NUnlna plačana v gotorlnl tzhoja T pondeljek in peiek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7 — za inozems>tvo Din 20—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in npravat Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dueva objave oglasov se uvažnjejo le po možnosti. Štev. 16. Celje, pondeljek 22. februarja 1932. Leto XIV. F. S. (Brno): Ženeva na šahovskem polju Lotos poteka dcseto leto, odkar je nastopil v Ženevi Litvinov s paktom vcčnega miru, ki jo vznemiril duho- ve in izzval mnogo komentarjev po ženevskHi kuloarjili in. svetovnem ča- sopisju. Tudi. sodaj je prišel isti Litvinov in z nič manjšim programom: zahte- va pdpolno ra.zorožitcv. Danes pote- ka od tistih časov že deseto leto, zato je videti, da so prišli diplomat* z do- bro pripravljcnimi koncepti. Tudi danes bi bila Li.tvinova osnova naj- bdljša, če bi. ne prišla, Francija s svo- jo tezo, ki je očitno presenctila celo diplomatske kroge. Tokrat ne more nikdo odrekati francoski diplomaei- ji spretnosti in to tern manj, ker je prišlo vse tako naglo in v pravom tronutku. Za zelono inizo sedijo tudi japon- ski in kitajski delegati. Donia imajo vojno, vendar v Ženevi nimajo nič proti teinu, če si po'dajo roke. Japon- sko podpiia francosko stališee, Neiu- čija z Ii.alijo pa rusko; srodnjo pot sta ubrali Amerika in Angl.ija s svo- jo zahlevo o omejitvah oboroževa- Tija, Tako vidiino tii predloge in ee po- bliže pogledamo vsakega poscbej, moramo ugo'toviti, da je Rusija od vsoh najboij velikodušna. S tcoretič- ncga vidika bi bil to najboljši pred- log, ki je lesnieno vreden, da bi bil v coloii sprojot. Ko si ga je osvojila šo Ne-ničija in Ilalija, pa je dobi! po- vsem drugo eeno. Prvio je ruska te- 7.0, V današnjih lazniorah so neino- gočn. in to vse dotlej, dokler se nc izvršijo temeljite spremembe duhov- n.ega znaeaja. Kot primer naiu slu- žijo države, ki nimajo prava na ob- -oroževanjo, dejansk.o pa imajo prvo- vrstno armado. Drug if. pa je ruski predlog zolo sumljive politične narave, kar še po- sebno podcrtavajo države, ki z njim «og-h'.sajo. ltuski predlog je v jedru najlmljši, istočasiio pa. je naiven in slaboten. Amerika in Anglija se zwcidvolju- jeta lo z nokatorimi omojitvaml Tu- di. to jo predlog, dasi ocito gčiti le ajuno koristi. Stvarcn in sirokopotezen je hau- coski predlog, zato Una tudi. najvec možnosti — f,e sploh kateri prodre da. preide v prakso. To je teza, ki sloni na življenskih izkušnjah vsak- danjosti, in zato je bila. od vseh so- glasno' sprejota, Cetudi mars ik do o torn ni hotel slišati. Gospod Grandi jo resno pomi.sU], pred.no so je odlo- " eil, da podpre tečnje Husije proti Franeiji, Ceravno je ljubeznivo spro- j©l francoske želje v blagohotno raz- Iri:'S!janje in k one no odlofitev. •^mes si jo ležko prcdstavljati sve- t(>vno politiko brez Ženeve. Res niini m še da.la vsega, kar smo od njc upravieono1 pričakovali, vondar pa je upaiije, da so doseže vsaj nekaj po- zitivnega, km- bi nilo v drugih oko- MSčinah gotovo neinogočo izvosti. Že- nevske mize navadno fiuvajo sirogo tajnost, zato ten» raje posiušajo SuS- Ijanja in ugibanja, pri tern pa uide maisikornu resnična beseda, in to je lavno ono, ki je potrebno, da spozna «irug- di'ugega v svojih pravih naine- rah. To je stvar psitiologijo posaniez- nikov in za. .Lo ni še trcba dokazov, saj je 7jia.no, da veasih zadosiuje žo saino srefanje eloveka s človekom. V tern je taktična poteza francoske