Jbrez Bayer-Jevesa križa r ni Aspirin tablet. Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ. • ornauzmu, gripi in so v Klavžetu hudiča Izganjali Spomini poljanskega očanca Kožuha Če gre^š od Škofje Loke po Poljanski do- | sv. Volbenku. Ustno izročilo o teh roko- Eni navzgor in dospeš do Tavčarjevega dvorca Visokega, opaziš na levi strani več vzporednih stranskih grebenov z ozkimi do- linicami. Vsak teh gorskih hrbtov ima svoje ime: Valtrski vrh. Kovski vrh in Bukov vrh. Na slednjem kraljuje v oltarju prekrasna sv. Notburga s srpom, umetniško delo sli- karja Subica, znamenitega poljanskega ro- jaka. Med Valterskim in Kovskem vrhom skrito v ozadju je Kuzovo, torišče Tavčar- jeve posesti »Kuzovci« Zadnjega Kuzovca je doletela nesrečna smrt baš spodaj pri iravharjčh živi še dandanašnji pri najstarej- ših ljudeh loškega pogorja. Na teh vrhovih se košatijo bahti kmetski domovi z gra- ščinskimi gospodarskimi poslopji. Po pra- vici je zapisal pokojni Tavčar o teb go- spodarjih, da so kraJji na svoji zeanlji. Na Kožuhovini Na Kovskem vrhu je dolga desetletja go- spodaril stari Kožuh. Bil je za tiste čase in razmere nenavadno pameten in napreden kmet, ki je videl in prehodil mnogo sveta. Razumel in vsaj nekoliko govoril je več jezikov. Z bistrimi očmi in razumnimi mož- gani je skušal presaditi tuje dobrine na do- mača tla. V mlajših letih je potoval celo na svetovno razstavo na Dunaj ter odtod pripeljal s seboj mlatilnico, prvo v svojem domačem okraju. Sosedje so zmr^vali z glavami, češ. zdaj pa vemo, v Kožuhovi glavi ni vse v redu. Ko pa so videli, da je v najkrajšem času omlatil svoj precejšen pridelek, so "prihajali drug za drugim k njemu, da bi tudi njim pomagal. Seveda Je Kožuh sosedom) rad ustregel za primerno odškodnino, in v nekaj letih je bila mla- tilnica izplačana. Starina je bil tudi nekakšen izumitelj. Doma je imel harmonij, ki ga je sam na- pravil in je tudi znal dobro nanj igrati. V hiši stoji visoka ura, ki jo je 8 kolesi vred popolnoma sam izdelal. Veliko ročnost je oči to val v raznovrstnem obdelovanju lesa in kovine ter je imel vse za to potrebno orodje in priprave. Njegovo posestvo je bi- lo na precej izpostavljenem kraju, zato je postavil že pred davnim časom visok stre- lovod na lastno pobudo in stroške nedaleč od svoje hiše. Vsekakor je bil zelo zani- miv kmetski tip in original. Ko sem ga spoznal, je nosil že osem križev in čez na svojem še vedno ne upognjenem hrbtu. Zdaj ga pa že nekaj let krije hladna ruša pri sv. Lovrencu na poljanskem pokopališču. 0, da bi imel priložnost obiskovati kako strokovno ali tehnično šolo, kakršnih ima- mo dovolj dandanašnji! Kako vse drugače in praktično bi se usmerila in razvijala nje- gova zmožnost in nadarjenost! Tako pa je ostala — luč pod mernikom. Prijetno je bilo kramljati in moževati z zanimivim starcem na klopi pred hišo, kjer je na soncu grel od starosti otrple ude. Pa me je nekoč iznenada. kar tako na lepem pobaral: »E, slišite gospod, ki ste študirani in ste hodili v šole. mar Vi verujete v ob- sedence in v pananje hudiča?« Začuden sem ga pogledal, saj je bil možak sicer brez vra- ževerstva in brez nazadnjaških predsodkov, prava izjema tistih časov, razmer in krajev. Pa se je že široko zasmejal: »Nu. saj tud; jaz ne verjamem in nisem nikoli verjel, niti v svojih mladih letih ne! Toda so naši Po- ljančani, še bolj pa ženski svet. toliko pri- povedovali o obsedencih in izgnanju hudiča pri Sv. Krvi v Klavžetu tam doli na Tali- janskem! V tistem času ni bilo ob nedeljah pred poljansko cerkvijo ali v gostilni na Vidmu, ki je slovela daleč naokrog, druge- ga pogovora kakor o obsedencih in pa na- nju hudiča. Tn sem si dejal: Ej Kožuh, mno- go sveta si že videl in prehodil, kaj, 5e bi še! pogledat še te copernije? Dvakrat na ' leto so se zbirale cele trume naših Poljan- čanov na romanje v Klavžet, za nedeljo po Vnebohodu in prvo nedeljo meseca julija. In tako sem se jim pridružil nekoč še jaz. Na beneških ravninah Hodili smo kar peš čez Cerkno, skozi Sv. Lucijo na Tolminsko, pa čez Kobarid in Čelad naprej v Benečijo do Sv. Danijela, potem pa čez širok hudournik, ki mu pra- vijo Tagliamento. Oj. to vam je bila proce- sija! Mi pa smo hodili naprej in naprej, vse- skoz peš, več kakor dva dni in dve noči. Spali smo po poti le za silo in jedli le to, kar smo si nosili s seboj. Z odprtimi usti sem poslušal starega Ko- žuha. ki je razvijal prekrasno, iz polprete- kle medvojne dobe znano mi pokrajinsko sliko tam "doli na jugu. Pri prijaznem trgu Nemi se odpira širna beneška ravan. Pre- bivalci govore italijansko, večinoma pa fur- lansko. Nedaleč od trga je v podnožju hriba raztresena vas Romandol, ki slovi po naj- boljši vinski kapljici v teh krajih. Odtod naprej do Tagliamenta je čudovita pokra- jina. Po ravnini so posajeni z vinsko trto prepreženi bregovi, skoro na vsakem čepi bela cerkvica ali stara, siva graščina. Med goricami so lepe ravnice in dobro obdelana polja. Vso to prelepo deželo objema dosto- jen okvir: proti severu se dvigajo sivi or- jaki. z desne eo razvrščeni nižji vrhovi, začetek beneških Alp. Na levi strani se vr- stijo proti vzhodu in v boku na jug zeleni, vedno nižji izrastki Julijskih Alp. le odprti jug pušča čudovit pogled na pisano ravnino in še dalje naprej do širnega morja. Kdor- koli je užival to pestro pokrajinsko sliko v majniku poslednjega leta svetovne vojne, temu ne more nikdar več izginiti iz spo- mina, zlasti še, ker ga je tako živo in zve- sto