


<•

»


. .




4

l

i *


r



/




t

✓

f


i





fct

K* -v -











9


n



*


V
















*»Jf/. JA'

V,.

lUt^r

. ..

■

-.'•v

-

to




•'.v

,»■ 1


-v.


<«> *




r*

i

ra


8&s8»



- V* 'v;


■ V M


(: »V

l‘ 5 ^ r , *'•’

MiV '.' 1


• 7 F




■s.-

fr L  ■;« .'■ ■•*

>j. .' v fes

.

•(:, .v? 2 MM

i


k**™




»r«



** *

•'* w 1




' 3 »?d


'k J«


S«3

-.i


»j

• •• '.^S§E»





r' ■ &]$• ji -  'V

.S, ' • f-v  ;V' 1 '- X - *<

hl&i SE’’ »«R®S1 P51

SE

iV‘ ?

***&



PSHi


• ' • • t.






% *

r*>



* ^ * N  s ^
















«•>






i*S rrol^lP'











i.« -*•






Ir.






»rS

*& v itSgS* -M • B&fe§*

v.-.



;i?rp2S šT&v

H fl!4.!:^£^araWBv Eih

šW

'•% J

.







Slovenskih Večernic 78. zvezek

Fr. Jaklič:

V graščinskem jarmu

Povest

.i  "

i

Prevalje, 1925

Izdala in založila Družba sv. Mohorja

Dovolili knezoškofijstvi krško in lavantinsko.

Natisnila

tiskarna Družbe sv. Mohorja n i Prevaljah.

L

„Fanta dolgo ni nazaj. Obed je že kuhan, pa ga še
ni. Kaj hočemo narediti ?"

Tako je dejala Glavanka v Škriljah svojemu možu,
ki je pred hišo obdelaval bukove špelte za ročice.

„Lahko bi bil že domal Kod neki stiče," je menil
stari, prenehal in se ozrl proti Mokrcu, kamor je bil šel
že davi sin Janez

„Pa še malo počakaj. Dolgo ne more več biti, da
pride," je rekel za žend, ki se je bila umeknila v vežo.

Odslej je Glavan večkrat prenehal in se oziral na
stezo, po kateri bi moral priti sin. Parkrat je odložil ža-
tlako in stopil na vrt, odkoder se je videlo dlje kakor
izpred hiše.

Fanta pa le ni bilo od nikoder.

Jed se je bila že zdavnaj shladila v skledi in tudi
poldne je bilo že odzvonilo na Golem, ko je Janez prišel
kakor vihra. Z jezo je vrgel sekiro po tnalu in zarobantil,
da je bil kar ves pekel pri rokah.

„1, kaj ti pa je, da si tak?" ga je vprašal oče vzne¬
mirjen. „Kdo ti je pa kaj naredil? 14

»Tisto seme s Preseke," je sikal in klel Janez, da se
je mati, ki je bila prišla na prag, od groze prekrižala.

„1, kaj kolneš in rentačiš, ti nesrečni fant! Ti grdi
preklinjavec!" je svarila mati. „Še v pekel prideš, brez-
božnež! Ne veš, da smo že v postu!"

„Tudi Vi ne boste tiho, ko boste vse zvedeli!"

„Kaj sta pa imela, da si tako nasajen," je poizvedoval
oče. „Kaj ti je naredil logar?"

»Pojdita v hišo!" je vabila mati.

»Oče, ugenite, kje nam je ta pasji sin odkazal hoje!
Le zakaj ga nisem počil 1"

l*

4

Stari je imenoval nekaj imen, ki so zaznamovala
gozdne parcele v Mokrcu, ki so visele na to stran proti
Skriljam in Golemu. Toda sin je odmajeval.

»Pa menda ni Šel šent kam na vrh Mokrca odkazat!"

„0, na vrh in čez vrh in še daleč tam čez so naše
hoje. N koli jih ne dobimo ven!“

»Ali ga je zlomek zmotil, ka-li?"

„Sam vrag!... - Naše hoje so na Kozlovih stenah!"

„Raj praviš?"

„Na Kozlovih stenah so."

»Strela!" ♦ _

»Ta naj ga poči, ker ga jaz nisem. Do smrti mi bo
žal," je dejal sin.

Mati je postavila na mizo skledo in položila žlico.

»Zajmi!“

»Ne morem!" je odrinil žlico. »Na peč postavite;
sedaj ne bom jedel, ne morem. Vse vre po meni. Tudi
sedel ne bom."

Fant je zopet vstal, hodil gori in doli po hiši in
grozil logarju s Preseke.

»Pa ga nisi prosil, naj ti odkaže tistih par hoj precej
od spodaj ali vsaj na takem kraju, da bi jih mogli iz
gozda spraviti," je povzel oče.

»Seveda sem ga prosil. Še nobenega nisem prosil
tako in nikoli . nobenega ne bom. Pa je samo hudobno
pomežikoval in šel naprej, vedno naprej, češ, da takih hoj
še noben Škriljan ni dobil od graščine."

»Naj ga strela, kjer je!"

»E, jih bosta že kako spravila. Nikar ne preklinjajta,
bosta ves žegen božji odgnala!"

»Baba, molči, da ne bom še bolj jezen. Kaj veš, kje
so Kozlove stene?!"

»Tudi Vi, mati, ne boste mogli moliti, ko boste spie-
gledali. Jaz sem vse storil, kar je bilo mogoče, da bi dobili
les za ogredje kje bliže. Poslušajte, pa boste videli, da ne
morem reči dobre besede temu s Preseke. Veste, vsak
,boglonaj‘, še tako na koncu jezika, bi bil več kot preveč!
Ni vreden!"

Ko se je Janez napil hladne vode, je začel pripove¬
dovati:

»Kakor ste rekli, sem vzel davi listek, ki ste ga pri¬
nesli od Pema, dejal sekiro na ramo in šel na Preseko k
logarju. Ker še ni bil opravljen, sem ga čakal pred hišo.

5

Ko je prišel ven, sem mu dal listek. Zagodrnjal je precej,
da porabimo preveč lesa,* da graščina kmetov ne bo mogla
vzdrževati in tako je naprej godrnjal; potem me je pa vpra¬
šal, čemu bomo les rabili. Povedal sem mu, da je sneg
streho na hlevu podrl, ker je bilo strohnelo sleme, da les
nujno rabimo, in potem sem ga še prosil, da tako odkaže,
da se bo še kakšna deska urezala za oder in stene, kakor
ste dejali.

,Nikoli nimate dovolj! Nikoli niste siti! Kmet je
zabit in požrešen P mi je dejal.

Imel sem na jeziku ostre, da bi ga bil zbodel, pa
sem rajši zgornjo čeljust čez spodnjo ustnico potisnil, da
se ni mogel jezik iztegniti. Vprašal me je, čigav sem in
* kakšno vprego imamo. Povedal sem mu, čeprav sem vedel,
da me pozna in da pozna tudi naše voli in voz. Šla sva
v gozd. Čez ramo je imel puško, za pasom pa lovski nož
in sekirico za lisanje. Govorila nisva dosti. On je spraševal
malo, jaz pa še bolj na kratko odgovarjal. Samo želel sem,
da bi mi že skoraj odkazal les in bi šla vsaksebi. Lahko
bi mi odkazal tisti les pri kraju, pa je lezel le naprej v
goro. Ko se mi je zdelo zadosti, sem se premagal in prosil:

,Gospod Menat, vsaj tukaj mi zalisajte hoje. Dovolj
visoko sva že P

Pa se je zarežal: ,Sam si ne boš izbiral! Zato sem
jaz! Graščina odkazuje sama P

Požrl sem besede, ki so mi silile na dan, in sem šel
za njim više in više.

»Previsoko sva že. Odtod jih rte bom mogel spraviti.
Vsaj tukaj P sem ga prosil zopet.

,Fant, ali si tako za nič? Navzdol gre vsak les, samo
ravnati ga je treba. O, se boš že naučil!‘

Tako sva prišla na vrh, kjer so hoje goste kot rž in
visoke, da nobeni ne vidiš do vrha.

,Poglej, tu je lesi A jaz ti bom še lepše odkazal, da
jih boš imel dovolj za ostrešje in odre, da boš še nekaj
desak lahko prodal. Vsaj ne boš mogel reči, da je graščina
skopa, kadar tlačanom kruh reže/

Iz njegovega glasu je zvenela sama hudobnost in
norčevanje.

,Kaj mi hoče les, ako ga rabiti ne morem/ sem mu
dejal. ,Dajte mi ies tam, kjer imajo Škriljani pravico in
kjer so ga dobivali od nekdaj/

Pa on se je le še hudobneje zarežal.

6

,Znaš brati ?‘ je dejal in mi pomolil tisti listek, ki
sem mu ga bil prinesel. ,Pa »kje neki se je butelj učil.
Lej, na tem papirju stoji, da dobiš deset hoj, nikjer pa ni
zapisano, kje tiste hoje stoje. Graščina ti jih da v svojem
gozdu in le glej, vsi ti vrhovi in planjave do Krvavih peči
in doli do Iške so naše, so graščinske in graščina ti deli
pravico kakor graščina hoče, po tisti pravici, ki jo ona
ima. O, ne boš si izbiral sam, jaz ti bom pokazal, do
katerih hoj v graščinskem gozdu ima Glavan iz Škrilj
pravico/

,Pasjek, kako 3i oblasten! 4  sem dejal/sam pri sebi.
,Ali si ti graščina? Uš zelena!'

Jaz nisem nič več vedel-, kod in kam greva. Tam
nisem bil še nikdar in tudi Vi, oče, niste imeli tam kaj
iskati. Nič nisem poznal, ali je kaj pota ali nič. Ta zelenec
se je kar zvijal med debli in tu in tam s sekiro mahnil
po kakem deblu, da se je naredila lisa, češ: ,Lej, da boš
poznal pot!‘

,Todi ni še nihče vozil! 4

,Boš pa ti prvi, ako ne boš hotel nositi! 4

Jih bom rajši tam pustil! 4

,Drugih ne boš dobil! 4

Tako sva šla gori in doli po temačnem gozdu. Končno
se je začelo pred nama svetiti in sva prišla na kraj.

,Tukaj so tvoje hoje, 4  je dejal in mi pokazal vrsto
debelih hoj, ki rastejo ob robu. ,AIi niso lepe? Le poglej
jih! Nobene ne objameš! Dovolj jih boš imel! 4  Zarežal se
je zaničljivo in še pristavil: ,Na Kozlovih .stenah še ni
pela sekira. 4

,Moja tudi ne bo, 4  sem dejal in ga prosil: Pojdiva
nazaj! Pokažite mi vendar kje bliže. Gospod Menat, saj
ste človek! 4

Zakrohotal se je na ves glas in odgovoril:

»Takrat pa nisem bil, ko si me udaril kot psa po
glavi. Če si ti že pozabil, jaz še nisem. Danes ti vrnem. 4

Tedaj je pa s sekiro zaznamoval dvanajst hoj, lepih,
debelih in visokih, ki vse stoje tik roba.

,Tu imaš svoje hoje. Dve več kakor je zapisano, da
ne boš rekel, da nisem dober človek. 4

,Hudič, pa ne človek! 4  sem še siknil za njim, ki se
je sedaj naglo izgubil po gozdu, kakor bi ga bilo strah.

Mene je bilo kar sram in pokesal sem se, da sem
prosil takega človeka. Ko sem se razgledal in pogledal

7

s Kozlovih sten v tisti grozni prepad noter v Iško, mi je
bilo kar žal, da se nisem prej zakadil vanj in ga pehnil
čez Kozlove stene. Nihče bi ne bil vedel, kako je priletel
v Iško, sam bi pa tudi ne bil mogel povedati."

„Brezbožnež! Eden je, ki vse vidi. Ne govori tako
pregrešno! Saj nisi bil prej tak!" ga je resno prestregla
mati in solze so jo oblile.

„Ne jokajte! Oni na Preseki je kriv, da delam greh.
On nam dela krivico. Hu, ta Menit!"

„1, kaj sta pa imela, da si ga bil po glavi, kakor je
dejal," ga je vprašal oče.

»Otrnil sem ga, pa je! Samo premalo sem pritisnil,
kakor vidite."

»Sedaj pa imaš! Le bodi se z graščino! Ali nisi mogel
potrpeti!"

„Tudi Vi ne bi bili potrpeli! Gotovo ne bi bili!"

„E, e, e!"

„Nak!“

„Kje pa sta se?"

Po kratkem premolku, ko sta stara dva le poizve¬
dujoče zrla nanj, je povedal:

„Pod Cecmanovim oknom. Prišel je, da bi bil od¬
trgal moj nagelj. Pa sem ga!"

»Sedaj gre pa vse narobe! Vihra vihrava! Ga nisi
mogel zlepa?" *

»Zlepa? Tako graščinsko svinč? Ko je pa vse vzki¬
pelo po meni, ko sem ga zagledal in spoznal njegove
namene? Nihče bi se ne bil premagal na mojem mestu.
Ušel je. Do danes nisem vedel, če me je bil spoznal. Pa
kakor vidim, ima zelenec mačje oči. .Prav je, da vč, kdo
ga je."

»Sedaj se pa maščuje! V miru bi ga bil pustil!"

»Oče!..." je ves vzkipel sin in stopil pred očeta.
»Ali mste Vi sami rekli, da me bost‘e oženili pri Cecma-

novih? Ali ni Manca všeč materi? - Pa naj pustim,

da hodi tia Menat? Nikoli! Rajši ga ubijem!"

»Molči no! Nikar ne grozi! Saj ti nič ne rečemo!
Varuj jo! Onega pa v miru pusti!" je posredovala mati,
ki se je bala preklinjevanja in vsega hudega.

»Zato nam rastejo hoje na Kozlovih stenah!" je dejal
oče pikro »Dobro nas je plačal."

Po teh besedah je šel Glavan iz hiše. Naenkrat je

imel p*, lno glavo skrbi, kakršnih še ni imel. Nič več mu

§

8

ni šlo delo izpod rok. Od časa do časa je pa zagodrnjal:
„Strela! Na Kozlovih stenah! Na Kozlovih stenah!" Po¬
gledal je na podrto sleme na hlevu, potem mu je pogled
splaval na Mokre, njegov duh je pa blisknil še naprej,
na Kozlove stene. Nikdar še-ni bil tam, samo oddaleč je
videl tiste strme, gole pečine, ki se dvigajo navpik iz so¬
teske, po kateri šumi in buči Iška.

„Ali je to pravica? Strela! Volk bi bil bolj pravičen!*

Do večera je vedela vsa vas, da je logar Menat od-
kazal Glavanu les za ogredje na Kozlovih stenah. Vsa vas
je začutila, da se je enemu izmed njih zgodila krivica, in
vsa vas se je razburila, zakaj kar se je zgodilo danes
Glavanu, se lahko pripeti jutri drugemu.

„Kakšna pravica pa je to? Tako nas lahko pripravijo
ob vse pravice, ako odkazanega lesa ne bo moč pospraviti."

In čeprav ni bilo tistega večera ukazano, je vendar
vrela zvečer vsa vas na prejo k Žontarju, ki je bil tisti
čas za rihtarja. Sredi hiše je stal čelešnik z lučjo, pod
njim je bila postavljena posoda z vodo, kamor so padali
utrinki in ogorki, da se ni kadilo; zakaj takrat so si sve¬
tili še z lesom. Okrog luči so postavile predice kolovrate,
bolj po kotih, za mizo, okrog peči in na peči so se gnetli
vasovavci. Predice so imele vedno dovolj vasovavcev, a
toliko še nikdar ne kakor nocoj. Kar nosi hlače v Škriljah
in se ne boji strahu, je bilo nocoj pri rihtarju.

„0, koliko nas je, o strah!" se je začudil Kocjan, ko
je pririnil v hišo. „0, strah! Bomo vasovali, vasovali! O,
koliko nas je! Pa bi bili k meni prišli, k meni. Pa bi si
ga malo privoščili, privoščili!"

Možiček je imel gostilno in točil vino ter žganje.

„Kocjanovi, zakaj ste pa Vi semkaj prišli, zakaj?"

„1, i! Ker vsi sem tiščite, tiščite! Sem dejal: Pa še
ti pojdi tja, boš zvedel, kako se hoje s Kozlovih sten
spravljajo. Hehehe!?

Tako je Kocjan načel tisto, ki je bilo vsem na srcu,
pa niso vedeli, kako bi se lotili.

Takoj se je raztegnilo nekaj krepkih zabavljic po hiši,
kakor gotovo zagrmi, kadar se za Mokrcem zablisne. Žontar
je izprevidel, da bo precej viharno, pa je dejal:

„Malo bolj po lahko! Dva ali trije stopite na vas, da
bi kdo okrog hiše ušes ne nastavljal. Saj veste, kako je!"

„Tako je, da človek še resnice ne sme trditi!" je
rekel nekdo.

9

Rihtar je bil v strahu, da bi se ne zvedelo, če se je
kaj neprijetnega govorilo v njegovi hiši o graščini in njenih
ljudeh; zakaj očitali so mu že, da daje ljudem potuho,
da se v njegovi hiši ,križajo 4  graščak in njegovi ljudje, in
so mu grozili, da mu bodo rihtarsko oblast vzeli, ako se
bo kaj takega ponavljalo.

Žontar je sicer tajil, da bi se bilo kaj krivičnega
govorilo o graščini, a ker so mu povedali, kaj se je
govorilo in kdo je bil tisti, ki je kaj dejal, kar ni bilo
graščini všeč, je izprevidel, da je moral kdo prisluškovati.

Graščinski niso prežali samo podnevi, ampak so
zalezovali tudi ponoči.

Žontar je pa vedel, da je bolje biti rihtar in graščini
ustrežljiv, kakor pa biti ,rihtan‘, hoditi na tlako in dajati
desetino. Zato bi mu bilo najljubše, da bi nikogar ne bilo
k njemu in bi se pod njegovo streho nič slabega ne govorilo
o graščini. A ker so bili ljudje skupaj in je vendar vedel,
da se bo tudi kaj takega reklo, kar bi njemu lahko ško¬
dilo, je dal zastražiti hišo, da bi nihče, zlasti tisti ,pes‘
s Preseke, ne mogel pritisniti ušes na steno.

Ko je šla straža iz hiše, kajpak, se je pa začelo.
Glavanov Janez je povedal, kako je bilo, kako je prosil
logarja, naj odkaže hoje na priročnem kraju, pa ga je peljal
na Kozlove stene.

„Ta je lump, ta zelenec! Ta vse to dela! Ta nam
nagaja ! 44

To je bila soglasna sodba o logarju s Preseke, ki
so ga nazivali Menat, kadar so bili dobre volje. Tako so
si bili prikrojili laško ime, kakor tudi imena drugih gra¬
ščinskih uslužbencev, ki so bili večinoma tujci, iz vseh
vetrov prineseni. Tuje ime so zavili po domače, ali ker
jim pač ni bilo za imena, so jim zdeli tudi priimke, ki
so se jim prilegali, b diši prikrojeni po njihovi govorici,
postavi ali pa po deželi, odkoder jih je prineslo.

„Saj ni kristjani Ali ima kakšno božje ime? Ali ga
je kdo videl v cerkvi? Nihče! To je nadloga, ki nas tlači
in mori. Da smo vprav škriljani tako nesrečni ! 44

Ko so se tako olajšali in bili mnenja, da bi se z
graščino že še shajalo, ko bi takih ljudi ne imela, je pa
spregovoril Štembav:

»Žontar! Ti bi moral tukaj red narediti \ u

„Kdo?-Jaz? Za pet ran božjih!" ga je zavrnil

rihtar in se pognal proti govorniku.


10

*

»I, kaj pa morem? I, kaj, to mi povej!"

»Rihtar si!" je poudaril Štembav. »Ti imaš moč!
Tvoja beseda zaleže!"

»Tako je!" so pritrdili nekateri, kar je rihtarja še
bolj razdražilo.

Štembav in Žontar sta si bila vedno navpik od ta¬
krat, ko je graščina vzela Štembavu rihtarsko oblast in
jo prenesla k Žontarju. To je bilo takrat, ko je moral
tudi logar Ahtik s Preseke.

»Sedaj se potegni za pravico! Sedaj je ura!" je nada¬
ljeval Štembav. »Pokaži, da si rihtar! Pravičen na vse strani:
takrat, ko se meri graščini, pa tudi ko graščina meri nam.
Pokaži svojo oblast, če ne, bo nam presneto jalovo. Jalovo
tako, vam rečem, da bo najbolje, pobrati se iz Škrilj. Lejte,
danes je dobil Glavan hoje na Kozlovih stenah; ko jih
pojdem jaz iskat ali pa kdo drugi, nam bo pokazal hoje pa
na oni strani Iške. Tako bomo ob svoje pravice. Mokre je
naš. V Mokrcu rastejo hoje za naše zibeli in naše krste.
Te pravice si ne smemo pustiti vzeti! Kaj? Možje!"

»Nikoli!"

»Žontar! Stopi k oskrbniku in mu povej, dar se godi
Glavanu krivica. Povej mu, da odkar svet stoji, so Škri-
ljani dobivali les vedno na tej strani Mokrca."

„Ves Mokre je naš! To povej Pemu!" se oglasi
ves zbor.

„Osa, osata! Kaj dražiš?" se je zagnal Žontar v
Štembava. »Ti veš, kaj rihtar more in zmore. Če ni vpra
šan, še govoriti ne sme. Ali je graščina vprašala mene,
kje naj da hoje Glavanu? Kaj naj rečem Pemu? Zarohnel
bo: Kaj pa tebe skrbi?"

- „Saj boš vzel jezik s seboj. Nikar ga tedaj ne tišči za
zobmi. Reci, da naj se nam pravica prav meri. Za Glavana
se potegni!"

„Saj poznaš Pema! Nič si ne da svetovati!"

»Mar reci, da nočeš! Bojiš se ga! Graščine se bojiš.
Mar misliš, da ne vemo zakaj? Žontar! Žontar!"

„1, naš pa tudi ne more vsemu kaj. Bog nas varuj,
kakšni ste, boter!" se je oglasila Žontarica, ko je videla,
da možu zmanjkuje sape.

Za hip je' vse umolknilo in čakalo, kaj bo dejal
Štembav, ki se pa ni hotel udariti z žensko.

»Udarimo! Pa je! Pa bo red in pravica!" je vzkliknil
nekdo in takoj je odmevalo od vseh strani: »Udarimo!"

11

„E! Ne bo nič tako! Bo že treba zlepa!“ se je oglasil
Glavan. »Pri nas smo bili udarili, pa je nazaj priletelo. 44

' »Pa imej hoje na Kozlovih stenah!" ga je zavrnil
nekdo, a Glavanov Janez je dostavil: »Premalo smo bili
udarili!"

„Prav praviš!"

In tako so besedovali Škriljani tisti večer. O, veliko
je bilo nasvetov, kako bi pokazali zobe graščini, kako bi
prišli do pravice, kako bi si pravico merili sami. A nihče
ni nasvetoval pametne in prave poti. Rihtar jim je bil
premehek. Ko se je pa ta branil in se skliceval na svoje
prednike, štembava in druge, se je pokazalo, da so bili
vsi enako prijenljivi graščini kakor Žontar, ali pa še bolj.

Ko se je Cecman oglasil, je dejal:

»Kaj? Rihtar? Eno bom spesnil, če se prav zamerim.
Rihtar je skala, kadar ga kmet prosi, in kup govna, kadar
graščina potiplje." •

Vse se je zakrohotalo. Sosed ga je potrepal po rami
in mu rekel: »Kje si imel pa le-to, Cecman, kje? Ta je
prava!"

»Ta! Ta!"

Vse je bilo že razdraženo in čim bolj so rešetali te¬
žave, ki jih imajo z graščino, tem slabše volje so bili;
zakaj onemoglost jim je preveč stopala pred oči.

»Graščina! Graščina!"

O, strašna teža, ki jih je tiščala brez prenehljaja od
zibeli do groba, jarem, ki jih je žulil od zore do mraka
in prinašal težke sanje.

»Udarimo!"

»Beži! Beži! Čim bolj si pri miru, ko te devljejo iz
kože, tem manj te boli!" je menil nekdo in odprl vrata,
da gre domov.

In za njim so šli vsi; zakaj pozno je že bilo, ljudje
pa razdraženi in ujedljivi, da je postajalo neprijetno.

II

Nekaj dni ‘kesneje je stopal Glavan v dolino. Na¬
menjen je bil v Nimršelj do nadoskrbnika, ali kakor so
rekli, ,fešnarja‘. Poznali so ga pod imenom ,Pem‘. Bil je
velik in mogočen gospod, bolj oblasten kakor sam graščak
na Turjaku. Gozdarji in valpti dveh graščin so se tresli
pred njim in graščinska pisarja na Turjaku in Igu sta se

12

globoko priklanjala, kadar je prišel nadoskrbnik v pisarno.
Graščak je mirno prenašal njegove osornosti. Oskrbnik je
imel več graščinskega gospodarstva v mezincu kakor on
v glavi. Zato je graščak potrpel. Kmetič, ki se je v stiski
in potrebah podal na pot do Pema, je pa vso pot molil.

Precej časa je minilo, preden je v Glavanovi glavi
dozorela misel, iti k Pemu. Noč in dan je premišljeval,
kaj bi naredil. Ali bi pustil hoje na Kozlovih stenah in
sploh ne zahteval od graščine lesa? Toda pogledal je na
hlev, na katerem je bilo ogredje podprto od vseh strani
in ki je kričalo po novem. Moram ! Moram popraviti. Ali
naj les kupim? Kje imam pa denar? Ha, ali nimam pra¬
vice do lesa? Ali mi ni graščina dolžna dati les, kolikor
ga potrebujem za pohištvo in stavbe? Ali zahtevam kaj
več kakor nam gre? Saj ti je graščina dala, kar ti gre.
Na Kozlovih stenah so tvoje hoje! Ali imaš kje pisano,
na katerem mestu ti mora graščina odkazati les? Haha!
V graščinskem! In Kozlove stene so graščinske, haha!
Strela, pa si pomagaj! Tako je šlo noč in dan v Glava¬
novi glavi. Pravico so mu merili, pa so mu krivico namerili.
Ves poten je bil in utrujen od premišljevanja.

»Zmešalo se mi bo!“

Sin mu je pa dejal:

»Kako ste neumni! Pojdiva in posekajva, kjer bo
nama prav. Saj imamo pravico!“

»Pravico! Seveda je pravica! Pa vidiš, kaj se je
naredilo? Ali nimaš še zadosti? Lepa je ta! Kar pose¬
kajva, kajne? Potlej bi bil šele sekacjon, potlej. Ti ne veš!"

Mati bi bila rada kaj nasvetovala in pomagala, pa
ni nobena njena obveljala. Vse sta ji odvrgla:

»Molči no! Ko nič ne veš! Kaj se vtikate, ko ne
umete!“

Končno je pa mati vendar iztuhtala nekaj, kar je bilo
možu všeč. Dejala je:

»Vesta kaj! Jaz grem pa na Preseko. Stari babi bom
nesla jajc in masla, pa jo bom prosila, naj nagovori sina,
da bo odnehal in dal les bolj na priliki."

Fant jo je precej zavrnil: »Mar napravite cvrtje nama,
bova vsaj vedela, kakšno je, namesto da se bo oblizoval
Menat.“

A oče je pritrdil vidno olajšan:

»Pa poskusi, no! Morda pa bo! Morda te je sveti Duh
navdihnil. Le pojdi!"

13

„Pri zlodeju menda sam sveti Duh^nič ne opravi!" je
še vedno ugovarjal sin.

Glavanka je napravljala maslo in zbirala jajca, da
bi nesla pred prazniki v Ljubljano, kjer se tako blago
lahko proda. Že vse je bila preračunala, koliko bo dobila
in kaj bo kupila za izkupiček in koliko ji bo še ostalo.
Solze so ji prišle v oči, ko je jemala jajca iz peharja in
videla, da se podirajo njeni načrti. A ko je tehtala v rokah
krožeč masla, ji je zdrknila solza iz oči. Priložila je še drugi
krožeč in potem, ko se je premagala, še tretjega:

„Na! Da ne poreče, da ni kaj videti. To ga bo vsaj
omečilo!" Tako je rekla in si z rokavom obrisala solze.

„Koliko mora človek utrpeti za ljubi mir!“

Papirja ni imela, da bi zavila maslo, pa tudi v vseh
Skriljah ga ni dobila, ki bi bil dovolj čist. Maslo je dejala
v latvico, katero je pokrila z naprsno ruto, ki si jo je bila
* odvila. Seveda jo je strkljala prej in pogledala, če se je
ne drži kak las.

Pa si je mislila, da se logar ne bo mogel upirati, da
se bo omečil in bo potem lahko govorila z njim in mu
rekla za hoje, naj jih odkaže kje bliže. Ni rogač, da bi
se ne vdal, ko bo videl vso grmado, ki jo bom izložila
predenj. Pa bo konec štentije! Pa bomo dobili les, kjer
bomo sami hoteli! Potlej pa naj še reče kdaj stari, da nič
ne vem, in smrkavec, da nič ne. urnem. Kaj? Kar oba
nista zmogla in kar vsa vas ni vedela, kako bi se pre-
krenilo, sem jaz iztuhtala, ki sem samo baba.

Take misli so jo privzdigovale, ko je šla na Preseko
in je mož gledal za njo.

Toda naglo je privihrala nazaj.

„0,- kako si hitro opravila,“ jo je ogovoril mož, ko
je kar molče pala predenj. Slaba slutnja ga je obšla, ko
je opazil njeno naglico.

„To ni človek! Sedaj pa verjamem, da ni krščen.
Prav nič ni dal do sebe/Marš! Marš! Samo s tem me je
podil!" je začela pripovedovati, ko seje oddehnila in sela.
„0, križ božji, kakšni ljudje so to!"

„T&k ni nič," je dejal on obupan.

„Nič! Kakor tale!"

Potrkala je zglavnik na tnalu.

„Ne bi mu pomagala v sili, za nič ne! Naj bi se
stegnil tak človek, brez usmiljenja. Tja sem prišla. Ona
. je bila v kuhinji pri ognjišču.

14

,Ne bom nič kupila 4 , je začela vpiti, ko sem razkla¬
dala na mizo.

,Ne bo nič stalo, za dobro besedo sem Vam prinesla/
in sem povedala, po kaj sem prišla.

,0, to se bo že naredilo/ je še rekla.

Nato je pa tisti v kuhinjo prišel.

