85 Glasnik SED 61|2 2021 * Tanja Petrović, dr. jezikoslovja, znanstvena svetnica, redna profesorica, ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije; tanja.petrovic@zrc-sazu.si. Knjižne ocene in poročila Tanja Petrović* Monografija Tu se ne bo nikoli več ši- valo: Doživljanja izgube dela in propa- da tovarne Nine V odopivec predstavlja nadaljevanje in tudi sintezo njenega dolgoletnega etnografskega raziskova- nja dela v tekstilnih tovarnah, njegovih preoblikovanj ter družbenih, ekonom- skih, fizičnih in psiholoških posledic deindustrializacije. Prinaša poglo- bljeno in zelo pomembno razpravo o preoblikovanju industrijskega dela in propadu industrije, kot smo jo pozna- li v 20. stoletju. Temelji na raziskavi, ki jo je avtorica v daljšem časovnem obdobju opravljala med nekdanjimi delavkami in delavci Mure, hkrati pa prinaša zelo pomembno analizo širših družbenih procesov, povezanih s pre- oblikovanjem in propadom industrije. Avtorica kombinira etnografsko razi- skovanje (pogovore z nekdanjimi Mu- rinimi delavkami in delavci) z analizo različnih družbeno pomembnih diskur- zov (medijska, politična besedila). Besedilo, organizirano v povezana in logično razporejena poglavja, pokriva široko problematiko – od opisa orga- nizacije dela v industriji prek uteleše- nih izkušenj izgube ob stečaju, analize družbene modernizacije v socialistič- nem obdobju, načinov vrednotenja in- dustrijskega dela do obravnave občut- kov ob izgubi dela in propadu tovarn v kontekstu biografij posameznic in posameznikov. Monografija ima, poleg uvoda, zakl- jučka in daljšega povzetka v angleš- kem jeziku, šest poglavij. Prvo ponuja vpogled v delo v proizvodnji in odnose, vrednote in družbeni svet, ki jih je to delo izoblikovalo. Predstavitev družbe- nega sveta, povezanega z delom v Mu- ri, deluje kot nujni semantični okvir za razumevanje procesov, ki so pripeljali do propada tovarne leta 2009. Drugo poglavje opisuje, kako so delavke in delavci doživeli ta propad, in osvetljuje čustva, ki so zaznamovala izkušnjo iz- gube dela v tovarni: razočaranje, žalost, občutke izgube, sramu in jeze. Oriše tu- di širše družbene, medijske in politič- ne razprave in odzive, ki so spremljali propad Mure. V tretjem poglavju se avtorica posveča utelešenim izkušnjam tovarniškega dela in izkušnjo industrij- skega dela interpretira skozi prizmo zgodovinsko pogojene povezave med ljudmi in tovarno ter čutne izkušnje, ki še danes pomembno definirajo sub- jektiviteto delavk in delavcev. Četrto poglavje je posvečeno družbenemu razumevanju in vrednotenju industrij- skega dela. V njem avtorica osvetli različne vidike, ki pogojujejo poglede na industrijo in njen propad: zgodovin- ski kontekst, postsocialistična preob- likovanja in utrditev novih paradigem ter spremembe, do katerih je prišlo na širši, globalni ravni. V petem poglavju avtorica obravnava ključne dogodke v življenju delavk in delavcev, kot so iz- guba zaposlitve in propad tovarne, ter osvetli učinke teh dogodkov na njihovo fizično in duševno zdravje, materialne razmere, družinske odnose, občutke in samodojemanje. Posebno pozornost posveti poklicnim boleznim, pomanjkl- jivostim v njihovi sistemski obravnavi v Sloveniji ter družbenemu razumevan- ju poklicnih bolezni in psihofizičnih posledic deindustrializacije oz. z njo povezanih sprememb. Šesto poglavje se osredotoča na občutenje in pripiso- vanje krivde v kontekstu izgube dela in propada tovarne. Koncept krivde upo- rabi kot prizmo za razumevanje druž- benih interpretacij propada industrije in odgovornosti zanj. S tem tudi osvetli načine, kako sta se slovenska družba in politika spopadali z gospodarskim prestrukturiranjem: pozornost je bila namenjena učinkovitosti in rezultatom, vidiki, potrebe in težave posameznic in posameznikov pa so bili povsem zane- marjeni. Zato so bili (nekdanji) delav- ci in delavke prepuščeni sami sebi, ko so se soočali z izgubo dela, socialnega sveta in vrednot, ki jih je omogočala tovarna, ter z resnimi posledicami te izgube. Osredotočanje na doživetja in občutke tekstilnih delavk je pomemben vidik in prispevek pričujoče monografije, s katerim avtorica nadgrajuje svoje dosedanje raziskave dela v tekstilni industriji. Avtorica doživljanja svojih sogovornic obravnava v povezavi s so- dobnim neoliberalnim preoblikovan- jem in z zgodovinsko zaznamovanimi procesi. Piše o psiholoških in telesnih doživljanjih izgube, ki je bila struk- turno zaznamovana. Ob tem, in to je izjemno pomembno, čustvene odzive nekdanjih delavk in delavcev jemlje kot družbeno in politično relevantne ter prepričljivo dekonstruira prevladu- joče družbene