spominjala na domovino. . . Stari Kožuh pa je nadaljeval: »Ze spotoma smo dohiteli očeta in hčer, ki sta hodila že več ur od laškega Vidma ali kakor tam pravijo: Udine, Govorila sta po naše. S seboj sta vodila kakih deset let starega, bolnega sinčka, odnosno brata. Tu- di ti so bili namenjeni v Klavžet. Imel sem prvič v življenju priliko, da sem videl »ob- sedenca«. Na dečku sicer nisem zapazi! nič posebnega, le to, da je na moja vprašanja odgovarjal precej zmedeno. — Ali je vaš sin že dalje časa obseden? sem popra šal moža. — Skoro bo dve leti. — Kako pa je vendar postal tak? — Nu, kako? Crešrije je šel zo^at. pa je padel z drevesa na glavo ln od takrat na- dalje je takšen. — Kako pa poznate, da je obseden? — Veste, fant tako na za rensko kolne. da nas je doma kar strah in na noben način ga ne moremo spraviti v cerkev. — Mar upate, da bo v Klavžetu ozdravel? — Seveda bo. prav gotovo! Saj jih tam vsako leto ozdravi toliko, kolikor jih pride tja. le da nimajo preveč hudičev v sebi. — Torej enega hudiča izženejo za go- tovo? — O. pa še kako! Raj sem bil lansko leto tudi pri Sv. Krvi in sem videl, kako «o j"'h pri neki ženski dvesto izsmali. ostalo pa jih je v njej. še sam ne vem. koliko! — Kako pa se je poznalo, da jih je v njej še nekaj ostalo? — Ker je bila Se vedno taka kakor po- prej. Slovenski letalec potuje iz Trapezunta čez Erzersifts v Perzijo Naš rojak g. Josip Hajnšek biva kot pilot v Teheranu. Pota ga vodijo marsikod po sprednji Aziji Nedavno nam je v »Jutru« opisal življenje v Trapezuntu ob Črnem morju, zdaj pa smo prejeli iz Teherana naslednje nje- govo pismo, v katerem opisuje svojo pot iz Trapezunta čez Erzerum v Per- zijo. Ko se £eli zima v domače slovenske kraje, je pri nas v Aziji nebo čisto, ozrač- je toplo. Namenjen sem v Erzerum. še si za slovo ogledujem Trapezunt in na.kupu- jem pomaranče, ki so domala zastonj. Drugega ne potrebujem za pot. Ob treh popoldne morava odriniti z bolgarskim sopotnikom na majhnem Chevroletu v no- tranjost Azije, v Perzijo. ' Pot se suče po v i ji; g ah in klancih. Pozno ponoči dospem v mestece Giimiiš—Hane. Mes':ece leži ob vznožju Pontskega gorov- ja. čigar najvišji vrh se dviga blizu 4.000 metrov visoko_ Kraljevsko se razgleduje ta orjak po pokrajini. Cesta je slaba, le počasi se more avto premikati po njej. Doma tarnate o slabih cestnih razmerah. Tod je še vse hujše. Po hudih naporih se avto pri vi je v višino svojih 2000 metrov. Temna noč je legla, iz goste megle je za- čelo deževati. Kmalu pa se kaplje izpre- menijo v snežinke, nastopa vihar. Kako prijetno je v taki noči zavetje v skromni karavanski čajhani. Saj še ni pet ur, ko sem bil v Trapezuntu sredi prekrasnega zelenja in cvetja, pod vročim solneem, zdaj pa sem naenkrat sredi zimske noči. Do jutra je nametlo toliko snega, da skoro ni bilo upanja, da bi mogel ta dan nadaljevati pot. Spet pa je posijalo solnce in odprl se mi je prekrasen razgled po prostrani, neDeško tepi pokrajini: pO do- lini je polno zelenih gozdov, iznad mest štrlijo tovarniški dimniki, a globoko pod nami se širi gladina Črnega morja. Pogumno dalje! Cesta se vije v strme bregove. Kmalu dosežem vrh, s katerega se potem spuščam v er serumsko kotlino. Na prevalu sem se še blskovito ozrl na- zaj v pokrajino, ki v gotovem pogledu vendar še diši po Evropi — in že se je avto spuščal na drugo stran, v pravo Azi- jo, po naglo padajoči, zasneženi cesti. Kmalu pa snega spet zmanjka in spreje- ma nas golotna zemlja, porasla z nizkim grmovjem. Vesel sem te samote. Le zdaj pa zdaj se srečam s kakšno tranzitno karavano, ki se pomika iz Erzerutma navkreber. O, čarobni Erzerum, že sem na njegovem pragu, v prvem predmestju Ilidži. Ustavi me trdnjavska straža. Treba je izstopiti iz avta, povedejo naju k službujočemu častniku v bližnji sobi, ki nanaa edvzame potni list in naju prav ljubeznivo obvesti, da morava počakati, dokler ne pride od vojaškega poveljstva v Erzerum posebni častnik, pod čigar vodstvom bova nada- ljevala pot v Erzerum, do 'koder je še dvanajst kilometrov. Obrtna sodišča imajo vedno več opravka Mčd delovnimi bilancami, ki jihi ob pre- stopu iz starega v novo leto skiepajo naša sodišča, je bre7. dvoma še posebej zanimiva bilanca obrtnega sodišča, ki postaja od le- ta do leta važnejše. Obrtno sodišče posluje v senatu ter obstoji iz predsednika, ki se izbere iz vrst sodnikov, in dveh prisedni- kov iz vrst delodajalcev in delojemalcev. Njegovi kompetenci pripadajo spori delov- nega značaja, ki nastajajo med delavci in med nižjimi nameščenci ter njihovimi go- spodarji. Največkrat je obrtno sodišče v preteklem letu obravnavalo zadeve tkzv. bolezenskega tedna, ko gre delavcu v pri- meru obolenja enotedenska mezda. Prav ta- ko pogosti pa so bili spori zaradi odpoved- nega roka, ki znaša 14 dni, če je bil dela- vec že 14 dni zaposlen pri podjetju. Važ- nost obrtnega sodišča stalno rase in k nje- mu se zatekajo po nasvete i delavci i nji- hovi delodajalci. Prizivna instanca mu je deželno sodišče, pri katerem tvorijo obrtno- prizivni senat tudi častni sodniki-laiki. Obrtno sodišče v Ljubljani je edina usta- nova te vrste v Jugoslaviji. V bivši Avstriji so bila taka sodišča še v Celovcu, Gradcu in Trstu. Doslej so obrtne posle opravljala tudi vsa sreska sodišča, po novem zakonu pa bodo obrtne zadeve prideljene sreskim načelstvom, kar bo jurisdikcijo v marsika- terem pogledu poslabšalo. Delavci, ki toži- jo zmerom le za majhne zneske, bodo mo- rali poslej na dolgo pot do mesta sreskega načelstva, tako da se jim pogostokrat že za- kaj hitro sva m apoBuria IraC rojaka Iz Jugoslavije. Doma je iz Bit olja, a je po balkanski predel s cntarikl tunSke armade T AnaitoMJo. Ob ozkotirni progi, ki Jo je turSka vla- da izpeljala od Brzmd^aaia do Hasan-fcale, gre naša pot V Hasan-kato je kanec častniškega nadzorstva, straže mi vrnejo potni Ust a prijaznim vzklikom: — Serbes sinte! — Svobodni ste! Krepko smo m. sttenfll roke. TurSki ro- jak is Jugoslavije, simpatičen mož • vi- sokih fikarnjih, je Se enkrat pristopil k meni ki sva al vo©člla vepelo pot z vzkli- kom: »Hod gekSBc!