diplomacije, in Co govorimo o uspe- hu njenega ])redloga, jo to dokaz, da tcmolji na nepobitnih življenskih tiejstvih. Francoska teza ni našla od- kritih nasprotnikov niti takrat, ko je Tardieu razlagal bistvo njenega zna- čcnja. Vsi vemo, da nam v Ženevi ne bodo fie tako kmalu ustvarili nebes, in za- to tudi ne smemo biti preseneCeni in razočarani, če bi padol uspeh razoro- žitvene konfercnee v vodo. Bomo pač moi'ali zopct iti za nekaj časa hladil ra.v;l>eljeno jeklo, in ko se bo zadosti ohladilo, bomo lahko znova začeli tarn, kjer smo nehali; saj drugače bi b!lo na svotu strašno dolgočasno. Morda je tudi v Ženevi nekaterim dolgčas in imajo kitajsko-japonski konflikt za razvedrilo — kdo ve? Slavni Boncour bi se no bal tako kmalu Jošizave in Jena . . . Litvinov je prišel v Ženevo z nio- dro fianeosko čepico na glavi. Mor- da je s tern hotel ugajati Lavalu? Laval in Stalin sta si baje zelo po- dobna in morda se skriva za Litvino- vim i kodri kaj drugega nego to, kar je povedal. Laval hoče postav.iti med- narodno policijd, Stalin pa svoje vo- jako v Vladivostok, pod njeno nad- zorstvo. Ubog jo samo azijski človek, ruski mužik, japonski, eviopski in anieriS- ki delavee in vsi tisti, ki hočejo lo- gieuoga in uspošnega. zakljueka živ- ljenskih vpražanj na najvišjom sve- tovnem sorumu. Težko nalogo so po- vorili tistim, ki jib smatrajo za naj- sposobnejše, in čc jih ti razočarajo, kam so bodo inogli zateči sto in sto milijoni? Kjer odpovo besoila, nasto- pi : ila. Najboljšim i)ravnikom v 2e- nevi je otrjMiil jezik, nie več niso po- dobni piovimijalnim govoinikoin. Fostali so državniki in to jo vse, bili {••a so pravniki, ki l)i so ne snieli bati nobcno- pravdo. Tardiou jo z zanosoni i/jokel uvo'd- lio besode in ni ga- bilo, ki. bi mu n«> bil veroval, ko je dejal: »Mi smo ge- neracija, ki se mora žrtvovati za nvir.« Razumel je vse okoli sebe, z enim pogledom jim je izprašal vest. Vprašal ji.h je, da-li liočejd mir, v diihu j ili jo vide I z govorniško tribu- ne, kako mu p» itrjujojo. Mir, mir! Njihovi narodi hoeejo mi.ru, oni sa- nii hočejo miru — delegati na raz- oi dzi.tvcni konferonci. Tardieu je povedal sve-tu, da ob>to- j ji trdna volja vzajemnoga medna- rodnega sodelovanja. Kaj lahko stori on sam človek o pravom času! Treba je organizatoVjev mini, mir je treba organ iz.!raU! Spomniti se moramo tistega. prav- nika, ki jo dokazal nasprotnikom ti- soč pravd — in vse so bile v bistvu ona pravda. Kje more biti tisoc1 res--- 1 ui.e, Co jo samo cna? In danes je resnica samo ena, sa- mo vprašanjo jo, kdo bo tisti, ki jo bo zagovarjal pved človeštvom in njegovo bodočnostjo. Glavna skupscma celjske sokolske župe CELJE, 22. februarja. Vecraj od 9. do 12. dopoldne se je vršila v niali dvorani Narodnoga do- ma v Celju glavna skupšiMna. Sokol- ske žui>e ('".c-ljo. Izmed. 58 vclanjenih odi.nie j<^ bilo zastopanih 52, bizo- javn:> se je opravieilo bratsko Sokol- sko društvo Sv. Peter pod Sv. pora- m'i. Skupšeiiu» je olvoiil župui st- sta brat Smertnik, pozdravil zastop- nika, Saveza bra.ta. Lack a Križa iz Zagjoba. to» vse brate in sestre, ki so prišli ha oboni zbor, da so po'svotu- jejo o nalogah za. bodoenost, in izja- vijo svoje muenje o dolu župne up ra- ve. V svojein govo'ru se je brat Smert- nik spominjal mod letoni umrlih bra- tov: i\r. Scheinerja, voditolja slo- vanskega Sokolstva, dr. Mergen- thalc.TJa, IV. zarn. saveznoga stare- 1 Sine. Alojza. UršiČn, člana župne