Ffituia« pto»* » joioTi*!. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. ii i iiwi-Mcm LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 14. junija 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 67. Svetovna gospodarska konferenca in Mednarodna trgovska zbornica. nem gospodarskem življenju svojih držav direktno V trgovskopolitičnih vprašanjih je bil napravljen na konferenci v Ženevi v smislu oprostitve mednarodne trgovine in odstranitve ovir velik napredek; značilno je, da je bila prav v tem oziru udeležba Mednarodne trgovske zbornice odločilna. Mednarodno gospodarsko konferenco smatramo lahko kot velik uspeh in kot potrdilo idej in načel, ki jih je Mednarodna trgovska zbornica od svojih početkov naprej branila zlasti pa po kongresu v Rimu in v Bruslju. Zato se mora tudi Gospodarska konferenca označili kot važen mejnik v življenju zbornice, sedaj je njena dolžnost, da prevzame veliko nalogo izvedbe teh določb in da pazi na to, da napreduje gospodarski razvoj v vseh državah enakomerno in v smislu načel, sprejetih v Ženevi z njenim sodelovanjem. S tega vidika moramo ocenjevati tudi pomen bodočega stockholmskega kongresa, ki naj bo prva manifestacija na z a s e b - i n t e r e s i r a n i h činiteljevpo ženevski konferenci. In pomen tega kongresa bo tem večji, ker se bo sestala na njem večina tistih, ki so vodili delo na gospodarski konferenci v smislu idej, ki jih zastopa Mednarodna trgovska zbornica. Zastopstvo Mednarodne trg. zbornice na gospodarski konferenci je bilo namreč zelo številno. Omenimo najprvo pet od zbornice direktno imenovanih delegatov Clementela, Boydena, Kotzenber-ga, Olivettija in Runcimana z 8 namestniki in delegacijskim tajnikom Vasseurjem. Dalje so bili pa zastopani narodni odbori Medn. trg. zbornice skoraj v vseh delegacijah in vsaka delegacija je imela s seboj vrsto strokovnjakov. Zanimanje za stockholmski kongres je zelo veliko, in vidijo v njem nadaljevanje trgovskopolitičnega dela svetovne gospodarske konference. NAS UVOZ V MARCU 1927. Po podatkih, ki jih je te dni izdala Generalna direkcija carin, je znašal uvoz v marcu t. 1. 89.099 ton v skupni vrednosti 597.167.647 Din. V primeri z uvozom v marcu lanskega leta je letos uvoz po teži manjši za 722 ton ali 0.80%, po vrednosti pa za 17,156.294 Din ali 2.79 odst. Kakor navadno, zavzemajo tudi v marcu v našem uvozu prvo mesto živalske in rastlinske snovi za predivo, ki 9mo jih uvozili za 252.739.714 Din, kar predstavlja nad 42.32% celokupnega uvoza. Na drugem mestu so kovine s 73,908.577 Din, na tretjem poljedelski proizvodi z 71,559.779 Din, na četrtem mineralna olja in proizvodi z 38,658.534 dinarji itd. V prvem četrtletju letošnjega leta je znašal naš uvoz iz inozemstva 228.634 ton v skupni vrednosti 1666 milijonov 677.062 dinarjev proti 269.464 ton in 1.842,971.808 Din v prvem četrtletju lanskega leta. V primeri z lanskim letom je torej naš uvoz nazadoval po teži za 40.930 ton ali pa 15.19%, po vrednosti pa za 178,294.745 Din ali 10.92%. V prvem četrtletju letošnjega leta je znašal izvoz 1,547.589.25 Din, tako da je bila naša .trgovinska bilanca pasivna za 417 milijonov 88.038 dinarjev. BANAT. Industrijska, trgovska in obrtna zbornica v Vel. Bečkereku je izdala o Banatu sledeče podatke: Banat meri 9700 km2 in ima 580.000 prebivalcev. Srbov je 245.000, Nemcev 135.000, Ogrov 102.000, Rumunov 72.000 itd. Banat ima 11 okrajev, 178 občin in 6 mest: Vel. Bečkerek, Vršac, Kikindo, Pančevo in Belo Crkvo. f Wami pokritega sveta je 1,067.000 katastrskih oralov, z vinogradi 29.580, s sladkorno peso 8600, 8 tobakom 4550, s travniki 167.000. Živinoreja izkazuje 137,000 konj, 69.000 glav goveda, 159.000 prašičev, 288.000 ovac, 1400 koz in 767 oslov. Rokodelcev je v Banatu 11.100, trgovcev 4900, denarnih zavodov 45, tovarn 285, parnih mlinov 115. Lani je prišlo v konkurz 53 trgovin, 1 industrijsko podjetje, l obrtnik. V dolžini 265 km vozi P° Banatu 15 železniških prog. Vodne ceste merijo 373 km. 1926 so izvozili iz Banata 2000 vagonov sena, 5 milijonov met. stotov 8crT10V Btotov koruze, 600.000 hi nji,'%00 goveje .živine in 10.000 prašičkov. 