« Badnji les pripeljan za kraljev dvor na Dedinja, pred svojim pristankom. Voz z badnjim lesom spremljajo oficirji kraljeve garde Čakava, čakava... Ft> dveh urah ven- dar pride kapeban. Brez razgovora zase- damo avto ki gremo dalje. Ogledovanje pokrajine ni priporočljivo. Erzerum je važna trdnjarva, pa je bolje, da se preveč ne razgleduješ, sicer postaneš sumljiv. TO je glavno mesto tuhSkoazlJslkega vllar Jeta, ki obsega velik del Armenije. Blizu 50.000 prebivalcev šteje, cd tega je 40.000 Turkov, ostali so Armenci. Z dvojnim mo- kami skrbne in nežne matere. Svojega prvenca Nj. Vel. kralja Petra n. je odgojila v duhu naših najlepših narod- nih tradicij ter ga tako usposobila za velike naloge, ki ga čakajo pri vodstvu naše mlade države. Svojo skrb i'n nežnost pa razširja Nj. Nj. Ve!L kraljica Marija je s svojim | Jsaritativnim delom vzornica naših ma- i tera in žena in ko bi lahko našteli ti- | sočere ustanove, ki pod njenim pokro- | viteljstvom in z njeno gmotno pomoč- i jo delujejo v korist revnih žena in de- ' ce, bi prišli v veliko zadrego, ker ne bi | mogli s tem podati niti približne slike njenega humanitarnega udejstvovanja. Še več, kakor je zabeleženo v najrazlič- nejših organizacijah, prispeva Nj. Vel. kraljica za revno mladež tako, da o tem nihče ne ve. Kraljica Marija se je rodila 9. ja- nuarja 1900. v Goti kot tretji otrok, druga hči rumunskega kralja Ferdi- nanda in kraljice Marije. Odkar jo je poroka dne 8. junija 1922. zvezala z našim pokojnim vladarjem, je bila kot prva jugoslovenska kraljica deležna ljubezni vsega naroda. To v prvi vrsti zaradi tega, ker je ves naš narod dvi- gala k idealom materinstva in družin- ske sreče s svojim najlepšim zgledom ter pri tem kazala tudi svoje razume- vanje za vsa prosvetna in človekoljubna dela. gočnim zidovjem je mesto opasano naokrog. Silna trdnjava gospoduje nad vso visoko ravan jo v višini 2.000 m nad morjem. Ravan je plodna, podnebje Je sicer ostro, vendar pa poleti nastopa vro- čina. Volna, krzno, baker, svinec, prepro- ge iz Perzije so galvni predmeti živahno razvite trgovine. Znamenito trdmjavsko mesto ima burno zgodovino že iz davnih časov. Menjalo je mnogo gospodarjev, Bizantince, Perzijce, Arai>ce, Turke. V ru/sko-turšikih vojnah prejšnjega stoletja je bilo večkrat oblegano cd Rusov. Tudi v svetovni vojni ga je zasedel veliki knez Nikolaj Nikolajevič, a po brestlitovskem miru je trajno pripadlo Turčiji. Turški častnik mi je pokazal hotel, kjer naj se nastanim. Obenem mi je narciil, da bo dobro, če čimprej nadaljujem pot, kajti tujcem je dovoljeno v Erzerumu le kratko bivanje. Nenadno pa je nastopil silovit mrzli val iz Sibirije. Strahorit ve- ter in mraz sta mene in sopotnika za- držala tri dni v tem čudnem trdnjavskem mestu. Ko je naposled le prišel čas odho- da, nama je bil spet dodeljen za sprem- stvo iz trdnjavMtega območja častnik. In radi potnih stroškov in izgube časa prak- tično ne bo izplačalo, potezati se za svoje zahtevke. Za primer naj navedemo, da bodo morali delavci iz Loškega potoka poslej mimo sodišč v Ložu, Cerknici in v Dole- njem Logatcu s svojimi pravdami na sresko načelstvo v Gorenji Logatec. Obrtno sodi- šče v Ljubljani bo kajpak obstajalo dalje. Pod vodstvom nad svetnika Antona Avseca ie v preteklem letu obravnavalo 411 tožb, medtem ko jih je bilo predlanskim še samo Ogl«» j« rtji.tr. pod S. St 1583 od S XII 1936 266. Ta porast je treba pripisati dejstvu, da se delavci zmerom živahneje zanimajo za pravice, ki jim jih nudi socialna zakono- daja« Rekord na šmarni gori Božični prazniki, tudi pravoslavni, so pri kraju. Snega pa od nikoder. Smučke poči- vajo, smučarji se dolgočasijo. Da ne bo za- stala kri, naj v vzpodbudo navedemo svo- jevrsten rekord šmarnogorskega turista,. Po njem se ravnajmo, pa bomo zdravi in čili tudi sredi zime ... Upokojeni nadučitelj Rajko Justin iz Ljubljane, ki smo se ga spominjali pred- lanskim v avgustu ob njegovi 70-letnici, je navdušen in vztrajen hribolazec. Nav- zlic svojim sedmim križem jo sleherni dan maha od svojega domka na Ižanski cesti že ob 5. zjutraj na Šmarno goro. Iz Ljub- ljane se popelje pozimi s prvim tramvaj- skim vozom do Št. Vida, potem koraka do vznožja Šmarne gore in se povzpne po naj- ljubši poti »skozi kuhinjo«: na vrh. Tam gori ob kratkem odpočitku popije skode- lico čaja in se spet vrne v Ljubljano, ka- mor dospe redno ob 11. V preteklem letu je g. Rajko Justin pre- meril Šmarno goro nič več in nič manj ka- kor 340-krat. Zadnji dan, na Silvestra, jo je celo obiskal dvakrat, da je dosegel ome- njeno ravno število. Naj dežuje ali solnce sije, naj grmi in se bliska ali četudi naj- bolj sneži, — prav sleherno jutro se odpra- vi ta zdravi iri čili mož z doma na šmar- nogorsko turo. Res edinstven primer v pla- ninskem sportul Rojstni dan kraljice Marije Nj. Vel. kraljica Marija praznuje