upiave, Branka Palčiča, Maksa l)e- tička, Janka Lešničarja. in Ivana Krajnca. Pokojnikom v spo'min je prckinil govor z enominutnirn mol- kom. Opisal je delo v upravi in v glavnem omenjal važnojše dogodke v župi, zlasti lanski divni župni zlet. Povdarjal je velika važnost vseso- kolskoga zleta v Pragi in priporoeal delogatom, da stori jo, kar jo v nji- hovih močeh, da bo župa v Pragi častno zastopana. Posebno je Želel, da- bi prisostvovali najveejim sokol- skirn slavnostim bratje iz našega kmciskega stanu in prinesli iz Pra- ge novega navdušenja za sokolsko dolo. P'i:.('iia so poi'ocila posameznih župnih funkcijonarjev. Prvo je v de- bati poroC'ilo tajnika, ki se sprejme brez debate. Tajniku se izroče zahva- la. Brez debate se sprejemta poročili brata Toneta Grobolnika za župno načelništvo in župno načelnice sestre Aliniro Grudnove. K poroČilu brata blagajnika Wlta.vskega so je oglasilo voč govornikov. V glavnem so obrav- navali posamezne postavke iz obra- čuna župnega zleta. Na |>iedlog nad- zdrnega odbora je prejel bi'at blagaj- nik. kakoi tudi uprava absolutorij. Poročilo niatrikarja brata Slanka l'cica se odobri. Župna upi'ava jo iznosla- colo vr- s(o prodlogov za glavno skupščino, ki so bili delogatom izročeni že prod skupščino, da jih proueijo. Sploh je bila priprava za skup5ci.no dobro or- ga.nizirana, saj so društva prejola vsa poi'ocila, lazen poročila br. pro- svotarja, že nekaj dni pred obCnim zbcvoin tiskana v posebni brošuri. Mod najvažnejšinii sklepi je omc- n'iti, da so lotos žnpni zlot sj)loh iut visi, paC pa ukrožni. Župa jo razdo- ljena na pot okrožij brez lastnega tehni.čnega in upravnega vodstva. Gre le za teritorijalno porazdelitev. VrSili so bodo okrožni zleti, o katerih dolocajo poyamezna okrožja saiua, oziioma se morajo o njih sporazu- meti društva, ki pripadajo dotiCne- inu okrožju. Žnpni prispevok za leto \9o2. znaša 5 Din za vsakoga clan a in članico. Brozi)oselni, ki niso v po- ldža.ju plačfvti društvene članaiine. so o])roščoni župnoga prispovka in so bo skušalo isto doseči tudi pn biatskein Savozu. Društva morajo poslati župi imonik brezposelnih. Po niožnosti bo župa sklicala dru- stveno i>ovovodjo in takt> oi'gaii'izira- la sokolsko pevsko župo po načinu, •kakor jr to storila gorenjska. župa. Sprojet je bil. predlog glede saiin- cije /.adolze.nih sokolskih domov. Župni upravi je bilo priporofano, naj ukrene, da se v kratkem vrši konf(ienca druStvenih prosvetarjev. Župna uprava je ostala veeinoma noizpromonjena. Dosedaj so vodili načolništvo trije čla.ni, sedaj pa je glavna skupSčina izvolila na predlog /bora društvenih načelnikov za žup- noga naCclnika biata Rudolf a Polj- šaka, za I. namestnika Toneta Gro- bolnika, za II. nam. Franca Kluna iz Zagorja. Namestd dosedanjega pro- svetarja je bil predlagan brat Brau- ko Zomljie iz Colja. Župnemu razso- dišču ])j-edsedujo brat dr. Nendl. Pred nami so poročila župnih funkcijonarjev, tako župnoga tajni- ka bra.ta Cepina, ki je obširno in v glavnih obrisih opisal delo vseh 58 vclanjenih edinic. Iz poročila posne- inamo, da je bilo v župi 47 javnih. uastojjov, tako da so skoraj vsa dru- štva iniola svoj nastoj); prirediti gtt niso mogla seveda društva, ki so bi- la ustanovljena šele v drugi polovici lanskega leta. Sokolskih iloinov je 7, v gradnji so 3. Iz tajniškoga poročila odseva v najlepši luči veliko delo, ki so ga opravila župna društva. H koto- cu navaja brat tajnik že nekatere po- drobnosti