,Lej, kaj je ženska prinesla/ je začela ona. Nato sta
pa takoj jezik prevrgla in sta čobrnala, da bi jih živ krst
ne razumel. Ona: ma si, ma si; on pa: no, no, no — in
meni je rekel:

,Baba, poberi, pa marš ven! 4

Pogledala sem ga in njo, ki je kar skomizgnila z
ramami. ,Gospod, vzemite, kaj bi se Vam za malo zdelo!
Pa druge hoje nam dajte! 4

Jaz nisem Ahtik! Podkupiti se ne dam! Ven, baba!
Mene ne boš podkupila. Kaj misliš, da sem Ahtik? 4

In ker nisem takoj pospravila, je ta nekrščenec po¬
grabil maslo in ga zagnal za vrata. Jaz sem kar ostrmela,
baba je pa jajca pokrila, da še jajc ni zagnal, ko se je
bil že stegnil po njih. Meni je sapa zastajala. Šele potem
sem skočila za maslom, ko sem videla, da se pes pri¬
pravlja nanj. Vsa sem se tresla od groze, ko sem videla
božje dari tako razmetavati.

,To je dar božji! 4  sem zavpila, kar seje dalo. ,Pa ga
mečete po tleh! 4

Pa je samo eno znal: ,Venl Ven! Baba, ven! Jaz ni¬
sem Ahtik! 4

Ženska mi je pomagala skladati v košek in me silila
ven: ,Subito, subito!‘ Ampak od zunaj sem mu pa pove¬
dala. Obrnila sem se, naredila pest, mu zažugala in rekla:

,Ahtik je bil mož! Ahtika bodo v pratko deli, tebe naj
pa na peklenska vrata naslikajo. Ti, vranč zeleni! 4

Tako sem bila jezna, da še molila nič nisem. Gori
grede sem pozabila, nazaj grede je pa kar kipelo po meni
od jeze."

„Lejta, kakšno je maslo, 44  je nadaljevala in začela
odgrinjati maslo. „Komu je sedaj podobno? 44

„0, bomo pa kola namazali, 44  je rekel sin. „Kar meni
ga dajte! 44

„Si prav tak kakor oni vranč, ki nima strahu pred
božjim darom. Pretopila ga bom, da bodo smeti, ki se ga
drže, na dno padle, pa bo zopet dobro in bom nesla v
Ljubljano.*

15

Tisto pričakovanje, ki je Glavana navdalo vpričo že¬
nine namere, je tudi vzpuhtelo.

„Tak sedaj vidiš, kakšni so ljudje," je dejal nekam
potrt, ko je izprevidel, da se ne izogne poti v N&mršelj
do Pema.

O, kako je bila pot težka! Daši je bil Glavan prime¬
roma še krepek možakar, čigar korak je bil še prožen in
trden, je vendar težko vlekel noge za seboj in z drenovko
se je opiral, da si je pomagal naprej. Pa kaj noge! Glava!
Glava! Ta je bila težka in iz glave se je prelivala teža
po vsem životu in vseh udih. Kako bi začel pred tistim
Pemom? Kako in kaj bi govoril, da bi beseda zalegla in
bi se prav izteklo. Marija, pomagaj! Razsvetli me, o sveti
Duh! Sveti Martin z Iga, vojščak Kristusov, prosi zame!
In take goreče vzdihljaje je pošiljal k vsem svetnikom, ki
so prebivali po bližnjih cerkvah. Zbiral je misli in jih
razporejal, da bi šlo vse po vrsti, ko bo začel in mu bo
Pem besede snemal z jezika. Vse mu bo po vrsti povedal,
kako mu je sneg podrl streho in kako je šel sin z logarjem
Menatom v gozd in kako mu je Menat odkazal hoje na
Kozlovih stenah, ki so sam Bog vč kako daleč in v tako
grdem kraju, da hoj od tam vzeti ne more. Poprosil ga
bo, naj še enkrat ukaže logarju odkazati hoje, pa če noče
od kraja, kar bi bilo njemu najbolj na rokah in graščini
nobene škode, naj pa vsaj pokaže tam, kjer bo mogel
z vozom do njih. Tako ga bo prosil. Če bo Pem hotel
vedeti, zakaj je šel Menat na Kozlove stene, bo pa po¬
vedal kaj sta imela s fantom. Vsak pameten človek ve,
da je fant prav imel Da to ni kar tako! Potlej bo pa še
povedal, da ni nič kreditno za človeka od graščine, če ne¬
poročene ženske zibljejo njegove otroke. To mu bo po¬
vedal, da bo vedel, kakšna je ta strela s Preseke.

Ponosen je bil na ta domislek. A takoj je splahnil
ves ponos in lepo misel je zavrgel, ko se je spomnil, da
imajo tako grdo navado vsi graščinski. O, to bi Pem po¬
skočil, ko bi mu to v oči vteknil.

Kar nekam žalosten je bil in potrt, da se je lepa
misel izprevrgla v nič. Tedaj je začel zares moliti. Pri¬
merno svetemu postnemu času in svojemu duševnemu raz¬
položenju je začel s skrivnostmi žalostnega rožnega venca.
Spomin na trpljenje našega Gospoda naj ga umiri in po¬
tolaži. Naj mu vlije poguma in ga navda s pravim duhom,
da bo uklonil Pema.

16

Navzlic težavni hoji, se mu je zdelo, je hitro prišel
v dolino. Skoraj prej kakor si je želel, je zagledal farno
cerkev in mračni Namršelj, ki ni nikak zaklet gradič, pač
pa sfotisočkrat preklet od onih izpod graščine turjaške in
ižanske, ki so imeli kdaj opravka v podložniških zadevah
pri oskrbniku.

Glavan se je nehote ustavil in oddehnil. Pogledal
se je pod noge, da bi videl, koliko se ga drži blata. Po¬
tem je pa skril drenovko v seči, zakaj vedelo se je splošno,
da se mora pred oskrbnika le golih rok in so njegovi psi
že tako vajeni, da ne puste nikogar naprej, ki ima gorjačo
ali kaj podobnega v rokah.

Pa je imel nesrečo tisti dan. V kanclijo je stopil ob
času, ko se je oskrbnik zabaval s svojimi psi. Komaj je
odprl vrata in stopil v kanclijo, že ga je ošinil oskrbnik
z očmi in zavpil:

„Marš ven! Kdo te je klical?"

»Prišel sem," je zaječal Glavan.

»Niks prišel! Zatraceni! Čakaj zunaj!"

In z roko je pokazal, da Glavan ni prav nič dvomil
o namenu njegove kretnje, tem manj, ko so se še psi
obrnili renče vanj.

Stopil je nazaj, kolikor hitro je mogel, in še ko je
vrata zapiral, je slišal: »Kanalija!"

Glavan je imel sedaj priliko premišljevati, kako bo
govoril. Samo žal mu je bilo, ko mu nihče ni povedal, da
ima Pem baš šolo s psi in se ne utegne ukvarjati z ljudmi.
Kar čutil je, koliko težje bo opravil, ker je bil toliko
nepreviden, da je motil oskrbnika pri tako važnem poslu.

In ko je kmalu prišel znanec po opravkih in hotel
naravnost v kanclijo, ga je ustavil:

»Počakaj, prijatelj, sectej so psi na vrsti, potlej bova
midva."

»Kako sem ti hvaležen, da si mi povedal!"

Potlej sta drug drugemu pravila, kajpak bolj na uho,
svoje težave.

Naposled je bilo vendar pasje šole konec. Psi so
privreli iz kanclije in Glavan je strahoma vstopil, tem bolj,
ko je opazil, da se še ena mrcina motovili po kancliji, in
je dvomil, če je že konec pasjih reči.

»Si prinesel plačat?" ga je nahrulil oskrbnik in ves
razgovor takoj zasukal v drugo smer kakor ga je nasnoval
in pripravil Glavan. < ^ M

17

„Ej, ne! Saj nisem nič dolžan! Sem vse odrajtal."

„Tako? Nič dolžan? Zapomni si: kmet je graščini
vedno dolžan!“

„Ni poštajna! Pa jaz nisem!"

„Kaj pa?"

Tedaj je Glavan jel razkladati svoje težave med
vednim, nestrpnim prekinjevanjem oskrbnikovim.

»Dobil si listek?“

„Pošteno! Logar ga ima sedaj."

„Hoje so ti odkazane!"

„To je tudi res! Ampak tam na Kozlovih stenah so,
gospod!“

„No! In ?“

„Od tam jih ne morem domov vzeti."

„Kaj to meni mar! Vzemi ali ne vzemi!"

„Druge mi odkažite!"

„Tako? Vsak bi si izbiral! Kanalje! Jaz vam bom
pokazal!"

»Gospod!"

»Nobene besede več! Ven!"

* Pokazal je vrata in tista pasja mrcina z vdrtim no¬
som in naprej štrlečo spodnjo čeljustjo se je pripravljala
potuhnjena na napad.

Glavan je T  spoznal, da je zunaj bolj na varnem, in
se je izmeknil pri vratih ven. Šele čez nekaj časa se je
prav zavedel, kaj se je pripetilo, in medtem je bil tudi
znanec iz kanclije že zunaj.

„Gre pa bolj hitro kakor pri izpovednici!" je dejal
Glavan, ki v prvem hipu ni vedel, kako bi pričel.

„Plačaj, pa beži!"

»Tako, si ti plačeval? 'No, si vsaj opravil! Jaz pa nič!"

Znanec ga je sočutno poslušal, ko mu je gredoč pri¬
povedoval o podrtem ogredju in hojah na Kozlovih stenah,
o tisti pošasti zeleni na Preseki in tem ,pasjem očetu*
v N&mršlju.

„Bog nam grehe odpusti! J<aj čem narediti? Streho
moram imeti."

Segel je po drenovko v seč in gledal znancu v oči,
pričakujoč od njega rešilne misli.

Oni je pa rekel:

»Slišal sem tudi jaz, da nas hočejo z naše pravice
v Mokrcu izriniti. Pa se ne smemo vdati!"

„Pa se brani, no!"

V gra§činskem jarmu.

2

18

»Bomo pa udarili, če ne bo drugače!"

„Oni pa nazaj! Ti mi svetuj, kako bi prišel do strehe,
naj bo potlej že kakor hoče."

»Veš, kaj," je rekel čez nekaj hipov znanec. „Stopi
do grofa. Grof ni tak kakor so drugi. Vsaj pravijo tako.
Na pol pota si že — i, kar zdaj pojdi, boš najprej zvedel,
kje je tvoja streha."

»Torej, ti misliš, da bi šel do grofa?"

»Jaz bi že šel. Pa še mislim, da bi ne bilo zastonj."

»Enkrat sem bil že pri njem. Takrat, ko sem šel
prosit za staršega sina, da bi ga vzel v graščino in bi ne
šel k vojakom. Takrat me je uslišal."

»No, viš!"

Nato sta se ločila. Znanec je zavil v reber, Glavan
pa po dolini, koder vodi cesta na Turjak.

»Ali me bo hotel toliko časa poslušati, da mu bom vse
povedal in da bo gnadljivi gospod grof uvidel, da se mi
godi krivica in da mi je treba pomagati?"

Samo to je šlo Glavanu po glavi, ko je po treh no¬
gah junaško tolkel po dolini proti Turjaku. Razgledi ga
niso motili. Dolina je ozka, gozdnati bregovi so na desni
in levi, da ne vidiš drugam kakor predse, ako se ne ozreš
nazaj. Pri Zalogarju, torej tam, odkoder se vidi ves tur¬
jaški grad, ki se širokoperi vrh strmega hriba, in kjer je
bila že od nekdaj gostilna za pocestne ljudi, se je ustavil
tudi Glavan. Vogal kruha si je bil naročil in lunek bolj¬
šega žganja, da bi dobil prijetnejšo sapo, preden bi stopil
pred žlahtnega gospoda grofa.

Na vprašanje gostilničarjevo: »Kam?" ni ostal mutast,
ker ni bil hudodelec, ki mora skrivati svoje namere in
pota, ampak je povedal, kaj ga tišči in da gre h grofu
potožit krivice, ki se mu gode.

Tudi Zalogar je Glavanu prav dal, zakaj: »Gospod
grof so človek, kot se gre."

Vendar, ko je začel riniti po glasovitih turjaških ridah
proti gradu, je postajala glava težka, noge pa kakor iz
svinca. Z rokavom si je brisal znojno čelo in hodnična
srajca se ga je kar prijemala.

„Kako naj zastavim besedo, da mi ne bo izpodletelo?"

Preden je šel v grad do gospoda grofa, je šel Glavan
na Pristavo, kjer je njegov sin Jože v grofovi službi oprav¬
ljal živino. Naj še sin zve, v kakšnih težavah so doma v
Skriljah in kaj oče namerava.

19

Jože je pritrdil:

„ Gospod grof so dobri. Najboljši so izmed vseh, kar
jih je pri graščini/'

Ako je pa sin tako dobrega prepričanja in mnenja
o grofu, tedaj pa le kar pogumno v grad, da bo čimprej
rešen skrbi.

Gospoda grofa pa vprav tedaj ni bilo v kancliji.
Sam graščinski pisar Ardigata se je pretegaval na stolu
in zehal. Za ušesom je imel pero, široko kakor metla.
Od dolgega časa si ga je bil prej prirezal in sedaj po¬
čival od napora.

„Človek nima nikoli miru," je zagodrnjal, ko je Glavan
vstopil, in se zadrl: „Kaj češ?"

„Kje so gospod grof?" je vprašal Glavan.

„Kaj tebi mar?"

„1, nu! Z gnadljivim gospodom grofom bi rad govoril.
Kje so?"

„Ali ti nisem povedal, da tebi nič mar, kje je grof.
Kaj misliš, da se govori z njim, kadar hočeš? Samo gro¬
finja govori z njim, kadar hoče, drugi pa le takrat, kadar
mi pustimo."

y Tedaj se je pisar potrkal po prsih, vstal in nekoliko-
krat hropeč premeril sobo.

„Še tega se manjka, da bi vsak smrdljivec za našim
hrbtom mešetaril z grofom. Mi moramo najprej vedeti, za
kaj gre. Mi!"

Tedaj se je iznova potrkal po prsih, tako da Glavan
ni mogel prav nič več dvomiti, da je Ardigata osebnost,
ki se ne da odriniti. Zato je rekel ponižno:

„1, nu, jaz nisem vedel!"

„Tako! Sedaj veš! Mi! Mi moramo zvedeti najprej,
potem lahko tudi grof zve. Torej!"

Pisar se je zopet usedel, popravil pero za ušesom,
ki je bilo zdrknilo naprej, položil roče čez trebuh in
zleknjen na stolu čakal, kaj mu bo Glavan povedal.

„Če je pa tako, bova pa midva opravila," seje vdal
Glavan in začel razkladati svoje težave.

Komaj je omenil hoje, je pisarja vščipnilo, da je kar
poskočil.

„Tako! Zaradi hoj gre? Zaradi hoj si hotel govoriti
z grofom za našim hrbtom. Kaj so grofu mar hoje, ko še
ne ve ne, koliko jih raste v naših gozdih. Kanalja! Si hotel
grofa prevariti!"

2 *

20

„Bog ne zadeni! Nobenega še nisem prevaril. Krivico
naj bi gnadljivi gospod grof popravili, ki se mi je naredila."

Pripovedoval je, kje je dobil hoje in kako je šel
potem k oskrbniku in zakaj je nameraval iti h gospodu
grofu, in končal:

„Če pa pri Vas dobro opravim, pa še rajši vidim."

Pisar se je ves čas zlobno režal in prikimaval zlob¬
nosti logarjevi in oskrbnikovi, a potem je nagnal ubogega
Glavana.

„Ti si uporen Ižanec! Ti bi se rad puntal! Ižanci ne
poznate nobenega reda. Ne veste, kaj je naše, kaj pa vaše.
Živine izbirčne! Mi vas bomo že naučili! Tako mora biti,
kakor je odredil logar. Ta je drugačen tič kakor je bil
Ahtik, ki ste pometali z njim. Zato je moral iti. O, vas
bomo že izučili! Poderi hoje, ki so ti odkazane!"

„Pa, če jih ne morem?"

„Moraš! To ti jaz ukazujem. In še eno rečem: ako
ne vzameš hoj, zapišem v ižanski urbar, da si se za vse
večne čase odpovedal pravicam v našem gozdu. Razumeš?
Glej, to je urbar!"

Pisar je trdo položil roko na debelo knjigo, ki je
ležala odprta na mizi.

Glavana je poslednja grožnja popolnoma podrla. Ni
vedel, kaj bi odgovoril, potem je pa dejal:

„Tako sem še lahko ob pravico!"

Tedaj so se odprla prednja vrata in v kanclijo je
stopil sam gospod grof.

„0, gospod grof, gnadljivi gospod grof," je zajecljal
Glavan, ko mu je posvetila še iskrica upanja. Uprl je
solzne oči v grofa.

„Kaj želi ta mož?" je vprašal grof pisarja.

Pisar mu je začel v tujem jeziku razkladati vso za¬
devo. Glavan je motril sedaj grofov obraz, sedaj pisarjev.
Otresanje pisarjevo z glavo in njegove kretnje z roko niso
obetale nič dobrega, česar po prejšnjem razgovoru niti
pričakovati ni mogel. Rad bi bil razbral kaj ugodnejšega
z grofovega obraza. Pisar je kmalu končal, se usedel in
začel praskati po papirju, kakor bi se mu Bog ve kako
mudilo.

Grof se je pa obrnil h Glavanu:

»Ljubi moj mož! Zadeva je v redu. Gospodje so Vam
odkazali hoje. Vzemite jih in napravite streho na svoj
hlev. Tako!"

21

Grof ga je prijateljsko potrepal po rami, a v Glavanu
se je vendar še uprlo:

»Gospod grof, gnadljivi gospod grof! Ali hoje so na
Kozlovih stenah.“

Glavan je neskončno žalostno poudaril zadnje besede.

„To je vseeno. Kozlove stene so v graščinskem gozdu.
Ali ne, gospod pisar? In Vi imate po urbarju pravico tudi
do hoj na Kozlovih stenah. Mož, bodite pametni!“

„Ali ti nisem že povedal ?“ se je oglasil pisar jezno
in pokazal vrata.

Glavan je spoznal, da se je približal zadnji trenutek
njegovega bivanja v kancliji, pa je šel, da bi ga ne dole¬
telo še kaj hujšega.

Glavan je sedaj vse vedel in zato so bile skrbi ne¬
potrebne, pa je šel navzdoi. Kar po bližnicah se je spu¬
ščal, da je presekal vse ride. Gredoč je govoril sam sebi:

„Grof! Grof! Še fant je rekel, da je dober. Grof je
dober! Kaj mi koristi, če mi pomagati ne sme in ne more.
O, Bog se usmili take dobrote!"

Zavil je k Zalogarju. Zdelo se mu je, da je nekam
prazen in slab. In tudi mudilo se mu ni poslej nikamor
več, ko je bil vse opravil.

„1, sedaj ga pa boš, ko si vse opravil!“ ga je nago¬
voril gostilničar.

»Pa ga prinesi, da ga bo zadosti. Pa tistega na¬
toči, ki popraska. Pa kruha daj na mizo. Od doma sem
šel brez popotnice, ker nisem vedel, da bom toliko časa
izostal/.

Oboje se je Glavanu prileglo, dasi ni vedel, ali ga
pije na jezo ali na žalost. Tudi še ni vedel, ali bi se jezil
ali bi bil dobre volje. Zdelo se mu je celo, da bi se tepel,
če bi se imel s kom.

Pri drugi merici, ko je Glavan načel drugi vogal
kruha, se je pa usedel nasproti gostilničar in je menil:

„Si dobro opravil, kajne ? M

Iz dobrega teka, ki ga je opazil pri gostu, je sklepal,
da je vse dobro.

Glavan je pa odgovoril: »Preden ti povem, kako in
kaj, boš pa ti meni neko uganko ugenil ali ne ugenil,
ampak zastavil ti jo bom, da jo boš ugibal." *

»Poskusiva/

»Ti, Zalogar, ti si previden in preudaren mož, grofov
sosed in poznaš vse natančno, kako je v graščini/

22

„0, vse vem! Vse mi je znano!"!

»Ti, Zalogar, kdo je zadnji v tej graščini?"

Gostilničar je nekam osupnil in po kratkem premiš¬
ljevanju odgovoril:

»Menda je stari Šteficelj v graščinskem špitalu!"

Glavan se je zakrohotal in dejal:

„Viš, da ti nič ne veš. Grof je zadnji, pa nobeden
drugi! Sem sam skusil!"

Sedaj sta se smejala oba in gostilničar, ki je tudi
rad imel šalo, je rekel:

„No, ti bom jaz drugo zastavil. Ako je grof zadnji,
kdo je prvi?"

Sedaj je ugibal Glavan, pa jo je hitro razdrl: »Ardigata!
Pa noben drugi!"

„0, ne boš!" se je zakrohotal sedaj gostilničar.

Glavan je pa hotel zmoto naglo popraviti in je spre¬
vrgel: »Žena! Grofinja!"

Gostilničar se je še bolj krohotal. „Viš, da tudi ti
nisi ugenil! Lakaj je prvi. Ta bi te bil pa za vrat zgrabil
in iz gradu vrgel. Se govoril ne bi bil s teboj!"

H Kaj poveš!"

Smejala sta se oba ter praznila merice in si pri¬
povedovala skušnje, ki sta si jih bila nabrala v občevanju
z graščino.

Solnce je bilo že globoko za Mokrcem, ko je bil
prišel gledat Glavan ven na senco, in tedaj se mu je
zdelo, da mora domov. Palica mu je vedno uhajala med
noge, kakor da bi mu bila rada za konja. Ko je drugič
padel čeznjo, jo je pa zagnal proč, češ, na, zlomek naga¬
jivi! Brez ,konja* pa zopet ni šlo. Obrnil se je v tisto stran,
kamor je prej zagnal drenovko, in tipal in iskal toliko časa,
da jo je našel. Poslej se tudi ni preveč jezil, ako mu je
,konj‘ nagajal. Spoznal je, da je drenovka vendar dober
tovariš.

Vse je že spalo, ko je prišel do doma. Žena ga je
pričakovala in ugibala, kje je mož ostal in kaj je delal
doli v Nimršlju pri oskrbniku. Že njegova hoja je pripo¬
vedovala in tisto iskanje kljuke v vežnih vratih ji je na¬
znanjalo, da ima mož ,spremljevavca‘.

»1, kje si pa bil toliko časa?"

»Baba, molči, če jaz pravim! Če bi ti toliko vedela
kakor jaz, bi tudi molčala."

»Kaj boš vedel! Sirota pijana!"

23

„Kaj? Baba, zapomni si, kaj ti pravim nocoj! Ta pes
s Preseke, pa oni kleti Pem, pa Ardigata, pa gnadljivi go¬
spod grof, to je vse en sam vrag. Ti znajo vsi eno žvižgo!
Zapomni si to!“

„1, kaj se ti je pa naredilo, da tako bentiš?“

»Saj sem ti povedal, sedaj me pa v miru pusti! <£

Pripravil se je, da gre v posteljo. Žena mu je komaj
ubranila, da ni šel v škornjih spat. Sezuti ga je morala.

lil.

Škriljani so imeli tiste dni važne pomenke. Razburjali
so se po vseh družinah in povsod, pa naj sta bila dva
skupaj, ali pa so vasovali pri rihtarju ali kjerkoli so pač
svetili zvečer. Še vaška gostilničarja Kocjan in Namre sta
iztočila tiste dni več, zakaj Škriljani so bili hudi. Čutili
s u, da jim gre za nohte. Sedaj je na vrsti Glavan, potem
pa pridejo drugi.

»Ob pravico jih hočejo spraviti."

Tega prepričanja so bili vsi. Ali ni povedal Glavan,
kaj mu je rekel Ardigata, ki ima v rokah urbar? Vzemi,
če ne, si pa ob pravico! Tvoja pravica pojde iz urbarja!
Ha! Sedaj se jim je pa posvetilo, zakaj je dobil Glavan
hoje na Kozlovih stenah.

»Graščina nas hoče oslepariti za naše pravice!"

»Glavan, ne daj se!"

»Pritožba!"

»Pa dajmo!"

Toda nobenega ni bilo, ki bi začel, ki bi vzel poobla¬
stilo od vaščanov in šel v Ljubljano, da bi pravdo naperil
proti graščini za gozdno pravico. Eden je bil prestar, drugi
ni utegnil, tretji je rekel, da premalo razume te stvari, vsak
si je pa mislil, kakor je med sosedi sploh navada v takih
slučajih: naj pa Glavan sam začne. Bomo vsaj videli,
kako je. Vsi so se pa verili, da tako ne more več iti; gra¬
ščina spred in zad, kakor se obrneš in zasučeš, pa trčiš
ob graščino in vsi psi kmalu zalajajo: »Stoj, to je naše!"

»Graščina je hudič!"

Tako je izzvenelo sleherno prerekanje in tudi Glavan
je končno pritrdil:

»To ti je pa več kakor strela! Ta graščina!"

Razburjenje, ki je bilo nastalo v Skriljah, se je raz¬
širilo na vse strani. Seglo je čez Golo in Visoko v Zapotok,

24

doli v želinieljsko dolino je prišlo, pa se*je razlilo tja do
Iga in po vaseh ob Iški seje pripovedovalo, da hoče gra¬
ščina spraviti kmete ob gozdne pravice.

r N\  hudir! Od Adama smo že tukaj, pa bi nas ven
vrgli. Rajši vse razbijemo!"

„Glavan, drži se!"

V nedeljo je prišel v Škrilje Ahtik.

„Prišel sem pogledat, kaj imate tukaj gori, ko je na¬
enkrat toliko grmenja," je dejal potem, ko je bil burno
pozdravljen od Kocjanovih gostov, ki so ga nato zrinili
na častno mesto v kot za mizo.

„Vi ste bili duša! Človek, s katerim se je lahko go¬
vorilo! Vi ste imeli srce za nas! Takega ni bilo še nobe¬
nega na Preseki in ga ne bo. Ahtik! Gospod Ahtik! Pijte!
Kocjan! Daj pijače!"

Tako je šlo vse vprek burno in veselo in so segali
prišlecu v roko in jo krepko stresali.

»Gospod Ahtik, kaj boste pili?"

„Od dobrih prijateljev še strup, ako ga sami pijo!"

„Tako se govori! Kakor bi bil nas eden!"

Ahtik ni bil domačin. Še mlad je bil vstopil pri gra¬
ščini v službo, je bil potem prišel za logarja na Preseko
in naposled je prišel v graščino na Igu še za višjega. Ker
ni bilo gospode in tudi ne pravega pisarja v graščini, je
imel v oblasti družino, ki je bila potrebna za gospodarstvo,
in je imel v oskrbi pridelke, živino in premičnino. No, na¬
posled je pa zletel kakor marsikdo že pred njim. Iz gra¬
ščine je prestavil svoje stanovanje v ječo, ker je bil ob¬
dolžen, da ni pošten in še drugih reči. Res pa je bilo, da
je preiskava dokazala, da si ni prilastil nobene graščinske
stvari, da ni imel na vesti nobene kaznive stvari. Dalje je
bilo res, da je bil z ljudmi silno dober. Ob desetinjenju
ni bil prenatančen, z ljudmi prijazen, drva in les je pa
odkazoval kmetom tam, kjer jim je bilo bolj na rokah.

„Kaj bi se jim kratila pravica, ko je še vsega zadosti!"

Zato so ga cenili ljudje in prav zato so ga črtili drugi
graščinski uslužbenci, ki niso mogli trpeti, da bi bil kdo
izmed njih boljši kakor so drugi. /

In ,beli vrani* je naposled Pem zavil vrat.

In tedaj se je Ahtik priselil v Iško vas, odkoder je
bila doma njegova žena, ki je imela ondi tudi nekaj po¬
sestva. Delal je ondi, po malem se ukvarjal z barantijo,
kakšno pisanje je prebral ljudem in jim šel rad na roko

25

s svetom in dejanjem, zlasti 'v slučaju, da je bil kak kmet
prikrajšan od graščine.

„Vi ste bili pravi! Takrat še skrivati ni bilo treba.
Pa še za vsako reč ,cegelca‘ ni bilo treba."

Tako je šlo vse vprek, potem ko je bil Ahtik za mizo
in pijača na mizi.

„E, kaj tisto! Pustimo, kar je bilo! Saj smo ljudje!
Vi ste dobili, kar ste potrebovali, meni ni nič manjkalo,
graščini je pa tudi zadosti ostalo!"

»Kakšnega spaka imate pa sedaj?" je poizvedoval

dalje.

Glavan mu je razložil na dolgo in široko. Ko je končal,
je rekel Ahtik:

„0, jaz že vem! Poznam to zvijačo! Grof ne more
nikoli nič pomagati, kadar bi bilo kmetu prav. Vselej ob¬
velja oskrbnikova, pa kar kakšen gozdar naredi in kar
Ardigata ukaže, če je še tako krivično. O, kadar pa bi bilo
prav grofu, takrat si pa grof že pomaga. Takrat pa nje¬
gova velja."

»Ali ste slišali? Glavan, sedaj pa veš!"

»Urbar naj pa ta spodnji vzame. Je vseeno, če ga
ima hudič v oblasti ali pa Ardigata. Nihče ga ne zna brati.
Samo graščina ga zna. Ta ga zmerom prav bere, pa zme¬
rom tako,' da je za graščino prav."

Ljudje so si prikimavali.

»Ta ti pa pove! Ta je bil zmerom naš in je k pravici
pritegnil. Zato ga niso mogli trpeti. Pijte, gospod Ahtik!"

»Kaj naj pa naredim s hojami na Kozlovih stenah?"
je vprašal Glavan malodušno.

»Če pustiš, ni prav, če vzameš, ne bo prav! Pa na¬
redi, da bo prav! Saj veš, kaj ti je povedal tisti Ardigata.
Nalašč so to naredili, da te bodo ob pravico deli. Sedaj
tebe, v  Glavan,y6rugo leto drugega in čez nekaj let bodo
vsi Škriljani/iz gozda. To hoče imeti graščina, pa nič
drugega."

»Takole! Sedaj vendar enkrat vemo, za kaj gre! Ahtik!
Gospod Ahtik! Vi ste nam odprli oči! Kaj hočemo narediti?"

»Udarite!"

»Udarimo!"

»Glavan, ne daj se! Pazi, da ne prideš ob pravico!"

»Ali hočemo tožiti?"

Pri nadaljnjem razgovarjanju se je pokazalo, da prav¬
zaprav nimajo nobenega vzroka priglasiti tožbe. Graščina

26

je odkazala hoje, ker je imel Glavan pravico do njih.
Graščina ima pa tudi pravico, odkazati jih, kjer se njej ljubi.

„Ali imam pravico do drugih hoj?** je vprašal Glavan,
ki bi se bil rad rešil iz zagate.

„Seveda imaš! Prav tako pravico imaš do drugih hoj
kakor do hoj na Kozlovih stenah/*

„Bom pa druge posekal!**

„Če ti jih bo graščina dovolila!**

„Kakšna pravica pa je to?“

„Taka, da vedno graščaku prav da!** Zato ne bo prej
bolje, dokler kmetje ne dobijo pravice sami v roke in jo
po svoje zaobrnejo. Pa urbar se mora popraviti. Če je
krivičen, pa sežgati, da vse krivičnosti zgore.**

„Udarimo!‘*

Nič več niso bili na jasnem, v kateri smeri bi dali
duška svoji nejevolji, kako bi se otresli zajedavcev, kako
bi zavarovali svoje pravice, da bi jih jim graščak ne iz¬
pulil iz rok.