da- nes svoj rojstni dan. Po tragični smrti svojega vzvišenega soproga, blagopo- kojnega kralja Aleksandra, se je v največji meri posvetila vzgoji kraljev- skih sinov, kar vrši z največjimi odili- Vel. kraljica Marija fcodi na vso jugo- slovansko deco in ni praznika, posve- čenega materi in deci, pri kateri ne bi bila Nj. Vel. kraljica Marija v vsakem oziru najuspešnejša sotrudnica. Njena dobrotljivost je pobulda in temelj naj- različnejših dobrodelnih organizacij v državi im, če pregledamo delovanje naj- različnejših ustanov in organizacij za zaščito revnih mater in otrok, vidimo, da je Nj. Vel. kraljica Marija prva med aaajqx>žrtvovalnajšimi podpornicami. Še bolj pa služi v priznanje in čaščenje njene dobrotljivosti dejstvo, da je baš ona sama ustanovila razne dobrodelne ustanove ter s tem dokazala, da je sploh vse svoje življenje posvetila revežem med našim narodom, za katere tudi naša socialna zakonodaja v svojem okvirju ne more imeti potrebnega var- stva. Potem je avto nadaljeval pot v ravno dolino, ki se razprostira ob slovečem Bvfraitu proti Bajazitu Na lervo roko se razprostira sovjetska unija. Na ozemlju da kraj ruske meje gospodari znani ugasli vulkan Ararat z belo glavo. Kako čudo- vito (je počuti tujec v teh krajih! Zavest, da je tu nekoč bila zibelka človeštva in da so se tu od davnine vršili veliki do- godki, o katerih govorijo ustna sporočila in stare knjige, počentši od Bajbdloncev, Ajsorov in Cirovih Perzijcev, ta zavest prevzame človeka, da prav spoznava svo- jo malenkost Prav gotovo, Eraerum z vso svojo vi- soko planoto oitane v epoaninu. Je nena- vadna trdnjavSka oaza na meji dr/eh sve- tov. Počasi se razvija, a obeta se mu lepa bodočnost, odkar je turška vlada sklenila zvezati Erzerum z železnico, ki se počasi bliža od Ankare preko Siv asa do Erzindjana in bo v teku leta 1937. pri- klopljena vsemu ostalemu anatolskemu železniškemu omrežju. Nova kri bo za- plala v .starem telesu, lice Erzeruma bo na stara leta naenkrat pomlajeno. m Hajnšek. Matineja Z. K. D. Sonzacijonalni velefllm, izdelan po motivih o ugrabitvi Lindberghovega otroka! je dete gospodične F.? DOROTHEA WIECK in najmlajši filmski igralec sveta LE BOT Danes ob 14.15 tn v nedeljo ob 10.30 v ELITNEM KINU MATICI za cene Din S.50 in 5.50. 3H oniačc vesli . Kaj pravite ? Včerajšnji »Slovenec« je pod to rubri- ko objavil odgovor nekega 40 let v Ljublja- ni bivajočega Madžara, ki se še ni naučil slovenski: — Kako naj se naučim slovenski, ko ni- sem vseh 40 let niti ene besede slovenske slišal? Vsakdo, ki je pri meni kupoval mo- je blago, je govoril le nemški. V isti sapi se »Slovenec« huduje na Slo- vence, ker s Hrvati in Srbi govore srbo- hrvatski oziroma v pomešani »jugosloven- ščini«, namestu dosledno samo slovenski. Še bolj se huduje, ker so na ljubljanski carinarnici in še marsikje drugod samo srbohrvatski napisi, in naposled vzklika: — Naša ustava priznava, da je slovenski jezik državni jezik in zato moramo Slo- venci za svoj jezik krepko nastopiti in zah- tevati to, kar nam po pismu in pravici pripada. Vse polinteligente, ki prezirajo slovenščino, pa moramo osmešiti s prezi- ranjem. Ti namreč tudi srbohrvaščine ne znajo. Vse prav. V načelu se s »Slovenčevimi« izvajanji strinjamo tudi mi. Iskreno bomo pozdravili, če jih njegovi gospodje n. pr. glede državnih uradov in institucij izvede- jo tudi v praksi. Da pa stvar vendarle ni tako enostavna, so se tudi »Slovenčevi« prijatelji lahko samo prepričali na Novega leta dan, ko so poslušali pri radijskih apa- ratih govor notranjega ministra g. dr. Ko- rošca. Danes KRIZANTEMNI VEČER v vseh prostorih Kazine * Obisk kitajskega zdravnika. Iz Zagre- ba je prispel v Split kitajski delegat pri Ligi narodov dr. Li Ven Ming, ki je vodja zdravstvenega oddelka pokrajinske vlade Kvang Si. V mestu si je ogledal vse zdrav- stvene ustanove, obiskal pa je tudi ocea- nografski institut. Iz Splita potuje v Du- brovnik, od koder se bo preko Pariza vr- nil v svojo domovino. Ugledni gost je do- ber znanec dr. štamparja, ki je kot dele- gat Društva narodov proučeval znanstve- ne razmere na Kitajskem. * O božičnicah na koroških šolah piše takole zadnji »Koroški Slovenec«; Doma- la v vsaki šoli našega ozemlja je prredila Sudroairika skupno s Heimatbundom bo- žičn oo % obdaritvijo otrok. Darove sta p*e amali organiziciji celo z Dunaja in Predarlskega. Mnogi učitelji so v božičnih nagovorih otroke pozivali, naj se oddolžijo dobrotnikom s tem, da bodo spoštovali nemško besedo. Nobenemu učitelju pa rienda ni prišlo na misel, da bi otroke spomnil materne besede. Občutke staršev ob tovrstni obdaritvi otrok si lahko pred- stavlja vsak sam. Ali ni tako, kakor da da bi jih prodajali> * Družbi sv. Cirila in Metoda je daro- vala gospa Anica Koblerjeva iz Litije 100 Din namesto venca na grob pokojne gospe Svetčeve. Iskrena hvala! * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vze- mite zjutraj na prazen želodec kozarec na- ravne Prane Jožefove grenčice. Pri hemoroidih, bolečinah v križu, za- stoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz- Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose- fovo« gTenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl. reg. S br. 15. 