0 * Temeljna glavnica banatskih denarnih zavodov znaša 61 milijonov dinarjev, rezervni zaklad 18 milijonov. Lani je bilo vplačanih v Banatu 126 milj. dinarjev davkov. VOJVODINSKA SVILA. Doslej sta bili v Vojvodini dve direkciji te industrije, v Novem Sadu in v Pančevu; sedaj so ju združili, sedež nove direkcije je Novi Sad, podrejena je poljedelskemu ministrstvu. Letošnji pridelek svile je kvantitativno in kvalitativno boljši kot lanski, produkcija se je nap ram lani dvignila za ca. 30% in znaša ca. 35.000 do 40.000 kg; njeno vrednost cenijo na 35 do 40 milijonov dinarjev. Vsled večjega pridelka je mogia svilena predilnica v Novi Kaniži začeti zopet z delom. LJUBLJANSKI VELESEJEM OD 2. DO 11. JULIJA 1927. Deutsche Reichsbahngesellschaft — Reichsbahndirektion Dresden — je letos prvič dovolila udeležnikom Ljubljanskega velesejma 25% popust v osebnem in tovornem prometu na vseh nemških državnih železnicah in privatnih železnicah. Pravico na to ugodnost daje sejmska legitimacija. Začetek velesejma. Velesejem začne 2. julija in se neha 11. julija ob 7. uri zvečer. Ponekod je bilo javljeno, da se vrši letošnji velesjem od 25. junija do 4. julija, kar pa je pomota. Potovalni termini na velesejem. Na podlagi sejmske legitimacije se more potovati v Ljubljano na ogled velesejma že 28. junija pa vse do 11. julija. Povratek pa velja od 2. do 15. julija. Kje so dobe sejmske legitimacije? Legitimacije po Din 30.-^ prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, prosvetna društva, tujsko - prometne ustanove. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Razstavljalci se opozarjajo, da bodo dobili na velesejmu lahko vse informacije o kupcih, kateri bodo pri njih naročali blago na daljšo kreditno dobo. Take informacije bo dajalo na velesejmu Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani. .* Načrte za opremo razstavnih prostorov izdeluje na zahtevo in opremlja koje na sejmišču gospod arh. Hus, Ljubljana, Simon Gregorčičega cesta. Trgovcem in trgovskim pri-; padnikom v Ljubljani in ljubljanski oblasti! Gremij 'trgovcev v Ljubljani je v zmislu § 18. gremijalnih pravii na redni odborovi seji, ki se je Vršila v petek, dne 10. junija 1927, na predlog I. podnačelnika g. A. Kregarja sklenil: Gremijalni odbor je, svest si dolžnosti, ki jih mora izvrševati v zmislu predpisov obrtnega reda in gremijalnih pravil, sklenil, da ustanovi po vzgledu drugih stanovskih organizacij za svoje člane in trgovske pripadnike »Samopomoč«, Ustanovitev »Samopomoči« za tr- j govce in trgovske pripadnike je v da- j našnjih časih izredne važnosti in ne bi bila z ene strani za člane zvezana z velikimi dajatvami, z druge strani pa bi lahko mnogo pripomogla svojcem v primeru članove smrti. Taka ustanova ima namen, nuditi po članovi smrti njegovim preostalim izdatno podporo. K njej more pristopiti vsak trgovec in njegova žena, kakor tudi trgovski pripadniki in njihove žene. Izdatki, ki so zvezani s to ustanovo, so majhni, nasprotno je pa pomoč v slučaju smrti velika, oso-bito, če ima društvo mnogo članov. Sklep gremijalnega odbora je našel pri vseh članih polno odobravanje, vsled česar ne dvomimo na pozitivnem uspehu. V to svrho se je izvolil odbor, ki ga tvorijo sledeči gg.: Načelnik gremija g. Gregorc, I. pod-načelnik A. Kregar, odborniki: gg. Železnikar, Čadež, Pavlin in Bahovec. Ta odbor ima nalogo tekom prihodnjih dni sestaviti tozadevna pravila, vsem članom in trgovskim pripadnikom v ljubljanski oblasti razposlati pozive na vpis, kakor tudi, da sklepa o višini prispevkov, ki jih bodo morali vplačevati člani. Odbor stremi za lem, da bi bili članski prispevki minimalni, zato pa naj bo članov čim več. Ko bo odbor razposlal pozive, prosimo, da se interesenti takoj prijavijo, da se omogoči čimprej poslovanje te lepe in človekoljubne ustanove. Načelstvo.. ZVIŠANJE OBRESTNE MERE NA NEMŠKEM. Državna nemška banka je zvišala obrestno mero od 5 na 6%. Bančni predsednik dr. Schacht je v seji banke utemeljeval zvišanje ž nadaljnimi prošnjami za kredite pri Narodni banki in z razvojem obrestne mere na javnem denarnem trgu. Zvišanje obrestne mere ni prišlo popolnoma nepričakovano; da je šla obrestna mera za cel odstotek gor, nam je dokaz energične volje banke, da vzpostavi zopet normalne denarne razmere. Za gospodarstvo je to zvišanje hud udarec, ker bo treba poseči zopet po kontokorentnih kreditih, kojih obrestna mera se ravna po obrestni meri državne banke. Lombardne obrestne mere pa niso zvišali, ker je špekulacija v sedanjih razmerah v svojih kupčijah ovi rana Ln vsled tega zvišanje lombardne obrestne mere ni potrebno.. Čeprav je nemški denarni trg že mednaroden, se to pot na to niso ozirali in so individu-aln6 postopali. Splošno se je mislilo, da bo vsaj začasno ostala obrestna mera nespremenjena, ko jo je tudi Angleška banka pustila