»Udarimo!**

„Kje je naš vojvoda? Kdo bo začel?**

Nobenega ni bilo tedaj, ki bi imel pogum in glavo,
da bi srčno dvignil prapor za svobodo in pravico.

„Adijo, Ahtik! Adijo, gospod! Pa nikar nas ne poza ite!“
Tako so sklenili potem: „Ti, Glavan, poderi hoje in jih
obreži. Če ne bomo mogli z vozom do njih, bomo pa vsi šli
in jih bomo obrezane prinesli do pota ali pa še dlje, če bo
treba. Pravice ne smeš dati iz rok! Vsi ti bomo pomagali.**
Medtem, ko so si možje iz Škrilj belili glave, kako
bi si utrdili gozdne pravice v Mokrcu, so imeli škriljan >ki
fantje drugačno delo, polno smeha in kratkočasja. Glava¬
nom Janez je po malem plačeval tiste dni. Včasih so pili
pri Kocjanu ali so pa bili zvečer pri Namretu. Glavanov
Janez ni bil pijanec in ga tudi pil ni, če ga ni imel, niti
očeta ni pritiskal za denar. Toda tiste dni je pa žulil
očeta in mater za solde in marsikakšen jajček, ki je bil n -
menjen v Ljubljano, je moral iti drugo pot, da je dobil
Janez nekaj denarja za pijačo.

„Mora biti! Pa mora biti! Temu s Preseke navkljub!**
S tem je omehčal očeta in mater, da je vedno kaj
dobil. Ni bilo Bog ve koliko, ali vendar toliko, da so lahko
nekaj poklicali, ako so prišli fantje v gostilno. V gostilni
jih pa vendar svobodneje krešejo kakor v drugi hiši, kjer
se kakšna pobožna teta ali nadušljiva stara mati pritožuje,

27

ako so nekoliko bolj razposajeni. Takrat so škriljanski
fantje sklenili zvezo, da ne bodo nobenega tujca ponoči
pustili v vas. Ako bi pa kdo imel kaj opraviti okoli oken,
na katerih zeleni rožmarin in cvete nagelj, temu pa po¬
svetijo tako, da ne bo nikdar več imel skomin, hoditi po
rožice. In še nekaj drugega so bili naredili. Zverižili so
pesem, ki je omenjala Menata, pa tako, da ni mogel biti
logar Menat prav nič ponosen. In ti navihanci škriljanski
niso samo pesmi zložili in se je naučili, ampak so jo še
celo peli. Naenkrat so znali vsi novo pesem, jo prepevali
in požvižgavali. Peli so jo v gostilni, peli na vasi; ko je
šel fant s sekiro na rami, jo je tudi prepeval ali vsaj po¬
žvižgaval.

Vi ste gotovo radovedni, kakšna je pesemca, ki je
nekdaj povzročala dokaj hrupa po vaseh na pobočju Mo-
krca in kar jih je še pod turjaško graščino in na Ižanskem.
Moji živi viri so mi naposled tudi pesmico spravili na
dan, toda povedali so mi tudi, da pravega napeva ne
morejo zadeti; zakaj Škriljani so zavijali po svoje, Golani
po svoje in na Sarskem tudi tako, kakor se jim je najlepše
zdelo. Pa naj bo, kakor hoče. Res je, da noben napev ni
bil logarju Menatu všeč. Za to je pa šlo. Lejte jo:

' Nageljček rihta lep, zavber deklič.

Pa ga zamerka en zčlen fantič.

Nageljček beli utrgal bi rad,
da bi ga nosil za trakom odzad.

Tralalilali, tralalilali, tralalilalilajo.

Stopi pod okno s predrzno nogo.

Vpraša preljubo, kdaj dala mu bo
en nageljček bel, da fant bo vesel,
ko vračal se bo in vriskal in pel.

Tralalilali, tralalilali, tralalilalilajo.

Dekle pa skrila je nageljček,
čezenj je vrgla svoj fertafček.

Fant je pa stegnil predrzno roko.

O jej! Kako se je spekel hudo!

Je pala na glavo bunka odzad,
pa se prekucnil je jager Menat.

O-je! O-jel O-je! Tralali-oje!

28

Gozdar Menat bi bil moral biti gluh, da bi ne slišal
nove pesmi, ki so jo prepevali ob večerih fantje na vasi.
Polževo kri bi moral imeti, ki bi se ne segrela, ko je moral
vedno poslušati tisto strupeno, škodoželjno zbadanje: „Je
pala na glavo bunka odzad, pa se prekucnil je jager Me¬
nat. u  Njegova laška kri je vrela tem bolj, ko ni mogel dati
duška svojim občutkom. Glavanovega je preklel z najhuj¬
šimi laškimi kletvicami, zažugal mu z maščevanjem in
nepopisen srd se j^ razlival na vse ljudi v Škriljah in
ondi, koder se je razlegala ,njegova' pesem.

Menat je stiskal pesti in žugal:

„Čakajte!“

Nekoč se je Menat že v temi vračal od nadoskrbnika
iz N&mršlja. Na Preseko ni mogel domov drugod kakor
skozi Skrilje. Tudi takrat je tuhtal, kako bi Škriljanom bolj
nagajal. Tisto je bil že sklenil, da pojde pri desetini do
zadnjega snopa in zadnjega repa. Nobene reči ne bo
spregledal.

S takim premišljevanjem je prišel v Skrilje. Ko se
je bližal Kocjanovi hiši, je že od daleč slišal šundranje.
Brž je nastavil ušesa, kakor je bila graščina navajena, in
je res razločil kmalu svoje ime; ko se je še bolj približal,
je spoznal, da se krohotajo na njegov račun. In kakor bi
vedeli, kako ga dražijo, so zakrožili pesem o jagru Menatu.

To mu je pognalo kri v glavo. Puška mu je dala
pogum, da je prestopil prag in stopil v slabo razsvetljeno
krčmo.

„Bom videl, kateri so!“

Nihče ga ni pričakoval in poznalo se je, da jih je
presenetil. Fantje, ki so sredi hiše stali in se prepevajoč
držali preko ramen, bi se bili skoraj zmešali, a tisti, ki
je naprej jemal, ni odnehal in jih je potegnil za seboj,
da so odpeli. Toda h koncu se je petje spremenilo v žviž¬
ganje in Menat ni slišal tistih besedi, katere bi bil izjemoma
rad slišal nocoj, da bi bil začel prepir, oprt na puško in
lovski nož.

Menat se je bil usedel k mizi pri peči, se pomeknil
v kot, del puško med noge in roko na ročaj noža.

Kocjan, ki ga je opazoval, je spoznal njegovo namero,
pa je zavpil:

„Fantje, zadosti je večanja nocoj!“

Fantje so razumeli. Glavanov je plačal in so šli.

29

"„Kanalje!“ je sikal Menat za njimi, ko je,videl, da
so se spretno izognili. Zunaj so jo pa iznova vrezali, da
so ga dražili.

Tedaj se je začel Menat prepirati s Kocjanom, zakaj
pusti, da fantje v njegovi gostilni prepevajo sramotilno
pesem. Kaj mu je graščina naredila?

Kocjan se je izgovarjal, da v njegovi hiši tisti, ki za
pijačo da, tudi lahko zapoje, kakršno hoče, da se le iz
božjih reči norca ne dela.

Jz graščine se pa lahko ?“

„Brez greha, pravim. Naj imajo fantje svoje veselje,
naj imajo! Še Vi se smejajte in jih pohvalite, pohvalite,
kako znajo, pa boste vsi dobre volje.“

Jim bom že pokazal!"

Menat se je sklonil k luči, napel pri puški petelina
in nasul smodnika v prašnico.

„Gospod! Ne bo prav, rfe bo! Noč ima svojo moč!
V cerkvenem branju stoji: Kdor bo z mečem okoli hodil,
bo z mečem okoli prinesen."

„To ni meč! Ta je bolj zanesljiva! Je risana!"

„Tudi za pihalnik velja sveto pismo."

„Enkrat mora biti konec."

Kocjan ga je še ustavljal, ker pa le ni hotel ostati,
ga je še posvaril: „če se kaj zgodi, bom jaz spričal, da
se je namenoma zgodilo, namenoma! Slišite!"

Logar je šel, toda fantje so bili že na drugem koncu
vasi in ni nikjer zadel obnje, ker je moral že prej zaviti
iz vasi. Tudi so bile Kocjanove besede nekoliko potlačile
njegovo bojevitost, nekoliko ga je plašila noč, in nočni
hlad, ki mu je pihnil v razgreti obraz, ga je pomiril, da
se mu je naposled skoraj prav zdelo, da se ni sprijel s
fanti. Morda se bo dobila prilika, ko ne bo mogel nihče
spričati.

„0, Kocjan! Ta tudi drži s fanti!"

Nad vasjo se pa le ni mogel premagati. Sprožil je
puško v smeri, od koder je prihajalo petje. Bobneče je
počilo in večkrat odmevalo od vseh strani. A ko se je
zgubil odmev, tedaj se je razlegnilo iz Skrilj veselo fan¬
tovsko ukanje in Menatu je priletelo na uho klicanje:

„Les pridi, če imaš korajžo!"

„Vam bo že graščina pokazala!" je vpil Menat nazaj.
„Boste že videli, kaj graščina zna!"-

30

Glavan je bil tiste čase v groznih premislekih, kaj bi
naredil. Drugih hoj ni dobil, s Kozlovih sten jih pa ne bo
mogel spraviti. Včasih ga je prijelo, da bi jih pustil tam,
kjer so. Toda streha na hlevu ga je priganjala, da se loti
dela in odkazane hoje mora vzeti. Ali ni rekel Ardigata, da
padejo njegove pravice iz urbarja, ako ne vzame hoj. In kaj
bo potem? Kaj je kmetija v Skriljah brez gozdnih pravic?

„Jih bomo pa podrli, saj so sosedje rekli, da mi jih
bodo pomagali spraviti." Tako je odločil že večkrat, a se
le bal začeti.

„Kdaj pojdeva na hoje?" je dejal fantu.

»Nikoli na Kozlove stene! Kjer imate pravico, tam
zastavite sekiro! Ali ni ves Mokre naš?"

„Pa graščinski!"

»Ko smo neumni, da pustimo graščini vso veljavo!"

„Fant! Kaj je bilo tega treba? Pri miru bi ga bil
pustil. Punca bi ga bila že sama odgnala."

Sina je zbodlo očetovo očitanje, čeprav je bilo rahlo.
Ker se ni mogel zagovarjati, je pa zavrnil očeta:

„Ali sem jaz streho podrl?"

Oče je moral molčati in priznati, da je ugovor pravičen.

Sosedje so ga pa tudi vedno spraševali:

„Kdaj pojdeš na hoje? Nu, ali si jih že podrl?"

Tako ni imel miru ne podnevi ne ponoči, ne doma
in ne drugod. Hoje na Kozlovih stenah so mu bile vedno
pred očmi. Da bi imel mir in hoje doma, se je naposled
le odločil, da je naročil zjutraj zgodaj pripraviti kosilo, in
drugi dan, ko je še danica svetila, sta s sinom vzela žago,
sekire ter nekoliko krompirja in šla nad hoje.

„Pa jih bomo precej od kraja," je rekel sin.

Oče mu je pa začel prigovarjati, naj gresta tja, kjer
jih je graščina odkazala, na stene. Fant je na vse načine
otresal, naj ne gresta tako daleč, da nimata iti po kaj, da
onih hoj ne moreta spraviti domov. Med drugim je menil,
da se bo Lah s Preseke smejal, ko bo videl, da je Glavan
res tak norec, da gre iskat hoje na Kozlove stene, ko ima
vendar po vsem Mokrcu pravico do hoj.

Stari je seveda tiščal svoje in prepričeval sina, kako
je edino prav, da gresta na stene in podereta tisto, kar
je graščina odkazala, ko ima že od nekdaj pravico to
odkazovati. Tiste hoje bosta podrla, ki so zaznamovane.
Ako ne bosta mogla celih spraviti čez, jih bosta pa zre¬
zala na kose.

31

„Te hoje morajo ven, naj stane, kar hoče. Ako dru¬
gače ne bo mogoče, pa na rami. Ni strela, da bi jih ne
dobili ven!“

„Oče! Ne bomo jih dobili ven. Je zastonj najin trud.
Kar domov se obrniva, če se nočeva lotiti drugih.“

»Pokaži no, kje so! Poskusiva!"

Tako sta se pregovarjala, da se je sin naposled vdal
in peljal očeta na Kozlove stene.

In kakor je vsake poti enkrat konec, tako je bilo
tudi poti Glavanovih dveh.

»Ni pota, ni steze! Strela! Kaj ga je sem gori neslo?"

Sin je pa nejevoljen mrmral: »Midva sva pa norca,
ki ga ubogava/

Slednjič se je začelo svetiti skozi debla. Svetloba, ki
je prihajala v gozdu samo od vrha, je sedaj prihajala do
njiju tudi od spredaj. Bila sta na robu gozda.

»Lejte! To so pa naše hoje! Pa si jih oglejte, saj so
zalisane," je dejal sin, se usedel pod bližnjo hojo in na¬
slonil hrbet na deblo.

Stari si jih je ogledal od tal do vrha. Všeč so mu
bile, pa je rekel:

»Lepe so!“

Toda njegov glas je bil poln bridkosti, zakaj videl je,
da do njih ni pota, po katerem bi jih spravil domov.

Potem je pa stopil na rob, odkoder je imel prost
razgled na vse strani. Na severozap^du so goreli gorenjski
snežniki v žarkih vzhajajočega solnca, na južnem obzorju
ga je pozdravljal Snežnik’ z bleščečo belo kapo. Pred njim
se je stegoval v širjavo stari znanec Krim, odet z rjavo
suknjo bukovja, na kateri so bile večje in manjše krpe
jelovja. Daleč za Krimom so pa delale neprodirno, temno
steno gore nad Idrijo, vrhovi Hrušice in Javornika. Nad
Barjem je pa stalo sivo megleno jezero, ki je pokrivalo
tudi ravnino nad Ljubljano. Šmarna gora, Sv. Katarina in
i rugi vrhovi so bili kakor otoki v meglenem morju.

Glavan pa ni imel oči za vso krasoto, ki bi jo lahko
užival s Kozlovih sten. Težka skrb je vklepala njegove
misli in obračala njegov pogled k tlom. Pa tudi beli kurji
slep ki se je bohotno v velikih šopih razcvetal ob robu
gozda, ia ni motil. Videl ni grmad drena, odetega v drobno
rumeno cvetje, niti grmičevja rdečkastega volčina, ki se je
vsiljeval z ostrim vonjem.

32

Glavan je videl samo hoje na robu in samo skrb,
kako bo spravil hoje odtod.

„Strela zavržena!"

Glavan je oprijemši se za grmovje stopil prav na rob
in pogledal v temno sotesko, katere še niso razsvetlili
solnčni žarki. Videl je pač že Iško, toda takrat jo je gledal
od spodaj, ko mu ni vzbujala tiste groze kakor danes, ko
strmi z vrha sten v grozno globel. Na uho mu je udarjalo
šumenje vode, ki je drla v ozki soteski in hitela čez sla¬
pove v nižino. Vmes so se oglašali ostri glasovi graščinske
žage, ki je niže doli drobila jelove hlode. Glavan je motril
svet pod seboj in iskal z očmi pota ali stezice, po kateri
bi šli hlodi navzdol, iskal je ravnice, ki bi prestregla goli
in jih obvarovala razkola. Pa nič! Gola stena je, drsela
pod njim skoraj navpično do dna. Iz razpok je poganjalo
sivo, zanikrno grmičje in na policah prek sten so čepeli
krnjavi bori, a druge opore nobene. Stari je izprevidel, da
bi se vsaka hoja razbila v trske, ko bi jo spustil prek sten.
iz trsak se pa ne naredi nobeno ogredje. Vrtoglavica ga
je napadala, ko je strmel v brezno, in slabost ga je obšla,
da bi bil skoraj omagal nad stenami. Uprl se je in umek-
nil nazaj.

„Nič! Nič! Nobenega pota!"

Ves strt se je zleknil pod bližnjo hojo.

„Ali Vam nisem pravil?" mu je očital sin. „Sedaj vidite!“

Oče ni odgovori ničesar. Zatisnil je oči in v duhu
gledal vse dogodke od trenutka, ko je trhlena streha po ¬
čenila pod snegom, do tedaj, ko se je nagnil preko sten
in gledal v Iško. Videl je Pema, gledal Ardigato in govoril
z grofom. In kakor bi ga nekaj pičilo, naenkrat ga je
minila slabost in vrtoglavost in jasno mu je bilo, kaj je
rekel Ardigata, ki ima urbar v oblasti.

„Ob' pravico boš, ako ne posekaš in ne vzameš od-
kazanih hoj!“

Ta glas mu je zvenel v ušesih in ga spravil pokonci.

„Fant, katere se bova lotila? u

Sin se je začudil in dejal:

„Menda ste neumni."

„Nič neumen. Vzeti jih morava ven, jaz vem, da jih
morava. Pravico si moramo ohraniti! Pravice ne smemo
zapraviti."

Tedaj mu je ponovil grožnjo Ardigatovo.

33

Stari si je ogledal hoje po vrsti. Res so bile lepe.
Dvanajst jih je bilo, dve več kakor je imel zapisanih. O,
kako so lepe in dolge ter debele, dovolj bi bilo lesa za
gredi in dovolj desk, kar bi jih potreboval, in še prodal
bi kako desko. Toda, ali jih bo mogel zvrniti navkreber?
Vrhovi odkazanih hoj so imeli na vnanji strani nad brez¬
nom mogočno vejevje, na notranji strani, kjer se v senci
in goščavi vejevje ni moglo razviti, so pa bile hoje skoraj
do vrha gole.

„Veje jih bodo potegnile v brezno," je ugotovil na¬
posled. I

»Ali Vam nisem pravil? Ali verjamete sedaj?" je dejal
sin zmagoslavno.

Pa stari Še ni odnehal. Ko je ogledoval hoje, je opazil
eno, ki bi mogoče pala navzgor, ako bi pazila.

„Tole bova! Toie nasekaj!"

Sin ga je neverjetno pogledal in se še obotavljal.

„Le daj! Le daj! Nama bodo dale še dosti opravka"
ga je priganjal oče in pripravljal žago.

Zapela je sekira. Nagli udarci so pričali, da jo vihti
nekdo v jezi, in čez nekaj trenutkov je že zvenela žaga
na Kozlovih stenah.

»Pravice pa ne bomo zgubili," je ponavljal potihoma
oče in ravnal žago tako, kakor se mu je zdelo najbolj
prav. Ko sta počivala, je zabijal zagozde na spodnji strani,
da bi ne stiskalo žage in bi privzdigovalo hojo navzgor.

Pa vse ni nič pomagalo, vse zastonj. Ko sta že mi¬
slila, da bo vendar pala navzgor, ko se jima je že zdelo,
da vidita smer, v kateri bi ležala, se je nekaj zazibalo v
vrhu in hoja se je nagnila navzlic vsem zagozdam na
spodnjo stran in žaga je obstala.

Da bi rešil žago, je Janez vzel sekiro in nasekal hojo.
Pala je sicer po robu, toda košati vrh jo je potegnil v brezno.

Oče je obledel, sin se je pa pognal kakor je mogel
daleč čez rob, da bi videl, kako bo grmela hoja v Iško.
Treskanje debele hoje ob skale je povzročalo zamolklo
bobnenje, ki je odmevalo od nasprotnih sten in valovilo
dalje. Gora se je potresala in skalnati grušč, ki se je pod
udarci luščil od sten, je z ropotom drsel v sotesko.

»Trske! Same trske!" je vzkliknil Janez, ko se je vzpel
kvišku. n Ali ste videli, oče?"

Nad Iško so se pa spreletavali brzi golobje, so prhutale
velike sove in drugi ptiči, ki so preplašeni zapustili gnezda

V graščinskem jarmu. 3

34

in skrivališča po razpokah skalnatih sten, ko jih je zdramil
silni šum in ropot. Brlizgajoč so se spreletavali na ono
stran soteske, da se skrijejo pred nevarnostjo v temni Zali.

„Lejte jih, kako beže!" je kazal sin, ki je z zanima¬
njem gledal beganje ptičev.

»Takole bo z našo pravico! Zginila bo, pa je ne bo
več," si je mislil stari in kar tesno mu je bilo in zaželel
si je proč.

Pobiral je orodje in priganjal fanta, ki bi bil še rad
zrl za ptiči tja v Zalo.

»Pojdiva! Pojdiva!"

»Ali ne bova še drugih?" je vprašal poredno.

»Naj jih pa Lah seka!"

„Pa tudi to bi mu bili privoščili. Ali Vam nisem
pravil?"

Oče je malo govoril. Premišljeval je Menatovo hu¬
dobnost, zakaj sedaj je bil prepričan, da ga je samo pe¬
klenska hudobnost pripeljala na Kozlove stene. „Ob pravico
nas hoče spraviti. Pa nas ne bo. O. eno sem podrl, eno,
da ne bo mogel reči, da sem se upiral. O hudobnost za¬
vržena, strela peklenska, pa kakšne mi je odbral. Vsaka
sili z vrhom v brezno.

„Oče katere bova pa sedaj posekala?"

»Bova že videla!"

In ko sta prišla tja, kjer se je poznalo, da je bila
nekdaj kolovozna pot in da bi bilo mogoče vsaj s prednjim
koncem priti do tja, čeprav ne s celim vozom, je pa vrgel
oče orodje na tla in dejal:

»Tukajle jih bova!"

Sinu se je še vedno nespametno zdelo, zakaj bi ne
posekala kar od kraja, da bi bilo manj prevlačevanja in
trpljenja.

„Naša pravica je taka pri kraju kakor na vrhu ali
na Kozlovih stenah," je modroval sin.

Pa očeta ni bilo mogoče pregovoriti in si je pravice
razlagal drugače kakor sin.

Ogledal si ie debla in kmalu jih je imel deset odbranih,
kakršne bi se dale otesati v trame, potrebne za ogredje.

„Nihče ne bo mogel reči, da sem preveč vzel. Deset
jih bomo podrli v gošči, da nihče ne bo mogel reči, da
je kaj škode. Nič več nečem, kakor kar je naša pravica.
Fant, zdaj pa le mahni!"

Pokazal mu je .deblo in pripravljal žago.

I

35

»Oče, ali ste res tako neumni? Saj nisva prišla krast!"

»Zato pa! Ukradla bi bila bolj na priliki! Mahni!"

In zapela je sekira v tihem gozdu in zazvenela žaga.
Deset hoj je palo po tleh.

»Tako! To bo naša streha," je dejal stari, ko je prišla
zadnja na tla, in se je globoko oddehnil. Z rokavom si je
obrisal pot z obraza in se usedel na podrto hojo.

»Odpočijva si; ti pa zakuri, da bova spekla krompir
za južino!"

Zgodilo se je, kakor je velel oče. Po južini sta se pa
lotila hoj. Oklestila sta jih in potem začela razžagovati, da
bi bila debla pripravnejša za izpeljavanje.

Ko sta bolj počasi delala, so pa začeli v očetovi
glavi vstajati dvomi, ali sta prav naredila ali ne. Ali je
imel pravico podreti druge hoje kakor one, ki so bile za¬
znamovane. Kaj bo rekel logar, kaj bo rekel Pem, kadar
bo zvedel, in oni na Turjaku, ki ima v oblasti urbar. Ali
so njegove pravice do gozda kaj omajane?

Nikogar ni bilo, ki bi mu bil tisti hip pojasnil, ki bi
ga bil razsvetlil in pomiril. Ako je omenil kake pomisleke,
se je sin samo hudoval in zato je oče umolknil in ostal
sam s svojimi skrbmi.

Mrak se je že delal v gozdu, ko sta končala in šla
domov. In ko sta šla preko senožeti in gmajne, je bila že
trda noč, le da je mesec razsvetljeval pokrajino in jima
svetil po poti.

Pod Preseko se Janez ni mogel premagati. Zaukal je
na vse grlo in potem zažvižgal tisto pesem, ki je gozdarju
Menatu gnala kri v glavo.

Sinu je teknila večerja, a očetu ni šla kaj v slast,
tako da ga je žena vsa v skrbeh vprašala: »Ali ti ni kaj
prav? Ali si bolan?"

„Nič bolan. Samo zdelo se mi je, da so se podirale
hoje name. To me skrbi!"

»Bog se nas usmili!" je vzdihovala mati.

IV.

»Prav sta naredila!"

Tako so Škriljani pritrjevali Glavanovima, ko sta
pripovedovala, kaj sta naredila.

»Graščina ne bo mogla nič reči. E, stari je tič! Malo
govori, pa dosti misli. Dobro jo je izvil!"

3 *

36

„Pa kako ti je previden! Eno ti je podrl na Kozlovih
stenah, da je zagrmela v Iško in bo graščina in vsak videl,
da tistih hoj ni moči spraviti v Skrilje. Kaj mu bodo ho¬
tele trske !* 4

»Graščina je zvita, pa mi tudi nismo tako rejeni za
ušesom, da bi ji ne prestrigli njenih nakan. Nič se ne
more dotekniti naših pravic! Nič nismo odnehali!"

Glavan se sicer ni prevzel od hvalisanja, vendar se
mu je dobro zdelo, da so sosedje odobravali njegovo po¬
četje. On je pa le vlekel na ušesa, da bi ujel odmev po¬
drtih hoj. Kaj bo graščina rekla? Kaj bo naredila tista
strela zelena s Preseke?

To bi bil Glavan rad zvedel in slišal, da bi potem
prav umeril korake.

Toda graščina je molčala. Ne bev ne mev. Ali ni nič
videla? Ni nič slišala, ko so padale hoje? Ko je grmelo
v Iško in je sekira pela za vrhom? Kje so bile graščinske
,oči‘ in zakaj niso zalajali ,psi‘ v Iški?

Vse tiho.

Tudi Škriljani so čakali, kaj bo odgovorila graščina
na samolastno ravnanje Glavanovo, pa ker ni bilo nič, so
bili mnenja:

»Ta jim je pokazal! Ta je dal graščini!"

In Kocjan je ob neki priliki povedal, kako so Škri¬
ljani v njegovi hiši na glas govorili, da ga bodo izvolili
za rihtarja.

»Noben drug ne bo naš rihtar kakor Glavan. Ta bo
varoval naše pravice in jih bo!"

Glavan ni nič rekel. Kar oprezoval je. Ker pa se le
ni nič pripravljal, da bi Šel po hoje, sta ga žena in sin
spraševala, kdaj pojdeta ponje. Pa je le odlašal. Nekoč
vendar reče:

»Fant! Stopi, stopi gori na Preseko in povej gozdarju,
da sva podrla hoje in da jih bova vzela domov."

»Tako neumen nisem!" je odgovoril sin. »Če Vi ne
greste po hoje, grem pa sam."

Janez je razdrl voz, krog ročic prednjega konca je
pripel verige, poiskal cepin in sekiro. Zjutraj zgodaj sta
šla, zakaj stari ga vendar ni mogel pustiti samega. Gredoč
se je oče pač oziral, kje bo ugledal logarja, pa ga nista
srečala niti videla. Naložila sta nekaj goli in jih vlekla
domov. Tudi drugič jih ni nihče srečal od graščine, a
prepričana sta bila. da jih je logar gotovo opazil, zakaj

37

kolovozna pot gre tako blizu Menatovega stanovanja, da bi
moral biti logar slep, če bi jih ne spoznal in ne videl, kaj
vozita.

Staremu je bilo skoraj žal, da se je toliko časa obo¬
tavljal, zlasti ko je pomislil, da bi bil les že obrezan in
bi se streha stavila spomladi, ko še ni čez glavo drugega
dela; kesneje bo pa vse na kupu, košnja in tesanje. Sedaj
se mu je kar mudilo in sta gnala voličke, da so popol¬
noma sešepali. Preden je bilo polovico lesa doma, sta
morala prenehati voziti.

Menat, ki res ni bil opazil podrtih hoj, tudi ni videl,
da je vozil Glavan hoje domov. Tiste dni je imel drugod
posla; zganjal je ljudi na spomladansko tlako v graščino.
Prišel je pa nekoč skozi škrilje. Ob tisti priliki je videl
na Glavanovem vrtu kup goli. Kar osupnil je in nehote
obstal, zakaj popolnoma je bil preverjen, da Glavan nikdar
ne more vzeti hoj s Kozlovih sten.

„Na! Sedaj jih ima pa cel kup na vrtu! Ali mu je
sam zlodi pomagal?"

Že je hotel stopiti h Glavanu in starega vprašati,
kako sta hoje na stenah podirala, pa se je vendar pre¬
mislil, ker mu je nekaj reklo:

„To ni mogoče! To ni mogoče! Te niso rastle na
Kozlovih stenah!"

Hotel se je prepričati na lastne oči. Prva pot logar-
jeva je bila na Kozlove stene. Ko je prišel na kolovozno
pot in opazil sledove voza in vlak, je zopet dvomil in bil
slabe volje.

Premišljeval je, kako se je Glavanu vendar posrečilo
rešiti hoje in jih spraviti sem čez, ko ni nobenega pota.
Tako premišljujoč je prišel čez vrh do kraja, kjer so bile
hoje podrte.

„A-a-a! Glej! Glej! Nobena ni bila zaznamovana, pa
sta jih podrla. Hahaha!"

Tako se je presenečen veselo začudil in zadovoljno
zakrohotal.

„Tatova! Hahaha! Glavan tat, sin tat! Hahaha!"

Poiskal je brž štore in jih seštel:

»Deset!"

»Navihan si, Glavan, navihan! Pa to ti ne bo nič
pomagalo! Samo deset, kolikor si imel zapisano. Toda
ena ali enajst, je vseeno! Tatvina je! Hahaha! Nobena ni
bila zaznamovana!"

38

Tako zadovoljen že dolgo ni bil. In česar še ni storil,
je bilo danes prvikrat. Menat je pričel žvižgati pesmico,
ki so jo bili zložili fantje iz Škrilj, ki ga je vselej jezila,

da se je grizel v ustnice. Danes jo je pa žvižgal sam.

»Sedaj se je Glavan prekucnil! Hahaha, Glavan se
je prekucnil! Hahaha! O, bomo videli! u

Od veselja ni vedel, kaj bi počel. Ali naj tukaj po¬
čaka? Ali naj gre doli v Skrilje h Glavanu in naj mu
očita tatvino? Ha! Počakal ga bom! Zagrabil ga bom pri
delu. Hahaha! Glavan tat, tat, tat — in sin njegov — tati
Le čakaj, kanalja, sedaj boš pa mojo pesem pel. Jaz ti
bom pokazal nageljček/ Pohotna misel ga je obšla in
vsega prevzela.