485/36 * Trpljenje naših delavcev • Iranu. Na Sušaku in po raznih drugih primorskih krajih so neki agentje vabili delavce na delo v Iranu v Perzaji. Pripovedovali so, da so pooblaščeni najeti tisoč delavcev, ki bodo dobili dobro zaposlitev pri gradbi železnic. Od vsakega delavca so zahtevali, da predloži zdravniško spričevalo ln da sam plača potne stroške. Agentje so obe- tali, da bodo lahko delavci 76 odtetotkov svojega zaslužka poslali doanov, ali pa ga prihranili, ker bodo iimeli od podjetja po najnižji ceni stanovanje in prehrano. Ob- ljubili so tudi, da bo potovanje v domovino plačalo podjetje. Mnogi delavci so si za vožnjo izpo odili denar, zdaj pa pišejo domov, da so bile obljube lažne. Delati morajo na dan 10 ur in skoraj ves zaslu- žek gre za prenočišča in hrano, ki je dra- ga in slaiba. * Najstarejša pivovarna v državi je ustavila svoj obrat. Apatinsko-kulska pi- vovarna, delniška družba ,ki je najstarej- ša pivovarna v vsej državi, je ustavila svoj obrat ter odpustila vse nameščence in delavce. Ta pivovarna je bila ustanov- ljena v začetku 18 stoletja, leta 1922 pa je bila popolnoma renovirana ter tako uvršena med najmodernejše pivovarne v državi. Pred dvema letoma je zaradi krize prenehala izdelovati pivo in je od tedaj prodajala samo tuje pivo. * Nizko vodovje naših rek že več let ni bilo vodovje naših rek ob tem času tako nizko kakor letos. Na našem področju je Dunav najnižji pri Zemunu, kjer je vo- dovje visoko samo 80 cm, dočim znaša normala poldrugi meter. Pri Zemunu so se iz reke pokazali veliki peščeni otoki, ki so zelo nevarni za promet posebno za- radi tega, ker je nekajkrat po ves dan močno megleno. Z inozemstvom je ve« naš rečni promet ustavljen in ie v naj- nujnejših primerih prihajajo tovorni bro- dovi, dočim potniški sploh ne obratujejo. Tudi Drava je zelo nizka. Najnižja je bli- zu Botova in Terezijinega polja. Tisa pri- naša iz Madžarske led in tudi njeno vo- dovje je izpod aormale. To velja tudi za Savo, Kolpo, Uno. Vrbas in Drino, če se bo temperatura v prihodnjih dneh znižala, bodo vse naše reke zamrznile. * Medved je prišel na pošto. Zanimiv dogodek se je pripetil te dni v Gornjem Ribniku blizu Ključa v Bosni. Upravite- ljica tamošnjega peštnega urada je opol- dne zapirala -voj urad. pri tem pa slišala za hrbtom neko mrmranje. Ko se je obr- nila, je videla ogromnega medveda, ki se je postavil pokonci v veži urada, potem pa se je spustil na štiri noge ter jo pola- goma ubral DO cesti proti planini. Pošta- rica se je tako preplašila, da ni dala od sebe niti glasu, a medved se zanjo sploh ni zmenil. V okolici Ključa je mnogo med- vedov, a nikdar ie še ni dogodilo, da bi medved prišel blizu hiš. Ker je le malo snega in lepo solnčno vreme, so medvedi prekinili tvoje zimsko spanje in izletniki jih večkrat srečujejo na planinah. Ko je poštarica pripovedovala o svojem sreča- nju z medvedom, ji sosedje niso hoteli ver- jeti, njeno pripovedovanje pa so potrdili sledovi medvedjih šap v veži poštnega urada. * Tihotapstvo ah^ohola v vrbami ba- novini. V dveh letih se je v vrbaski ba- novini tihotapstvo alkoholnih pijač tako močno razvilo, da se je v dveh letih vti- hotapilo nad 300 vagonov raznih alkohol- nriih pijač. Samo Zdiruaanje go »r.ilničarjev je banski upravi in finančni direkciji prija- vilo že nad tisoč primerov tihotapstva. Združenje gostilničarjev, ki šteje 2.500 članov, trpi veliko škodo, še večja škoda pa je s tihotapstvom povzročena bano- vini in občinam. • topnA 1r Kani na otoku Peljeieu je ia. bruhnil ogenj, o katerem domnevajo, da je tatt podtaknjen, ter je uničil ves glavni oltar in veliko Marijino sliko. Oltar je predstavna! veliko umetniško vrednost, Se večja umetnina pa je bila slika, izdelana od nekega tujega slikarskega mojstra iz 16. stoletja to restavrirana od velikega hrvatskega umetnika Celestina Medoviča • Terana JOS. BEICH sprejema mehko in Skrobtjeno perilo v najlepSo izdelavo. Pri razpokani koži, ozeblinah, lišajih in izpudčajih — čudovito deluje »OBLAKOVO KAMILCNO MAZILO« 1 ARTIN drage E s VELIKE KOLIČINE ODPADKOV odstranjujejo iz telesa z blagim in zanes- ljivim učinkom ARTIN — DRAŽEJE Dr. WANDERA Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 22115/33. Iz Liubljane u— Današnji družabni večer policijskih nameščencev, ki bo ob 21. v Sokolskem domu na Taboru, bo tudi letos nadvse privlačna prireditev, kakor je bil to v preteklih letih. Policijski ples si je že pri- dobil sloves lepe in prijetne zabave, pri kateri ni nobenemu žal, da jo je po^etil. Saj je poleg razvedrila, ki ga je imel, izkazal še svoje priznanje enemu najtež- jih in najbolj važnih poklicov v službi narodne skupnosti. Igrala bo godba »Slo- ge «, v skladu z demokratičnim značajem prireditve pa tudi ni nikakih predpisov glede obleke, tako da vsak lahko pride v običajni promenadni obleki. Z mnogošte- vilnim obiskom bo ljubljansko občinstvo tudi drevi izkazalo svoje simpatije do ču- varjev javnega reda in javne varno ti. u— Razstava Božidarja Jakca podaljšana. V nedekjo 10 t. m. ie zadnji dan razstave Božidarja Jakca, Ta dan je tudi zadnje vod- stvo. vodi slikar nam. Matineja kina Sloge 1 Komična opera — bomba smeha FRA DIAV0L0 V gl. vlogah oba komika Stan Laurel in Oliver Hardy Predstave danes ob 14.15 in jutri ob 11. dop. Cena 3.50 in 5.50 Din. HHNHHHMMnMMHMHa u— Predavanje o Kanarskih otokih. Pri- rodoslovno društvo v Ljubljani priredi le- tos kot XI. poljudnoznanstveno predavanje izredno zanimiv potopis po Kanarskih oto- kih. Vodja afriškega oddelka na dunajskem etnološkem muzeju g. dr. VVoliel bo poročal o svojih narodopisnih raziskovanjih na teh srečnih otokih. Posebna zanimivost tega predavanja bo predvajanje starih kanarskih plesov in