nespremenjeno na 5%. Najbrž nočejo urediti samo denarnih razmer, temveč hočejo urediti tudi temelj za bodoče nemške emisije, v prvi vrsti v industrijskih panogah. Gospodarski položaj v mariborski oblasti. V predzadnji številki našega lista smo priobčili poročilo ljubljanske inšpekcije dela o položaju naše industrije v prošlem letu. Danes prinašamo tudi zelo zanimivo poročilo inšpektorja dela mariborske oblasti o gospodarskem položaju mariborske oblasti v letu 1926. Tudi to poročilo je posneto iz oficijelnega poročila inšpekcije dela kr. SHS, o poslovanju v letu 1926. Poročilo pravi: Proces gospodarskega življenja mi-mulega poslovnega leta je na celi črti doprinesel dokaz, da ne pozna koledarsko odmerjenih časov, nego le svoj naravni zakon vzročnosti. Splošna gospodarska kriza namreč je šla svojo pot, prejšnji vzroki so v svojih temeljih ostali neizpremenjeni, po svojem razvoju pa so se v posledicah deloma izboljšali. Poslovno leto 1926 se radi iste splošne gospodarske krize, kakor smo jo začeli leta 1923, ni več razvijalo samo v praznem vpitju o pomanjkanju kapitala, propadanju obratov, brezposelnosti, gledanju po minulih boljših časih, marveč to leto so prizadeti krogi pričeli resneje računati z dejanskimi razmerami, se prilagoditi neizbežnosti resničnega položaja in na tej podlagi gledati resneje tudi v bodočnost. Ta duševni preobrat je naše gospodarstvo v splošnem rešil pred'hujšimi posledicami. Izguba v stanju naše industrije in večje obrti je to leto zadela le one slučaje, ki so tudi v dobi srečne konjunkture ter uspehov že sloneli na slabi podlagi ali ki niso imeli sicer v sebi dovolj odporne sile za krizo, kakor jo preživlja sedaj malone ves svet. Vse pa, kar je bilo v jedru zdravega in je vkljub krizi ostalo zdravo, je ostalo tudi pod davčnimi neznosnimi bremeni ter vsled nazadovanja konzuma sicer vpognje-no, ne pa tudi zlomljeno. Odločujoče pri tej kalkulaciji pa je naše delavstvo. S priznanjem treba omeniti, da se do redkih izjem tudi delavstvo pričenja zavedati potrebe preorijentacije in prilagoditve novim razmeram. V splošnem se je delavstvo ubranilo onih občutnih udarcev padanja mezde in redukcije, kakor jih je obetalo že prejšnje leto. Cene za vsakdanje življenje so se ustalile, ponekod celo nazadovale, le pri stanovanjih še vedno občutno naraščajo. Če je vkljub temu morda preveč govora o brezposelnosti in nezadovoljnosti med delavstvom, je iskati vzrokov pri prizadetih samih. Opaža se namreč pri našem delavstvu še vse premalo uvidevnosti ža splošni gospodarski položaj, premalo dobre volje za poskuse večje harmonije v razmerju do delodajalcev, preveč političnega in premalo strokovnega vdejstvova-nja, premalo smisla za kulturo in izobrazbo in, kar je najbolj žalostno* v obče sploh nobenega smisla za prepotrebno štedenje ter skrb za bodočnost. Nekoč je bil ravno delavec vzorni šteditelj in je ravno delavec poznal skrb za bodočnost svoje rodbine posebno, kar se tiče preskrbe stanovanja in lastnega doma. Danes se le preveč žamenjnjejo hranilnice z^ gostilnami ter nabavljajo se stvari, ki niso neobhodno j>6trebne. (Podčrtalo uredništm*! Veliko važnejše je vprašanje poljskih delavcev, posebno v okolici mest ter večjih industrijskih centrov. Po prepričanju Inšpekcije dela je to vprašanje v tej dobi splošne gospodarske krize tako važno, da zasluži posebno obravnavanje, ker je v ozki zvezi z brezposelnostjo starejših poklicnih industrijskih delavcev, z naraščanjem proletariata v mestih, s pomanjkanjem delavstva na kmetih, stanovanjskim vprašanjem in agrarno reformo. Na tem mestu se tozadevno opazovanje omeji na ugotovitev dejstva, da vidimo pred našimi Borzami dela med brezposelnimi največ mladeničev ter mlajših mož iz kmetske okolice tudi ob času, ko je zunaj polno dela. Strokovno neizobražene in neorganizirane, so take delavske moči ekonomično najbolj nevarne poklicnemu industrijskemu delavstvu. Umevno je, da je na ekonomski položaj v mariborski oblasti tudi zelo neugodno vplival polom nekaterih denarnih zavodov. V posledicah tega poloma niso prizadeti samo pridobitni krogi, nego tudi več delavstva iz onih sicer redkih vrst, ki so navajeni že iz prejšnje dobe tudi ob času splošnega zapravljanja svoje prihranke štediti. Nevarnost posledic teh polomov še narašča, ker je pri tem naravnost prizadeta tudi marsikatera industrija, ki se je radi svojčas visokih obresti in delnic raje posluževala bank kakor pa ostalih denarnih zavodov. Zunanja trgovina Albanije. Zadnjič smo pisali o splošnem gospodarskem položaju Albanije, danes pa podamo od albanskega finančnega ministrstva v Tirani izdelano natančno statistiko uvoza in izvoza v letu 1926, pri čemer gre statistika nazaj do leta 1921. Poročilo pravi: Albanija kot izrazito agrarna dežela izvaža izključno le surovine: žito, olivno olje, tobak, volno, jajca, sir, kože, drva in tekoči asfalt. Uvaža pa stavbni material in vse drugo izdelano blago. Leta 1925 je dosegel izvoz 16.123.000 zlatih frankov, 1. 