»Nageljček! Nageljč^k! Kdo ga bo ajal?“

Usedel se je in delal načrte, kako bo spravil Gla-

vanovega s poti in sam prišel na pot, ki pelje do rožice.

„Hahaha!“

Gospod nadoskrbnik bo pohvalil njegovo vestnost v
službi, njegovo nepodkupljivost.

»Viktoria! Hahaha!“

Radovednost ga je pognala na Kozlove stene gledat
zaznamovane hoje. Že oddaleč je zagledal novi štor in se
iznenaden oziral za podrto hojo. Ali sta jo vzela domov?
Ni sledu. Tedaj je že prišel na mesto in z veščimi očmi
opazil, kje sta sedela, kje delala in pa tudi da ni nobene
sledi, da bi bila hoja pala na zemljo; morala je z viška
zgrmeti v Iško.

„Zadel sem jo! On mene, jaz njega. HahahaP

Stopil je na rob in držeč se za grmovje pogledal v
brezno, da bi ugledal podrto hojo. Najmanj dve sto sežnjev
pod seboj je ugledal nekaj belega, nekaj belih polen,
ostanke hoje.

„Trske! Hahaha! Sem vedell“

Z zadovoljnostjo hudobca se je vračal logar na prej¬
šnje mesto in potem domov na Preseko, saj ondi mimo
gre pot v Mokre in čez, odondod ga bo videl, kdaj pojde
v goro. Tam ga bo zasačil in prijel.

Zadovoljiva slast ga je prevzela, navdalo ga je veselo
pričakovanje.

Kar je počel, koder je hodil, je uravnal tako, da je
imel v očeh pokrajino od Škrilj do gozda v Mokrcu.
Nihče bi ne mogel neopažen uiti. #

39

Glavana pa ni bilo od nobene strani, zato se je
gozdarja polastil tisti nemir, ki objame človeka vselej,
kadar željno pričakuje, da bi se nekaj skoraj uresničilo,
pa noče priti. Ali misli Glavan, da jo bo unesel? Premalo
pozna Menata!

Končno so Glavanovi voli ozdraveli. Mož jih je vpre¬
gel in komaj se je zjutraj zdanilo, sta šla Glavanova dva
z volmi in vozom ter sekiro in cepinom v goro. Logar je
še ležal in premišljeval, ali bi že vstal ali pa bi še ne¬
koliko potegnil, ko je zaslišal tisto značilno trenje koles
ob kamenje in mu je priletel na uho gonjačev glas: ,Hej,
sivec!‘ Glas se mu je zdel znan. Vse je zatrepetalo po¬
lijem. Vstal je, skočil v hlače, ogrnil kamižolo in šel na
prag gledat, kdo gre z vozom. Toliko je bilo že svetlo,
da je spoznal vprego in ljudi.

„Sta že prava!"

Smuknil je v hišo, še hitro oblekel, vzel iz omarice
nekaj žgane pijače, odlomil še vogal kruha, potem zateknil
za pas lovski nož in vrgel čez eno ramo torbo, čez drugo
pa puško.

Prej je še nasul smodnika v prašnico in pritrdil kapico.

Materi je na vprašanje, kam tako zgodaj in brez za-
jutrka, odvrnil: • f;

„V gozd za tatovi!"

Nato je hlastno odprl vrata in zginil brez križa in
brez slovesa.

Menat ni opazoval mladega jutra, njegova duša ni
uživala božjih krasot ki so se razlivale povsod, najsi je
človek gledal po tleh ali obrnil oči kvišku, na visoko nebo.

Strast mu je oslepila oči, da ni videl ničesar. Svoje
misli je bil pogreznil v maščevalnost. Postal je lovec na
sledu za zverino. Na Glavanova dva je mislil in premiš¬
ljeval, kje bi ju prestregel. Poznal je vsak grm, vsako
skalo, vedel je za vsak ovinek in za vsako goščo, kjer bi
se lahko skril in ju počakal. Vedel je tudi, kam bi skočil
v nevarnosti, zakaj poznal je Glavanovega fanta, da ne
kloni zlepa, da je nagel in predrzen.

Sedaj se je naenkrat spomnil, da črti pravzaprav le
sina Glavanovega; starega preganja tako mimogrede; ne
črti ga nič bolj kakor druge Škriljai\e.

*Kleti smrkavec, da si upa graščinskemu človeku za¬
staviti pot. Kaj njemu mar, kam hodim trkat."

40

Tako je prišel na vrh Mokrca. Zazdelo se mu je, da
je prostor kakor nalašč za prestrezanje. Glavanova dva
bosta počasi od one strani prišla na vrh, tedaj bo pa
stopil prednju, ju ustavil in jima očital tatvino. Doli bosta
morala zmetati les in prazna iti domov.

Jima že pokažem! Hahaha!"

Pogledal je, kam bi se usedel, in počakal. Spustil se
je na parobek, kjer ni bilo tako vlažno kakor na tleh ali
na skali. Lepa dolenjska pokrajina se je razgrinjala pred
njim, ožarjena od jutranjega solnca. Na jugu so zapirale
obzorje strme stene nad ribniško, dobrepoljsko in kočevsko
dolino, dalje na vzhodu so-, se raztegovala pogorja Roga in
Gorjancev. Prav na vzhodu je sameval Kum, za njim so
se pa kopičila brezimna pogorja onkraj Save; od Kuma
na levo so se vzpenjale gore do snežnikov. Vmes je pa
ležalo v božjem miru dolenjsko gričevje, kjer po solnčnih
bregovih cvete breskev in joka vinska trta. Tega ni videl
Menat, kakor ni videl po gričih sivih gradov in belih
cerkvic in ni opazil belih hiš, ki so ga pozdravljale iz
Šmarja in Grosupljega. Zatopljen je bil v misli, ki so
ugajale njegovim strastem; kadar je le povzdignil oči, jih
je uprl tja doli, kjer so ležale kakor pod njegovimi nogami
sredi rjavih polj in zelenih trat znane mu vasi Golo, Vi¬
soko, Skrilje, Klada, Sarsko' in druge do Želimeljga in Iga.
Po teh vaseh je bil doma logar s Preseke. Tu je bil gospod,
njegov gospodar pa graščina. Kdor je imel z njim opra¬
viti, je imel opravka z graščino, in graščina je ukazovala,
kadar je stopil v hišo Menat.

Po teh vaseh so zibale nesrečnice, ki so verjele slad¬
kim besedam in zapeljivim očem graščine, ko je hodila v
vas in ni bilo nikogar, ki bi ustavil graščino in ji pre-
strigel pot.

Ha! Samo ta Glavanov! Samo ta ga je počil, ko je
šel, da bi užival in se veselil, ko bi trgal beli nageljnov cvet.

„Bo že videl, kaj je graščina! 44

In osramotil ga je. Fantje se mu rogajo sedaj in po¬
jejo sramotilno pesem, dekleta se posmehujejo in stari pri¬
voščijo graščinskemu.

Jn vse to je naredil Glavanov! Danes se mu osve-
timl Ha! Danes zapojemo drugačno pesem!"

Tedaj je jeknilo čez vrh in zdramilo logarja. Vstal
je, približal se robu'in previdno pogledal skozi vejevje.
Kmalu ju je opazil. Stari je hodil spredaj in poganjal žival,

41

fant je pa s cepinom v roki hodil zadaj in ostrezal in pri¬
vzdigoval debla, ki so se zadevala na ovinkih ali pa lovila
ob korenine.

Menatu je bilo všeč, da je bil stari spredaj. Sina se
je nekam bal, tem bolj, ko si je bil v svesti, da ne pojde
prav gladko. Pogledal je puško, če je vse v redu, in stopil
na pot pod vrhom, da bi ustavil živino, ko pride na vrh.

„Sedaj mi ne uideta!"

Naslonil se je na puško in čakal na videz mirno in
malomarno ter vlekel na ušesa, da bi presodil razdaljo po
glasovih, ki so prihajali naproti. Slišalo se je že sopenje
živine, ki je vlekla. Skoraj je bila na vrhu in zraven nje
Glavan. Tedaj je stopil logar nasproti in zaklical: »Stoj!"

Glavan, ki zamišljen v svoje delo ni bil opazil Menata,
se je prestrašil in osupel pogledal logarja. Šele na ponovno
povelje: »Stoj!" je začel ustavljati voli: »O-o-o! Sivec! Oha!“

„Kako sem se ustrašil!" je priznal stari zmeden, ko
še ni vedel, kaj to pomeni.

»Kakor vsak tat, kadar je zasačen!" ga je zavrnil
logar trdo, ko je videl pred seboj človeka, ki se trese
pred njim.

»Doli z lesom!" je ukazal Menat. »Ukradeno!"

Tedaj se je pokazal na vrhu Janez, ki zadaj ni videl,
kaj se godi spredaj. Pomeknil se je za grm, ko je ugledal
Menata, zakaj ni ga rad videl od blizu, in je poslušal, kaj
imata z očetom.

Ko je pa razumel, da gozdar očita tatvino in zahteva,
da vržeta les doli, je zavrelo po njem. Stop 1 je naprej in
zavpil nad očetom:

»Poženite! Kaj poslušate to čvekanje!"

»Nikamor ne pojdeta z lesom," je zavpil gozdar raz¬
dražen. »Tu jaz ukazujem. Vrzita doli, kar sta ukradla!"

»Kdo je kral?" je zavpil nič manj odločno Janez in
stopil par korakov bliže. »Poženite!"

»Umeknite se!" je dejal stari gozdarju. »Vi veste, da
ni res, kar pravite. Nič nisva ukradla!"

»Vse to sta ukradla v graščinskem! Doli!"

»Poženite vendar! Naj pa pride zlodi pod voz!"

»Tudi koraka ne več naprej! Takoj vama pobijem
žival!" se je zagnal gozdar in poprijel puško.

Stari se je hotel prerekati z gozdarji m, tedaj je pa
skočil sin naprej, zavihtel proti gozdarju cepin in zavpil:

»Ti živino! Jaz pa tebe!"

42

t

Gozdar je odskočil, nastavil puško in zaklical:

„Samo geni se še enkrat!"

»Poženite!"

Ker se je pa oče obotavljal, je potegnil fant očetu
bič iz rok in udaril z njim po volih, da so se v  zopet uprli.

Gozdar je začutil, da vse zaigra, ako v tem trenutku
popusti, da ga bodo še bolj zasmehovali po vaseh in bi
zgubil zaupanje pri nadoskrbniku in v Turjaku; tudi lepa
prilika za maščevanje bi mu ušla.

Brcnil je tedaj voli v gobec, da so odskočili, nastavil
puško ter zavpil:

»Doli! Če ne, bom streljal!"

„Saj nismo zverjad!" je zavpil Glavan.

Fant je pa zavihtel iznova cepin in skočil za gozdarjem.

»Pa streljaj, hudič!"

Tedaj je počila puška in prestrašila vse. Voli so od¬
skočili, Janezu so omahnile roke s cepinom in stari je jeknil
prestrašen, ne vedoč, ali jo je dobil sin ali vol. Svinec je
padel v tla pred fanta — gozdar je kesneje trdil, da je
namenoma streljal v tla, hoteč ga ostrašiti — in dim mu
je puhnil v obraz, da je prebledel. Hitro je spoznal, da gre
zares, iznova zavihtel cepin in zamahnil proti gozdarju.
Ta je odskočil, oče se je pa pognal za sinom in ga objel
z vso močjo.

»Ne ubijaj!"

Trdo ga je prijel in potem zagrabil za cepin.

»Ne ubijaj! Človek je!"

»Še enkrat poskusi!" se mu je rogal logar in obračal
puško proti njemu. '»Tatova!"

Oče je držal sina in ga pomirjeval, a gozdarju je očital:

»Zverjad se strelja, ne pa ljudje!"

»Ti tega uči! Saj si ga videl!" mu je odgovarjal Menat.
»Lesa ne boš prefneknil."

Oče je izvil sinu cepin iz rok.

»Fant, nehaj!"

Janez se je prerekal z gozdarjem in obžaloval, kakor
je doma rekel, da ga ni pehnil v Iško. In grozil je še in
mu žugal, da še pride trenutek, ko se bosta gledala od
blizu, in takrat bo dobil logar za vselej. Menat se je sukal
tako, da je naposled prišel na drugo stran, od koder ie
predrzno grozil s pivško in zahteval, da vržeta hoje z voza.

»Naa! Zaradi teh polen se ne bomo streljali. Ti veš,
da si vsega tega kriv!" je dejal Glavan, pograbil sekiro,

43

ki je bila zasajena v deblo, in z njo presekal rajtelj, da
so verige odnehale in so ostale goli za vozom, ko so voli
potegnili.

„Na duši naj ti zgorel Ti veš, da je les naš, da imamo
pravico spraviti ga domov!"

„Ukradeno! Tatova! V graščinskem gozdu si ne bo
nihče sam delal pravice. Tudi Glavan ne!“

Janez bi bil najrajši skočil za njim in se zbil do smrti,
toda oče ga je držal in vlekel za seboj.

„Pusti ga! Enkrat se mu bo že vrnilo!"

»Tatova!"

„Naš les!"

„Tatova! M

In tako so letele sem in tja besede in grožnje, po¬
mešane s kletvicami.

Menat je stal na vrhu in gledal za njima, ki sta se
vračala osramočena, zapečatena — tatova. In še zmenil se
ni, ako je ujel kako psovko, ki mu jo je vrgel Janez, ki
bi se bil najrajši vrgel nanj in končal prepir enkrat za
vselej.

* „Pes! Hoje straži, dekleta pa v miru pusti!“

Dobro, da Janez ni slišal besed, ki mu jih je oni poslal
nazaj. Tudi oče bi ga ne bil udržal. Tako je pa ostal Menat
s Preseke zmagovavec.

Glavanka se je začudila, ko sta prišla domov prazna.
Na obrazih in vedenju se je poznalo, da sta doživela
nekaj nenavadnega. Kaj to pomeni?

»Mati! Ali ti nisem dejal, da se mi je zdelo, da so
se podirale hoje name?" je povedal stari. »Sedaj so se
pa podrle. Potlačile nas bodo! To ti povem! M

»če se bomo dali," je pristavil sin. „Pa ta pes nas
ne bo!"

Ko je mati zvedela, kaj se je zgodilo na Mokrcu,
kakšni smrtni nevarnosti sta ušla mož in sin, se je obrnila
v okno, skozi katero se je videla cerkvica na Kureščku,
ter povzdignila roke in iz srca vzdihnila:

„0, Marija s Kureščka,
prosi za nas Jezusa!

Varje naj nas vsega zla
in človeka hudega!"

»Bog te usliši! Drugače"smo proč!" je vzdihnil stari
in si podprl glavo, polno obupnih skrbi.

44

V.

Vse Skrilje so se vznemirile po tem dogodku. Gospo¬
darji so sumili, da jih hoče graščina pripraviti ob gozdne
pravice, ali jih pa izriniti vsaj iz Mokrca, ki je menda gra¬
ščini bolj všeč, kdovekam — morda vrh Kozlovih sten in
v strme prepade ob Iški. Kaj bo vreden grunt v Skriljah
brez lesa v Mokrcu? Gmajna še stelje ne da dovolj, drva
v gmajni lahko pokurijo pastirji, kolikor jih vsako leto
priraste, in tisti grčavi, zasmoleni smrekovi repi, ki še živo¬
tarijo na plitvih gmajnskih tleh, vendar niso za stavbe.
O, ne bo drv, ne bo lesa, ako jih vrže graščina iz Mokrca
in jih ogoljufa za stare pravice! To so bile skrbi in pre¬
mišljevanja. In tu in tam so vzeli v pretres ravnanje Gla-
vanovo, ali je bilo pravo ali ne. In zdelo se jim je, da ni
bilo pravo.

„Glavan, zakaj si odnehal?"

Tako mu je očital ta in oni, kakor si je natihoma
tudi sam. A ko je bila naposled tega mnenja že vsa vas,
ko so očitki padali od desne in leve, se je vendar postavil
in jih zavrnil:

»Strela božja! Ali naj bi se dal ustreliti?"

„Pa bi ga bil ti počil, vraga zelenega! Saj sta bila dva!"

„Kaj bi pa bil imel od tega!"

„Vas bi imela mir! Eden ga bo tako moral, prej ne
bo miru."

»Fant, saj te je nekaj!"

„Oče so ubranili! Obležal bi bil na mestu, pa oče
niso imeli poguma," se je izgovarjal Janez, ki ga je bilo
sram, da ga ni potolkel.

„Naj ga pa kdo drugi, če ni drugače!"

S tem ugovorom je prišel Glavan do sape in lahko
dokazoval, da je najbolje, ko ni bilo prišlo do krvi.

„Pa take zgode ne bo več! Tedaj je bila ura!"

Poslednji očitki niso bili več tako glasni, da bi Gla¬
vana razburjali.

Seveda se zamujen trenutek ne da več ujeti in po¬
sledice zamude in zmešnjave, ki nastanejo zaradi tega, se
ne dajo kar čez noč popraviti. Kaj pa sedaj? Kako naj
se branijo?

„Ti nesrečni Glavan! Na vozu je imel goli, pa se ti
ustraši in odneha. Saj ni kradel. Pa ti pusti les, ko gra-
ščinec zavpije nad njim. Pravico izpusti! Kaj bodo rekli?

45

Glavan dvomi, če ima pravico do lesa! Zato je pustil.
Nima pravice, zato je odnehal. Škriljani nimajo pravice do
lesa v Mokrcu."

Tako je postala zadeva večja in večja, strah silnejši,
nevarnost bolj grozeča. In ko so iskali izhoda iz stiske,
ko so se ozirali za rešiteljem, je ga jeknilo po vasi:

„Zakaj imamo pa rihtarja! Zontar naj pokaže svojo
moč!"

„Kaj pa jaz morem, za pet ran božjih! Kaj pa sem
jaz?“ se je branil Žontar in zlezel skupaj kakor mehur,
ki ga s šivanko vbodeš.

„Rihtar sil"

„Je že res! Ampak kdo me je pa kaj vprašal ? Glavan
me ni nič vprašal, graščina mi ni nič naročila! Kaj meni
vse to mar.“

„Za pravico nam gre. Za Mokre gre! Tudi za tvojo
pravico gre! Geni se!"

Jaz nisem še ob nič!“

„Ti! Kaj si samo ti v Skriljah? Ali te nismo mi
izvolili za rihtarja in za čuvarja naših pravic? Naših pra¬
vic, ki so tudi tvoje? Kaj čakaš?"

„0, kako ste nepočakljivi!"

„Le čakaj! Pa bomo ob vse! Zgeni se in pravdo naperi
proti graščini, če ne, bomo vse izgubili! Slišiš, Žontar!"

„Saj sem vam povedal, da nič ne morem."

„Če graščini ni všeč! Hahaha! O, saj se poznamo!"
je zavrelo po vasi. »Boji se, da bi mu graščina ne pre¬
števala snopov v kozelcu, drobnice v staji, kokoši na gnoju,
živine v hlevu. O, vemo! Desetinarja se boji v hišo, zato
je tako majhen, zato se noče z graščino. In tlake se boji
na graščinskih potih in košnje v graščinskih senožetih.
Za aržet mu je, za aržet!"

Tako so Škriljani križali svojega rihtarja in šele sedaj
dali duška nevoščljivosti, ker je bil rihtar prost desetine
in tlake kakor vsak njegov prednik in bo tudi naslednik.

Graščina je pač vedela, zakaj je odpustila vaškim
rihtarjem desetino !n tlako.

Škriljani niso vedeli ne kako ne kam. Nevoščljivi so
se prepirali vse vprek, gledali drug drugega nezaupljivo,
čakali, kdo bo kaj začel, kleli logarja in se ustili, da ne
uide, kadar jim še pride tako na muho. Glavanovemu kar
niso odpustili, zakaj ga ni potolkel s cepinom, ki ga je bil
že zavihtel.


46

Tedaj jo je pa iztuhtal najmodrejši. Pri Kocjanu so
vasovali. Mimogrede so tudi nekoliko pili, da ni Kocjanova
luč gorela zastonj, se kregali in preudarjali, kaj bi se na-
redilo, da bi se pravice Škriljanov na Mokrcu utrdile,
tako da bi držale za večne čase.

Tedaj je pa rekel najmodrejši:

„Po Krivanoga pošljimo! Ta zna! Pa zna tudi za¬
pisati. Ta vč, kje se štempelj pritisne. Ta nam bo odprl
pot do pravice."

Vsem se je čudno zdelo, da se niso takoj spomnili
na Krivanoga, ki so ga vendar vsi poznali in čislali.

Tone Krivanoga — na pravi njegov priimek so, bili
ljudje popolnoma pozabili in morda se mu tudi ni tako
prilegal kakor ta — je bil rojen v eni tistih vasi, ki se
tišče Krima kakor piščeta koklje. Šel je v šolo, a jo je čez
nekaj let obesil na kol in se posvetil opravkom in službi,
ki je bolj ugajala njegovemu značaju. Zgodovina ni zabe¬
ležila tistih let, ki jih je Krivanoga preslužil v Ljubljani,
pač pa ga je opazila takrat, ko se je s pohabljeno nogo
pojavil na Ižanskem in nosil gosposko, preklano suknjo,
hlače do peta, belo srajco in trd klobuk.

„Odkod je ta gospod?"

Ko se je pa suknja ogulila in dobila na komolcu
luknjo in so zrastle na hlačnicah franže in je srajca dobila
barvo šote, tedaj so ga pa ljudje spoznali in popravili:

»Kakšen gospod? Ižanec je to!"

Tedaj je Krivanoga v svoji domovini postavil šotore.
Bil je brez bližnjih domačih in brez stalnega domovanja,
držal se je prijateljev in znancev ter prenočeval, kjer je
bilo: na slami, v hlevu, pa tudi pod milim nebom. Prisedel
je k skledi, kjer so jeli, pil tam, kjer so pili, če je pa sam
imel,za pijačo, pa tudi ni hotel piti sam.' Kar jih je bilo
v hiši, so bili njegovi gostje, in kdor je prišel, je bil burno
pozdravljen, in če ni bilo ljudi, je šel na cesto ponje:
„Pijte, bratje!"

Krivanoga pa ni bil samo priljubljen gostitelj, temveč
je bil tudi svetovavec in pomočnik v sili.

Ižanci tistih dni niso znali brati. Krivanoga je pa znal.
Pa naj je bilo tiskano ali pisano, po nemško ali latinsko,
pa tudi na ,kranjsko 1  je znal pretolmačiti. A kar je še več
vredno, tudi sam je znal pisati, kakor je kdo hotel, nobe¬
nega dohtarja se ni ustrašil v pisanju. Morda je bil Kriva¬
noga po izstopu iz šole kje v kaki odvetniški pisarni; res

\

47

je, da je znal vsakovrstne pritožbe in prošnje sestavljati
ter delati rekurze in prošnje celo na cesarja. Vse je znal.
In tako je bil kmalu opora kmetov, ki so imeli tožbe.
Marsikakšno pravdo z graščino je sprožil Krivanoga, da
so se kmetje pravdali leta in leta za svoje pravice.

Torej Krivanoga naj pomaga!

Poizvedovali so za njim in poizvedeli, da je zaposlen
pri Žegnanem studencu. Laniščani so imeli pravdo z graščino
v Lesičjem, pa so poklicali Krivanoga, da so ga imeli vedno
pri rokah. Pa da ni bil preveč pod očmi graščini, ki se gori
nad vasjo širokoperi, so mu na Žegnanem studencu dobili
stanovanje, seveda v gostilni, kjer je bilo več božje kapljice.

Tam je tedaj Krivanoga pritožbe in rekurze sestavljal
in tja so poslali Škriljani ponj in čakali, kdaj pride v Skrilje.

Toda nekega lepega dne, še preden je prišel Kriva¬
noga v Skrilje, so se na vasi zabliskali bajoneti. Prišli so
možje postave s sabljo ob strani, bajoneti na puškah in
vihrajočimi perjanicami na sivih klobukih. * Ogledali so si
pri Glavanovih hlode na vrtu, poizvedeli, kje sta oče in
Janez, potem so jo pa udarili gori na Preseko.

Vsa vas se je zgledovala in ugibala, kaj to pomeni,
in tisti, ki vsako reč najbolje vedo, so zagnali:

„Menata bodo vklenili! Slišali so, da je streljal!"

„Naj bi ga kam odgnali, zelenca!" so izrazili željo
nekateri.

In ko so se ozirali proti Preseki, so kmalu opazili,
da gresta moža postave z logarjem v Mokre.

„Bogvč, zakaj ga ženejo tja gori?"

„Ali je katerega ubil in ga mora iti pokazat? Ta
nekrst brezbožni!"

Medtem, ko so Škriljani z nekim zadoščenjem čakali
konca, so bili pri Glavanovih vznemirjeni.

Zakaj sta si ogledala goli na vrtu in vprašala po
očetu in sinu?

„Fant, nič dobrega ne bo!" je omenil oče sinu.

„Naj se me kdo lotil Ta jo bo skupil!"

„0, kako sem se jih ustrašila," je povedala mati.

Ugibanja ŠkrUjanov še ni bilo konca, ko se vrnejo
možje postave v Skrilje in z njimi Menat, ki pa na veliko
začudenje vseh ni bil vklenjen, temveč se je s puško na
rami mastito nosil med njimi. Pa zopet vsi h Glava lovim.
Logar je kazal posamezne odrezane ploskve in eden izmed
mož je izmeril premer.

48

t

»Se ujema!"

Logar je zadovoljno prikimal.

„Kaj ogledujete ?" je strahoma vprašal Glavan, ko se
je približal. Toda odgovora ni dobil, samo Menat ga je
zaničljivo pogledal.

„Kaj pa stičeš todi? Ali bi rad kaj skupil?“

Tako je grozil Janez in hotel skočiti v logarja, a ga
je mati zadržala.

»Pusti jih, saj ti nič nočejo!"

Gozdar se je pa zarežal, in ko so ga možje postave
vprašali, ali sta ta dva, tedaj je glasno pritrdil:

„Ta dva sta!"

Tedaj so se možje postave obrnili in šli po vasi do
rihtarja, potem pa z rihtarjem nazaj do Glavanovih.

Joj! Kaj pa bo?"

Vsa vas je šla za njimi.

Rihtar je pa vprašal može postave ves bled in s tre¬
sočim se glasom: „1, kaj sta pa naredila? Ali moram biti
zraven ?“

A namesto mož postave je odgovoril logar:

„Kradla stal Kaj ne bi vedel. Vsi ste enaki!"

»Nisem vedel!"

Glavanka je tarnala pred hišo, stari jo je pa tolažil:

»Saj ne more nič biti. Ničesar nimamo na vesti!"

»Ali sta ta dva ukradla hoje?" je vprašal vodja orož¬
nikov vpričo rihtarja.

»Ta dva in nihče drugi!" je pritrdil Menat in pokazal
na mladega: »Ta je šel pa s cepinom name."

»Streljal si!" je vzkipel Janez, po katerem je vse
pokalo od jeze in togote, ki bi se bil najrajši vrgel na
logarja in ga stisnil za grlo, da bi noben glas več ne
prišel iz njega.

"»Nihče ni kradel! Tam smo vzeli, kjer smo vedno
jemali, kadar smo potrebovali trame!" je ugovarjal oče.

»Vi veste, kako je bilo," je še rekel gozdarju.

»Tatvina!"

»Nak! Kradla pa nista," se je oglasil nekdo izmed
ljudi. »Tako pa ne pojde!"

Nastalo je pritrjevalno mrmranje. Vodja se je osorno
ozrl po ljudeh in iskal z očmi onega, ki se je bil oglasil;
nato je vprašal rihtarja: »Ali sta ta dva Janeza Glavanova,
oče in sin?"

„Ta sta!"

»

49

»V imenu postave pojdeta z nami. Pripravita se!" je
ukazal vodja orožnikov.

Možje postave so trdneje poprijeli orožje. Obrazi so
jim postali resnejši in poglede so obrnili v hudodelca.

Jaz rie pojdem nikamor," je dejal stari še precej
odločno. »Graščina ve, kje sem, in če ima pri meni kaj
iskati, že ve, kako me najdeP

„Nikamor ne bova šla! Nihče me ne premakne/ je
zavpil Janez, ki se je pomeknil ritensko, da bi dobil več
prostora. Oziral se je po orožju.

»Nič se ne dajta!" je priletelo iz množice. „Saj nismo
razbojniki! Nobenega nista ubila ! 44

Krik je postajal vedno večji.

Jaz mislim, da tega ni treba , 44  se je oglasil rihtar,
ki mu je ugovarjanje ljudi dalo nekaj poguma. »Nihče ni
bil oškodovan s tem, kar sta naredila ta dva. Tudi tatvina
ni bila ta reč. Kar doma ju pustite. Porok sem za oba!"

»Nikamor ne bosta šla!" je zavrelo med ljudmi. »Pri
miru ju pustite!"

Vodja se je pa oglasil:

»Mi nimamo ukaza, prerekati se z vami. Ukazano nam
je, prignati hudodelca pred sodnika." Pa je še zagrozil lju¬
dem: »Kdor se bo vmešaval, bo imel opraviti s postavo.
Nazaj! Nazaj!"

Ljudje so se nastavljenim bajonetom umeknili, kakor
daleč so hoteli možje postave.

»Takega pa še ne! Kar v kejho nas bodo gonili!
Kaj ni nobene pravice več? Lejte, ta zelenec ju ima na
vesti!"

»Pa ju pustite!" se je oglasil še enkrat rihtar stra¬
homa.

»Vi ste že opravili! Stran!"

Žontar se je uklonil nenadnemu povelju, odstopil in
se pomešal med ljudi.

»Hitro se opravita!"

»Jaz ne grem nikamor," je odvrnil stari še enkrat,
Janez je pa gledal kljubovalno, škrtal z zobmi in obračal
oči za logarjem, kakor bi iskal prilike skočiti nanj.

»Stari, bodi pameten! Če nočeš iti zlepa,'pojdeta
zgrda. Hitro!"

»Ne grem!" *

Orožnik ga je prijel, a stari se je sesedel.

»Ne grem! Pa ne grem!"

V graščinskem jarmu.

4

50

\ ' i ; :

„Ne dotekni se me!“ je vpil Janez drugemu orožniku,
ki se mu je bližal. „Ne premakneš me!"

Orožnik je sunil starega s kopitom: „Vstani!"

Mati, ki je doslej le'obupno tarnala in klicala ljudi
na pomoč, je pa zajokala: „Ubil ga bo! Ubil!“ Zagnala se
je proti orožniku. Orožnik ga je pa še suval s kopitom.

Pa tudi Janez se je otepal orožnika in naposled ulovil
puško, katero sta sedaj z orožnikom enako krčevito držala.