iz dolovanja župno uprave in so zahvaljuje urodništvu »Nove Dobe« za naklonjenost, izkazano ^ tern, da je radevolje objavljalo dopi- se in danke, katoi-e je potem župa lahko porabihi kot ponatis za oki-oŽ- nico. Na isti uaein poioča bias (iiobol- nik za župno na^olništvo. Navaja fitevilke iz lanskega župnega zleta, in z župnih tekom in apclira na dru- štva, da se za zlet v Prago pripravijo kar najintenzivneje. Sestra načelnica Grudnova poro- ča o uspehih, ki so jih doseg-li posa- mezui žcnski oddelki v župi, bodrl Clan ice k prij)ravam za vsesokolski zlet v Pragi in podajo sestram smor- nico za bodoče delo. Hlagajniško porocilo se nanaSa na d(>hodke in izdatke župe v minulem poslovnem letu. Iz poročila niatrikarja razvidimo, da. štejo župa 3.904 članov, 1704 čla- nic, škupaj 5.6G8 članstva, 870 mo§- koga, 555 ženskega narašCaja, sku- paj 1425 narašeaja, 1970 mdške in 17(10 ženske dece, skupaj 3742 dece Vsoh pripadnikov šteje župa 10.835. Župni prosvetar ni mogel podati poročila, ker je mosto prosvetarja jji'ovzol. sole pred dveina niesecema in se še ni mogel zadosti uživeti. v svdjo funkcijo. Na koncu obcnoga zbora je pozdiu- vil navzoče brat savezni zastopnik. Biat župni\ starosta je zakljuCil občni zbor ol) 12., se zahvalil navzo- čim za ogi-qmno del a, ki so ga izvr- šovali ¦/, ljubo/nijo do sokolsko stva- ri, in ponovno naglašal, da je žirpa ponosna na številni kador sokolskih delavccv, na. število, s kakršnim so more ponašati le malokatera župa. DOMAČE Will I d Banovinski svet v Ljubljani jc v petek 19. t. in. po stvarni razpravi o novcrn vagonskeni davku in drugili banovin.skih davščinah zrtkliučil le- tošnic prornčiinsko zfisedanje. Na prediog g. dr. Franja Lipolda \e ba novinsKi svet spreitl resulucijo z za- htevo, da se naj dohodki, s Katerimi so obrcmnjena motorna vozila, stekajo v poseboti bauovitiski cestin fond, ki naj služi izključtio za kntjc potreb za banovins! čirn preje in pošijejo svoje nabiralne pole družheni pisarni v Ljubljani. Vsakn povcrjenistvo ima v svojem okohšu že steilen kader svo- jih elanov. Clanarino bodo pri teh eianih lahko dubili kljub gospadarski krizi. saj to so čluni Vodnikovo družbe Ž2 od leta 1926.; poleg tega pa so bile knjige za leto 1931. tako lepe, da bo vsak prav rad ostal član družbe §g v bodoče. Nndalje prosi uprava Vodnikove druži)e vse gg. poverjemke, da prido^e družbi v letu 1932. čim več novih članov. Najuspešnc Sa pro- paganda za prirlobivanje novih članov so' lanske kujige. Nadalje naj skuša vsak poverjenik v svojem okolišu or- Stran 2. »Nova Doba« 22. II. 1932. Stev. 16. ganiz;rati nckaj starih in zancsljivih danov, ki bodo pod spretno roko po verjenika postali na|bol|Si agitatorji za pridobivan|c novih družbenikov, ter s tcm olajšali naporno delo po verjenika. V kratkem objavi družba književni dar za leto 1932. Torej na delo za našo »Vodnikovo družbo*! d \t zdravnlftke službe. Gosp. dr. M Ian Ž ga Červnka bivši sekundarij javne bolnice v Cel|U, ie imenovan za vrSilca dolžnosti š> fa oddelka v ženski boln ci v Ncwem m stu. d NalezljivG bolezni v dravski banovini. »Služneni list« objavlja pregled nalezljivih bolezni v dravski banovini v celem preteklem letu. V tcj dobi je obolelo za nalezljivimi bo leznimi 4665 oseb, umrlo pa jih je 185. in sicer je obolelo : za ošpicami 1945 oseb, za hripo 71s!. za škrlatin- ko 571. za davico 564 šenom 332, za grižo 313, za t fuznimi boleznimi 232, za duShivim kašljem 