1926 pa vsled neugodne letine 11,964.000 zlatih frankov, torej lani za več kot 4 milijone frankov manj kot leta 1925. Leta 1921 je znašal izvoz 2,190.000 frankov, leta 1922 se je dvignil samo na 2,962.000 frankov, leta 1923 pa na 8.138.000 frankov; leto 1924 izkazuje svoto 12,379.000 frankov, torej več kot lansko leto. Tem razmeroma nizkim številkam izvoza stojijo nasproti dosti višje številke uvoza in sicer: leta 1921: 18,236.000 zl. frank, leta 1922: 12,100.000 zl. frank, leta 1923: 23,418.000 zl. frank, leta 1924: 20,490.000 zl. frank, leta 1925: 21,799.000 zl. frank, leta 1926: 24,865.000 zl. frank. Iz tega sledi, da je albanska trgovska bilanca bila zmeraj visoko pasivna, lani na primer skoraj za trinajst milijonov zlatih frankov. To za gospodarstvo tako majhne države gotovo ni ugodno znamenje. Visoki uvoz je pripisati rastočim kulturnim potrebam dežele, posebno pa stavbenemu gibanju, ki se javlja zlasti v glavnem mestu, v Tirani. Dočim se je pa v prejšnjih časih koncentrirala trgovina Albanije v prvi vrsti v Carigradu in Trstu, se je obrnila nato vsled spremenjenih političnih razmer proti južnoitalijanske-mu trgovskemu pristanišču Bari, s katerim imajo vsa obrežna mesta Albanije živahen ladijski promet. Geografski položaj je tudi vzrok, da je Italija najboljša nakupovalka za al-kanske agrarne produkte, dočim sta neposredni sosedi, Grška in Jugosla- že ribe, cedre, sočivje, drva in oglje. Številke v gori navedenih letih so bile: 488.000, 533.000, 839.000. 3 milijone 425.000, 4,141.000, 3,928.000. Iz Grčije so pa dobili Albanci leta 1921 za 2,250.000 zl. frankov blaga, nato pa za 1,406.000, 3,744.000, 3,899.000, 4 milijone 522.000 in 3,105.000 zlatih frankov. Na tretjem mestu v albanski zunanji trgovini je Jugoslavija. Kupovala je žito, tobak in drva, prodajala je pa cement in gradbeni material. Številke izvoza Albanije v Jugoslavijo so te-le: 88.000 zl. frankov, 101.000 zl. frankov, 210.000 zl. frankov, 307.000 zl. frankov, 443.000 zl. frankov, 241.000 zl. frankov. Padec od 1925 na 1926! Številke uvoza iz Jugoslavije v Albanijo: 335.000 zl. frank. 596.000 zl. frank. 1.699.000 zl. frank. 554.000 zl. frank. 709.000 zl. frank. 1.131.000 zl. frank. Dvig od 1922 na 1923 in padec od 1923 na 1924! V izvozni bilanci Albanije ima važno postavko Amerika, kamor je prodala Albanija leta 1926 za 2,002.000 zlatih frankov surovega masla, sira, orehov in volne; dobila pa je od tam za 564.000 zl. frankov manufakture in automobilov. Iz Anglije je dobila Albanija v istem letu za 1,234.000 zlatih frankov manufakturnega blaga za obleke in lokomobilov; izvoza v Anglijo ni bilo. Prvič nastopi lani kot izvozna dežele v Albanijo Češkoslovaška, za 379.000 zlatih frankov sladkorja in steklenega blaga. Uvoza iz Egipta ni bilo nobenega, prodali so pa tja za 76.000 frankov iker, sira in drv. Nemčija je prodala Albaniji za 260.000 zl. frankov bombaževine, železne oprave, medikamentov, motorjev in aeroplanov (koliko?), prodala leta 1921: leta 1922: leta 1923: leta 1924: leta 1925: leta 1926: leta 1921: leta 1922: leta 1923: leta 1924: leta 1925: leta 1926: vija, na drugem in tretjem mestu, kar . t- gamo za 6270 frankov ribjih velja tudi za izvoz. So pač enake go- ko§gic Iz Rumunije so dobili Albanci spodarske razmere tu in tam. za 208.000 frankov petroleja in ben- V Italijo izvaža Albanija sledeče cjna. \z Francije za 551.000 zl. fran- predmete: žito, olivno olje, volno, kov železnih tračnic, manufakture, kože, drva, tekoči asfalt in jajca. Iz- usnjaj kakava in kave, prodali pa so voz v Italijo izražajo tele številke: tja za 225.000 zl. fr. tekočega asfalta leta 1921: 1,613.000 zl. frank, leta 1922 : 2,037.000 zl. frank, leta 1923: 4,911.000 zl. frank, leta 1924: 6,378.000 zl. frank, leta 1925: 10,051.000 zl. frank, leta 1926: 5,484.000 zl. frank. Iz Italije pa prihaja v Albanijo sledeče blago: sladkor, kava, pivo, kakao in čokolada, riž, kokosovo olje, testenine, oranže, konserve, mineralna voda, vino, zdravila, leseno