Tudi ženske so preplašene zajavkale, ko jim je segel
jok žene do srca in so videle, da ima Janez, ki se je bil
nekaj prasnil, že roke krvave.

„Kri! Kri! Jezus in Marija. Pobili se bodo/

„Saj ni živinče. Kaj ga suješ? Janez, drži! Janez!"

Menat bi bil rad pomagal orožnikoma, vsaj tistemu,
ki se je upiral z Janezom, a ni imel poguma; zakaj, pre¬
več blizu so bili tisti, ki so vpili:

„Tale to dela. Ta zelenec! Tega primite, tega. Ta
zasluži!"

Čimdalje bolj zares je šlo. Starega ni mogel spraviti
orožnik pokonci Janez se je pa tudi sukal z orožnikom in
vse je kazalo, da se ne bo razšlo zlepa; zakaj možje po¬
stave niso popustili, ona dva sta se obupno branila.

Nekateri treznejši, ki so izprevideli, da ne pojde brez
krvoprelitja, so se prestrašili in pristopili:

»Zlepa, zlepa! Saj bosta šla. Janez, izpusti! Odnehaj!
Glavan, kar vdaj se, pa pojdi. Saj ti nič ne morejo. Saj
ne bo nič!"

Štembav je pregovoril starega, da se je podal. Ker
sta se pa Janez in drugi orožnik še držala, je vodja starega
vklenil in šel pomagat drugemu. Dvema se je Janez vdal,
tembolj, ker je Cecmanova Manca planila vmes in s po¬
vzdignjenimi rokami prosila:

Janez, odnehaj! Janez, podaj se!"

Tedaj se je tudi Janez podal in orožnika sta ga vklenila.

»Manca, poglej me! Viš, kaj je naredil oni satan! Boj
se ga!"

Tako je Janez dejal dekliču, o katerem je vedela vsa
vas, da bosta enkrat mož in žena. In ko ji je v neki slutnji
še enkrat priporočil: „Boj se ga!" je odgovorila:

„Oči mu bom izpraskala!"

Tedaj je Janez, pogledal Menata in mu grozil, da tega,
kar je njima naredil, nikdar ne bo pozabil, da bo že še
prišla ura, ko mu bo vrnil.

51

Mati je vsa obupana silila v orožnika, prosila in rotila:

»Pustite ju! Kaj bom počela sama?“

Ženske so jo tolažile in ji prigovarjale, dasi so tudi
same jokale.

Toliko so orožniki še čakali, da so jima prinesli iz
hiše neobhodno potrebne stvari.

»Možje, sedaj pa vidite, kakšna je naša pravica!“ je
dejal Glavan bridko, da se je vsem v srce zasmilil. »Prišli
so po nas kakor po tolovaje. Vklenili so me.“

Povzdignil je roke v železju in zajokal iz dna užaljene
duše, da se je stresal život.

Tudi sosedom so igrale solze v očeh in polzele po
razoranih licih. Tedaj je Štembav rekel logarju:

»Grdo ste naredili z njima, grdo, gospod Menat!
Sram Vas bodi!" '

»Sram te bodi! Fej! Fej! Mačkoder! Sram te bodi,
krota. Hudobec! Fej! Fej!“ je zagrmelo v zboru. Moški in
ženske so se zgražali in otroci so ponavljali njihove zklike.

Logar je bil ves zelen od jeze in sramote. Pa ni
mogel dati duška svojemu gnevu, zakaj preveč jih je b lo.

»Tatvina je bila!" je vzklikal. »Nihče ne bo kral lesa,
dokler sem jaz na Preseki!"

O, to je zagrmelo nazaj, da mu je bilo žal, ker se je
bil oglasil.

»Kje si še ti bil, ko so Škriljani les vozili z Mokrca!
Pa nas boš ti strahoval! Ti grinta, ti!"

»Graščina vam bo že pokazala!"

Glavanko so komaj odtrgali od moža in sina.

»Ljubi moj mož! Ljubi moj sin! Kam gresta? Kam
vaju ženejo? Kaj bom počela brez vaju! Vzemite me! Še
mene vzemite!"

Sedaj se je oklenila moža, pa zopet sina, nato se je
pognala proti orožnikom. »Ne bosta ju gnala, ne!“

Ženske so jokale in tolažile.

»Naprej!" je velel vodja, ko sta Glavanova dobila iz
hiše, kar sta želela, in je bil verižice spel.

»Naprej!"

Stari je zaječal in poklical ženo: »Urša!"

Več ni mogel spregovoriti.

Janez je pa zavpil: »Z Bogom, fantje! Z Bogom, de¬
kleta! Manca, adijo, adijo! Pa me ne pozabi!"

Prevpiti je moral žalost in jezo, da ni utonil v solzah
od žalosti in sramote.

4 *

Tako žalostnega prizora še niso videli Škriljani. Vsi
so s solzami v očeh ali pa glasno jokaje spremili ne¬
srečna vklenjenca prav ven iz vasi. Klicali so jima pri¬
srčne besede slovesa ter jima priporočali pogum.

Tisti, ki je bil povzročil vso žalost v Skriljah in ne¬
srečo v Glavanovi hiši, se je potuhnil in zavil iz vasi, saj je
videl, da nima prijatelja v Skriljah. Zato je njegovo hudobno
srce kuhalo še večje sovraštvo, nego ga je imelo doslej.

„0, jim bom že pokazal svojo moč! O, bodo že videli,
kaj zna ,jager‘ Menat! O, bodo še skusili, kaj je graščina!"

Strah pred graščino je bil v Skriljah dovolj velik.
Bali so se je od nekdaj, bali tembolj sedaj, ko se jim je
zdelo, da jih hoče deti ob pravice do gozda v Mokrcu.

„Kaj bo, če je Glavan napačno ravnal, ko je odnehal,
se ustrašil gozdarja in pustil les. Ali se je že odrekel

• • a

pravici?

Ko so stali pred vasjo in gledali za njima ter je bilo
vse razdraženo radi dogodka in skrbi, ki so se jim vsilje¬
vale, so začeli iskati tudi krivce teh razmer. In tedaj se
je Štembav obrnil do soseda Žontarja in mu dejal:

„Rihtar! Rihtar! Slabo varuješ naše pravice!“

Žontar se je stresel, kakor bi ga bilo nekaj speklo,
pa ga je zavrnil:

»Zakaj jih pa ti nisi bolj utrdil? Tudi ti si bil rihtar!"

»Tačas je bila druga!"

„Kaj pa morem? Saj ste videli!"

»Preveč se jih bojiš?"

„Graščinec!“ je zavpil nekdo in med pritrjevalnim
smehom je priletelo od druge strani kakor točen odmev
zopet: »Graščinec!"

»Graščinec!" se jih je oglasilo več.

' t  „Ne! Ne! Ne! To pa ne! Graščinec pa ne," se je
razburil Žontar. »Rihtar sem, res. Sirota. Danes me rihta
Štembav, jutri me bo pa graščina!"

Tako so se grozili Škriljani v jezi, žalosti in skrbeh
in težko čakali tistega, ki jih bo rešil in jim utrdil pravico.

VI.

Tone Krivanoga je prišel v Škrilje že na pogorišče.
Glavan in sin sta. bila v ječi, Škriljanje so zbegani in
ostrašeni samo tarnali:

»Graščina nas bo pokopala!"

53

„Vse narobe! Vse narobe!" je ropotal Krivanoga po
vasi. „0 šentani ljudje! Glavana puste iz vasi. Glavno
pričo! Kaj ste delali? 44

„Zakaj niste prej prišli?"

„Prej? Odtrgal sem se Laniščanom. Pako bi mi prej
dali vedeti, bi se bil pa prej poslovil od njih, pa bi bil
tam odložil. O, tam je življenje! Ni samo žegnan studenec
tam, ampak je tudi sod žegnan! O, to smo ga pili! 44

„Pri nas bo pa treba tudi pisati! 44

„Vse bomo! Pisali bomo in pili! Vse znamo, kar če
kdo. Samo kvartir, kvartir in pa mizo! Na kolenih ne
bom pisal!" <

Možje so se spogledali in potem ugibali in premišlje¬
vali, kam bi ga deli pod streho. In kakor se zgodi v takih
slučajih, zgodilo se je tudi sedaj. Nihče ni imel prostora.

„Meni je vseeno, kam me denete. Miza mora biti,
če drugega ni! Podnevi se na mizi piše, ponoči pa spi!
Lejte ga, Kocjana, kako mi namigava. Kar ,kazalec* je
obesil in vpije: ,Les pojdi! Les pojdi! Bratec si moj! ;
Ali ne vidite? Tja grem! Tam počakam, dokler se ne
dobi bolj imeniten kvartir."

Tako je Krivanoga pomagal Škriljanom iz velike
zadrege in se nastanil pri Kocjanu, pri prvem oknu za
mizo. Od tam je nameraval naperiti topove prot turjaški
graščini in izbojevati Škriljanom neskončne pravice do
Mokrca in jih utrditi, da bodo držale do sodnega dne.
O, to bo treskalo v Turjaku. To se bo tresla graščina,
da se bo kar sešekljala!

Seveda kar precej, kar tako meni nič, tebi nič, pa
ni moglo iti; zakaj Tone se je moral prvič odpočiti od
težkega pota in okrepčati, drugič je bilo treba premotriti
ves položaj in ga odmotati. Kaj? Zakaj in kako? Zaslišati
je bilo treba vso vas, preštudirati vsa stara pisma, kar jih
imajo v vasi. In potem se bo pero namerilo natančno na
pravo mesto in se bo izprožilo. Bum! Pa bo graščina na
tleh! Mi Škriljani bomo vzeli Mokre in kar bo še ostalo,
naj bo imela pa graščina, ako bo hotela. Bum! Bum! Tako
bo! Krivanoga naredi najrajši tako, da se samo enkrat
ustreli, ampak takrat pošteno.

Te misli je razvil Tone Škriljanom, ki so jih kajpak
odobrili in opazovali njegove priprave.

Najprvo se je pošteno zalilo, da so se ljude n raz¬
vezali jeziki. Vse Skrilje so bile povabljene.

54

Kocjan je potem ponižno vprašal gospoda Krivanoga:
„Kdo bo pa pla-pla-čal pijačo, pijačo?"

„Kdor me vabi, tisti me gosti!"

Tako je bilo pojasnjeno na vse strani.

*

* *

Po tistem usodnem dogodku na Mokrcu, ki je bil
Menatu tako prav prišel, je šel logar brez odloga doli v
Namršelj k nadoskrbniku povedat, kaj se je pripetilo. Ves
dogodek je opisal tako, kakor je logarju najbolj prijalo.
Očrnil je Skriljam*, da nasprotujejo graščini povsod, z ne¬
jevoljo opravljajo tlako in goljufajo pri desetini. Zamolčal
je kajpada vse nepravilnosti, ki jih je sam zagrešil, in bil
vzrok velike napetosti, ki je bila nastala in se še vedno
povečavala med graščino in Škriljani.

Menat je bil še mlad, niti trideset let še ni imel ta¬
krat. Njegov oče se je bil ponesrečil v službi pri graščini;
ker je bil oče zanesljiv kužek, ki je oblajal vsakega, kdor
se je preveč približal graščinski lasti, in je zvesto donašal,*
kar je priletelo na njegovo uho in je bilo vredno, da je
zvedela graščina, je graščina dala sinu službo in ga po¬
slala na Preseko. Njegov, okoliš je bil Mokre in bližnje
vasi, ki so imele gozdne pravice v Mokrcu in so dajale
desetino in opravljale tlako bodisi turjaški ali ižanski gra¬
ščini, ki sta bili takrat še v enih rokah. Laška kri se je
pretakala v njegovih žilah po materi in očetu. Z ljudmi
je pač govoril po slovensko, kakor je znal, ker je zrastel
med slovenskimi ljudmi, a z materjo je čebljal v tujem
jeziku. Mati, ki mu je gospodinjila, je bila še v najboljših
letih in zato rti pogrešal gospodinje. Ker je videl, da bi
materi ne bilo ljubo, ni iskal žene, da bi jo pripeljal na
Preseko, ter je živel tako kakor ljudje niso radi videli.

To ga je napravilo nepriljubljenega pri ljudeh tem¬
bolj, ker je bil škodoželjen, napravljal ijudem vsakršne
sitnosti in bil naravnost krut, kadar je začel koga zasle¬
dovati. In kdor je znal ostro postopati, tega so imeli v
graščini radi, tega je odlikoval nadoskrbnik.

Ko je logar prijavil dogodek, je oskrbništvo takoj
ovadilo Glavanova dva zaradi tatvine lesa v graščinskem
gozdu, poleg tega pa še zavoljo nasilnosti, češ, da sta hotela
graščinskega uslužbenca s silo ovirati, ko je vršil svojo
dolžnost. V ovadbi je oskrbništvo še poudarjalo, da je čim-
dlje več upornosti med ljudmi, da jih je treba za zgled

55

kaznovati, da ljudje dobe potrebni strah in bodo znali
razločevati kaj je graščinsko, kaj pa njihovo, tembolj, ker
ljudje, ki ne spoštujejo gruntne gosposke, tudi cesarskim
oblastem in samemu cesarju ne bodo pokorni.

Na to ovadbo sta prišla Glavanova dva v ječo na
Turjaku, kjer sta čakala, kdaj bosta poklicana pred cesar¬
skega sodnika in bosta obsojena zaradi tatvine, razbojništva
in Bog vč za kaj še.

Škriljanom je šlo narobe, ker jih je graščina prehitela
in jim vzela Glavanova dva, preden jih je videl in zaslišal
Krivanoga; zakaj pokazalo se je, da sta nujno in neob-
hodno potrebna gospodu Krivanogu za razjasnitev položaja.
Ni vseeno, na katerem koncu se kaka stvar začne, in res
je, stvar, katero poprimemo na pravem koncu, bo gotovo
dobro izvršena. Krivanoga je pa hotel zadevo Škriljanov
dobro izpeljati, da bo niegovo ime slovelo tudi pod Mo-
krcem. Vse je pa kazalo, da bo moral stvar začeti z
Glavanom.

In ko je Krivanoga po dolgem premišljevanju in sno¬
vanju bojnega načrta prišel do tega spoznanja, je dejal:
»Glavan, ven! Glavan mora ven! Ja i  ga potrebujem/

»Dobro! Dobro!" so prikimali Škriljani. „Pa začnite
z Glavanom!"

»Vidite! Jaz moram Glavana pri sebi imeti. Ta mi
.bo šele natančno razložil. In ko mi bo vse pojasnil, kako
je bilo, tedaj bom pa tipal in tpal, da bom pravo vzmet
našel. Takrat pa pojde: bumbumbum, bububum/

Škriljani so se spogledali in si prikimali: „Ste slišali?"

»Pijmo ga na dober začetek/

In ko so pili in ko so bili nekaj trenutkov Škriljani
sami, so se pa sunili:

»Glavana bo ven jemal, pa naj ga Glavanka redi in
pase. Dva sta sedaj manj pri skledi, dovolj ima prostora.
Naj se tam valja, dokler se hoče; ali ni tako?"

»Kakopak kakor tako! Glavanka naj si pomaga, kakor
ve in zna!"

Žontar se ni rinil v ospredje, ker je videl, da nima
pravega zaupanja pri ljudeh in ker je bila vsa stvar na¬
perjena proii graščini, s katero je hotel v miru živeti. Zato
je Štembav vodil vso vas in rekel Krivanogu:

»Veš kaj, Tone? Ti boš šel h Glavanu. Glavanka
bolj natanko ve kakor mi! Ta ti bo vse razložila. In pa
kuhala ti bo in posteljo ti bo dala/

56

»Za kvartir pa nisem izbirčen," je odgovoril Kriva-
noga. »Kadar hočete, pa se prestavim."

»Najbolje precej," je menil Štembav. »Ali kako mi¬
slite, možje?"

Možje so bili tudi teh misli.

Krivanoga je pobral svoje reči. Pero je zateknil za
uho in bisago vrgel čez ramo in pobral papirje, ki jih je
imel razložene po klopi in mizi.

»Nobenega trenutka ne smemo zamuditi. Glavan mora
najprvo ven!"

»Glavanka! Človeka sem ti pripeljal, ki ti dobi moža
in sina ven," je povedal Štembav, ko sta prišla tja.

„0, sam Bog Vas je pripeljal! O, človek božji, krščanski!
Prišli so in so ju vklenili in odgnali. Pa sta me samo pustila!"

Dobra žena je zajokala, pokrila si obraz in ihtela,
da je drgetal ves život, da se je smilila tudi Krivanogu.

• Potrepljal jo je po rami in jo tolažil:

»Mati, nič ne jokajte! Vse bo dobro! Mi ju bomo
ven vzeli!" . -v

»No viš, Glavanka!" ji je dejal Štembav. »Sedaj ga
boš pod streho vzela in jesti mu boš dala — če bo žejen,
bo pil — in kar bo še potreboval."

»Vse, kar bo hotel, mu bom dala, samo domov naj
mi ju pripravi. Nihče še ni pod našo streho tako dobro
živel kakor bo ta gospod."

»Tako! Sedaj pa delajta!"

S temi besedami se je poslovil Štembav, Krivanoga
se je pa utaboril za mizo, ondi je bila svetloba, med okni
v zidu pa omarica, ki si jo je osvojil in založil s papirji
, in drugimi potrebnimi drobnarijami, ki jih je. imel.

Vse je kazalo, da se menda pripravlja na prezimovanje.

Ko je Glavanka po prvem zasliševanju, ki je bilo
zelo dolgo in natančno, vse razložila, kar je vedela zaradi
hoj in tiste praske z gozdarjem, ji je rekel:

»Mati, ženske nimam, da bi me čedila. Tukajle imam
nekaj stvari, ki bi jih bilo treba oprati. Oprali me boste,
da se bom preoblekel."

To rekši- je začel razvijati culo in metati nekatere
stvari na tla.

»Nič se ne bojte! Ni nič živega! Nobena se me
ne prime!"

»Kajpak, tudi osnažila Vas bom! Samo domov ju

spravite!"

57

„0h, to pa to! Oba bom ven spravil! Če ne bo dru¬
gače, pa enkrat enega in drugič drugega!“

Medtem, ko je Glavanka pobirala cunje, je Tone raz¬
grinjal papir po mizi in se pripravljal k pisanju.

„Sedaj se lotim! Moram dobro premisliti, da bo vse
prav!“

„Gospod, le dobro naredite!"

„Mamica, nekaj Vam bom povedal. Nič gospod! Te
besede ne slišim rad. Gospod gori, gospod doli: nimam
pa nič od tega. Veste kaj, kar po imenu. Jaz sem Tone.
Tone, ne gospod! Ampak, če boste rekli: Tone, hočeš piti,
Tone, hočeš jesti — to pa rad slišim. Kaj — gospod, ko
pa nimam kaj ugrizniti. Tone, jej! To je beseda."

„0, kako ste ponižni in domači!"

„Kajne? Mamica, kako je pa Vam ime?"

„Urša."

„In tavžent devic."

„Enajst tavžent jih je bilo," ga je popravila ona.

„Hehehe. Jih je bilo!" je pomežikoval Tone. „Urša,
pa ti si bila tudi."

„To pa nobenemu nič mar," je Glavanka odločno
zavrnila vsiljivo dobrikanje.

Tone se je loteval pritožbe, Glavanka mu je pa tako
stregla, da je bil kar zadovoljen; ni mu manjkalo ne jedi
ne pijače, pa tudi postelje že dolgo ni imel take.

Res bi bil rad na gorkem v hiši; pa mu je le dopove¬
dala, da to ni mogoče, in mu postlala v pridevku polegskednja.

Kakor rečeno, Tonetu res ni šlo po vseh željah, kakor
so vstajale v njegovem srcu, vendar tako dobro mu že
dolgo ni bilo kakor tiste dni in zato je pa tudi sestavljal
pritožbo na dolgo in široko. Ko je bila sestavljena, jo je
bilo treba prepisati na čisto. Njemu je bilo že zmanjkalo
papirja, v Skriljah ga ni premogla vsa vas niti koščka;
prav tako ga ni bilo ne na Golem in ne v Kladi, pa je
bilo treba iti ponj doli na Studenec k fari.

Glavanka ni še nikoli kupovala papirja. Zato je dala
Tonetu denar za papir in nekaj za popotnjo, pa se je gugal
doli čez Dobržvico.

„Papirja mi je zmanjkalo," je pravil vsakemu, ki ga
je ogovarjal.

Res je, da je bilo na Studencu veliko zapeljivosti,
povsod so ga hoteli imeti; vendar se je, ko je pognal po¬
potnjo, junaško odtrgal in s papirjem vrnil v Skrilje.

58

„Na temle papirju ju bom domov zvlekel!"

„Tone, kar hitro delaj!"

Tone je spisal dolgo pritožbo. Seveda se ni trudil
brez prenehljaja; treba se je bilo oddehniti in takrat je
zavil h Kocjanu, kjer je razlagal, kako mu gre delo izpod
rok. Škriljanom je pravil, s koliko graščinami je že vodil
pravde in naposled vse graščinske advokate ugnal. Zato
se ga graščine tako boje in mu delajo sitnosti, kjer morejo.
Škriljani bodo že videli, kaj zna. Da le enkrat Glavana
ven dobi.

Ko je bila pritožba spisana, je poklical Glavanko in
ji pritožbo bral, da bi slišala, kako imenitno je sestavljena.
Da je bila dobra, potrjuje to, da je bila Glavanka kar
prevzeta in je vzkliknila:

„Tič si, Tone, tič! Ne bi bila mislila, da znaš tako.
Sedaj pa že verjamem."

„E, Urša, ti me boš šele spoznala. Veš, ampak to še
ni zadosti, čeprav je vse pribito, da se nikamor ne more
nič premeknitL Nekaj še vendar manjka! Kaj misliš?"

Glavanka ga je nevedno pogledala.

„Štempljev manjka! Štempljev je treba, drugače vse
nič ne pomaga!"

Glavanka mu je naštela nekaj šmarnih petič in Tone
je šel v Ljubljano po štemplje. Pa ni šel kar naravnost
po tisti blatni, dolgočasni cesti, ampak je krenil v Iško
vas in čakal, da je bila prva ladja z drvmi naložena.

„Hej, pa se peljemo v Ljubljano pO štemplje!"

V tistem času, ko je Krivanoga po Ljubljani kupoval
štemplje in je Glavanka v osiroteli hiši vse sama delala
ter molila za moža in sina, je pa prišel domov tisti, na
katerega ni nič mislila, ker se mu je dobro godilo in ga
je najmanj pričakovala: Jože, njen sin in hlapec v graščini.

Prišel je kakor pomladanski vihar, oduren in silovit,
da so se stresla vrata in zašklepetala okna. Ko je zagnal
na klop culo,'je odskočila in zaropotala na tla.

Jože, kaj pa ti je?" ga je vprašala mati iznenadena
in zrla vanj.

Iz sina l ‘e samo bušknilo: „Sramota!“

Jože!"

„Sramota! Oči si moram pokrivati. Oče — tat. Brat
— tat. Sramota!"

Mati je nekaj časa poslušala, češ, da bo odnehal; a
ko je le razgrajal, ga je ustavila:

59

»Sin, ne delaj krivice očetu! Ne sramoti ga! In tudi
tvoj brat ni tat. Nobeden ni tat!“

„Ha! Nista? Pa so ju vklenjena prignali v graščino
in vrgli v ječo. Sramota! Večna sramota!"

Glavanka ni vedela, kaj bi mu odgovorila, da bi ga
pomirila in mu potem pojasnila, kako je prišlo do tega,
da so ju vklenili. Zajokala je od bolečine in vzdihnila:

„0 graščina, kaj si mi naredila! Vzela si mi moža
in sina, a drugega si mi odtujilal Jože, Jože! Slabo nas
sodiš. Tudi ti si nam krivičen!“

»Krivičen? Mati, ta sramota, ki sem jo doživel! To
skeli!" je odgovoril sin nekoliko mirneje, ginjen od ma¬
terinih solz.

»Čakajte, da Vam povem."

Usedel se je k mizi na vogal, na drugem je sedela
mati, ki si je podpirala z levico glavo, z desnico je pa
brisala solze.

Jože je pripovedoval:

»Tisti dan smo orali. Ko smo šli opoldne k obedu,
je prisopihal pastir in pravil: ,Dva so prignali vklenjena
v ječo. Očeta in sina/ Povpraševali smo, odkod in kdo
sta in kaj sta naredila. Pastirje povedal, da sta iz Škrilj
Glavanova. Kot bi trenil, so vsi uprli oči vame in me
motrili z žlico pred usti. Meni je udarila vsa kri v glavo,
vendar sem dejal: ,Fant, ti nisi prav slišal. To ni mogoče! 4
Pa je dejal: ,Šteficelj je to povedal, ki vse pozna. Pripo¬
vedoval nam je pred kovačnico: J^z stojim, stojim, kar*
zagledam, da ženejo po ridah dva hudodelca, vklenjena.
Pa sem dejal sam pri sebi: Šteficelj, že dolgo niso nobe¬
nega vklenjenega prignali, sedaj pa kar dva ženo. Vredno
je počakati in si ogledati take tiče, kakršni se ne vidijo
vsak dan. Ta dva nista kar si bodi, ker ju imajo v že-
lezju. Čakam, čakam. Kar ti pridejo. Ogledam si jih, očem
nisem verjel in sem si jih še enkrat zbrisal, pa vidim, da
sta prava: Glavanova iz Škrilj, oče in sin. Ubila sta koga
ali pa je še kaj hujšega/ — Tako je razložil pastir, a meni
je bilo, kakor bi me bil kdo s kolom po glavi. Kar šumelo
mi je, nič nisem vedel, kaj bi naredil. Videl sem, da se
spogledujejo in šepetajo. Tedaj sem odrinil tovariša in šel
izza mize in zbežal v hlev. Pa še vedno nisem verjel, da
bi bilo kaj takega mogoče. Tisti dan *em se ogibal ljudi,
pa tudi oni, s katerimi sem si bil na roke, so se mi umi¬
kali. Vedno sem vlekel na ušesa, kje bi kaj ujel. In tako

60

sem še tisti dan slišal, kako so se grajske dekle pogo¬
varjale o naših dveh. Tedaj mi je bilo jasno, da imam res
očeta in brata v ječi. Povem Vam, mati, da bi se bil ta¬
krat najrajši izgubil in nikdar več videl Turjaka niti slišal
o očetu in bratu. O, sramote! Vedel sem pa, da ne morem
pobegniti, ker bi poslala graščina takoj za menoj, ko mo¬
ram služiti graščini namesto cesarju. Bolje je pa biti hla¬
pec v Turjaku kakor pa vojak v cesarski suknji. O, kako
mi je bilo neprijetno poslej! Zdelo se mi je, da me gledajo
vsi kakor črnega Žoharja v skledi, da govore samo o meni,
da si pomežikujejo in sujejo s komolci, češ, viš ga, očeta
in brata ima v ječi. Mati, Vi si ne morete misliti, kako mi
je bilo hudo. Mislil sem, da imam poštenega očeta in do¬
brega brata, pa so ju prignali kakor hudodelca. O, strašno!

— Včeraj me je pa poklical majer: ,Fant, ti si pri nas
odslužil! Tatinskih ljudi ne moremo imeti v službi/ Jaz
sem ga zavrnil: ,Nisem tat! 4  — ,Pisar te kliče v kanclijo.
Pojdi, tam boš že zvedel/ — Pa sem šel. Pisar me ni
precej spoznal. Ko sem mu pa povedal, kdo sem, je začel
kričati: ,A ti si tisti? Tebe naj graščina varuje, da ti ni
treba biti vojak. Ti se paseš v graščini, namesto da bi
stradal pri vojakih, a tvoj oče je tat, ki krade graščini,
tvoj brat bi pa najrajši pobil vse graščinske ljudi/ —
Jaz nič ne vem/ sem rekel. — Tedaj mi je pa povedal,
da sta kradla hoje in hotela pobiti logarja s Preseke.
,Pa graščina jima bo že pokazala. Ti, pasji sin tatinskega
očeta, se pa poberi iz graščine. Naznanil bom, da nisi več
v graščini, da greš lahko služit cesarja.' Ven, seme tatinsko! 4

— Tako je bilo, mati. Toliko sramote sem užil zakadi očeta
in brata in sedaj bom moral še k vojakom. Oj, sramote! 44

Jože je zopet hodil po hiši gori in doli, bentil in se jezil.

* Mati, ki se je šele sedaj zavedela posledic in se ji je
zasmilil sin, je vzkliknila obupno:

„0, ti nesrečna graščina! Vse mi boš požrla, vse
razdejala! 44

Ko se je nekoliko umirila, je rekla:

„Sin moj! Povedala ti bom, kako je bilo, in videl
boš, da tvoj oče ni tat in tvoj brat ni ubijavec. Vsakemu
lahko naravnost v oči pogledaš in se ti ni treba nikogar
bati. In vsi možje ti bodo potrdili, da je vse to, kar nas
je zadelo, delo hudobnega človeka. Poslušaj! 44

In tedaj mu je mati v zadevo posvetila od druge
strani.

61

„Pa vseeno, le zakaj sta to naredila? Zakaj? —
Vojak bom! Puško bom nosil! In nikoli več Vas ne bom
videl!"

Mater je očitanje zabolelo, pa ga je zavrnila:

„Sin moj, izpreglej! Vse to dela graščina. Graščina
je tista, ki nas mori in tlači."

VII.

Logar s Preseke je bil pokazal Škriljanom svojo moč.
'Sedaj so vedeli, da imajo opraviti z graščino, kadar se
sporekd z njim. Sedaj, ko ni bilo Glavanovega Janeza
doma, je gozdar (Menat bolj brez skrbi prihajal na vas.
Ljudje ga niso radi srečavali in besede, ki so jih Spre¬
govorili z njim, niso bile prisrčne.

Bali so se ga in sovražili. Iz strahu je najbrž po¬
tihnilo tudi petje na vasi. Vsaj zdelo se je Menatu, da
ne sliši več tolikr-at tiste pesmice, ki je njega tako po¬
grevala; ako jo je pa slišal, je bilo petje kakor odmev
iz oddaljenih vasi.

Tako je logar s Preseke rastel in se šopiril na vse
strani. Njegova hudobnost je postajala iznajdljivejša in
oblastnost brez vse mere.

Malodušnost, ki se je bila lotila Škriljanov, bi jih
bila popolnoma strla, ako ne bi bilo Krivanoga. Ta jim
je dajal pogum:

„Nič se ne bojte! Mi bomo že dali graščini. Mokre
bo tako vaš, da noben pes ne bo zalajal, ko boste ondi
podirali hoje!"

Ko je bil prinesel štemplje iz Ljubljane, je poklical
Glavanko in jih vpričo nje pritisnil na pritožbo.