238, za krčevito odrevenelostjo 37, za nalezljivim vne- tjem možganov 24, za otročično vro čico 17, za vraničnim prisadom 6, za steklino 4, za otrprijonjem tilnika 3, za kozami in za vnetjem Driusesne sli- navke pa po 1 oseba. Umrlo pa je : za grižo 67 oseb. za davico 175, za tifuznimi boleznimi 22 za gržo 67, za dušl ivim kaSljpm 9 za škrlatinko 19. za davico 175, za ošpicami 32 za nalezljivim vnetjem možganov 13, za šenom 12, za vraničnim prisadom 1, za steklino 2, za krčevito odrevene- fostjo 20 za otročično vročico za 10, za hripo pa 4 osebe d Tri rcviic Izsla je najnoveiša številka bogato ilustrirane »Revije Ci- nema«. List toplo priporočamo. Stane polletno 50 Din in se naroča pri u- pravi v Zagrebu, Smičiklasova 21. V Zagrebu je tudi izšla druga letošnja itevilka »Vezilje« mesečnika za ročno delo, ki ga priporočamo vsem. ki se zanimajo za lepa r< čna d?la. »Vc^ilja« stane četrtletno 30 Din in se naroča pri upravi v Znqrebu. Samostanska ulica 2/1 Zagrebški »7 dana radio«, tedm'k za rad'o. gledališče, kino, sport in foto, se naroča pri upravi v Za grebu, Sfimostmiska 2/1. d Primotnjah prebave, Želodčnih bo- lečinah, zgagi, slabusti gla^obolu, mi- glianju oči, ra^dražer.ih živc h, nesra- niu, oslabelosti, nevolji do dela. po- vzroči naravna »Franc Jufcef^va gren- člca« odprto telo in olmsa krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinik^h so dokazaü, da so al ohöl ki, ki so trpeli na želodčnem kataru. v kratkem času zonet dobili veselie do iedi z unorabo Staro preizkuš^ne »Franc Jožcfovt« vode. »Franc Jožefova« gr*nčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in specerijsk'h trg-w nah. d »Franc Jožefova« grenčica ure- d Dunajska vremenska napoved za torek 23. februarja: V alpsknm predzemlju in na hribih zimsko za- padno vreme z nadaljnim narašča- njom temperature, v notranjih alp- skih dolinah razmeroma malo izpre- menib, v splošnem izpromenljiva oblačnost, ponekod morda laline pa- davine. Celje in okolica Izpremembe v celjski občinski upravi Ivan Ravnikar — podžupan Kr. baiiska uprava dravskc bano vine je imenovala občinskega od- bornika in veletrgovca g. Ivana Rav- nikarja v Colju za podžupana mest- ne občiriG celjske. Istočasno je razrešila naslednje čla- ne celjske občinske uprave: gg. prof. Antona Cestnika, Miloša Hohnjeca, Vincenca Janiča in dr. Alojzija Vor- šida. Nadalje je obč. odb. g. Jernej Golčer položil mandat zaradi prese- litve v okoliško občino. — Za občin- ske odbornike so na novo imenovani gg.: urar Stefan Ferant, trgovec Karl Lcibner, trgovec Fran Lukas, arhi- var upravnega sod'sca Albin Mnrčič in veletrgovec Rudolf Stermecki. c Odpravnina trgovskih name- SČenc-v pj novem obrtnem zakonu. Gienrj trgovcev v Ceiju nam sporoča, da je prislo v § 333. ki govori o od pravninah nameščencev, določilOi ki je vneSeno v 2. odstavek tega paragrafa in ki pravi : »Ta odpravnina ne pri pada službojemalcem, ki imajo po ve* Ijavnih zak. predpish pravico do po- koinine.