pohištvo, gradbeni material, papirno in manu-fakturno blago, železo, jeklo, stroji, motorji, bakreni vitriol in petrolej. Številke so: leta 1921: 13,175.000 zl. frank, leta 1922: 8,390.000 zl. frank, leta 1923: 15,954.000 zl. frank, leta 1924: 15,463.000 zl. frank, leta 1925: 16,387.000 zl. frank, leta 1926: 16,674.000 zl Irank. Trgovina s Turčijo je od leta do leta manjša. Od drugih držav omenimo še Avstrijo. V inflacijskih letih 1921 do 1923 je prodala Avstrija Albaniji za 669.000, 372.000 in za 98.000 zl. frankov papirnega blaga, oprave, mineralne vode, galanterije, železnine, orodja, steklenine, motorjev in poljedelskih strojev; leta 1924 in 1925 je padla svota na 20.000 in 25.000, a se je leta 1926 spet dvignila na 222.000 zlatih frankov. V zadnjih dveh letih je sklenila Albanija sledeče trgovske pogodbe: prva definitivna trgovska pogodba z Italijo je bila sklenjena v marcu 1925, z Jugoslavijo in Grčijo v juniju oziroma v oktobru 1926, a ni bila še doslej ratificirana. Provizorične trgovske pogodbe je sklenila Albanija z Ameriko, Anglijo, Nemčijo, Češkoslovaško, Rumunijo in Bolgarijo. Nepo- Druga izvozna in uvoza država za sredno pred vratini je sklep dtfimtiv-Albanijo je Gržija. Albanci prodajajo ne trgovske pogodbe z Anglijo in v Grčijo konje, govedo, ovce, sir, sve- I Francijo. Iz seje Premija trgovcev v Ljubljani. V petek, dne 10. junija 1927 leta se je vršila redna gremijalna odborova seja, kateri je v odsotnosti načelnika gosp. Gregorca, ki je bil nujno zadržan, predsedoval I. podnačelnik g. A. Kregar. Po odobritvi zapisnika zadnje odbo rove seje, se je odboru poročalo o sklepih, ki jih je sklenil šolski odbor gre-mijalne šole. Sklepe smo objavili že v št. 60 »Trgovskega lista«. Gremijalni odbor je sklepe šolskega odbora vzel na znanje, osobito pa odobrava postopanje odbora glede disciplinarnih predpisov, ki se morajo v interesu ugleda in discipline, ki mora vladati v gremijalni šoli, pod vsakim pogojem očuvati. Zlasti pa ponovno opozarja načelstvo vse člane na sklep šolskega odbora, ki določa, da se razveljavijo vse one učne pogodbe, ki bodo sklenjene z vajenci, sprejetimi v I. letnik, ako bodo koncem I. semestra imenovani v treh predmetih. To pripombo bo šolski odbor v vsaki učni pogodbi na vidnem mestu označil. Vsled tega opozarjamo gg. šefe s tem že v naprej, da ne bo pozneje nepotrebnega razburjenja. Šolski odbor stremi za tem, da se v bodoče sprejemajo v gremijalno šolo le vajenci, ki dajejo garancijo, da bodo z uspehom dovršili gremijalno šolo in da bodo brezpogojno napram spojim učnim gospodarjem ubogljivi ter poslušni. Šolski odbor je prejel od Zveze trgovskih gremijev razpis ministrstva trgovine in industrije glede polaganja pomočniškega izpita in razrešitve od učnega razmerja. Odlok ministrstva je za naše razmere dalekosežne važnosti, ker predpisuje ®a vse učence, ki hočejo postati pomočniki, da dovršijo tretji razred obrtnih ali trgovskih nadaljevalnih šol in izrečno določa, da ne more dobiti nik-do obrtnega lista brez dokaza o dovršeni nadaljevalni šoli. Tudi predpisuje citirana naredba obliko potrdil, ki jih imajo izdajati za polaganje pomočniškega izpita šolske uprave. Ker je Zveza pozvala šolski odbor, da poda svoje mižljenje glede praktičnega izvajanja omenjene naredbe s posebnim ozirom za one vajence ali učence, ki se nahajajo v krajih, kjer jim ni mogoče posečati nadaljevalno šolo in ki bi bili po dobesednih odredbah citirane naredbe izključeni od možnosti, da postanejo pomočniki in samostojni trgovci, bo šolski odbor vprašanje izčrpno obravnaval in podal tozadevno svoje mišljenje. Ker se bo s prihodnjim šolskim letom na gremijalni šoli poučevalo tudi blago-znanstvo, ki je za razvoj naše gremijalne šole izredne važnosti, bo šolski odbor pred šolskim letom ukrenil vse potrebne korake, da se nabavijo vsi pripomočki za uspešno poučevanje tega predmeta. Prosimo gg. šele, da bodejo v priliki poziva gremija, da dajo na razpolago primerne pripomočke, priskočili na pomoč in tako omogočili akcijo gremija v dobrobit naše šole. Ponovno opozarjamo gg. šefe na per-lustracijo vajenštva in pomočniškega zbora, ki jo bo izvršilo gremijalno načelstvo tekom prihodnjega meseca, ter vpošljejo vse zahtevane podatke, ker bi načelstvo v nasprotnem slučaju bilo primorano proti članom, ki ne bodo upoštevali sklepa odbora, postopati v smislu obstoječih predpisov. Opaža se, 'da mnogi člani svoje na-stavljence pravočasno ne priglašajo, kakor tudi, da jih ne