„Na, fant! Pa ti nesi pisanje na pošto, da boš videl,
da gre v pravi kraj! Nikar se tako kislo ne drži!" je dejal
Tone Glavanovemu Jožetu, ki je nezaupljivo gledal pisača
in ni od njegovega pisanja pričakoval nobenega uspeha,
ko je pomislil na vsemogočnost graščine.

„Kaj misliš, da boš vojak! Nikoli! Kar vesel bodi.
Boš že videl, kako bomo dali graščini. Nalašč zaukaj na
vasi, kadar vidiš tistega s Preseke, da bodo videli, da se
nobenega nič ne bojiš."

Jože je dvomil, zakaj preveč je bil občutil vsemo¬
gočnost graščine.

62

„Kaj? Boš videl! Starega dobimo ven, pa ti bo
izročil domačijo, in se bomo ženili; graščinci naj pa sami
gredo k vojakom, kamor tebe pošiljajo."

Medtem, ko je bilo doma vse narobe, ko je Krivanoga
ukazoval, mati molila, Jože godrnjal, sta pa v ječi na Turjaku
sedela oče in sin in čakala, kdaj ju pokličejo pred sod¬
nika. Takrat je bil v Turjaku tudi sedež cesarske komisije
za turjaški kanton in tako sta bili cesarska in gruntna
gosposka pod eno streho. Ljudje niso zaupali v pravičnost
nobene, samo mnenje je bilo razširjeno, da obe gosposki
skupaj držita in da kmet ondi težko dobi pravico, zlasti
takrat, ko je moral cesarski sodnik razsojati v sporih med
kmeti in graščino.

Tega prepričanja je bil tudi Glavan in ni pričakoval
nič dobrega. In tako je bil oče ves potrt. Ječa sama na
sebi že prežene dobro voljo, potem pride še sramota, ki
je združena z ječo, vse dušno trpljenje, ki izvira iz nego¬
tovosti, kako se bo stvar končala. O, to so težke skrbi,
ki so šle staremu do živega. Sin je pa mislil večidel na
Manco in na Menata in bil bolj poln jeze kakor skrbi.
Najrajši sta molčala, zatopljena vsak v svoje misli, vendar
sta včasih govorila tudi o domačih in neštetokrat premo-
trivala zadevo in dogodke, zaradi katerih sta bila v ječi.
Ob taki priliki je dejal oče, poln bridkosti, sinu:

„Poglej! Ti si graščino majhno pošegetal, a graščina
je nas z betom. O, kako nas je potolkla! Kar v zemljo!"

„Sedaj bi že vedel, kaj bi naredil z njim! Nič več
bi se ne genil!" je odvrnil Janez ter grozil.

„Graščini ne moreš do živega. Le premisli, kako je
velika. Kaj pa zmoreš, če ji odbiješ en palec, pa ti stopi
s celo nogo na glavo in te pritisne, da si kakor mlinec.
Zhpa  bo treba biti z njo, zlepa!"

Sin pa ni  bil teh misli. V srcu je obetal maščevanje
in ga shranjeval za prihodnje dni. Ničesar ne odpusti
graščini. Vse ji povrne. Kaj bi samo trpeli? Potrpi! Po¬
trpi! Nazadnje nam pa vse vzame, kar si poželi. Nič več
ni nikjer našega. Vse je graščina in graščinsko. Sami
graščinci bor^o, ako se ne bomo branili. — Janeza je kar
prijemalo, da bi udaril in tolkel toliko časa, dokler bi bilo
kaj graščine videti in čutiti.-

Končno so ise v kancliji vendar spomnili, da imajo
dva Škriljana v ječi, katera bo treba obsoditi po postavi
in pravici.

63

Cesarski sodnik ju seveda ni mogel kar tako po¬
gubiti, kakor je želela obtožnica in kakor je pričakoval
zastopnik graščine, gospod Ardigata.

„Tatova! Torej ječa in taka, da bi se nihče nikdar
več ne polastil enake stvari, kakor sta se Glavanova dva.
Hudodelca!"

Sodnik seveda ni imel tako enostranskih občutkov
za pravico, kakor jih je kazal Ardigata in drugi graščinci.
Preden je sklenil sodbo in izrekel obsodbo, je moral ves
slučaj natanko preiskati, opredeliti zločin in ugotoviti krivdo.

Zato ju je najprvo zaslišal in po natančnem zasliša-
vanju tudi dognal, da se staremu Glavanu pač noben
zločin, še celo kazniv pregrešek ne more naprtiti, pač pa
da je sin njegov nekoliko nasilen človek, ki ne grozi samo,
temveč tudi udari.

Ko je sodnik povedal, da je oče Glavan krotek člo¬
vek, ki oddaleka ni mislil na tatvino, je zastopnik graščine
ugovarjal in trdil, da je Glavan kradel. Bil je kar ogorčen,
češ, kam pridemo, ako se ne bo tako dejanje, kakor ga je
izvršil Glavan s svojim sinom, tolmačilo tako, kakor je,
namreč za tatvino in se primerno kaznovalo. Tako bodo
poslej delali vsi: kradli bodo, pa kaznovani ne bodo.
Sodnik tudi logarjevemu pričevanju ni verjel, temveč je
pisarju in logarju na podlagi urbarskih pravic dokazal, da
je bil Glavan popolnoma upravičen podreti hoje, čeprav
mu jih graščina ni odkazala; Glavan ima pravico tudi do
tistih hoj, zlasti še, ker onih, ki mu jih je graščina od¬
kazala, porabiti ni mogel; zaradi tega pa, ako mu graščina
hoj ne oskrbi, si jih vzame tam, kjer so, zakaj Glavan
mora imeti streho na hlevu, a po urbarju ima pravico do
lesa v Mokrcu.

Ko logar sodniku ni mogel utemeljeno odgovoriti na
vprašanje, zakaj je odkazal hoje na nepristopnih Kozlovih
stenah, je sodnik posvaril graščino, češ, tako se s kmeti ne
ravna, zakaj tudi kmetje so ljudje.

Janez pa ni bil tako nedolžen kakor njegov oče.
Kradel seveda tudi on ni. Nič ni tajil, da je udaril logarja
s kolom po glavi, niti da je zamahnil s cepinom proti
njemu, temveč je glasno obžaloval, da ga ni še bolj, in
obetal in se rotil, da mu Menat ne uide, in ob prvi pri¬
liki, ko se snideta, ga bo trčil tako, da, bo imel dovolj.

Sodnik je bil mnenja, da je ovadba upravičena in da
Janez, ki s kolom kreše po glavah in grozi s cepinom in

64

se veri, da ne bo odnehal, ni nedolžen in ga bo treba
strahovati.

Janez je kajpak tudi povedal, da je logar streljal nanj.
Toda ta je izpovedal, da je streljal le za strah. Ni šent,
da bi ga ne bil zadel na pet korakov, ako bi ga bil hotel.
Sodnik je verjel logarju in ga ni dejal pod obtožbo.

In tako se je zgodilo, da so očeta in sina ločili.

„Oče! Vi ste prosti! Domov pojdite!" je rekel sodnik.

„Domov? Pravite? Ne bom več zaprt?"

„Nič več, ker niste nič hudega naredili."

„No, saj sem jim pravil, da nisem nič hudega storil,
pa so me le vklenili, da so se ljudje zgledovali."

»Sedaj pa le pojdite!"

Glavan se je nekaj obotavljal in praskal za ušesom,
potem se je pa le opogumil in ogovoril sodnika:

»Gnadljivi gospod, kaj pa hoje?"

»Kar ponje pojdite! Vaše so! Nihče Vam jih ne sme
braniti vzeti, kolikor jih potrebujete."

»Vi že tako pravite. Kaj bo pa Menat naredil?"

1  »Nič! Ako pa Vam bo branil in kaj naredil, pridite
k meni! Bomo pa njega' zaprli."

Glavan je gledal sodnika z očmi, polnimi hvaležnosti.
Nikdar ni pričakoval, da bo pod turjaško streho slišal be¬
sede, ki bi ga tako potolažile, kakor so ga sodnikove in
mu dale toliko moči. Vsa potrtost ga je hipoma minila.
Zavedel se je, da je zmagovavec.

»Hoje so pa vendarle naše. Naša je obveljala!"

Pozabljena je bila vsa bridkost, vse dušno in telesno
trpljenje. Pozabljena vsa sramota.

»Sedaj ima ta strela s Preseke! Pa kako se je ustil!
Nazadnje je pa le moja obveljala, ko ti je sodnik k pra¬
vici potegnil. Ta je pravi, ki se graščine ne boji!"

V duhu je gledal, kako bo prišel domov in kako
pojde po hoje, ko se ne bo nobenega nič bal. In ni pajek,
da ne bi rekli Škriljani:

»Glavan jih je ugnal! Glavan ti zna! Naša pravica
v Mokrcu se ni prav nič okršila!"

In zamislil je, kako bo nalašč naprosil sosede, da
mu pojdejo pomagat — in bodo šli vsi kmalu po hoje.
O, kako bodo pokali mimo Preseke! Naj poči od jeze tisti
zelenec! Zakaj pa je tak!

Nekako lahko mu je bilo, ko se je poslavljal od sina,
ki je ostal še v ječi in čakal, da ga odženo v Ljubljano

65

na višje sodišče, zakaj turjaški sodnik ni imel dovolj moči,
da bi ga bil obsodil.

„Fant, le potrpiI Nazadnje bo vse dobro. Viš, hoje
so že naše!" je dejal oče sinu, ko mu je dajal roko.

„Škoda, da me ne bo zraven, ko boste vozili hoje. Počasi
j vozite mimo Preseke, da ga bo bolj jezilo," je menil Janez.
I Potem je pa še dejal:. „Midva z Lahom bova pa še

imela račun, kadar pridem ven. Recite, da mater prav
lepo pozdravljam, pa Cecmanovo Manco tudi, pa ji re¬
cite .. . recite ..."

„Kaj naj ji rečem?" je prašal oče, ko je videl, da
ne more sin z besedo na dan.

Janez pa kar ni mogel najti besede, da bi izrazil
tisto, kar je čutil in mislil takrat. Končno je odgovoril:
„Pa ji recite, kar hočete! Recite, da bom prišel po nagelj."

Glavan je iz ječe šel naravnost domov, kamor ga je
vleklo srce, gnala skrb, pa tudi zavest, da ni prišel ob
pravice v Mokrcu.

„Kaj si že doma?" je vzkliknila Glavanka vesela,
ko ga je zagledala na pragu, ter še hitro vprašala: „Kje
| je pa Janez?"

Povedal ji je, da so Janeza še obdržali, da ga bodo
| gnali pred ljubljanskega sodnika, da pa je on že dostal,
da ni obveljala beseda graščine, temveč je sodnik povedal,
da so hoje njegove. Sedaj pa bo streha nova, čeprav se
Lah stckrat na glavo postavi.

Vendar je žalost za sinom premagala veselje nad
moževo vrnitvijo, da je mati zagnala žalosten vik.

»Zakaj si pustil fanta tam? Zakaj?"

„Počakaj! Saj bo prišel! On ima še druge zapence,
ki ga drže in še niso odnehali," jo je tolažil mož; da bi
bila tolažba popolna, je še dejal: „Viš, hoje so pa le naše.
Pa sva le zmagala s fantom!"

»Naj bi segnile, če ga ne bo domov! Nesrečne hoje!"

»Saj bo prišel. Majhno počakaj! To, veš, ni kar tako.
V komisiji so natančni in človek sam ne vč, kdaj se pre¬
greši, da gosposki ni prav. Saj fant ni bil tako žalosten
kakor si ti in pozdravlja te, pa Cecmanovo tudi."

Moževe besede so jo nekoliko pomirite. Potem mu
je povedala, da je Jože prišel domov.

„Menda ne? Za pet ran božjih, kaj bo pa sedaj?"

Tako se je prestrašil oče sina, d katerem je mislil,
da je na gorkem v graščini, kjer se mu ni treba bati

V graščinskem jarmu. 5

66

žandarjev, ki bi ga gnali v kosamo; zakaj očetu je bilo
takoj jasno, da bo sedaj za prvega sina odprta edino pot
k vojakom, ako mu ne izroči domačije.

Glavan bi bil pa tako rad še sam gospodaril, zakaj
čutil se je še trdnega in pokonci je hodil ter palico rabil
samo, kadar je šel v semenj.

„Kdaj pa je prišel?"

»Precej. Vidva na Turjak, Jože s Turjaka. Saj bi se
morali skoraj srečati. Strašno hud je prišel domov! Dejal
je, da mu delata ti in Janez sramoto, da sta tatova in da
so ga zaradi tega z grada spodili. Ardigata mu je zažugai,
da bo moral k vojakom. Komaj sem ga pomirila. In še ne
vem, če bi ga bila, ako bi mi ne bil Krivanoga pomagal.
Ta mu je vendar dopovedal, da je odnehal."

„Krivanoga?"

„Tudi ta je pri nas! Ta te je ven jemal. Naj bo že
kamor hoče tisto maslo in jajca, ki sem jih potrošila. Nič
mi ni žal, da je le prišel in mi pomagal. Nikoli ga ne bom
pozabila. Sama sem bila in od vsega sveta zapuščena; ni¬
sem vedela kaj početi. Takrat ga je pa Štembav pripeljal
in rekel: ,Lej, ta ti bo pomagal, da boš dobila moža na¬
zaj. Pod streho *ga vzemi!* Na, pa te je res rešil!"

»Krivanoga me je rešil?" je povzel Glavan, iz kate¬
rega je zvenelo začudenje in nevernost.

Pravila mu je, kako jo je Krivanoga natančno iz¬
praševal in potem pisal in pisal. Cele plahte papirja je
popisal in jih je imel razgrnjene po mizi in po postelji;
ko je vse skupaj imel, me je poklical in mi pisanje pre¬
bral. Pa res zna sestaviti, še nikoli nisem slišala, da bi
znal kdo tako ostro zapisati. Pa vse po resnici! Komaj je
pisanje šlo, pa si prišel ven! Le škoda, da še fanta ni!"

Glavan je nekoliko zamišljen priznal:

Jaz sem pa mislil, da je bil sodnik v komisiji takodober."

„Kajpak, ko ga je pa pisanje omehčalo!"

Krivanoga je bil še zakopan v slami, ko je prišel
Glavan domov. Ko je segla tudi do njega'novica, da se
je vrnil gospodar, se je naglo izkopal, in ne da bi vprašal
Glavana, kako in kaj, in ne da bi se očedil slame, je
štrbencal na vas in začel vpiti na vse strani:

„Glavan je že doma! Glavan je že zunaj! Enega sem
že ven dobil."

Tako je spravi! v kratkem vso vas pokonci, in še
preden sta se mož in žena pogovorila in posvetovala,


67

kako bi in kaj bi, že so prihajali Škriljani gledat Glavana in
poizvedovat, kako je bilo v Turjaku in kako je s pravico
v Mokrcu.

„Nič mi niso mogli. Hoje so moje!“

To je bila pa že taka novica, da je niso mogli pra¬
znovati pod domačo streho, temveč so se vzdignili vsi in
šli h Kocjanu. v

„Sam sodnik mi je rekel, da mi nihče ne sme braniti
vzeti hoj, kolikor jih potrebujem. Rekel je še, če ti bo kdo
branil, kar k meni pridi, bomo pa tistega zaprli."

„To je rekel?"

„To! Pa naj se krota s Preseke kaj zmrduje!"

„Kocjan, sedaj pa le na mizo! Danes ga,bomo na
veselje. Zmaga je!"

Krivanoga ga je že imel pred seboj in tudi pil na

zmago.

„Ali ste videli? Pa so ga morali dati ven. Kaj? Jaz,
Krivanoga, znam narediti, da vsi paragrafi odnehajo. Za
kaj pa so paragrafi? Raztegnejo se, pa je po njih. Bomo
že pokazali graščini!"

Glavan je moral vse natanko praviti, kako je bilo
pred sodnikom, k'ako se je zagovarjal, kaj je graščina
rekla in kako je sodnik razsodil.

Je vendar med gospodo še en kristjan, ki ne hodi
po nas in drži z nami!"

Tega mnenja so bili vsi, ko je Glavan povedal, kako
je z njim govoril sodnik.

Glavanovega Janeza so bili nekam pozabili. Kar nihče
ga ni omenjal in najbrž bi ga bili takrat spričo splošnega
veselja pri Kocjanovih popolnoma pozabili, ako bi ne bila
prišla tudi Cecmanova Manca tja. Pocuka4a je Glavana in
ga vprašala: >

„Oče, kje je Janez?"

„Lej, dobro da si me domislila. Pozdraviti te je dal.

4  Najbrž ga še nekaj časa ne bo, pa je naročil, da bo po
nageljček prišel. Pa mu ga prihrani."

„Le zakaj ste ga pustili tam?"

Manci je šlo na jok in se je žalostno držala.

Toda ljudje, pijani zmage in veselja, se niso utegnili
brigati za njene bolečine.

„Lej, ni tistih vzel, kakor mu jih* je logar odkazal,
pa vendar ni ob pravico! Naša pravica je bolj trdna ka¬
kor smo mislili!"

5 *

68

V?>a potrtost jih je minila in prevzelo jih je veselje,
da so pozabili vso jezo in razprtije med seboj; proti ve¬
čeru sta se celo rihtar in Štembav kar objemala.

„Žontar, tako ti rečem, rihtarska ni zadnja!"

»Boter, včasih že prav pride. Tako, da se isto grenko,
ki se človeku včasih v zobe vrže, že vmes požre."

„Kajpak! Bolje je, da je človek sam rihtar kakor bi
bil rihtan, je že stara resnica. Zmagali smo pa le."

In tisti dan že pod mrak, ko so bili Škriljani še vsi
navdušeni, so sklenili, da pojdejo po tiste hoje in jih pri¬
vlečejo Glavanu domov.

„Vsi pojdemo! Pa nalašč pojdemo vsi kmalu, da se
bo kaj videlo. Logarju navkljub!"

Samo Žontar ni mogel iti.

Dejal je Glavanu: „Precej bi šel po hoje, saj voli v
hlevu stojijo, samo eden ima nekaj na park jih, da ni za
nikamor!"

Glavan se ni nič zmenil, zakaj voznikov je imel na¬
enkrat še preveč.

Škriljani so tisti večer še vsi našli domov. Nekateri
so šli prej, drugi kesneje, nekateri so šli sami od sebe,
po druge so prišli domači ,žandarji‘. Samo Krivanoga je
ostal pri Kocjanu.

„Mrbomo pokazali graščini," je vpil in se pripravljal
iti leč na mizo, ko ga je Kocjan gonil spat.

Toda miza je bila previsoka. Premagovavec graščine
je tisto noč prespal pod mizo.

Ko pa je prišel tisti dan, katerega so Škriljani do¬
ločili, da pojdejo po Glavanove hoje, tedaj je napregla
vsa vas razen Žontarja. Pognali so vsi kmalu. Živina se je
Zamajala in voz za vozom se je pomikal iz Skrilj proti
Mukrcu mimo Preseke. Hej, kako so vozniki poganjali,
kako so pokali biči, da se je razlegalo po tokavah od Iga
do Kureščka in odmevalo od gozda. Vozniki bi bili radi
ugledali Menata, a ga ni bilo na spregled tisti dan ne
ko so šli v gozd, ne ko so vozili domov. Vozili so komaj
vsak po eno bil. Ej, to je bilo veselega vpitja in ukanja.

In čudnb! Naenkrat se je zopet razlegnila pesmica,
ki je dražila logarja in ki je bila utihnila, ko so bili od¬
gnali Glavanova dva. Peli so jo Škriljani in odpevali po
sosednih vaseh, žakaj povsod je bilo nekam praznično,
ko so zmagali Škriljani.

„Ne bo nas graščina!"

69

Graščina se je pa tiste dni potuhnila. Nikjer je ni
bilo. Menat se je izogibal vasi in hodil po samotnih potih
in stezah, da ni srečaval ljudi in videl zadovoljnih obrazov.
Njegovo srce je pa žejalo po maščevanju. Premišljal je,
kdaj bo prilika Škriljane zopet pritisniti.

Veselje v Skriljah bi bilo popolno, ako bi ga ne bila
skalila novica, ki je bila prhnila iz doline gori v Skrilje
in sosedne vasi, namreč:

„Glavanovega Janeza so gnali v Ljubljano. V goro
se je oziral in si oči brisal!"

In za to novico je letela še bolj žalostna:

„Za glavo mu gre! Dvajset let mu ne odide!"

In ko je to prišlo na uho Glavanki, tedaj je materino
srce strepetalo od žalosti. Vpila in jokala je, da jo je mo¬
rala tolažiti vsa vas. Možu je očitala, zakaj je pustil sa¬
mega v ječi. Šele ko je prišel Krivanoga pogledat od
Kocjana, kaj se godi pri Glavanovih in kaj pomeni jok in
vpitje, in ga je Glavanka ugledala, tedaj je zaiskrilo v njej
upanje; zagnala se mu je naproti in zajavkala:

„Tone, pomagaj mi! Reši mi sina!"-

In ko so Tonetu dopovedali, zakaj mati javka in
lamenta, jo je Krivanoga potolažil:

„Urša! Nič se ne boj! Tvoj sin ne bo visel!"

„Misliš?"

„Boš videla, da ne. Tvojih tavžent, ali kakor si rekla,
enajst tavžent devic, ti ne bo pomagalo, jaz ti pa bom.
Tudi če gremo do cesarja. Janez mora priti domov. Umeš?
Tudi cesarja se ne bojimo!"

„Tone, dobro naredi!" *

„Kar obriši se. Ni vredno solze, če ti pravim. Kajne,
Glavan? Hoje so doma, fant bo pa tudi prišel."

i  A

VIII.

Pri Glavanovih so imeli tiste dni tesače. Obrezovali
so les. Gospodar je stopical okoli delavcev in se pogo¬
varjal z njimi, kako bi se ogredje najbolje zvezalo in po¬
stavilo, da bi kljubovalo večnosti. Pravil je vedno iznova,
kako sta se s sinom pulila z graščino za hoje. Sedaj je
Škriljanom in njemu popolnoma jasno, da jih je hotela
graščina ukaniti in jih spraviti ob starodavne pravice.
Samo kesal se je sedaj, ker ni poslušal sina in posekal
lepših hoj in še bolj na priliki kakor jih je bil. Prečniki

70

bi bili lahko bolj močni, kapniki trdnejši in sleme bi ne
bilo tako oblo in menda bi bil še kakšen odritek ostal
za na žago.

„Fant je le prav imel! Zakaj ga nisem ubogal?“

Tako je glasno mislil Glavan in nejevoljo, ki je vstajala
v njegovem srcu zaradi dozdevne škode, zadržal z ugovorom:

„1, kdo je pa vedel, da bo tako! Strela!"

Glavanka se je pa nosila po kuhinji. Nobene reči se
ji ni zdelo škoda za tesače.

„Da ne bodo hiše grdili in pravili, da so bili lačni!"

Zjutraj je prinesla na mizo zelje z bobom in krom¬
pirjeve žgance, opoldne vrh vsega še skledo štrukljev,
zvečer je bila pa zadnja jed mlečna kaša, ki kri pomiri.
Ko bi bili tesači tiste dni vse pospravili, kar jim je mati
Glavanka nanesla na mizo, tedaj bi jim bilo popokalo
jermenje in nihče ne bi mogel govoriti, da ni bilo nobene
reči za pod zobe.

Tako je bilo vse zadovoljno, delavci in gospodar.

Janeza so imeli seveda dostikrat v mislih in ugibali,
kaj bo z njim in kdaj bo prišel domov; ali bo prej nova
streha na hlevu ali bo Janez prej doma.

Skrb za Janeza je imel Krivanoga, ki je še vedno
spal v pridevku v slami in pisal pri mizi in jedel s tesači,
zakaj povedal je vedno kaj novega in kaj posebnega, česar
tesači še niso vedeli.

„Nič bati se! Janez ho tako gotovo prišel domov,
kakor pride za postom gotovo velika noč.“

Pravil je, koliko jih je že iz luknje ven dobil. Že so
imeli pripravljen konopec, pa ga je še rešil tega in onega.

!n kadar jim je še pravil, kolikokrat se je že sprijcl
s kako graščino in kako jo je ugnal, kako se sedaj trese
Turjak pred njim, je povedal vse tako nazorno, da so kar
videli, kako se turjaška graščina maje.

Jože je ugovarjal, da je bil Janez nespameten, ker se
je šel z graščino, da se sedaj pokori za to.

Toda je slabo naletel.

„Kaj? Janez? On je pravi! Taki bi morali biti vsi.
Ta kar na glavo nameri. Tam primaže, kjer se najbolj
prime. Kaj boš ti, ki se graščme bojiš. Ti misliš, da bi se
ti roka posušila, ako bi kakega graščinca z njo ohladil.
Sram te bodi!"

In Jože je moral molčati, zakaj vsi tesači z Glavano-
vim očetom vred so se smejali, kakor bi hoteli reči:


71

.j!*'".

„Tone, ti si pravi!"

Škriljani so hodili gledat, kako gre delo od rok, zlasti
v mraku so prihajali mladi in stari. Tesači so počivali,
sedeč na tramovju in kadili, vasovavci so pa precenjevali,
koliko se je naredilo čez dan in čez koliko dni bo les
obrezan, koliko dni bodo ogredje vezali. Vmes so obujali
še sveže spomine, kako so les spravljali z Mokrca in kako
se jih je graščina ustrašila, da je kar odnehala in jim pu¬
stila pravice.

„Kaj? Na pravem koncu je treba zagrabiti!"

„Samo jaz jo lahko zagrabim za roge!" se je potolkel
Krivanoga po glavi.

Škriljani so bili tiste dni zopet nekoliko zrastli, da
| se niso zdeli več tako majhni, ko so se primerjali z graščino.
Tudi strahu niso imeli več tako velikega pred graščino,
ko so videli, da ne more vsega požreti. In kakor je povedal
Glavan, si tudi sodnik ni prav zelo na roke z graščino.
Vse to je napravljalo zadovoljnost, ki se je v tistem času
P  razlivala obilo po Skriljah.

Kdo bi bil zameril škriljanskim fantom, ki so zopet
in zopet veselo prepevali tisto pesmico, ki se končava:

„Pa se je zvrnil jager Menat."

Samo Glavanov Jože ni bil zadovoljen. Nič mu ni
bilo prav. Nobena jed ni bila prav kuhana. Vsako delo
odveč. Vedno je godrnjal. V vseh Skriljah ni bilo takih
volov kakor so graščinski in še marsikaj ni bilo v Skriljah,
j kar je bilo na Turjaku. Nič ga ni veselilo. Še Namre se'
je bolj veselil nove strehe na Glavanovem hlevu kakor
sin, ki bo gospodaril v njem. Mati je premišljala, kako
bi mu postregla, da bi bil zadovoljen, in oče je ugibal,
kako bi mu kakšno stvar prav ukazal, da bi je ne ovrgel.

I Pa nič! Jože je vedno godrnjal. »

„Ako ni zate, pa pojdi nazaj v graščino."
l Teh misli sta bila naposled oče in mati. še nekaj

let naj bi bil tam, potlej bi pa dala gospodarstvo iz rok.

| In ko je nekoč sin dal razumeti, da bi šel nazaj, ako bi
mogel, sta mu dejala stara dva: „Pa pojdi vprašat, če te
vzemo nazaj. Ženiti se ti itak še ne mudi!" &

Jože je bil mnenja, da naj bi šel oče do grofa in
! prosil zanj. Toda oče ni hotel.

„Kar sam pojdi, saj te poznajo in® vedo, čigav si!"

Tako brž pa tudi Jože ni bil pripravljen za pot,

I zlasti še do grofa. Šele čez nekaj dni, ko se je bil nekoliko

72

ujezil, da ni šel k mizi in se sprl z materjo in očetom, se
je vendarle odpravil v graščino. Oglasil se je pri majerju,
da bi poizvedel, ako je kakšno prazno mesto zanj. Namesto
njega niso bili še nobenega dobili, najbrž ljudje še niso
vedeli, da se zopet eden lahko odtegne vojaščini s službo
v graščini. In ker je bil Jože zanesljiv delavec in ga je
majer rad imel, je rekel, da ga rad vzame, samo doli naj
stopi k pisarju ali pa h grofu, da ga bo kdo videl in zopet
zapisal. Jožetu ni kazalo nič drugega kakor ravnati se po
navodilu majarjevem in iti v kanclijo.

„Po kaj si pa prišel?" ga je vprašal Ardigata, ko je
stopil Jože predenj.

Zdelo se mu je, da ga pozna, samo prav hitro se ni
mogel natančno spomniti.

„Za hlapca bi bil zopet rad!"

Tedaj se je Ardigati posvetilo.

„Glavan! Škriljan! Puntar! Ven!"

Pisarju so kar pene letele iz ust, tako je bil ogorčen,
ker se je upal Glavanov priti predenj s tako željo.

„Majer so me semkaj poslali!"

„Ven! Ti komis smrdi, kajne? Seveda! Sedaj smo
pa dobri. V graščinico bi se rad skril Škriljan. Noben
Škriljan ne bo več služil v graščini! To bom zapisal v
urbar. Ven!"

In Glavanov Jože je spoznal, da pisar ne želi več
njegove navzočnosti in da se mu lahko še kaj neprijetnej¬
šega pripeti, pa se je hitro pomeknil proti vratom.

Prav do doma je šumelo Glavanovemu Jožetu v ušesih
tisto, kar mu je z nenavadno odkritosrčnostjo in prijaz¬
nostjo povedal grajski pisar.

„Ven, Škriljan! Puntar! Noben Škriljan ne bo več
služil v graščini!"

Zato je bil strašno slabe volje, ko je prišel domov,
tembolj ker je vedel, da so te besede zanj naravnost usodne.

Povedal je, kako je slabo opravil, in očital očetu, da
je oče kriv njegove nesreče in pa brat, ki je napal graščino.

„Sedaj bom pa vojak!"

„Nikoli, q če si fant zato!" ga je prekinil Tone. Tudi
ako ti stari čez ne da, nisi vojak, ako nočeš biti. Kaj ti
pa koristijo vsi prsti na roki? Na tnalo z njimi, pa jih par
s sekiro odbij! J£z že vem, kaj bi naredil, ko bi bil tako,
kakor si ti. Nikoli bi me ne imeli. Svet je širok in dolg
in dosti je lukenj, kamor se človek skrije, da ga noben

73

pes ne najde. Fant! Iška! Jaz jo poznam! Tam se skriješ,
da te ne izslede. Okoli tebe bodo hodili, pa te ne bodo
videli! Ti jim boš pa zijala kazal, razumeš, fant? Nikar
ne bodi tako žalosten! Če bi se ti pa v Iški zdelo pre-
dolgočasno, ali bi se ti zdelo, da ti prigrevajo, tedaj bi
se pa umeknil v Zalo in po Zali gori na Krim in bi s
Krima doli gledal pse, ki te preganjajo. Drugič bi jo
pa na Mokre mahnil, da bi jim zmešal sled. Povsod se
dobe ljudje, ki dado potrebnemu človeku kruha in strehe.
Nič ne obupavaj! Takega fanta kakor si ti, bi skrilo marši-
kako dekle, da bi ga nihče ne izsledil. Pa ne samo eno!
Več bi jih imel, da bi bilo več zavetja in več kruha. Če
bi te pa hoteli kje prijeti, takrat pa: smuk! — vedno v na¬
sprotno stran, kakor se nameravaš skriti. Mene bi nikoli
ne dobili. Pa če bi bilo treba spati zunaj? Kaj zato? Ti
ne veš, kako se sladko spi in kako malo odeje je treba.
Da le doli ne gre. Mahu in listja je včdno dovolj po gozdih
in praprot raste, pa se naredi postelja v kaki zavetni
kotlini, človek se zakoplje do ušes in se greje ondi in spi
bolje kakor na peči. Nikoli te ne prestrežejo, ako jim sam
ne padeš v naročje. Razumeš, fant? w

Jože je pač razumel, toda tako življenje mu ni dišalo.