pesmi na originalnih gramofon- skih ploščah. Pokrajinske in folkloristične slike bodo pojasnjevale predavanje. Preda- vanje bo 12. t. m. v dvorani Delavske zbor- nice ob 20. Vabljeni vsi! u— Prirodoslovno društvo v Ljubljani bo imelo redni letni občni zbor v petek 15. t. m. ob 18. v predavalnici fizikilnega in- stituta na univerzi z običajnim dnevnim re- dom. Po društvenih pravilih se člani opo- zarjajo, naj pošljejo morebitne predloge upravnemu odboru do 11. t. m. u— Slavko Popov je vjrtuoz na čelu, kj uživa velik sloves v vseh kulturnih sredi- ščih srednje Evrope. Njegovj koncerti so po- membni v glasbenem življenju vsakega me- sta, v katerem nastopijo. Tudi, ko je prvič igra] v Ljubljani, je s svojo igro navJušil koncertno občinstvo. Njegov II nastop bo v petek, 15- t. m. v mali fčlharmonični dvorani. Iz njegovega bogatega repertoarja nam bo zaigral dela Beethovna Sai-nt-Saensa. Brucha Schumana. Moskovskega. Rachmaninova, Faurea jn Poperja. Koncert bo v mali filhar- moničnj dvorani ob 20., prodaja vstopnic v knjigamj Glasbene Matice od ponedeljka dalje. u— Društvo »Tabor«. Danes pevska vaja. Zaradi bližnjega nastopa v radiu vsi in točno. Franca Hansmmina trgovca Ja puniatHirs v Slatini-Radencih, je daroval g. Alojzij Gorjup, emer. upravitelj v Ljubljani, sa Društvo slepita znesek 100 Dia. n— Matineja ZKD. Vsem jo gotovo Se • spominu senzacionalna ugrabitev Iindbergo- vega otroka, ki je še pred nedavnim časom pretresala ves svetovni tisk ia javnost Po jetiih motivih je bil ifcdetfan matinejski fikn Zveze kulturnih društev »Kje je dete gospo- dične F.?« Da bi prišli do odkupnine 100.000 dolarjev, so neznanci ukradli poldrugo leto starega sinčka slavne filmske zvezde gospo- dične Fane. Ob udeležbi vsega varnostnega aparata je vsa Amerika iskala sledove izgi- nulega otroka. Obupana mati je bila priprav- ljena izplačati visok odkupnino- budna poft- cija pa je znala to vedno in vedno prepreči- ti. Tako so ugrabitelji izgubiij vsako upanje in da zabrišejo sled, so bili pripravljeni otro- ka enostavno odstraniti- Šele neka tuja mati : jim je prišla pravočasno na sled, ukradla otroka in ga predala ob zaščit« oblasti pravj j materi. Mlado mater igra Dorothea Wieok, njenega sinčka pa. najmlajši filniskd igravec sveta, čudežni otrok Le Roy. Predstave v Elitnem kjnu Maticj danes ob 14.15 in sa- mo še jutri v nedeljo ob 10.30. za matinejske cene 3.50 in 5.50 Din. Zaradi aktualne in napete vsebine film vsakomur priporočamo- u Pevsko društvo »Slavec« obvešča, da pošlje svoje inkasante, ki bodo prj podpor- nih in ustanovnih članih ter prijateljih dru- štva pobirali članarino jn prostovolme prispev ke za društvo. Obenem bodo sprejemali no- ve člane. Inkasantj in jnkasantke bodo imeli društvene legitimacije, katere zahtevajte od njih. kadar pridejo k vam in kadar bo treba potrdjti plačane zneske. Odbor. u— Umrl je g. Ludvik Drexler, upoko- jeni železniški nadsprevodnik. Pogreb bo danes ob 16. izpred Vodovodne ceste 42 na pokopališče pri Sv. Križu. Društvo železniških upokojencev vabi svoje člane k udeiežbi pogreba. u— Lutkovni oder v šiškj bo upriz ril danes ob 15. v Sokolskem domu igro »Jurček med vragi«. Prosvetni odsek vabi šišer* ko mladino in starše k tej pred- stavi. u Mostnina za brezposelne! Mestna ob- čina nabira na mostovih j:n drugih prometnih točkah prostovoljne prispevke za brezposel- ne. Izgleda, da darujejo prj tem najrajši neimoviti občani, medtem ko se iiiiiovjtj da- rovanja izog.ba>o. Mesijia občina vabi zlasti imoviie sloje, da izdatno prispevajo v fond za brezposelne. V nabiralnike gre tudi 50 dinarski kovanec, pa ga doslej še niso našli v n.,ih. V današnjih časih je odveč poudarja- ti, da je dolžnost imovitih s prostovoljnimi dajatvam; ublažit; neprimerno razmerje do obubožanih. Kam se steka denar iz teh jav- nih nabiranj? Nabiraln ki se uradno izpraz- j nijo. denar odda v mestno blagajno in vknji- ž; v fond za brezposelne. Iz tega fonda se plačujejo delavske mezde prj javnih delih. Sedaj se gradi kana! v Zg. šiaki, ki so ga ta- mošnji prebivalci že težko pričakovali. V kratkem se bo pričel graditi kanal na Mar- montovem trgu. Obračuni !>odo javno podan j. Podprite prizadevanje občine, da zaposli brezposelne im izvrši hkrati mnoga potrebna javna dela! u— Posestnike novih hiš vabi odbor na se- stanek v nedeljo 10 1. m. ob 10. dopoldne v novi dvorani Collegium Seraphicum, vhod iz pasaže v Frančiškanski uljci. Na sestanku bodo poroča! j delegati, ki so bilj v deputacjii pri vladi v Beogradu, za.t.o pričakujemo pol- noštevjlne udeležbe. Vabimo tudi posestni- ke novih hiš, kj niso člani našega društva. Odbor. u— Nenavadna najdba v Robovi ulici. Včeraj ob 17.30 so našli delavci, zaposleni v Robovi ulici, v grmovju v bližini poštne garaže truplo deteta. 