odglašajo. Posledica tega je, da se nastavljencem spričevala, izdana od gg. šefov, od strani gremija ne potrjujejo, kar je v prvi vrsti v škodo nastavljencem. Vsled tega je potrebno, da tudi nastavljene! sami skrbijo za to, da so pravočasno prijavljeni. V gremijalni pisarni se bodo uvedli novi katastri, iz katerih bo natančno razvidno službovanje vsakega posameznika, a-kor tudi prestop iz vajenškega v pomočniški stan. Z ozirom na prošnjo šolskega vodstva se bodo pričenši s prihodnjim šolskim letom pošiljati na gremijalno šolo trije izvodi »Trgovskega lista« in to za tretji letnik in po deset izvodov »Trgovskega Tovariša« za vsak letnik. Z ozirom na postavko proračuna oblastne skupščine, ki dovoljuje 150.000 dinarjev podpore obrtno - nadaljevalnim šolam, je šolski odbor na predsedstvo oblastne skupščine naslovil prošnjo za podporo. V šolski odbor gremija trgovcev v Ljubljani se je sprejelo na predlog Pomočniškega zbora brez glasovalne pravice tajnika Sloven. trgovskega društva »Merkur« g. Valentina Urbančiča. Nato se je prešlo na tekoče greanijal-ne zadeve. Obširno se je razpravljalo o poslovanju Gospodarske poslovalnice, ki posluje v bližini glavnega kolodvora, ter se je z zadovoljstvom vzelo na znanje odredbo prometnega ministra, ki odreja likvidacijo omenjene poslovalnice. Kljub temu, da je likvidacija gotova stvar, bo gremijalno načelstvo budno pazilo na na-daljno poslovanje Gospodarske poslovalnice. Posebno pozornost se je polagalo na poročilo načelstva o inozemskih trgovskih potnikih, ki so v zadnjem času povzročili siluo razburjenje med konsu-menti, kakor tudi med trgovci. Znano je, da se je s tem vprašanjem bavila tudi Zveza na svoji redni seji v Celju ter so bili od strani Zveze sprejeti v zaščito našega trgovstva primerni sklepi. Ker se pri mestni občini ljubljanski obravnava proračun mestne občine, je poslal gremij mestnemu magistratu obširno vlogo, v kateri prosi, da se dosedanjim željam ljubljanskega trgovstva, ki se dosedaj še niso upoštevale, ugodi. Načelstvo je zahtevalo, da se dosedanja trošarinska doklada na nekatere predmete zniža; dalje da se uvede kontrola nad uvozom dalmatinskih vin kakor tudi, da se omilijo dosedanje pristojbine, ki jih nalaga mestna občina lastnikom avtomobilov. Na prošnjo Društva sejmarjev je načelstvo pri Zvezi interveniralo glede prodaje molitvenikov od strani duhovnikov ter prosilo da Zveza v zaščito trgovcev-sejmarjev pokrene potrebne korake, da se v bodoče prodaja molitvenikov od strani župnikov odpravi. Nadalje je načelstvo uspešno izvedlo akcijo proti krošnjarjem z metlami. Ker so zavladale glede odpiranja in zapiranja trgovin v Ljubljani neznosne razmere, bo načelstvo, ko bo Pomočniški zbor na svojem občnem zboru, ki se vrši prihodnje dni, stavil svoje predloge, o tem sklepalo in sklenilo konečno sklepe, ki bodo brez izjeme veljavni za vse. Na predlog g. podnačelnika Kregarja je sklenil odbor, da se za okoliš Gremija trgovcev Ljubljana in za ljubljansko oblast ustanovi po vzgledu »Samopomoči« slična ustanova za vse trgovce in trgovske prizadnike, kakor tudi za soproge trgovcev. O ustanovitvi te institucije poročamo na prvi strani. Načelstvo. Fr. Zelenik: Svetovna poljedelska proizvodnja. Potreba hrane je tista nepremagljiva in neizbežna sila, ki giblje celi svet in sili vsa bitja, da si iščejo in pridobivajo hrane. Edino pravi in resnični proizvajalec vsakdanjega kruha je pa poljedelstvo s svojimi raznimi panogami. Industrija ne more in ne bo mogla nikdar nadomestiti poljedelstva in njegovih proizvodov, ne nam pripravljati umetno hrano, ker želodec je trmasti in muhasti hlapec, ki je najbolj zadovoljen z navadno kmečko hrano in ne mara umetnin, katerim se prav pošteno upira. Njega se noče prijeti kultura, je ostal še danes tak neizoburaženec, kakor je bil za časa Adama. Na naši zemlji se žanje celo leto. Januar se konča žetev v Novi Zelandiji, Avstraliji, Chile, Argentiniji, v februarju začnejo žeti v Indiji, marca v Egiptu, aprila v Mehiki in Perziji, maja v Kini, Mali Aziji, Južni Evropi* Japonski, junija začnejo žeti Avstrija, Ogrska, Francija, Jugoslavija, Rumu-nija, Turčija, Bolgarija, Združene države, julija pa žanjejo Nemčija Rusija, Kanada, Britanija, Norveška, Danska, Belgija, avgusta pa žanje Švedska, Nemčija, Belgija, Rusija, septembra konča z žetvijo Rusija, Kanada, Danska, Nizozemska, Belgija. Najbolj reven je oktober, ker oktober požanje ostanke Sibirija. Novembra postane zopet žetev živahna, kajti začne