„Sam pojdi v Iško/

Tako si je mislil Jože, mislil si je pa tudi, oče naj me
oprosti vojaščine, oče, ki si je z graščino v laseh in ki je
kriv, da so me spravili s Turjaka, četudi meje imel majer rad.

To je dal tudi očetu in materi razumeti, pa ne samo
enkrat, temveč ob vsaki priliki, da je le naneslo tako.

„Zakaj bi delal doma, ko bom pa moral iti k vojakom/

Tako sta pač stara dva lahko spoznala, zakaj nagaja.

Sicer bi pa bilo Glavanovo srce na mestu. Ogredje
je bilo skoraj uvezano in čez nekaj dni ga bodo postavili
na hlev.

Pa mu je sin Jože grenil veselje in žalosten je bil,
kadar se je spomnil, da je sin Janez v ječi.

Res ni nikdar nobenega veselja, ki bi ga ne kalila
bridkost.

„Pa mu izroči, naj bo že kakor hoče/,je rekla Gla-
vanka možu, ko je tožil, kakšen je sin, in ko je sama opa¬
zila, kaj tišči sina. „Pa babo mu poišči, če ni drugače.
Pa naj se ženi! Pa bo videl, kako se dela in gospodari!"

Jaz mislim, da bi bilo prav, če bi bil jaz še nekaj
let v hlevu, ti pa pred pečjo. Saj nisva še tako za nič/

74

>

„Kaj češ? Vem, da bo taka prišla k hiši, ki bo pri

burklah omagovala in bo trudna, ko bo v pinji delala, in

ji bo treba kamilice kuhati in tavžentrože! Pa si pomagaj!
Če ne, bo pa vojak in te bo klel do groba in še potlej
in mene bo sovražil, češ, mati, pa ni rekla dobre besede
zame.“

„Lej, Urša! .Jaz sem mislil, da se je samo streha na
hlevu polomila, sedaj pa vidim, koliko se je pri nas podrlo!"

Mati je globoko vzdihnila.

„Če boš to premišljal, boš še bolj žalosten, kar vdaj
se in naredi, da ne bo Jože vojak. Bo že kako. Če se

bomo razumeli, bomo vsi iz ene .sklede jeli, drugače pa

se bo nama prej odmerilo, zmanjkovalo bo mladima dvema.
Zapisali si pa bomo, zakaj Jože lahko umrje in pride vse
na mlado, ki kdovč kaj še naredi potlej in bi bila midva
čisto tujca v hiši."

Solze so se ji zaiskrile v očeh, da si jih je s pred¬
pasnikom brisaja. ''

In nič manj žalostno je pristavil oče:

„In še novo streho na hlev sem mu naredil!"

Tako sta se bila Glavanova dva pogovorila, da bosta
dala gospodarstvo iz rok.

„To je vse ta sneg naredil, ki je hlev polomil. Strela!"

In ko je izprevidel Jože, kakega duha sta oče in mati,
da bo dobil grunt in mu ne bo treba k vojakom, je bil
takoj boljše volje in tudi rajši delal.

Ko je čez dlje časa vprašal mater, kaj oče mislijo,
ki se nič ne zmenijo, da bi mu izročili, ko mu je vojaščina
že trdo za petami, ga je mati potolažila:

„Nič se ne boj! Oče ne bodo nič zamudili! Jih bom
že spominjevala!"

> Vse je bilo že pripravljeno, da bodo stavili ogredje
na Glavanov hlev. Celo soržna moka je bila že iz mlina
doma in žganje v banki, ki ga je bil šel stari sam izbrat
in iskat v Ljubljano. Tudi Škriljani so se pripravljali, da
pojdejo pomagat vzdigovat, ker so vedeli, da ga bo potlej
več kakor en frakelj.

Tedaj je, pa prinesel ,rihtni‘ iz Ljubljane h Glavanu
neko pisanje, katero je Tone Krivanoga pretolmačil tako,
da je Glavan Janez starejši iz Škrilj povabljen za priče¬
vanje zoper Glavana Jaifeza mlajšega.

„Oče zoper sina!" je zavpil Tone. „Glavan, pa menda
nisi tako neumen, da bi sina noter tlačil. Nihče te ne more

75

prisiliti pričevati "zoper sina. Fige pokaži sodniku in vsem
tistim, ki bodo okoli njega sedeli. Pa povej, da sem ti jaz
velel, če te bodo spraševali, zakaj jim tiščiš fige pod nos.
Pravim: jaz! Pa če hočeš, ti pisano dam, da jim pokažeš,
da sem jaz rekel. Še nikoli ni oče pričal zoper sina, ako
sam ni hotel."

Potlej je pa še nadaljeval: „Kar pojdi! Če ne bo prav,
se bom pa pritožil. Saj bi človek pooblastilo vzel in šel
s teboj pred sodnika, pa je tisto človeče, ki je za sodnika
tžko, da koj omedli, če dohtarja zagleda, in‘mu morajo
vode prinesti in okno odpreti. Ta bo še nekoč umrl pri
razpravi iz strahu pred dohtarji. Pa nočem, da bi bil jaz
kriv njegove smrti. Bomo že potlej naredili."

Gospodar je bil pa prav takrat povabljen v Ljubljano,
ko so mislili postavljati ogredje na hlev. Ker se ni vedelo,
koliko časa bo moral v Ljubljani ostati, so postavljanje
odložili za nekaj časa, zlasti še, ker bi bili tesači šli radi
domov v košnjo. Tako je Glavanka morala spraviti vrečo
z moko v kaščo in banko z žganjem je dejala pod ključ.

- Glavan se je bil za pričevanje dobro pripravil. Tam
pri Sv. Florijanu na vogalu se je bil ustavil in čakal, da
pride njegova ura, kakor je bila zapisana v pisanju.

„Nič ne bom povedal!"

To je bil že sklenil, ko mu je njegov dohtar Tone
pravil kako in kaj.

Da bi ga pa nihče ne mogel omajati v njegovem
sklepu, si je Glavan privoščil nekaj meric najboljšega, ki
da človeku moč in pogum. Trdo je stopal, ko je šel ob
določeni uri na Žabjek, kjer bo videl svojega sina in go¬
voril z njim, toda, kakor je bil sklenil, povedal ne bo nič,
kaj je njegov sin delal. Sklenil je tudi, da bo fige zaenkrat
še spravil in jih privlekel na dan v skrajni sili.

,;Nič ne smeš povedati o sinu!"

Tako ga je bil naučil Krivanoga!

' V takem razpoloženju je prišel stari Glavan iz škrilj
pred sodnika.

Po običajnih ceremonijah ga je sodnik vprašal:

„Oče, ali veste, kako je bil Vaš Janez -udaril logarja
po glavi? S čim ga je bil?"

Glavan je molčal.

„No, le povejte!" • <©

„Nisem bil zraven! To pa rečem: tako naj bi ga bil,
da bi bil, strela, zadosti imel. Kaj nam je že Lah prizadejal!"

76

„Ubijati se ne sme!"

„Kaj bom čakal, da me gad piči? Prej mu bom na
glavo stopil!"

„Kako je pa bilo, ko je Vaš sin s cepinom šel nad
logarja ?“

„To pa nobenemu nič mar! Vsak dela, kakor zna!"

„Oče, Vi ste pijani!" je omenil sodnik.

„Saj sem za svoje. Kaj komu kaj mar? Sam sem
ga plačal."

Glavan je začel nekaj rasti, tedaj je pa namignil
sodnik biriču:

„48 ur! Naj se iztrezni!"

Pričevanja je bilo konec in birič je pehal Glavana
skozi druga vrata kakor je bil prišel na Žabjek. Še preden
se je zavedel, so se vrata zaprla in zaklenila za njim in
Glavan je bil v hiši, ki je imela močno zamrežena okna
in namesto postelj deske.

Ko se je zavedel in spoznal, da je zašel v tak pro¬
stor, v kakršnerp je bil nekaj časa na Turjaku, se je pre¬
strašil in posegel po kljuki v vratih. Pa je bilo že prepozno.

Ljudje, ki so že stanovali notri, so ga burno po¬
zdravljali.

Komaj so izvlekli iz njega, od kod je in kdo je. Zakaj
je prišel noter in za koliko časa, tega pa.Glavan ni vedel,
Čeprav se je zameril ljudem, s katerimi si bo moral deliti
prostor na pogradu, ki pa niso mogli verjeti, da bi bil
kdo tako neumen, da bi ne vedel, zakaj in za koliko časa
je prišel na Žabjek.

Zagonetko je odkril birič, ki jim je bil prinesel ričet.

In tako se je naključilo, da je ostal edina priča pri
obravnavi zoper Glavanovega Janeza Menat, ki je pod pri¬
sego vse po pravici in resnici povedal.-

Po neuspehu z Glavanovimi hojami se je bil logar
nekoliko potuhnil, toda njegovo izogibanje je kmalu po¬
nehalo in prišel je na vas, kakor bi ne bilo med njim in
Škriljani ničesar in bi se najbolje razumeli. Ogovarjal je
na vse strani, in če je videl kje ljudi pri delu, je stopil
k njim in zaihl razgovor. Celo k tesačem pri Glavanovih
je stopil in vprašal, če bodo imeli dovolj lesa, češ, da ga
je še dovolj v Mokrcu.

„Kako se je Spremenil!" je menil ta in oni.

Gozdar je imel seveda svoje namene, ko je obračal
oči na vse strani in nastavljal ušesa podnevi in ponoči,

77

da mu ni ušla nobena beseda, dasi izgovorjena za leseno
steno v hiši. In le malo časa je preteklo, pa je natančno
vedel, koliko kokoši brska okrog vsake hiše, koliko živine
stoji v hlevu in koliko bravk se pase na gmajni.

Nadoskrbnik ga je potrkal po rami, tako zadovoljen
je bil, ko mu je logar naznanil, koliko blaga je videl v
Skriljah.

In Menat je stikal in stikal še dalje in končno tudi
zvedel, kam izgine ob desetinjenju živina, kam gredo takrat
spat kokoši in kje. se pasejo bravke.

„Čakajte, Škriljani!“

Lahovo srce je bilo zopet na mestu. Že je vedel, kako
se bo maščeval in jim zagrenil veselje, ki so ga kazali
Škriljani ob zmagi. Njegovo srce se je napajalo ob mislih,
kako jim bo zopet kazal svojo moč in kako se bo smejal
onemogli jezici Škriljanov.

„Bodo že videli, kaj je graščina!"

Tedaj se je zopet spustil na prepovedane stezice.
Celo v Skriljah so ga videli ponoči, pa nobenega ni bilo,
da bi vrgel krepelce za njim, zakaj Glavanov Janez je sedel
na Žabjeku in si hladil preveliko tresoritost, drugi fantje
so bili pa ovce, kadar ovna ni bilo doma.

Košnja je bila minila in tesači so se pri Glavanovih
napovedali, da bodo prišli stavit ogredje. Glavan, ki po
tisti nepriliki, ki jo je doživel v Ljubljani, ni kazal nobene
živahnosti, se je zgenil in je šel po vasi prosit pomagače,
ki bi dvignili tramovje. Mati je zamesila in spekla nekaj
hlebcev soržnega, pa tudi napotvičila je bila nekaj, da
bodo videli, kaj stara Glavanka zna, saj dolgo tako‘ne
bo več mesila, ko je enkrat tako, da se Jože ne more
več drugače rešiti.

Banka z žganjem se tudi ni bila še presušila, in ko
je stari trkal po nji, je spoznal, da ga bo dovolj za en¬
kratno žejo. Ako pa ne, saj do Kocjana ni daleč in se že
sproti prinese.

Ob tej priliki, ko so sedeli tesači in pomagači okrog
miz v senci pred Glavanovo hišo in je vsak* otepal soržen
kos in ga zamočil, kadar je prišla vrsta nanj, ko je vrh
slemena na smrečici migljalo nebroj raznobojnih trakov,
da so občudovale ženske in otroci, tgdaj se je razvezal
Glavanu jezik in je povedal, kaj se mu je bilo v Ljubljani
pripetilo in kje je ostal tako dolgo.

78

»Pa se nisi pritožil? 0, ti zijalo, ti!" je vzkliknil Tone,
ki je tudi šele sedaj zvedel za Glavanovo nesrečo. „Nič
nisi nared 5 !, pa si bil v luknji. Rekurz! Jaz bi mu po¬
magal!"

»Sedaj vem, da je najlepše, ako je človek zlepa.
Nihče več me ne bo zapeljal!"

Tako so postavili ogredje na Glavanov hlev in po¬
spravljali likof. Glavan je rekel, da je ta likof tudi za
slovo od njegovega gruntovanja, ki je bilo vedno težavno,
na koncu pa še najbolje, kar je užil na svetu.

Pri Glavanovih so imeli krovce, Škriljanom se je pa
bližala žetev. Po ravnini okrog Iga in Matene ter ob Že-
gnanem studencu so bili že poželi in tudi na njivah, ki
se razprostirajo po pobočjih Mokrca, je žito dobivalo
barvo. O sv. Jakobu so želi na Dobrdvici in v Kladi, a
v tednu po sv. Jakobu so bili Škriljani v pšenični žetvi.
Teden kesneje je še samo gospod na Kureščku strašil
vrabce po žitu, drugače je bilo že vse pobrano od Iga do
Zapotoka. Tedaj je marsikateri gospodar premišljal, kako
bi zdel žito v kozelc, katero lato bi bolj tesno natlačil,
katero bolj na rahlo, da bi ukanil desetinarje. Vsaka de¬
seta lata je bila po urbarju graščinska, toda nihče ni ve¬
del, pri kateri lati bo začel graščinec šteti. Ali bo zadel
na natlačeno ali na rahlo? Ali bo kmet ukanil graščino
ali sam sebe?

»Graščina samo žanje, vedno žanje in povsod žanje,
čeprav ne seje."

' Ni bilo čudno, da je bil vsak kmet nejevoljen, ko je
hodila graščina po žito v njegov kozelc, a mu ni poma¬
gala niti pri setvi niti pri žetvi, in nihče ne more zameriti
kmetu, ki je hotel takega delavca s čim manjšim deležem
odriniti.

Tako je bilo tudi v Skriljah.

Pri marsikateri hiši, ki ji je tekom leta že zmanjkalo
žita in morda že od velike noči niso več pekli kruha, bi
bili radi kmalu omlatili, da bi se dalo v mlin in bi bil zopet
kruh pri hiši. Toda Bog varuj, da bi bil v kmečkem podu
cepec zapel prej, preden je graščina svoj del dobila. Sem-
intja se je sicer pripetilo, da so v revni hiši omeli prav
natihoma kake snope ječmena, da se je neslo v stope, toda
ako je graščina zadela in zasledila, kaj se je zgodilo, je
pa bila grdogledka in kmetič se je Šel postit v grajsko
kejho in od ostalega žita so mu vzeli več kakor desetino.

79

Ej, graščina ni vedela, kaj je lakota, namesto nje je delal
in se postil kmet.

Tiste dni po Veliki maši je bilo, kakor je že bila na¬
vada, naznanjeno v Skriljah desetinjenje. Takrat je bilo žito
dovolj osušeno in se je klasje že rado drobilo pod cepcem.
Takrat se pa ni pobirala desetina samo od žita, temveč
tudi od prediva, od živine v hlevu in kurje črede na dvoru.
Vsak deseti snop in vsako deseto živinče je bilo graščinsko.

Tako je bilo zapisano v urbarju in tega se je držala
graščina. Pravično bi bilo, če bi bilo zapisano, da mora
oskrbeti graščina tudi deseto družinče, ki bi bilo pod
kmečko streho.

Toda tega ni bilo v urbarju in zato ni bilo graščini
nič mar, koliko jih seda v kmečki hiši k skledi.

„Graščina jemlje desetino, daje je pa ne!"

Pa vendar vselej ni dobila, Četudi je imela v urbarju
zapisano. Kmetič tiste dobe je imel največ veselja in za¬
dovoljnega užitka, ako je mogel pri desetini kaj prikriti
in desetinarje preslepiti. Tisto se mu je zdelo več vredno
kakor vse drugo, kar mu je pustila graščina.

Tako tudi Škriljani niso bili nič v zadregi, čeprav
so imeli po desetero in več živine v hlevu in bravk v
staji. Tisti dan je vse zginilo, kar je bilo preveč. Živino
so privezali v goščah po gmajni, gospodinje so pa po¬
veznile na odvišne kokoši prazne kadi, zaboje ali karkoli
je bilo pripravno za tak namen.

Ko je bil še Ahtik na Preseki, so kar vpričo njega
skrivali. Ničesar ni opazil. Smejal se je in gledal v drugo
stran, za prijaznost je pa dobil kakega janjčka v dar in
lepih jarček je bilo vedno dovolj na Preseki.

Menat seveda ni bil tak, pa tudi janjčkov in jarček
ni bilo. *

Škriljani so skrivaj odgnali živino ponoči, da jih ni
nihče videl s Preseke. Med seboj so se pač pogovarjali,
kam je kdo gnal in kje je žival 'privezana.

„V Dolgi dolini sem jih privezal!"

„V Strmo stran sem jih zagnal!"

„Namre jih je pa v Kotel zapodil!"

Tako je že imel vsak prej pripraven kraj izbran, da
si ni šele nazadnje iskal skrivališča.

Kocjan si je pa vso stvar olajša#. Pastirja ni imel,
sam je nerad preganjal, je pa stopil k Žontarju, ki je bil
po urbarju prost desetine. Zakaj pa je bil rihtar?

80

„Bo-boter! Dva lunka, dva lunka najboljšega Vam
zastonj dam, zastonj, če mi spravite pet janjčkov pri vas!
Dva lunka!"

„1, kam jih bom pa dejal?" se je branil Žontar.

„Kar v stajo jih zaprite, zaprite. Kar k vaši čredi.
Tam so brez skrbi in jaz ne bom imel nobene sitnosti.
Veste, dva lunka!"

„Pa če se zve?"

„Nič se ne bo zvedelo. Dva lunka dobite sedaj, en
lunek pa potlej, potlej!"

Rihtar je izpil dva lunka najboljšega pri Kocjanu za¬
stonj, čez noč so pa prišli Kocjanovi janjčki v njegovo stajo.

Tako so bili pripravili Škriljani za desetinjenje.

Ob napovedanem dnevu so prihajali desetinarji v
Škrilje. Okrog desete ure je bilo, ko so prišli graščinski
hlapci in kmalu za njimi vozovi, ki so jih dali in gonili
kmetje, kateri so imeli'tlako z živino.

Škriljani so pričakovali nadležne goste. Vsak je zase
premišljeval, za koliko je graščino okanil, in si natihoma
želel, da bi valpet polno lato zgrešil. Škriljanom se je
čudno zdelo, da ni bilo od nikoder logarja. Ko je valpet
vprašal po njem, ni nihče vedel, kje je, in je moral hlapec
ponj, na Preseko. Desetinarji pa niso čakali, valpet je
začel kar pri prvi hiši. Najprvo je pobiral žito iz kozelcev.
Preštel je late in kolikorkrat po deset lat žita je bilo v
kozeicu, toliko lat žita so izpraznili hlapci, pa bodisi, da
so izpraznili vsako deseto, ali pa kar zapored toliko lat,
kolikor je znašaia desetina. Nikdar pa ni vzel valpet žita
od spodaj, ki je bilo obrano od kokoši, temveč sredi
brane ali pa od vrha. Tako, da je bilo za graščino vedno
najbolje. Hlapci so pa zdevali snope na vozove, vsako
vrsto žita na drugi voz, da se ni mešalo.

Tako je šlo po vrsti od gospodarja do gospodarja.

Ko so pospravili žito, so pobrali povesma in potem
je prišla na vrsto živina in kokoši. Tega blaga se ni Bog
ve kaj dobilo. Sempatja je bila kaka kokoš ali ušivo
tele, ki ni bilo za rejo niti se prodati ni moglo, in je bilo
brez večje škode dobro za desetino.

Desetinarji so bili vsi zamišljeni v delo in Škriljani
so jih radovedno opazovali pri delu in tako ni nihče
videl, kaj se godi okrog n ih. Desetinarji še niso bili vsega
dela izvršili, ko je pribezljala in pridirjala po ulicah iz
gmajne goveja živina in so priskakljale ovce ter se raz-

kropile po vasi. Vsako živinče je sililo v hlev, v katerem
je bilo doma.

»Kaj se je zgodilo?"

Škriljani so natihoma kleli, desetinarji so pa zagnali
vesel vrišč.

Tudi Škriljanom se je posvetilo, ko so zagledali
Menata, ki je prišel z dvema graščinskima hlapcema za
živino.

„0, ti pretkanec! Ta nas pa je!"

Tako je dejal Štembav in stopil pred hlev, da je
odprl živini.

Logar je pa šel s hudobnim smehom na obrazu po
vasi. Gledal je na desno in gledal na levo in vpil:

• ,,še enkrat bomo desetinili!“

In tedaj je izvlekel iz nedrij papir in bral valptu:
»Številka 1 da dve kokoši in eno jagnje!"

»Kaj si dobil?"

»Eno kokoši"

»Brž po drugo in po jagnje!" . ."‘ji

Desetinarji so šli eni zopet v ovčjo stajo, drugi pre¬
števat kokoši.

»Toliko jih mora biti!"

Tedaj je stopil sam logar v hišo, obrnil vse prostore,
prevrnil vsako kad, vsak zaboj in mernik.

Pa so prihajale na beli dan kokoši in jarčke iz
temnih skrivališč. Vreščale so, ko so jih lovili hlapci, go¬
spodinje so pa vpile:

»Vse požrite! Požreši, nikdar siti!“

Vso vas so obrnili, še k Cecmanovim je šel logar,
dasi je vedel, da nimajo zatajenih kokoši in ovac, in prav
dolgo se je mudil tam, vse prevrnil in vse preteknil.

»Tako me je vščipnil, da sem vsa črna," je pravila
kesneje Manca Zazidnikovi Rezki.

»Pa bi ga bila počila!"

»Saj bi ga bila, ko me je pa z drugo roko pobožal."

Logarjevi zapisniki so se povsod ujemali, samo pri
Kocjanu ne. Manjkalo mu je pet ovac.

»Kje imaš ovce, goljufivec?" «

„Ko-kolikor jih vidite. Tak toliko jih je!"

»Kam si jih skril?"

Vse so preobrnili, pa nikjer ne tivu ne sledu za njimi.
Pri Kocjanu se je bila graščina vendar uštela.

Kocjanček si je mislil: »Jaz sem jo pa le!"

%  afl

V graSčinskem jarmu.

82

Pa je gledal jeznoritega logarja, ki se je rotil, da
jih najde, če so se v zemljo vdrle. Začel je slediti iznova.
Šel je po vseh stajah in pogledal v vsak kot. Nazadnje
jo pa ubere še k Žontarju.

Žontar, ki je bil pri valptu, je kar prebledel.

Ni še zbral misli, kako se bo zagovarjal, ko ti že
Menat prileti nadenj, kričeč:

„?akega rihtarja ima graščina! Desetini podvrženo
blago skriva. Goljuf si ! 44

Žontar se je nekaj izgovarjal, da nič ne vč, kaj bi
bil zakrivil in se graščini zameril.

„Kaj ne boš vedel. Kocjanove ovce si skril. Kolikor
jih manjka Kocjanu, toliko je tvojih preveč!"

Jaz nič ne vem. Kar je v hlevu, je moje ! 44

„Čak! Pred tremi dnevi sem štel tvoje ovce. Ena¬
indvajset jih je bilo, danes jih je pa šestindvajset . 44

„Z mladiči ! 44

„Pomladanskimi, pa ne včerajšnjimi . 44

„Odprite stajo, naj gredo ovce ven ! 44

Hlapci so odprli in spodili ovce ven in res je pet
pomladanskih mladičev ubralo v Kocjanovo stajo, kjer so
imeli matere.

„Ste videli ? 44  je kričal Log&r zmagoslavno.

„Dva goljufa! In eden med njima je rihtar . 44

Graščinci so se krohotali in vzeli Kocjanu deseto
iagnje.

„Vam bom že pokazal ! 44  se je ustil Menat in Škrilja-
nom kazal pest.

Graščinci so pa ukali in vpili, ko so se z desetino
pobirali iz Škrilj. Ni bilo samo mrtvo blago, tudi živina
je šla z njimi.

„Ujujuju! Desetina in tlaka mora biti za vse enaka ! 44

Škriljani so polni ogorčenja vzklikali za njimi ter
jim pošiljali v slovo kletve in grožnje.

Polastila se jih je prepadlost. Nezaupanje je padlo
mednje.

„Le kdo je pomagal temu zelencu s Preseke, da je vse
ovohal ? 44

To vprašanje je bilo vsem na jeziku in mnogi so
bili mnenja, da mu je pomagal rihtar.

„Ta nas je okrni ! 44

In gotovo bi se bilo ob kaki priliki Žontarju slabo
godilo, ko bi mu graščina sama ne bila pomagala, seveda

83

nevede. Vsi, ki so prikrivali, so bili pozvani v graščino,
pa tudi Žontar, ki je pomagal Kocjanu prikriti ovce.

In dobili so vsak nekaj dni ječe, a Žontarju so vrh
ječe vzeli še rihtarsko oblast.

Poslej so bili v Skriljah vsi enaki. Nobenega rihtarja
niso imeli več v Skriljah. Zelo so bili poparjeni, ko so
čutili, kako pritisne graščinski val. Malodušni so se bri¬
gali samo za svoje bolečine.

Tedaj je iz Ljubljane priletela novica: »Glavanov
Janez bo sedel eno leto!“

Toda prav nič jih ni vznemirila, niti ogorčila, saj so
sami imeli dovolj svojih lastnih bolečin.

Samo Glavanova mati je zajokala in vzkliknila:,

„Eno leto! Kaj bo počel sirorfiak!“

Pa nihče je ni tolažil. Oče je molčal, Tone Krivanoga
se je bil umeknil za nekaj časa iz Skrilj. Krivice, ki so jih
trpeli od graščine, so ga tako bolele, da se je šel v Ljub¬
ljano posvetovat, kako bi se pomagalo.

„Bom pa na cesarja naredil!" je rekel Tone, ko se
je bil vrnil in mu je Glavanka povedala, kaj je Janeza
doletelo.

Toda gori na Preseki je bilo sedaj veselje doma. Ob
mraku, ko so odšli ljudje z njiv domov in sedeli pred hi¬
šami, se je dostikrat razlegnilo ukanje:

»Ujujuju! Ujujuju!“

Pa vriskanje ni šlo tako gladko kakor fantom iz
Skrilj, zlasti Glavanovemu Janezu. Ljudje so takoj spoznali,
od kod prihaja čudni glas, in so rekli:

»Slišite! Laška sova uka! Slabo vreme bomo imeli!“

Bilo je nekako leto po dogodkih, opisanih v prejšnjem
poglavju. Na zunaj se v Skriljah v tem času ni kdo ve
koliko izpremenilo, razen da je slama na strehi Glavano-
vega hleva zgubila rumeno barvo in bila svetlosiva ter
je po vsakem deževju postajala temnejša, da se je kar
videlo, kdaj bo enaka drugirft streham, <ko se bo začel
po nji razgrinjati mah in se bo še naselil netresk, da bo
imela večno zelen ,pušeljc‘, kakor ga imajo druge strehe.

V srcih Škriljanov je pa bilo precej drugače. Ne¬
uspehi, ki so jih doživljali, kadarkoli so nastavili rožičke
proti graščini, so jih zelo potrli in jim vzeli ves pogum,

6 *

84 *

da bi mislili na obrambo!zoper nasilnosti in krivice, ki so
jim jih prizadevali graščinci. Srca so jim bila polna to¬
gote, ki so ji dajali duška le, kadar so vedeli, da ni
blizu graščinskih ušes, ko so bili sami in so vasovali ob
nedeljskih popoldnevih ali pa ob dolgih zimskih večerih
na preji.

Pozabiti niso mogli dogodkov ob desetinjenju, ko jih
je l^ila graščina ,okrala‘. Jezilo jih je tembolj, ker je logar
zavohal, kam skrivajo blago, in ga ne bodo mogli več
skrivati pred desetino.

Zato je bil že vsak sklenil, da ne bodo desetinarji
odgnali nobenega repa več iz hleva ali staje, da bo ob
pravem času blago prodal ali pa ubil in meso doma pojedel.

Tudi ženske so se zarotile, da ne bo več kokoši pri
hiši, kakor je prav.

„Ne bo žrla graščinska gospoda naših kokoši!"

Kocjan je pa vpil:

„Ma-mačke! Mačke bomo redili! Mačke! Pa naj pride
ponje graščina z vrečo, vrečo."

„Tako! Lah s Preseke naj jih pa dere, saj jih zna,
in naj navadi gospodo jesti mačjo pečenko namesto kurje!"

Razmotrivali so tudi, kako bi priščenili graščino pri
žitu. Tisto pretikanje po latah ni bilo uspešno. Le redko¬
kdaj se je posrečilo prevariti valpta, ki je imel že izvežbano
oko, da je oddaleč spoznal, katero snopje je bolj tesno
zdeto in se bo več naželo za graščino.

„Kdor ne dela, naj tudi ne je, pravi sveti Pavel," je
vpil Štembav. „Graščina ne dela, pa tudi jela ne bo!
Krompir bomo sadili, pa korenje in repo, od katerih reči
se desetina ne daje."

» „Prav pravite, boter," mu je potrdil Žontar, ki so mu
sedaj dejali tudi Rihtarček, ko mu je graščina odvzela
rihtafsko oblast. „Krompir, sam krompir!"

In brž so bili vsi teh misli in žal jim je bilo, da že
prej niso delali tako. Spomladi so že na marsikateri njivi,
ki je bila namenjena za jaro žito, sadili krompir in sejali
veliko korenja.