0 najdbi so takoj ob- vestili policijo. Policijska komisija z. dr. Lužarjcm in policijskim uradnikom Kette- jem je odšla na lice mesta in ugotovila, da gre za približno 2 dni staro dete ženskega spola. Trupelce je bilo zavito v bel ženski predpasnik in nato še v papir. Ker popko- vina ni bila podve/ana domnevajo, da je otrok izkrvavel, ker očividno neznana mati pri porodu ni imela nobene pomoči. Dete tudi še ni bilo umito. Na trupelcu ni bilo opaziti nikakih znakov nasilja. Prepeljali so ga v mrtvašnico, kjer bo jutri ohducira- no. neznano mater pa išče policija. Eoor 'T i. • S f ^ MATICAJ FiniitMiaT fVrič predvajano T POD VROČIM SOLNCEM Hana Albert ie Lotte Lang TEL. 27-30 SLOGA Mai*. popularna Shirley Temple UPORNIKOVA HČI (V n«nak'«i jaaku.) POLA N E G R J •cMtiara rerohicije in Ubod« Marcfcuih tmogmntov MOSKVA-SHANGHAI - J\fidAtcM>e oŠ- 16., 19." in 21." W Matineja kina Uniona Prvi veliki cirkuški film s krasno dresuro živali ARTISTI Stoti film Harry-ja Piela Predstave danes ob 14.15 in jutri ob 11. dop. Cene 3.50 in 5.50 Din Dva zakrknjena samca užiivata svoj mir jn pokoj. Vsa prigovarjanja stare, pod- jetne tetke ju ne morejo pripraviti do tega. da bi se vsaj malo pozanimala za ženski svet. Pa se jima prikrade v stanovanje skoz; podstrešno lino mLada. ljubka nevesta in napravj veliko zmedo. Oglejte si iffro »Po- begla nevesta« drevi aJi pa jutri /večer ob 20.15. v Šentjakobskem gledališču. Nasme- jali se boste do solz. Iz Marifeofai a— Ljudska univerza in predavanje društva »Ogenj«. Vodstvo Ljudske uni- verze nas prosi za ugotovitev, da oddaja predavalnico raznim drugim društvom le mestni magistrat in da pri tem Ljudfka univerza nima nobane ingerence. Na ta način tudi pri prepovedi predavanja dru- štva > Ognja« vodstvo Ljudske univerze nima prav nobenega deleža. a_ Uspeh Berščakovega gostovanja. praznjk Treh kraljev ie v vlogi monsignorja Careya v znani Lavery preprostega, neproblematičnega kmetiškega župnika je gost podal z iskreno prostoduš" nostio, z naravno uglajeno igro in vedrim humorjem- da je dosegel pr- občinstvu po- poln uspeh. a— Jz magisfrafne službe. Na novo je nastavljen pri mestnem obrtnem oddelku vpokojeni poiitično upravni tajnik Ivan Forčesin. a— Obilica rib je bila na včerajšnjem ribjem trgu. Prodajali *o ciple po 20. ora- de po 14, karpe po 12 rake po 28. kalama- je po 20 — 24. mole po 18. barbone po 20, girice 9 do 10, kablje po 18 dinarjev. a— Kriza še ni pojenjala O tem prepri- čuje statistika zemljeknjižnega urada pri mariborskem okrožnem sodišču, kjer je bi- lo v preteklem letu za 1817 zemljeknjižnih predlogov oz. vknjižb na nepremičnine več kakor leta 1935 V preteklem letu je bilo izvršenih skupno 8.174 zemljeknjižnih predlogov. a— Za /. sokolski ples, ki bo v počasti- tev rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije ob 20.30 v Unionski dvorani dobite vstop- nice pri Burešu v Vetrinjski ulici a— Nacionalni sokolski Maribor danes vsi na I. sokolski ples v Union. a— Vlom v odvetnikovo viničarijo. V Vrholah pri Pragerskem so doslej še neiz- sledeni vlomilci vlomili v viničarijo marib. odv. dr. Hojnika ter odnesli posteljnino, perilo in druge predmete v vrednosti okolt 1200 Din. a— Drevi bo premiera Vprizori se dra- ma prof. J. Zigona »Kadar se utrga oblak*. a— Vremenska situacija na pohorskih vrhovih. Ruška koča in Klopni vrh: tem- peratura — 3, jasno, 5 cm pršiča na podla- gi 20 cm starega snega; Pesek in Senjor- jev dom. temperatura — 4, mirno, jasno. 15 cm pršiča na podlagi 35 cm starega sne- ga, smuka dobra; Peca: temperatura — 3, jasno, 5 cm pršiča na podlagi 80 cm stare- ga snega, smuka dobra. RAZPIS prodaje in nabave Državno zdravilišče razpisuje v smislu obstoječih predpisov zakona o drž. računo- vodstvu in pravilnika o izvrševanju določil iz oddelka B: Pogodbe in nabave: 1. prodajo 2 volov, težkih okoli 1.400 kg, pitanih; 2. nabavo 2 mladih volov (junčkov), po- rabnlh za vsa gospodarska dela in vajenih vožnje. Pismene ponudbe, kolekovane s 5.— Din. sprejema uprava do 1. februarja 1937. Uprava drž. zdravilišča v Topolšici, dne 7. januarja 1937. Prehiteli smo nesrečno trojico tn dospeli do novih skupin božjepotnikov. Ce si po- prašal te pobožne romarje, kam in kako. so ti odgovarjali, da gredo na božjo pot. ve- čina pa je bila. kakor jaz, radovedna, kako bodo hudiča panali. Tudi s temi romarji sem se pogovarja! in od njih zvedel tole zgodbo: »Geraus marširen, tajfel!« Pred davnimi leti je šel iz Kobarida v Klavžet star vojak, ki je po takratni nava- di služil in doslužil cesarja dvanajst let ter imel navado, da je pri vsaki drugi besedi po nemško tako budo zaklel, kakor bi bil kakšen Tolminec. Z njim sta bila dva to- variša. ki sta ga svarila, češ. če bo klel. je nevarno, da 3e bo iz kakega obsedenca iz- gnani hudič vanj preselil. Vojak se je takim opominom le smejal. Ko so prišli v Klavžet, so' šli v cerkev in pokleknili v klop zadaj pri vratih vojak pa na kraju. V tem so pri- peljali pred cerkvena vrata stokajočega ob- sedenca in mu izganjali hudiča. — Va fuori! va fuori. diavoJo! (Pojdi ven! pojdi ven. hudič!), so kričali na obsedenca možje jn žene. Hudič pa le ni hotel zapu- stiti bolnika, ki se je kar naprej zvijal in stokal - Va fuori. diavolo! so neprestano, toda breznsnešno ponavljali. - Forse 4 diavolo tedeseo. non capisce i+aliano. Oh? tedeseo? ^MoTdn jp to nem- ški hudič, ne razume italijansko. Kdo zna nrvr>5ki'1 je nekdo /sklical. Kn }p sfnri vojak v cerkvi to sliSal. je skočit h kloni f-er sp pr'druž;l izganjalcem bnrU«5-1 občinstvu pred cerkvijo. — Mi ša tedeško mi je zatrjeval ter za- čel na ves glas kričati na obsedenca: — Tajfel, geraus! Geraus marširen, taj- fel! Hudič pa seveda tudi nemščine ni razu- mel, še manj pa je ubogal. Vojakov beg iz cerkve in kričanje pred cerkvenimi vrati je njegova tovariša, ki sta ostala v klopi, tako prestrašilo, da se nista več upala iz cerkve. Prepričana sta bila. da se je njiho- vo prerokovanje zares izpolnilo in je hudič olisedel starega vojaka. Pri Sv. Krvi Onostran umazanega Tagliamenta smo prišli, je Kožuh nadaljeval, v karnsko vas Forgarijo, kjer smo poslednjič prenočevali. Ze tu so se zbrale