se žetev v Argentiniji, Peru-ju, Urugvaju in v Afriki. December je glavna žetev v Argentiniji, Avstraliji in Eritreji. Svetovna žetev pšenice se ceni nad eno milijardo stotov. Brez Rusije znaša žetev okoli 810 milj. stotov. Rusija sama je pred vojno pridelala okoli 215 milj. stotov. Rž je tudi zelo važno zrno za prehrano in severni narodi so pravi jedci črnega kruha. Nemški rženi kruh je znan po svoji okusnosti in dobroti. Svetovni pridelek se ceni na 415 milj. stotov, od katere količine pridela sa-_ mo Rusija nad 200 milijonov stotov. Rž prenese tudi nizko toplino in celo sneg je ne ubije. Ječmen je pa pravi svetovni potepaš, ki se prilagodi vsakemu podnebju, zato ga pa najdemo, daleč na severu v Norveški, pa tudi v vroči Indiji. Svetovna žetev znaša okoli 250 milj. stotov in od tega odpade na Rusijo 110 milijonov stotov. Oves je proizvod severnejših zemlja in je glavni živež siromaka v Rusiji. Tudi Slovencem je znan ovse-njak, mislim pa, da ga danes pri nas nikjer ne porabljajo kot izključno krušno zrno. Meša se pač med krušno mlev. Sicer pa je ovsena moka izborna hrana, saj jo je tovarna Nestle porabila za hrano otročičkov. Svetovna žetev znaša okoli 670 milj. stotov. Koruzo so prinesli Španci iz Srednje Amerike in se je seveda najprej sadila v Španiji, potem v Italiji. Naša zemlja je najbrže dobila koruzo od Turkov, ker ji pravijo pri nas tudi turšcica. Italijani ji pravijo »grano turco« (turško zrnje). Svetovna žetev koruze znaša nad eno milijardo stotov. Riž je glavni živež rmenega plemena in se tudi največ riža pridela v Kini. Svetovna žetev znaša nad 2000 milijonov stotov, od tega odpade na Kino 130 milijonov, na Japonsko 100 milijonov in na Indijo 450 milijonov stotov. Italija pridela na leto okoli 5 milijonov stotov. Tudi v naši državi se prideluje riž in znaša pridelek, če se ne motim, okoli 60.000 stotov. Krompir so prinesli v 16. stoletju Iz Chile in ko so se evropski oblastniki, posebno v Nemčiji, trudili, da bi vpeljali saditev krompirja, si pač niso mislili, da bo postal krompir tako važen živež. Največji sadilci in jedci krompirja so Nemci in Nemčija tudi največ krompirja pridela. Svetovni pridelek se ceni nad poldrugo milijardo stotov. V 19. stoletju so začeli gojiti sladkorno peso. Sedaj znaša pridelek na leto okoli 340 milijonov stotov in krije sladkorna pesa skoraj polovico potrebe sladkorja, dobra polovica sladkorja pa se pridela iz sladkornega tr-stej bo sladkorni trs omejil pridelovanje sladkorja iz pese, ker proizvodnja sladkornega trsa se lahko se ogromno poveča, pese pa ne in tu-i je pridelovanje trsa cenejše in donosnejše od pese. Vina se pridela na leto okoli 130 milijonov hi in je danes trta doma na celem svetu, izvzemši Avstralijo. Vinska trta je ena najstarejših kulturnih rastlin, saj že v svetem pismu čitamo, da je Noe zasadil trto in se je opijanil i njenim sokom. Ali je postal Noe potem pijanček in kako trto je sadil, tega sveto pismo ne pove. Četrtinkar na vsak način ni bil, ker ti so proizvod moderne dobe. Meni se dozdeva študij svetovnega Poljedelstva in njegovega razvoja in uspeha njegovega dela jako zanimiv. poljedelstva je odvisen Na čimVvS °.stalega gospodarstva, kake zemlje! temnil I£1iede,1SlV> Prebivalstva PoljM^o ^Temell vsemu gospodarstvu. ^ temelj Trgovina. Sladkor. Ze prej slaba tendenca na svetovnih sladkornih trgih se je v zadnjem času še poostrila. Glavni vzrok novih neugodnih momentov je panika na f-^em trgu> nastala vsled plačilnih . _ ° dveh hongkangskih tvrdk in ene lfnflnin j®1*® dež v zadnjem času zboljšal- 8 AnbT*pridelek v Evr°Pi 2610 zboljšal, Anglež ao nakunili velike sladkorja in so se s Um „ vi** T * -.vobodili kubanskega kubanski predsednik je podpisi de- kret, ki določa začetek pridelovanja najprej s 1. januarjem 1928. S sladkorno peso obdelani prostor izkazuje napram lanskemu letu povišek 14.5 34% in grozi nadprodukcija na sladkornem trgu. Zato je poslala holandska zveza sladkornih tovarn mednarodni poljedelski konferenci v Rimu spomenico, ki ima za cilj ustanovitev nove sladkorne konvencije, kakor je bila na primer taka konvencija ustanovljena v Bruslju 1. 