„Krompir in korenje*ni v urbarju! Graščina nima
nobene pravice do njega!" „

Tlaka v graščini se je opravljala silno počasi in
površno. Tlačani so p komaj majali in malomarno vihteli
orodje. Delo kar ni slo od rok. Valpti so Zastonj vpili in
priganjali, nihče ni pohitel, nihče se ni obrnil urneje.

85

In ko so tlačani po graščinskih posekah zasajali
gozdne sadike, se je le malokatera smrečica prijela. Solnce
jo je posušilo, ker so bile koreninice preslabo pritisnjene
v zemljo, in marsikateri sadiki je korenin sploh manjkalo,
ker so bile ostale v tlačanovi roki.

Graščina je preklinjala lene tlačane in tlačani so ji
vračali s kletvijo.

Pa ni bilo blagoslova od nikoder; zakaj Bog ni raz¬
prostrl roke ondi, kjer so klicali hudiča na pomoč in drug
drugega pošiljali v pekel.

Ker je graščina čutila, da usihajo vrelci, iz katerih
je dobivala moč in bogastvo, je naročila svojim ljudem,
naj kopljejo globlje in bolj pritisnejo, da ožive viri, da se
bo zopet napolnila grajska žitnica, da bo iznova oživelo
kurje dvorišče in bo dovolj janjčkov v grajski staji.

Krepkeje se je razlegnilo vpitje 'graščinskih valptov,
tem več srda se je nabiralo v srcih podložnikov.

„Ali Bog ali punt! Eden nas mora odrešiti, sicer
poginemo!“ , m

Tako je dejal Štembav, ko je prišel z vozom s celo¬
dnevne tlake domov, ko je vozil drva v graščino in ves
dan poslušal zmerjanje valptov ter kletve logarja in hlapcev.

„To ni nobeno življenje!"

Krivanoga, ki se je vedno potikal po Škriljah in jemal
Glavanovega Janeza ven, se je seveda ustil, da so Škriljani
za nič, ki vse potrpe in vse preneso.

„Graščina vas bo žive odrla ... Udarite!"

„Ti lahko govoriš, ko ti graščina nič ne more. Pa
ti udari!"

Pri Glavanovih se je pa bilo precej izpremenilo.
Stari je bil dal gospodarstvo iz rok. Odlašal je sicer do
skrajnosti, toda ko so začeli spraševati orožniki po sinu
Jožetu in so ga imeli zapisanega, da ga spravijo v kosamo,
tedaj sta šla oče in sin na Turjak, kjer je stari izročil
posestvo sinu, da ga je rešil vojaške suknje. Sicer niso
mislili, da bi ga oženili, ker je bila mati še krepka in je
lahko gospodinjila, vendar ko je imel sin gospodarstvo,
si je želel tudi žene. Oče in mati mu nista^ mogla ubraniti
ženiti se, ker je bil sam gospodar, in pred pustom jo je
bil pripeljal gori v škrilje. Dobil jo je z ižanskega polja.

Stari ni imel več prave besede y  hiši, zakaj sin, ki
je bil že nekaj let izven oblasti očetove in prebival na
Turjaku, se je očetu nekam odtujil in delal po svoji glavi.

86

Mati kajpada je še gospodinjila bolj iz potrebe kakor pa
vneme. Mlada gospodinja, bleda in slabotna stvar, počasno
in krmežljavo ženšče, ni bila vajena gospodinjstva; vrh
tega so jo tlačile kmalu po poroki vse različne bolezni,
da je najrajši polegala in njene noge, vajene prožne bar¬
janske zemlje, sb takoj dobile krvave žulje, ako je hodila
po trdih škriljanskih tleh na delo.

„Kaj smo dobili! Kaj smo dobili!“

Tako je tarnala stara Glavanka, kadar sta bila sama
z možem. Oba sta bila nezadovoljna s sinom pa tudi s
snaho, nezadovoljna z razmerami v domači hiši in si
želela Janeza domov.

„Janez! O, zlati Janez! Ta je vse kaj drugega!"

„Kar potrpi, stara! Ko pojde Janez k Cecmanu, poj-
deva pa z njim!"

In tako sta imela sina Janeza čimdalje bolj v mislih
in v srcu.

Janez je pa tedaj preživljal dolge dneve in strašne
noči v jetnišnici med hudodelci in vlačugarji. Podnevi
je delal zunaj v varstvu stražnikov, ponoči je pa ležal
na trdih jetnišniških deskah, odet s skromno odejo, polno
vsakovrstne golazni. In v tistih nočeh, ko ni bilo od
nikoder blagodejnega spanca, ki bi mu olajšal za nekaj
časa trpljenje, ki mu ga je naklonila usoda, so splavale
njegove misli vedno pod Mokre, na čigar pobočju so
položene Skrilje in druge vasi, kjer prebiva njegov oče
in njegova mati in kjer je doma v leseni koči Cecmanova
Manca. Tedaj je pač pozabil na bolečine, ki so mu jih
povzročale trde deske; srbečica, ki jo je povzročala gola¬
zen po njegovem životu, je postala znosnejša in prazni
želodec se je še bolj skrčil, da ni občutil glada. Manca je
bila tista zvezda, ki mu je razsvetljevala temo ječe ob
dolgih nočeh, zvezda, ki mu je vedno migljala in vklepala
njegovega duha, da se je vzpenjal kvišku in ni sahnil v
dušljivem ozračju jetnišnice, zvezda, ki je užigala njegovo
hrepenenje po prostosti in ga vabila k sebi.

„Manca! Moja Manca!"

Tako je klical dan na dan z vso dušo in z vsem
srcem, klical vsako uro in vsak hip.

„Ali še cvete v njenih oknih nagelj in rožmarin?
Ali ima še v mislih-tebe in samo tebe?"

In tedaj se je spominjal vseh dogodkov, ki jih je
doživel v Skriljah, spominjal tudi logarja pod Cecmanovim

87

oknom. O, tedaj je pač vzkipelo po njem, sovraštvo je
oživelo in klicalo po maščevanju.

„Lej! Logar je kriv tvoje nesreče!"

Tem klicem je odgovarjal:

„Naj bo! Mance pa le ni dobil!"

In ta zavest je polagoma pogasila sovraštvo in udu-
šila željo po maščevanju. Res je, da je včasih vstala
skrivaj, tako tam prav zadaj v srcu sitna misel, zoprn
dvom, ki se je oglasil:

„Ali ti je pa ostala zvesta?"

Tedaj je poteptal tisto odurno misel in jo zavrgel
kakor grdo golazen.

In tedaj je zaslišal njene zadnje besede, ko je klicala:
„Oči mu bom izpraskala!"

Spomin teh besedi ga je potolažil in pomiril.

Tako je živel leto in dan in prešteval dneve in ure
do trenutka, ko ga bodo izpustili iz ječe in mu rekli:
»Prost si. Pojdi!"

Domači ga niso obiskovali. Mati je bila pač parkrat
pri njem, a kaj taki razgovori vpričo čuvaja, ko se ne
more pokazati prisrčnost, kakršna je mogoča le v zaupnem
krogu. Najrajši bi bil govoril z materjo o Manci, česar pa
vendar ni mogel.

»O, ko bi prišla Manca!" si je mislil včasih, ko bi
jo videl in govoril z njo dve, tri besede.

Seveda Mance ni bilo. Tudi ji ni poslal pošte, naj
ga pride obiskat, zakaj čutil je le preveč, da se marsikdo
ogne jetnikov. Zadrege ji pa ni hotel napravljati in zato
niti povpraševal ni po nji.

Končno so se stekle ure bivanja v ječi in je napočil
trenutek, ko je slekel jetniško obleko in postal človek, ki
gre, kamor hoče, in dela, kar hoče. o

„Prost! Prost!"

To so občutki, kakršnih ne more opisati nobeno
pero, ki jih pozna le tisti, ki je kaj takšnega doživel.

V pisarni je dobil na roko nekaj zasluženih kraj¬
carjev, dobil še nekaj ,očetovskih' opominov in potem je
šel ven iz sivega zidovja v svoji obleki bRez oboroženega
spremstva. Le gladko ostrižena glava je spominjala na
bivanje v ječi.

Ker ni hotel priti podnevi domov in ni hotel sreča¬
vati znanih ljudi po Ižanskem, je ogledoval Ljubljano,
nakupil nekaj sladkih stvari za Manco in potem čakal v

88

gostilni, da se je pomeknilo solnce proti Vrhniki in se
bližalo zatonu. Zadnji žarki so padali na cesto, ko je krenil
Glavanov Janez čez Ljubljanico na ižansko stran in se
spustil po cesti, ki se v ravni črti pne po Barju. Na desni
in levi ob nji so bili zasajeni jagnjedi in topoli, kolikor
daleč je segalo mestno ozemlje. ’ Naravnost pred njim, že
pod gorami, se je belil ižanski grad, katerega okna so
gorela od solnca. Na višavah nad Igom so se pa belile
cerkve na Golem in na Kureščku. Sv. Ahec je stal na strani
kot bi stražo stregel pred Turjakom. In tam nad Igom, na
zelenem, položnem pobočju Mokrca, se je pa razprostirala
vas Skrilje, podobna oddaleč umazani lisi na zelenem
prtu. Tja je neslo Janeza. O, ko bi mu dal Bog peroti,
kako bi poletel skozi sinji zrak.

„Kaj mu bo rekla, ko bo prišel."

To je hotel spotoma ugeniti. Ječa ga vendar ni mogla
odtujiti njenemu srcu, ko ga ni omadeževal pečat zločinca,
ker ni bil ne tat ne ubijavec ne morivec, niti še kaj huj¬
šega. Usekal je bil tistega, ki je zalezoval njo in bil
nevaren časti deklice, ki je bila namenjena njemu. Zato
so ga zaprli. Ali mu more kaj očitati? Njegova vest mu ni
očitala nič grdega in nečastnega, česar bi se moral sra¬
movati, zato je bil miren, vesel in zadovoljen in v takem
razpoloženju je bolj plaval kakor hodil po prašni cesti.
Niti zapazil ni, kdaj je pustil drevored za seboj, niti ni
opazil dolgočasne barjanske samote, ki je prežala od obeh
strani nanj. Takrat so bile hiše po Barju še redko sejane
in pot preko Barja ponoči nič kaj vabljiva. Zarja na zapadu
je dogorevala in na jasnem nebu so žarele nebrojne zvezde,
ko je prišel na ižansko polje in so začele pred njim vsta¬
jati iz poletnega mraka ižanske vasi, potem Studenec s
cerkvijo; pa on ni videl vasi, ki so ga pozdravljale po
dolgem času, in ni prešteval zvezd, ki so mu migljale od
zgoraj, on je hitel le za svojo zvezdo, ki mu je svetila v
Skriljah in mu kazala pot skozi temino.

„Manca! Moja Manca! Nevesta moja!“

Nič ga ni zmotilo. Nikjer se ni ustavil. Naprej, le
naprej! mu je ukazovalo srce in ga gnalo brez prenehljaja.
Kot bi mignil je šinil preko Studenca, kjer so na vasi še
fahtje šundrali; kmalu se je vzpel na Dobravico in potem
je šlo više, vedno -riše in kar naenkrat je bil na vrhu.
Pred njim je ležala domača vas, kjer sta oče in mati,
kjer ga pričakuje nevesta.

89

„Ali sluti, da prihajam ?“

Izza dolenjskih gričev, tam za Sv. Ahcem, se je začel
dvigati mesec. Njegova mehka svetloba se je razlila na
pokrajino. Janez se je usedel, da bi se oddehnil in umiril
srce, da bi uredil misli in želje. O, kako je bila noč
velikega srpana lepa, kako je bil prijeten njen hlad po
vročem dnevu!

V Skriljah se ni nič genilo, nič oglasilo. V mesečini
so se razločevale strehe in kmalu je zapazil novo streho
domačega hleva.

Oh, koliko spominov je naenkrat vstalo v njegovi
duši, ko je zagledal samo novo streho. Razločil je poleg
nje rodni krov in dalje v vasi je poiskal krov Cecmanove
bajte, pod katerim sniva njegova izvoljenka in njegova
nevesta, kakor misli sam in nameravata oče in mati in
odobrava tudi njen oče. In od tam so splavale njegove oči
tja, kjer je morala stati logarjeva hiša na Preseki, in potem
se je ozrl više gori v temne lesove Mokrca.

Tedaj je vstajal v njegovem srcu tudi gnev do njega,
ki je bil kriv, da toliko časa ni gledal lepih doma¬
čih krajev in ni obiskoval neveste. Od Klade gori se je
začulo fantovsko petje, in ko je posluhnil, se mu je prav
zdelo, da pojo ono, ki je logarju gnala kri v glavo.

Nasmehnil se je in potlačil gnev. Odpustil je v srcu
Menatu, s porogljivo pesmico se je bil dovolj osvetil.

V Ndmršlju so zalajali psi in kmalu nato je odbilo
na Golem polnoči.

Vstal je odpočit *in je šel dalje po znani poti, kjer
je bil vsak kamen na istem mestu kakor prej in je rastlo
v mejah ob poti trnje. Nič se ni bilo izpremenilo.

Vas je že spala, ko je prišel od dolnje strani vanjo.
Nobene luči ni bilo nikjer, niti fanta na vasi. Zazidrjkov
čuvaj se je zagnal vanj, a ko ga je spoznal, se je dobrikaje
smukal okrog njega. Skoraj je zagledal Cecmanovo bajto,
kamor je bil najprej namenjen. Potrkal bo in jo poklical
ter ji povedal, da je prišel domov, da ostane doma in da
bosta kmalu mož in žena.

Manca! Zvezda, ki mu je svetila v? temi žalostne
ječe! Upanje, ki ga je bodrilo v dnevih trpljenja in brid¬
kosti! Vir veselega hrepenenja! Manca!

„Manca! Ljubezen moja!“ tr

Pospešil je korake. Čudno se mu je zdelo, ko je
opazil luč v hiši. Osupnil je in nekaj ga je stisnilo pri srcu.

*

90

Ali je v hiši bolezen? Ali je Manca bolna? Ali umira
Cecman, njen oče?

Okna na vas so bila zagrnjena od znotraj, da ni
mogel pogledati v hišo, zato je šel k stranskemu oknu,
ki je bilo obrnjeno na dvorišče in ni bilo zagrnjeno.
Leščerba je slabo svetila, tako da je Janez le polagoma
razločeval predmete v hiši. V zapečku je visela ženska,
na klopi pri peči je nekdo ležal, a na postelji je sedela
tudi ženska. Ko je bolj pogledal, je spoznal Manco. Na
prsih je pa nekaj držala. Podobno je bilo štruci ali obve¬
zani roki, ki jo je pestovala.

»Bolna je!“ je mislil in usmiljenje je napolnilo nje¬
govo srce.

Naslonil se je na okno in rahlo potrkal, kakor bi se
bal vznemirjati jo.

Tedaj se je ženska na postelji zdrznila in otroški
jok se je razlegnil po sobi in udaril Janeza po glavi.

Kakor bi bilo treščilo vanj, tako brž se mu je vse
posvetilo, da je vse videi in vedel.

Manca — mati!

Vsi neprijetni občutki so silili hkrati na dan. Jeza,
žalost, razočaranje.

S pestjo je udaril po oknu, da se je streslo in se je
steklo razletelo na vse strani.

„ Man ca!"

Glas, poln togote, poln bridkosti, se je izvil hropeč
iz njegovih prsi.

„Manca!...“

Grdo besedo je pristavil k tako ljubljenemu imenu,
a ni bila samo grda, temveč tudi resnična in mu je pri¬
zadejala nepopisne bolečine.

,,Živa štruca se je zatočila vekajoč po postelji, mlada
mati je pa od strahu in presenečenja zatrepetala, in ko
je spoznala obupni glas, tedaj je zakričala:

Janez! Janez! Janez!"

Zakrila si je obraz in zajokala na ves glas in ihtela,
da je drgetala po vsem životu.

Ženska v* zapečku je planila po hiši še napol v
spanju in vzklikala:

Jej, jej! Kaj je pa to?"

„Kdo pa je? Kdo nereduje?" je zavpil Cecman, ko
se je skobacal s klopi in stopil k razbitemu oknu.

Janez je z glavo v oknu še enkrat ponovil grdo besedo.

91

Tedaj ga je Cecman spoznal po glasu in ga ustavil:

„Kaj sedaj razgrajaš? Prej bi bil prišel! Kje si pa
bil tako dolgo? Sedaj pojdi spat!“

„0, kako si me ogoljufala! Manca!... Sram te bodi!"

To je še vzkliknil in šel od okna, da se je umeknil
radovednim sosedom, ki so že spraševali skozi okna, kaj
se godi na vasi, in tu in tam so se že odpirala vrata.

Janez pa ni bil pripravljen, da bi se sedaj razgo-
varjal z ljudmi.

Jezus! Kaj sem naredila!"

Globoko kesanje je zvenelo iz besedi, ki so priletele
odhajajočemu Janezu še na ušesa, a ta ni bil še pripravljen
na odpuščenje, da bi stopil nazaj in ji segel v roko.

Naenkrat ni bilo nobene zvezde več na nebu, ki se
je še pred nekaj hipi tako ljubko smejalo. Zvezda, ki ga
je vodila, je ugasnila in hipoma je bila povsod trda tema,
da ni vedel ne kod ne kam. Žalost mu je napolnjevala
dušo in bridkost je hotela razgnati njegovo srce.

Ko je prišel pred domačo hišo, tedaj se je zgrudil
na tnalo, truden in potrt, kakor še nikdar ni bil v svojem
življenju. Zakril si je obraz in se bridko zjokal, zjokal na
glas, da so se prebudili domači in prišli ven gledat člo¬
veka, polnega bridkih bolečin, katere si lajša s solzami.

Materino srce je zaslutilo sina. Sklonila se je k njemu
in ga prisrčno objela.

Janez! Moj sin! Kaj ti je?“

Oče je pa dejal:

„Ali si vendar prišel! Kaj ti pa je, da tako rovendaš? c<

Jezus! Jezus! Manca!“ je zastokal Janez in pogledal
mater in očeta ter pogledal brata in žensko, ki je stala
poleg njega, kakor bi iskal pomoči in tolažbe.

Ženska, ki je še ni poznal, se je pa zarežala:

„Za ono joka, ki se je Menatu vrgla pod noge
Ni vredna solze!“

„Ali je to res? Z Lahom? 4  se je zagnal Janez, ko je
doumel zaničljivo izgovorjene besede in pričakoval po¬
trdila, gledajoč enega in drugega.

Molčanje mu je potrdilo resnico novice; ki jo je slišal.

„Tako, ta je to naredil! Ta s Preseke!"

Strašna kletev je bruhnila iz njega, vstal je in se
obrnil, da gre izvršit smrtno grožnjcMn se osvetit Lahu
za vse, kar mu je povzročil hudega in bridkega.

„Jaz ga bom!“

92

Škrtnil je z zobmi in oči so se mu zasvetjle od
divjega hrepenenja po maščevanju.

„Strl ga bom kakor gada! Nikoli več ne bo zalezoval!"

Toda, ko se je obrnil, da bi šel takoj izvršit krvavo
grožnjo, tedaj se ga je oklenila mati in oče ga je prijel
in tudi Jože je stegnil roko, da bi ga ustavil.

Držali so ga in mu prigovarjali, naj bo pameten,
naj pusti Laha, ki ni vreden, da bi pošten človek zaradi
njega naredil greh.

Pa se je le upiral in zaganjal. Strast maščevanja, ki
ga je bila popolnoma prevzela, je iskala duška.

„Moram ga! Pustite me, jaz ga moram!"

Janez! Sin moj! Otrok moj! Ne zapusti svoje matere!
Ne zapusti me! Nikar se ne pogubljaj!"

Tako je prosila mati in se ga še tesneje ovijala, da
bi ga priklenila nase, da bi ga rešila groznih namenov,
ki jih je hotel izvršiti.

„Sin! Ali me nimaš več rad? Ne ljubiš svoje matere?
Celo večnost te nisem videla, a sedaj nočeš, da bi se te
nagledala. Janez! Janez! Ubogaj me! Pojdi v hišo! Janez,
tvoja mati sem!"

In kakor se vda vroče železo pod udarci kovaškega
kladiva, tako je odnehava! Janez v svojih namenih radi
iskrene prošnje svoje matere. Postajal je mehkejši, v srcu
se je polegal vihar.

„Pojdi v hišo, ko te prosimo. Pogovoriti se daj, saj
nisi živina; toliko časa se nismo videli," je prosil oče in
ga vlekel nazaj.

In brat ga je držal in prosil in svakinja ga je na¬
govarjala: „Pojdi v hišo, se bomo vsaj spoznali!"

Naposled so ga spravili v hišo, kjer se je zgrudil
k mizi na klop in si podprl z obema rokama glavo ter
bridko jokal in ječal, a tudi klel in se grozil, kakor so pač
nanesle misli, ki so se mu podile po glavi druga za drugo.

Nič ni bil lačen, samo žejen, žejen.

Mati mu je prinesla hladnega mleka, da se ga je
napil. Potem je začutil tudi praznoto v želodcu, da je
stegnil roko p s j črnem kruhu, ki ga je bila položila predenj
svakinja.

V peči je zaplapolal ogenj.

Pogledal je f.iateri v obraz, pogledal očeta in videl
brata in ženo njegovo. Razgledal se je po hiši, razsvet¬
ljeni od lesene luči. Tako je bilo kakor nekdaj. In ko ga

93

je obdalo to občutje, ko je njegova duša vsrkavala mir
domače hiše in so ljubljeni obrazi polni sočutja in lju¬
bezni zrli vanj, tedaj se je kri, ki je vrela v njem in
razburjala strasti, začela počasneje pretakati po žilah in
strast se je polegala. •

In tedaj so mu povedali, odkod je doma nevesta,
njegova svakinja, povedali so mu, da Žontar ni več rihtar
in kako je spodrsnila Manca. Nihče ni nič slutil. Pred
nekaj časom je pa počilo, in ko je Cecman robantil, da
je prišla mirit vsa vas, tedaj je povedala, da bo oče —
logar, lažnivi nasilnež.

»Ubijem ga!** je zopet vzkipelo v njem, da je skušal
vstati, pa so ga potlačili nazaj in pomirili z jokom in besedo.
»Pusti ga! Dovolj nam je že naredil hudega!**

»Zato pa!**

Tedaj je dejal oče:

„Vidiš fant, ali se je bilo treba zaradi ženske pre¬
ganjati z graščino? Ali je bila vredna?“

„Oče! Kaj Vi veste. Jaz sem jo imel rad.“

„0, dobro vem. Ni bilo vredno! Zaradi nje že ne!
To vsi vidimo. In toliko smo pretrpeli!“

„Pa saj jo lahko dobiš, če jo hočeš, saj poznaš Laha,
ki jo bo gotovo pustil v sramoti/* je menil Jože.

Jaz pa naj bi zibal njegove otroke/* je dejal bridko
Janez. „Ne! Ne! Nikdar! Zlodi s Preseke bi se mi preveč
krohotal! Na konec sveta grem rajši!“

In čudno, stari je pograbil to misel ter mu pritrdil:
„Le pojdi! Ko ne boš videl nje in ne boš več srečaval
njega, boš našel zopet mir srca. Umekni se graščini, ki
ti je vedno za petami. Tudi jaz bi šel, ko bi bil mlad.“

„Pojdem! Saj je vse drugače, nego sem mislil. Precej

grem, še nocoj!**

Mati ga je sicer ustavljala, naj ne hodi po svetu, a
ko je končno spoznala, zakaj mu oče prigovarja, mu ni
več branila.

„Saj res! Pojdi! Tesno je že v naši hiši. Svet je

velik in ondi ne boš srečaval Menata in boš pozabil

Mance, ki te ni mogla dočakati v zvestobi!**

Skuhala mu je nekaj, ki je bilo za večerjo in zajtrk,
nakuhala mu je jajc za popotnico, in preden je pogledal
beli dan skozi majhna okna, je bil Glavanov Janez opravljen,
da gre z doma, kamor je še pred nekaj urami hitel z
nepopisnim hrepenenjem.


94

I

• « •

%

. „Zakaj ga nisem ?“

Tako je večkrat bruhnilo iz njega, da se je videlo,
kaka bi se rad osvetil, kako črti njega, ki je utrgal cvet,
o katerem je sanjal in ga ožarja! s svojo ljubeznijo.

Oče je razvezal mošnjiček in mati je poiskala v
skrinji petice, ki jih je imela shranjene za hude čase, in
sta mu izročila za popotnico.

Ko je Janez vstal, da gre, tedaj je nastal pri. Glava-
novih iznova glasen jok. ' ;t

Brata sta si segla molče v roke, svakinja je nekaj
čebrnala, ko se je poslavljal, oče in mati sta šla pa z
njim, da sta ga spremljala.

„Pojdi v imenu božjem, da ne boš tukaj še bolj
nesrečen! Tukaj se samo graščincem dobro godi!“

Tako je ponavljal oče in si brisal solze, mati je
glasno ihtela in ječala ter klicala na pomoč Marijo s
Kureščka in Jezusa.

Vas se je prebujala, ko so šli. Iz Cecmanove bajte
se je slišalo jokanje in tarnanje. Mlada mati se je obto¬
ževala, klela zapeljivca in hrepeneče klicala njega, ki ga
ni bila pozabila, pa ga je bila izdala. Bridko kesanje ji
je razjedalo srce, ki se je vdajalo obupu.

„Kaj sem naredila! Oh, kaj sem naredila! Zavržena
bom!“ ■

Janeza je presunilo njeno ječanje. Nekaj, kakor misel
odpuščenja, ga je obšlo, da bi se sklonil k njej in jo
potolažil. A vmes se je slišalo vekanje otroka in otrokovo
vekanie ga je spomnilo na očeta in tedaj je zopet za-
vihralo po njem.

^Zapeljivec prekleti! Enkrat te bom že dobil!... Kar
sedaj grem tja, da ga bo prej konec!“

, Komaj sta ga stara spravila naprej. Za vasjo so
zavili na kolovnik, ki vodi tja doli v Iško do Iške vasi,
kjer ga ljudje niso tako poznali in se je ognil znanim
vasem, kjer bi moral odgovarjati na vprašanja radoved¬
nežev; a on se je imel toliko pogovoriti sam s seboj, da
ni prav nič želel ljudi.

Na vrhu^pri znamenju, kjer se pot prevali v Iško,
so,se ločili. Izvil seje prisrčnemu objemu matere in stisnil
roko očetu, ki mu je še dejal: „Kmalu pridemo za teboj!“

Janez se je cpustil hitro navzdol, da bi še dobil
kako ladjo, ki bo vozila zjutraj drva v Ljubljano, in se
odpeljal z njo.

95

| f

Oče je zrl za njim in si brisal oči, a mati je klečala
pred znamenjem ter pošiljala prisrčne prošnje h Križa¬
nemu, izročujoč sina v varstvo njemu in njegovi Materi.

Ko je Janez izginil v gozdu in ni bilo nikjer več
nobene planote, preko katere bi vodila pot in bi ga oče
mogel še enkrat videti, tedaj je rekel ženi:

„Pojdiva!“

Prekrižal se je in začel glasno moliti rožni venec in
molil do vasi. Žena mu je odgovarjala zbrano in iskreno,
proseč blagoslova za sina, ki beži iz domačije in išče
srčnega miru zunaj med tujimi ljudmi.

Na vasi ju je ustavil Štembav, ki je stal pred hišo
in premišljal, katerega dela bi se najprvo lotil.

„Kje sta že bila tako zgodaj ?“

„Pa saj vem,“ se je hitro popravil. „Saj je bilo dovolj
šundranja nocoj. Torej ga nista mogla ustaviti."

„Rada bi ga bila ustavila, če je prav tako prišlo,
kakor nismo pričakovali. Pa kaj, ko je tako nagel! Naj
bi bil srečal tega podjeda s Preseke, pa bi bila nesreča.
Sam sem rriu prigovarjal, naj se umakne, da bo pozabil."

„Komaj sem ga videla, pa je moral že iti!" je pri¬
stavila mati v solzah.

In ko so še tako premotrivali, kaj je pognalo Gla-
vanovega Janeza po svetu, so bili mnenja, da je bila
končno graščina tista, ki je obteževala mirno življenje in
ki vedno grozi vsem, ki se ji ne uklonijo v vsaki stvari.

„Hudo nas je dala graščina! Hudo!" je končal Glavan.

In odmevalo je:

„Prekleta graščina!"

• *

* *

»Udarimo!“ — tako si večkrat slišal, dragi čitatelj, v
tej povesti. Skoro gotovo si napeto čakal, kdaj bodo
kmetje udarili in se otresli graščinskega jarma. Toda
vselej je zmagala graščina in jih le na novo pritisnila;
grozeči vzkliki so utihnili na ustnicah, niso pa umrli v
dušah. Kakor daljni grom so bili pred (.etom 1848, ki
tedaj še ni bil nevaren graščakom, napovedoval pa je
velik vihar, ki je tudi resnično izbruhnil.

Ko sem kajkrat pohajal po lžan r skem, sem pogosto
poslušal dogodke iz one dobe, ki še žive in romajo od
ust do ust, tožijo o tlaki in graščini, pa tudi slavo pojejo

96

Ižancem v letu 1848, v dobi osvobojenja izpod graščin¬
skega jarma. Toda že ginejo te povesti, svet drevi na-
gloma v novo bodočnost in pozablja preteklost, pozablja
trpljenje očetov in njihove boje za svobodo. Zato sem
sklenil, 'da vse te dogodke otmem pozabljivosti, in sem
stikal pri starih očancih, po kroniki gospoda Janeza iz
Škocijana, po zapiskih iz tedanjega časa, dokler se mi
niso strnili dogodki po osebah in dejanju v povesti.

Ko je bila veriga dogodkov izpopolnjena in sklenjena,
sem dejal sam pri sebi: ,,Fant, sedaj pa pojdi in zapiši!"

Napisal sem najprej zgodbo, kakor ste jo baš pre¬
črtali. To pa zategadelj, da boste umeli, zakaj je bil
nastal na Ižanskem leta 1848 vihar, ki je bil pretresel in
vznemiril vso deželo, in je vzklik: „Ižanci gredo!"  raz¬
burjal belo Ljubljano takisto kot turjaško graščino.

O tem kmečkem puntu  Ižancev sredi splošnega me-
teža in zmed v letu 1848 bo poročala povest „Peklena
svoboda" v bodočih „Večernicah", kjer bomo srečavali
spet naše znance iz Škrilj, ki jih je graščinska pest sicer
razkropila, ni pa jim zatrla hrepenenja po svobodi.

i

u;



✓ .< *y>- r** * ' ' r *

* .

Izdala in založila Družba sv. Mohorja.

1925 .

il*r 4  V 'li i -r' ‘ ‘ * V i 1  » ( r .V ’’ * . 1 v  '• V <

Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja na Prevaljah.

s

























•.  > " .




/


COB1 SS



NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

UUL1L1L10755S0

'v

t


\

•s

v

N