« S tern ne pripada odpravnina nameščencem v dravski banovini, ki so po zakonu o pokojmnckem zavaro- vanju obvezno zavarovani pri Pokoj- ninskem zavodu za nameščence v L'ubljani. Ker bi imeli ne glede na to üolocbo pravico do odpravnine tudi trtfovski pomočniki, ki niso doslej ob- vezni pokojninskemu zavarovaniu, ie priSlo v ta paragraf dodatno d -loMo v prvem odstavku, da pripada odprav- nina služboiemalcem, »ki )im je pover- jeno opravljanie višjih trgovinskih ali vš|ih tehničnih poslov«. S tern je v zakonu rečeno, da odpravnina ne pri p»da trguvskim pomočnikom odnosno o^talim v trgovskih obratih zaposlenim uslužbencem. Prav po gornj h določilih se ta para^raf, ki govori o oduravni- nah, raz!iku|e od drugih paragrafov, ki veljajo za trgovinsko in ostalo viS|e pomožno osobje, tako glede odpoved nih rokov kakor tudi glede dopustov. c Celjski občlnskl svet bo imel po tnmesečnem presledku redno javno seio v petek 26. t. m. ob 18. Na dnev- nem redu so poročda odsekov. c Slovanske države In problem Srednje Evrope. Drevi ob osrnth bo predakem odru okoli^ke deške na- rodne sole je uprizonia gospodinjsko- nadalieva na sola v Cflju dramatično baiko v 3 deianjih »I zgu b I j e n i ra i« v izvrstni režiji g Julna Vizjaka. Go- jenke gospodiniske sole — dasiravno so prvič nastopale na igralskem odru — so domala igrale vse prav dobro. Posebno je nam ngajala revna kmetica Mariana (SveTek D na) in niena hČerka Nežika (Zupanc'c Pold"). Videli smo, da se naSa okohška dekleta ne znaio sukati samo v kuhinji — med odmori smo imeli pril ko, okušati izborno pe- civo, ki so ga napekle gojenke — temveč nas znajo popeljati v rai, to- krat v »Izgubljeni rat«. Pndnim go lenkam gospodinjske sole, poseb io pa Š? za vehk trud g rez'seriu. naj bo v ponos poornö društvo zj revne atro- ke v Gdberju bo mie.o v nedelio 6. maora t-b 3. popoldue svoj rt-dui letni občni zbor v salonu g. PermoLerja v Gaberin. D levm ied nb'cajen. c Celjska podružnica Saveza pri- vatnih nameščencev Jugoslavije bo iniela svoj redni občni zbor v četrtek 3. marca ob 19. v dvorani poslopja Dclavske zbomice. c Smrina kcsa. V pondcljck 22. t ni. ob pol 12. (lopoldno je unirl v jav- ni balniei v Celju v 35. letu starosti lesni trgovec in posestnik iz Zrcč pri Konjicali g. SJavko Winter, podsta- rosta Sokolskega drüStva v ZreCah. Kakor smo že poročali, ga je v sobo- to 13. t. m. na njegovi žagi zgrabila transinisija, ga zasukala okrog in mu zmečkala vso levo roko, poško- dovala obe nogi in mu prizatlela tež- ke notranje poskodbe. Gosp. Wintru so v celjski bolnici «aniputirali levo roko do ranicna, vendar pa ni bilo xcf: pomoči. Po silnem trpljenju je v pondeljek dopoldnc podlegel po- škodbam. Pogreb bo v sredo 24. t. m. ob 15. v Zrečah. Pokojnik je bil zelo sinipatična in priljubljena osebnost. Zapušča vdovo s 4 otroki. V sobo- to 20. t. in. so umrli v celjski bolnici 27-letni brczposelni delavec Ivan Mandelc iz RadeC pri Zidanem mo- stu, 77-letni postavljalec žag in brez- poselni mlinar Anton Ropotar iz Podgorja pri Bra.slovčah in 2-let.na Albertina Streicherjeva, hčerka pro- govnega delavca v Tremerju. Na Zg. Hudinji \>ri Celju sta uinrla 20. t. m. 85-letna zasebnica Tei'ezija Belako- va in 1-letni sin tovarniškega delav- ca Jc-žef Golcj. PoTcojirim bodi ohra- njen blag spomin, i)reostalim naše iskreno sožalje! c Vreme. Savinjo še vedno pokriva ledena skorja, ki se po dnevi neko- liko otali, po nofii pa zopet zamrzne. Ilodniki prod nekaterimi hišami v mestu še vednd niso popolnoma oči- ačcni; tarn se led in sneg čez dan tali, po noči pa voda zamrzne, tako da olcdcnel'i hodniki po noči in zjutra.j resno ogrožajo vaniost pešcev. Tudi žlebovi na nekaterih hišah so defekt- ni in nujno potrebni popravila. c Izgube in najdbe. V soboto 20. t. m. ob 10. dopoldnc je bila v Gubčevi ulici izgubljena pletcna ženska roč- na torbica s 140 Din. V petek 19. t m. je bila v gozclu nad mestnim parkom najdena