1903. Z mednarodno ureditvijo produkcije bi bil izločen tudi konkurenčni boj; zaščitne carine naj se odpravijo, oziroma naj se znižajo na najmanjšo izmero. A se že oglašajo glasovi, ki so proti temu predlogu, zlasti Nemčija in Anglija. Zato se smatra holandski predlog lahko že za pokopan. Mednarodni premogovni trg. Položaj na tem trgu se je spet poslabšal. Sedaj je začela pešati tudi prodaja v ruhrskem ozemlju in so začeli tudi tam deiati že s skrajšanim časom. Vsekakor je pa položaj na Nemškem še najbolj ugoden, ker domača industrija zelo veliko potrebuje in se zmanjšani izvoz ne pozna tako kot drugod. Na Poljskem in Češkoslovaškem se ni veliko spremenilo. Francoska vlada hoče z več odredbami ščititi domače rudarstvo in je kot eno teh odredb de-kretirala uvozno prepoved za premog. Prepoved uvoza za železnice, za plovbo, armado in mornarico je splošna, za plinarne in elektrarne je uvoz le v izjemnih slučajih dovoljen. Tudi import za vse druge namene zavisi od dovoljenja trgovskega ministrstva. Francoska prepoved zadene v prvi vrsti angleški premog; leta 1923 je uvozila Francija 27 milijonov ton premoga, leta 1924 25 milijonov ton, 1. 1925 18.4, 1. 1926 15.4; angleškega premoga je bilo leta 1924 14.5, J. 1925 pa 10.2 milj. ton. Ostanek francoskega importa pride večinoma na angleški in belgijski premog, vendar gre pa v Belgijo tudi francoski premog. Že doslej se je položaj angleškega premo-garstva slabšal in je šla produkcija nazaj na 5 tedenskih milijonov ton. Večkrat delajo s skrajšanim časom. Nazadoval je bistveno tudi eksport v Kanado in v Južno Ameriko. Belgija in Anglija sta proti francoski uvozni prepovedi protestirali, pa pravijo, da ne bo nič izdalo. Ni pričakovati, da bi Amerika prišla z večjimi naročili tujega premoga na trg; tamošnja industrija je sedaj manj intenzivno zaposlena in krije svojo potrebo lahko z lastno produkcijo, kljub štrajku. Špirit v Češkoslovaški. Češkoslovaško trgovsko ministrstvo pripravlja zakonski predlog, glasom katerega naj bo vsaka produkcija špirita in alkoholnih pijač, ki je bila doslej prosta obrt, odslej naprej vezana na podelitev koncesije in na izkaz o sposobnosti za izvrševanje te obrti. Merodajno za ta predlog je bilo tudi nerazmerje med produkcijo in prodajo; prva je bila prosta, druga je bila pa vezana na koncesijo. Čilski soliter. Večkrat že smo poročali, da je nastal v prodaji čilskega solitra velik zastoj; nato se je v lanskem juniju kartel solitra razdražil, kar je povzročilo velikansko konkurenco in padanje cen na tako stopnjo, da naravni čilski soliter ni bil nič dražji kot sintetični nemški soliter. Zato se je prejšnji zgstoj spremenil v veliko napredovanje v prodaji in to zopet je imelo za posledico dviganje cen. S tem je čilenska industrija zaenkrat rešena. Industrija. Kartel surovega jekla. Na seji mednarodnega jeklenega kartela v Luksemburgu 9. t. m. so ugotovili, da ustanavljanje prodajnih zvez ni nič napredovalo. Veliko je v tem oziru predlogov, ki jih bo treba rešiti. Produkcijske kvote za bodoče četrtletje so pustili na dosedanji višini. Težka obremenitev nemške železne industrije vsled vplačil denarnih kazni v izenačevalno blagajno se bp v bodoče omilila. Dobili so način, ki bo prinesel nemški železni industriji spričo izredno dobre sedanje domače prodaje bistveno olajšavo. Niso pa še objavili, v čem bo olajšanje obstojalo. . P^klopitvena pogajanja poljske že-ezne industrije so imenovali posebno komisij, ki se bo sestala v Kttnigsbergu na Pruskem. Angleži zahtevajo kot pogoj za vstop že večkrat zahtevano kvoto 10 milijonov ton, dočim ponuja kartel 9 M milijonov ton. Poljsko in češko# - tpoieg 7 priporoča svoj priznano dobri „MJUARONČKOV“ {piritov in vinski kis Ustanovljona leta 188« Telefon 2578 Veletrgovina v Ljubljani priporoča Špecerijsko blago rasnovrstno Iganjn, moko In delelne fla delke. ■ Rasnovratnb« rudninsko vodo. Lastna pralarAa sa ka» ve In mlin sa dllava s ^električnim obraten*, Ceniki na Iflobuke, slamnike ©% ter raznovrstno modno in galanterijsko blago nudi najugodneje Jakob Lah, Maribor, Glavni trg {f.2. Radi prezidave izredno nizke cene! ; isn o Na 'j veliko. GALANTERIJA Nizke cene. O. M. C. prejico, dišeča mila, žlice, vilice (pribor) alpaka, aluminium, škarje za prikrojevanje in obrezovanje trt, žepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri Josip Petelinc*u, Ljubljana Blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Postrežba točna. Nizke cene. Na veliko. t on T., IND. D. D. JLSŠKTSaS; "S. itef waWlBl*e^hI^Ppo*SBlniM*w!*t*h !!L“hŽI&«ŽoW»'wIM. "‘‘‘tJSkSi. Jt. LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 a. cenike, tabelervabflal1 lepake, ppsetniep. Itd. * LASTNA Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko-induatrijako d. d. >MERKUR> ko* izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.