ne more siliti. S tem je končno urejeno vsaj za Avstrijo razmerje med cerkvijo in državo. Navzlic vsej* svobodomiselnosti pa je vpliv posebno katoliške cerkve na državo še vedno velik, vzemimo le celibat, nerazdruž-Ijivost zakona, praznike itd. Globoke žalosti potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš brat, oziroma stric in svak, gospod dr. Josip Abram, odvetnik, dolgoletni deželni poslanec In odbornik, odlikovan z redom železne krone 'K. vrste po kratki, a mučni bolezni dne 29. t, m. ob 8. uri zvečer v 74 letu svoje dobe mimo v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v ulici Morelli št. 30 v petek dne 1. februvarja ob 10. uri predpoldne. Po cerkvenem opravilu se prepelje truplo na domače pokopališče v Kobljeglavo. GORICA, dne 30. januvarja 1907. — Tupelče. Žalujoča rodbina flbramoua. Zahvala. Vsled britke izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše preljubljene matere, ozir. stare matere in tašče, gospe Marije Štrekelj roj. Pavlica, prejeli smo premnogo dokazov odkritosrčnega sožalja, za koje se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno še zahvaljujemo prečastito duhovščino za tolažila blagopokojnici, slavno starešinstvo, gospoda c. kr. notarja in njegove gospode uradnike, gospode uradnike tuk. c. kr. sodnije in davkarije, čislano učiteljstvo, gospode c. kr. orožnike in vse dobre občinarje, ki so se v po-češčenje spomina blagopokojnice v tako ogromnem številu udeležili pogreba, kakor tudi vrlemu pevskemu zboru za'lepo petje pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Vsem najprisrčnejša zahvala! V KOMNU, dne 31. januvarja 1907. Žalujoči ostali. Zahvala. O priliki smrti našega iskreno ljubljenega soproga in očeta gospoda Antona Marinič ] krčmarja v Kojskem štev. 134 i izrekamo vsem, ki so m tslko mnogobrojuo udeležili pogreba, najlepšo zahvalo, Kojsko, 30. jan. Iii07. Žalujoča rodbina. V soboto 2. febr. t. 1. v ..Trnovskem Domu" opera „V VODNJAKU". A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Domačije Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'96, 112, 120, 136,1*44,160,1'80, 2'-, za luči po 80 vin. -—— Na debelo cene ugodne. -------- Pošilja poštnine prosto na doin. Posodo se piiMa kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet ssaineru s polno. Pmvi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------mila in sveč.--------------— Cene zmerne. Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Izdeluje obleke za vsak stan : ciuilne, uradniške in vojaške. V zalogi ima vedno sveže blago za vsak letni čas iz prvih to varen. Izdelek Iz lastnega blaga jamčim. = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici lek. Frana 3osipa 35 — tek. 3o3fpa Oerdi 33. Tla tisoee priznanj se mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojega blaga. Radi tega smem upati, da se pred nakupom raznih, potrebščin za vsako letno sezono obrne si. občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in ceno blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožuhovne ovratnike (Boa), Jaeger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne glavnike, mošnjice itd.------------- J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica io. Poskusite in priporočite = izdelhe == Poskusite moje izvrstne izdelke: Velike fine kranjske klobase 11 kosov 1 gl. — Klobasice- hrenovke velike fine 11 kosov 1 gl. Salame fine priljubljene iz gnjati . . kg 1 gl. 25 kr. Salame fine domaČe.......- • „ — 30 kr. Gnjat najfinejša ala Praga od 4 kg naprej „ 1 gl. 10 kr. Pošiljam proti pouzetju od 5 kg naprej. Zavitek in s^remnico ne računam. Priporočam so si. občinstvu odličnim spoštovanjem ITI. FTlodic Spodnja Šiška, Ljubljana. postavno zavarovano l Vsako posnemanje se kaznuje! €dino pristen je samo Thlerrv-jev balzam z zcUjiio nuno. 12 malih ali (i dvojiiatili stekleni.: ali 1 vlita sjifcijalna stekliMiicsi ^ patent«- vatiini jKiiiiiiškom K 5*- -• Thierry-jevo Centifolijno mazilo proti vsem. .še tako zastarelim ranam, vnetjem, ibl. 2 loiieka K 3-60 i".Vilja !e pn.ti piv,l- placilu znpska ali povzetju. Obe domači sredstvi sti najt o ji, povsod znani in starodavni. Namilila naj se naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zal..Kii skon. v vseh lekarnah. HroMiiv s ti.v.iViim. originalnimi zahvalnimi pismi za-tonj iti poštnine pn^tio AlleinechferBdlsam IUS dir SchutKnset-Jpiltukl des A.Thierry in Pregrada Dr. Ernest Dereani praktičen zdravnik in | specijalist za oči, uho, nos in grlo — zdraui — v Gorici, Stolni trg štev. 9, LMstropje. Anker-Pain-txpeller je splošno priznano kot izvrstno bol blaŽUJOČe mazilo in so dobro uporablja pri prehlajenjenih 5 cena 80 vin., K HO in K 2 so dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „SIDB0" potem seje — gotovo prejelo originalni izdelek. — RICHTERJEVA LEKARNA _ Adolf Fey urar in optlker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejsma poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst -------- in optičnih predmetov.-------- Za vsako uro se jamči 1 leto. Mlin na vodo, žaga, ali drugo vodno mod z visokim slapom želi vkupiti proti gotovini ali s 5% obresti. Ponudbo naj se blagovolijo nasloviti na: Ante Pirnat, kancelist, — TRST — Veliki Trg. —. Hotel Garni. m Šivalni stroji za usakoršnokoli rabo SINGER se vdobe izključno le pri nas; isti ne služijo samo v obrtniške svrhe, pač pa za vsako ===== domače šivanje. ------- _ Pazi naj se, da se vkupuje le v naših trgovinah. Vse naše trgovine je spoznati po tem-le znamenju. = Družba Singer Anonimno društvo šivalnih strojev v Gorici na Travniku štev. 5. iTgdroue tovarne hianil I pPragiVlil. Se dobiva v vseh lekarnah. + Dulij Reddersen + Via del Torrente štv. 25. — Telefon štv. 831 ===== v Trstu. ¦------- Kirurgični predmeti, ortopedieni aparati, moderci, umetne roke in noge, brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapevtično priprave | aparati za umetno dihanje. Zaloga priprav za obveze, izdelkov iz gatt)ija ii) oepi* -«"'p e««-. m. modic Spodnja Šiška, Ljubljana. | Zaščitna znamka: „Sidro" I Liniment. Ca psi g i comp. j Nadomestek xa k ,. zlatem l&m " v Pragi Elisabethgasse §tev. 5 nova. Dnevno razpošiljanje.