moška spörtna čepica. c Ribarske izkaznice. Mestno na čelstvo v Celiu razglaSa. Na podiagi okrožnice kr banske uprave dravske banovine v LiuMjani z dne Lfebruaria 1932, 111. No. 338/2 se razglaša: Ri~ barske izkaznice se bodo tudi za 1«• to 1932. izdajale na načtn kakor lansko leto s to razliko, da se izdajajo ribar- skim gostom (predzadnji odstavek § 66. ribarskega zakona) ribarske knjižice po določilu banove »O.lredbe o izda- jan|u ribarskih knjiž c nbarskim gostom na podro(*iu biv^e mariborske oblastr z dne 15. X 1931« Službeni list Stev. 455/65. Od 1.1. r. I. d*l|e morajo imeti nbasski gost'e v cit. odredbi predpisane nbarske knjiz'Ce. S tern dnem so iz- gubi'e veliavnost ribarskim gostom po drugačmh obrazoh (n. pr. po obra'.cu IV.) izdane nbarske izkaznice. Ribarski h^i po obrazcu IV. se izdajajo edinole ribarxkemu pomcžnemu o-obju (ročka 2 § 66. rib. zakonii). Ravnotako tudi župani ne smeio več izJaiati ribarskih izknznic. ki so b Ie predpisane po točki 3 § 11. <5ta|ersl)rnanjko, sin so tOKrafri iz L-elja, je v nedelio 21. t. m. pri sankaniu uadel in se močno po- škodoval v srvdmi levega sterna. Vsi ponesrečrnci razen Lipolda, se zdravijo v celjski bolnici. Sport i Smučarska tekma pri Celjski ko> či in štorah. V nodcljo 21. t. in. se je vršila smučarska tcknia Smučarske- ga kluba v Celju za klubovo prven- stvo in sicer db 10. dopoldne na pro- gi Celjska koča—Store (12 km) za se- niorje in tekmovalee izvcn konku- rcnce, ob 13. pa v bližini Štor za da.- mc (4.5 km) in junidrje (ö km). Rezul- tat tekme je naslednji: Seniorji: 1. Giačner E. (SmuČ. khib Cclje) 1 : 01.30; 2. Pavlin (SPD Celje) 1 : 04.55; 3. Filač (Sm. kl.) 1 : 05.30; i. Cater (SPD) 1 : 06.50; 5. Stavbe 1 : 07.20; (i. König (Avstrija) 1 : 07.20; 7. Ililin- ger (SPD) 1 : 07.45; 8. Kovič (SPD) I : 09.30; 9. Hribernik (Sm. kl.) 1 : 10; 10. Kragelj (SPD) 1 : 11.40. Dame: 1. Urch (Sm. kl.) 28 : 05; 2. Hi linger (SPD^i 31 : 19; 3. Steinböck (Sm. kl.) 31 : 21; 4. Filipič (Sm. kl.) 31 : 42. Juniorji (vsi člani Sm. kl.): 1. Majer 35 : 20; 2. Tomažin 35 : 35; 3. Šimek 3<) : 08; 4. Skoberne Fric 36 : 12; 5. Goršek 37 : 25; kl Steinbö'ck 41 : 15,; 7. Cölestin 50 : 35; 8. Fnbian 1 : 03.26. t Smučarska tekma SK Olimpa v Gaberju. Na smučarski tckmi, ki jo je priredil SK Olimp v nedeljo 21. t m. dopoldne na 12 km dolgi progi s startom in ciljem pri gostilni »Ju- goslovanu« v Gaberju, je tekmdvalo II članov, 3 pa izven konkuronre. Rezultat je bil naslednji: 1. Tkalčič R. 50 : 30; 2. Mitrovič Pantelija 50 : 54; 3. Urbančič 54 : 40; 4. Regner ml. 56 : 32; 5. Umek 61 : 15; 6. Delakorda. PERJE naifineiši puh Dn 280'— najfinejše čehano „ 124'— zelo lepo čehano „ 64'— prodaja trgovira Miloš Pšeničnik, Celje 02 : 35. Izven konkurencc: 1. Inkret 48 : 19; 2. Polajnar 52 : 50. Občinstva je bilo okrog 200. Proga je bila veči- noma lepa., samo pred ciljem je bila malo zledenela. Prvih šest tekmoval- cev in dvoje izven konkurenco je prejelo lepo, praktična daril a. Kino Mestnj kino Celje. Pondeliek 22., torek 23. sreda 24. «n četrtek 25 fe bruar a: »Pazi, Azija se budi!