naracije, ki so čustveno odzivnost delavk v javnosti interpreti- rale v povezavi s spolom, starostjo in razredno pripadnostjo. Občutke izgube, NINA VODOPIVEC: Tu se ne bo nikoli več šivalo: Doživljanja izgube dela in propada tovarne. Inštitut za novejšo zgodovino (Razpoznavanja; 45), Ljubljana 2021, 307 str. 86 Glasnik SED 61|2 2021 Knjižne ocene in poročila Tanja Petrović * Matej Meterc, dr. slavistike, znanstveni sodelavec, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša; matej.meterc@zrc-sazu.si. šoka, žalosti in jeze povezuje s spre- menjenimi zaposlitvenimi in socialnimi politikami, z neoliberalnim preobli- kovanjem idejnih svetov, s pozivi po kognitivno-ideološkem, telesnem in čustvenem preoblikovanju ljudi, in ne kot izolirane, ekscesne odzive že mar- ginaliziranih družbenih subjektov. Na ta način avtorica pomembno posega v prevladujoče pristope v raziskovanju zgodovine industrijskega dela in svetov, ki jih je to delo oblikovalo. Monografija Nine V odopivec Tu se ne bo nikoli več šivalo: Doživljanja izgube dela in propada tovarne je pomemben prispevek k študijam zgodovine dela, študijam spola in ustne zgodovine, zlas- ti zaradi poudarjanja afektivne razsež- nosti družbeno-ekonomskih procesov, povezanih z industrializacijo in dein- dustrializacijo. Knjižne ocene in poročila Matej Meterc* Monografija Uganke na Slovenskem je prvo slovensko delo, ki se sistematič- no posveča žanru ugank v slovenščini. Avtorica je svoje znanje in izkušnje s področja slovenske slovstvene folklo- ristike in paremiologije obogatila s po- znavanjem raziskovalnih pristopov k ugankam po svetu, pri čemer ji je, kot v uvodni zahvali izpostavi sama, doda- tno pomagalo sodelovanje z razisko- valci iz Estonskega literarnega muzeja. Prvo poglavje je posvečeno struktu- ri uganke. Avtorica natančno opiše tipično dvodelnost uganke z opisom oziroma vprašanjem in odgovorom, pogoste slogovne postopke v opisu, retorične figure in dvodelnost objekta uganke (metaforičnega opisa in nje- gove ustreznice v odgovoru). Opiše tudi različne vidike dveh udeležen- cev (zastavljavca in uganjevalca) ter zgradbo ugankarskega dogodka. Z jezikoslovnega vidika je posebej za- nimivo s primeri dobro podprto pod- poglavje o pretvorbah med ugankami in drugimi žanri slovstvene folklore, ki se vpisuje v širšo temo paremioloških in frazeoloških pretvorb. V drugem in tretjem poglavju se s pomočjo Saše Babič sprehodimo tako skozi zgodovi- no ugank kakor tudi skozi zgodovino raziskovanja ugank po svetu in pri nas. Jedro knjige predstavlja podrobno in dobro strokovno utemeljena katego- rizacija slovenskih ugank. Uganke se delijo v prvi vrsti na avtorske in folklorne. Bistvena pa je delitev na pravo uganko in preostale tipe ugank oziroma njim sorodne žanre: seksualne uganke, uganke za reševanje življenja, šaljiva vprašanja, parodične uganke, logična vprašanja, risane uganke, modra vprašanja in ugibalne igre. Kot poudarja Saša Babič, prava uganka primerja predmet s popolnoma drugim predmetom, pri čemer je lahko drugi predmet eksplicitno poimenovan ali pa le nakazan, bistvo prave uganke pa je v presenečenju ob rešitvi, ki je smiselna in ustreza opisu v uganki. Avtorica v nadaljevanju predstavl- ja dvojno razvrstitev pravih ugank. Najprej jih razvrsti po tematiki, ki jo uganka uporablja za svoj opis: opisi z značilnostmi pojavov, stvari in živih bitij, opisi z živalmi, opisi z motivom človeka, rastlin, materialnega sveta in naravnih pojavov. Nato prave ugan- ke razvrsti glede na motiv odgovorov ugank: živali, človek in deli telesa, rastline in njihovi deli, prostor in čas, vremenski in nebesni pojavi ter pred- metni svet. Ena izmed pomembnih ugotovitev knjige je, da je danes gle- de na terenske raziskave malo pravih ugank, namenjenih odraslim. Sodob- ne prave uganke so namenjene otro- kom in so, kot ugotavlja Saša Babič, večinoma avtorske, med odraslimi pa pogosteje krožijo šaljiva vprašanja. Na splošno so, kot poudarja avtorica, danes uganke del humornega sveta; iz- gubile so nekdanjo obredno funkcijo, funkcijo preskušanja sogovornika. Klasifikacija se nadaljuje s seksualnimi ugankami, ki so podtip pravih ugank, ker so jim po načinu zastavljanja po- dobne, ločijo pa se po kontekstu rabe in po tem, da se zastavljajo izključno med odraslimi in v humorne namene. Zna- čilno je, da v sodobnem času seksualne uganke prehajajo v šaljiva vprašanja, ki posredno ali neposredno tematizirajo intimne predele telesa ali spolne odno- se, pogosto pa so žaljiva do nasprotne- ga spola. Na kratko je predstavljen tudi SAŠA BABIČ; Uganke na Slovenskem. Založba ZRC (efka), Ljubljana 2021, 167 str.