velikanske množice od vsepovsod: z Goriškega, iz Primorja. s Kranjskega. Koroškega in Tirolskega, pa tudi iz raznih drugih oddaljenih dežela. Tu- kaj je bilo sila mnogo naših ljudi. Sloven- cev. Prihodnji dan so na vse zgodaj pri- hrumele velike trume bližnjih Furlanov in Italijanov. Ze zarana smo lezli po strmih stezah v Klavžet *), kjer je bilo zbranega, lahko rečem, tisoč in še več ljudstva. Pri- hajale so procesije, druga za drugo, s kri- ži in banderi. Ko so prišli do visokih stop- nic pred cerkvijo, so se vrgli na kolena in so začeli prepevati litanije. Kleče so po- tem lezli po stopnicah čez pokopališče v cerkev in okoli oltarja kjer se v tabes» nakljn hrani »sv. kri«. Zvečer je bila potem velika procesija, pri kateri so nosili oh svi- tu neštetiib sveč in plamenic »«v kri« v slavnostnem sprevodu okoli cerkve. Stopil sem v cerkev. Tam je imej duhov- nik mizo z veliko miznico. na mizi pa ne- kakšno blagajniško knjigo, iz katere je tr- gal listke ter si pridržal kontrolne kupone. Na listkih, ki jih je izdajal, je bilo napisano, za koga se bo brala maša. Zapisal je ime tistega, odtrgal listek, ga izročil romarju ter prevzel denar. Iz prenapolnjene cerkve sem se le stežka izrinil ven na prosto. Zu- naj pred cerkvenimi vrati je bilo vse polno obsedencev. Tu so bili vsi mogoči bolniki: božjastni bebci, umobolni. kreteni, razno- vrstni pohabljenci, taki. ki so imeli sv. Vida ples itd. Pri vsakem takem revežu je bilo zbranih vse polno ljudi, zlasti starejših bab- nic, vse pripravljene za poanoč in uslugo, da bi izganjale hudiča. In kako so ga pana- li? Uboge bolnike so polivali z blagoslov- ljeno vodo. jih zavijali v mokre rjuhe, tresli so jih. tepli, ščipali in suvali. Hudiča panajo Opazil sem dečka, ki sem ga videl in do- šel spotoma kot prvega obsedenca. Ba6 ga je oče vlekel v cerkev. Komaj a ta prišla do kropilnika. že so obsule ubogega revčka ženske, ki so pričele plati nanj blagoslov- ljeno vodo Iz kropilnika. Ni čuda. da je za- čel deček na vso moč kričati in je zbežal iz cerkve. Vsi pa so bili prepričani, da ga hu- dič ne pnsti v cerkev. — Pred cerkvijo je ležala taka nesrečnica na zobeh. Na njej pa je klečal mož. 6-uval jo Je s kolenom ter čakal, kdaj bo Sel hudič iz nje. Dve ženski sta pripeljali okrog dvajset let starega mladeniča. Bil je živčno bolan rn s« je branil iti v cerkev Šiloma so ga sled- njič spravili v zakristijo. Tudi iz tesra mla- deniča so izgnali hudiča. Duhovnik je molil nad mladeničem, dal nra je steklenico bla- goslovljene vode. svetih podobic in rožni venec. Navzoče žtnske so silile bolnika da je poljubljal te stvari, v usta pa so mu vli- vale blagos.cvljene vode. Hudič, ki je obse- del mladeniča, je moral biti krotak, zakaj bolnik se je kmalu pomiril in je poljubil križ. Romarji pa so bili vsi navdušeni ter se takoj raznesli novico, da je že spet en hudič panan. Duhovščina se je udejstvovala le v redkih primerih, ponajveč so opravljali ta posel najeti izganjalci, zlasti ženske. Neki romar je klical voditelja procesije na pomoč. — Kaj je? — Pridite pomagat, moja sestra je obse- dena in noče iti v ceTkev! Starec je šel v cerkev, prinesel križ in se z njim postavil pred obsedenko. Na prvi mah je bilo videti, da je ženska umobolna. Izganjalec hudiča je začel ves divji mahati s križem nad njeno glavo, kakor bi jo ho- tel udariti. Ženska pa se je prestrašila in je začela vpiti Toda mahanje s križem se je nadaljevalo, dokler se ni Ženska umirila in ni končno poljubila križa. Ko so jo nehali strahovati. je Sla nazadnje tudi v cerkev. Tudi v tem primeru so bili v«i trdno uver- jenl da je bil hudič panan! Izganjalec je med svojim poslom govoril razne nerazum- ljive beeede. kar se je videlo ljudstvn ne- znansko imenitno. Hudič je Sel iz ženske, izganjalec pa je dobO za svoje delo deset kron. Med ostalim? so pripeljal* tudi majhnega otroka. V usta so mn maSrl« krn- ha in drnge jedi. Nato mn je izganjalka hu- diča vlila vod« v nsta, vida p je T na- ročje. prijela za roko. mu stisnila prste in mu začela zvijati roko. Ubogi otrok je strašno vpil. končno pa ga je vrgla bož- jaet. — Med obsedenci je bila tudi stara, očividno versko blazna žena. V usta so ji najprej vlili neke kapljice potem steklenico vina in slednjič tisto vodo. s katero se hu- dič pana. Ženska je postala pijana, nato pa je tudi njo napadla božja st. Pri tem poslu so ji vili prste in roke. Pri izganjanju hudi- ča so uporabljali tale recept: Dve tretjiri žegnane vode. eno tretimo milnice in ko i- O v kor žlic te mešanice, toliko kapljic brino- vega olja. To zdravilo so vlivali obscen cem v usta. kar naj bi pomagalo za pana- nje hudiča. K^mur so vlivali to zdravilo v usta. ta je pač moral izbljuvati poštenega hudiča... Takole je pripovedoval in moževal stari Kožuh o svojem romanju v Klavžet. o ob- sedencih in pananju hndiča. In je še prista- vil: »Ko sem gledal, kako izganjajo hudiča iz obsedencev, sem pri tem vlekel svojo pipico. Naši Poljančani pa so mi rekli: Daj no. daj. Kožuh! Vzemi faifo ust' P;i gem jim odvrni!: »Ni iment. da >>i mi hudič zle- zel skozi vivček v usta!« Rudolf Dostal. Kožuh je dosledno izgovarjal; Klavžet Mala italijanska vas se imenuj*1 Clausetto in leži v južnem delu beneških Alp na de snem bregu Tasrlnmenta pod M^nte Oom" Slovenci pravijo tudi r>ri »Sv Krvi«. O^ tod je prekrasen ra7?l»d iv beneški ravr: nI. PrehivaM rnau(M>tta m> vo^ino-Tn* ji. ženske pa doma izdelujejo SkapuHrje rožne venee ia razne devocijonalije.