« Veiik zvočn« kulturm film ki nas vodi okoli „Rta doore nade" v A^tra- lijo in Azio. Ta izreano z«nimiv in zvočni film je izdeM dr. C<»lm Ross, ki ie prepotoval v avtomob lu vst4 te nepregledne pokrai'ne in nam v živi sliki Dnkazal v>e kraie. niihove preöi valce, Sen*1 in običaie: Ind >o lOnaridi jevo revolucno), No^o G ineio, Bs marckovo in Rdj^ko otočie, kier Ac ž ve hudožrci, No o Zelandijo in K taj ko. Psfdstave vsak dan ob pol 9 zvefer. Za solsko mladmo so dolučene posebne predstave v torek Gospodarstvo Obupanemu slovenskemu hmeljarju v pojasnilo '¦¦SaAzer Hopfen- und Brauer-Zei- tung« z diie 20. t. m. piše pod naslo- vom, »Nov udarec našemu hmeljar- slvu« sledeße: Kakor se čuje namerava Belgija prav občutno clvignitl carino na hmelj. Zdi se nam, kakor bi se bil ves svet pripravljal na pravcato go- njo zoper našo lunoljarstvo. Država za državo povišuje carino na hmelj in mu zapira pot. Saj je res, «la je ČSR v zadnjih letih izVažala mnogo hmelja, pa CSR jo glede hmolja de- (llč po staii avstro-ogrski monarhiji in je tudi stara monarhija izvažala miiogo hmelja — v nekaterih letih celo več nego sedaj ČSR. Takrat pa izvoz hmelja ni bil tako otežkočen, kakor danes. Danes je carina na hmelj v Ameriko za 50 kg ČK 900,— {7ax 1 kg- zs= 30.06 Din), v Anglijo ČK 470.— (za lkg = 15.69 Din), in v NomCijo ČK (100.— (za 1 kg — 20.04 Din), t. j. dvakratna do petkra.tna današnja cena za lnnelj. C:o bi so hineljske cene dvignile, bi pa bile navedene carine Še vedno viš- je, nego bo morebitna cena hmelja 1. 1932. IzkljuCeno je torej, da bi se v prihodnji sezoni mogel kupovati hmelj za navedene tri di'zave. Minulo lcto je pa Francija dvig- nila carino na hmelj na 200 Fr za 50 kg (to je 9.02 Din za 1 kg) in Bel- gija ji hoče slediti, Razume se, da takšna carina, ki je enaka vrednosti hmelja, njegov izvoz silno otežkoča. Če se bo pa našemu hmeljn zaprla pot v Francijo in Belgijo, bo izvaža- nje hmelja v večjih količinah sploh nemogoče. Češki hmeljarjji bd bili po'tem s svojim proizvodorn naveza- ni Ie na domačo porabo, na Avstrijo, Svico in na scvorne države. Za to kritje pa popolnoma zadostuje 100 do 120.000 stotöv hmelja po 50 kg. Vcliko vprašanje je, če si bo mo- gla CSU izposlovati kakšne olajšave za jzvuz hmolja. Samooskrbovanje je danes načelo vseh držav in vsled te- ga so razgledi za naš hmelj skrajno neugodni. Kar se nam je lani posrečilo vsled slabe letine v Franciji in Belgiji, je za leto 1932. sigurno izključeno, če bosta imeli Francija in Belgija Ie ko- ličkaj ugodno letino. Po tem takem bi ostala še pdlovica hmelja nepro- dana, Ce je bila tudi s hmeljem za- sajena ploskev skrčena za 40%, ker tudi za to množino hmelja. ne bo iz- voza. * * Takšne so torej razmere na Ce§- kem. Kakšne so pa pri nas? Nič bolj- šc -f- šo slabše! — PrihodnjiC hoCemo razmotrivati, kaj nam je storiti. J. Š. Mednarodna hmeljska razprava v Zenevi V svrho oblaževanja in rešitve sve- tovne hmeljarske krize se je vršila te dni v Ženevi konferenea zastop- nikov Cehoslovaške, Nemčije, Angli- je, Francije, Poljske in Jugoslavije. Konferenco je sklical gospodarski odbor Društva narodov, ki je imel to vprašanje že delj časa na dnev- nem redu in ga hoče sedaj po mož- nosti tudi rešiti. Praktični razgledi konference se danes še ne dado ugo- toviti. Sigurno je prišlo do živahne- ga razpravljanja vseh udeležencev, zlasti — kolikor je to pri hmelju sploh mogoče — o količkaj uspež- noin urejevanju j>onudbe. Rešitcv vpraSanja leži — kakor se je to že od češke in nemške strani povdarjalo — v velikosti s hmeljem zasajono ploskve. Dvomljivo je pa za sedaj, ali se bo pri obilem štev.ilu zastopanih držav v tem oziru dosegel sdglasen sklep, ker. vlü.dajo v p.^sameznih državah zelo nasprotujoči si interesi glede navodcnega vprašanja. »S. H. u. Br. Ztg.« Dopisi Kon j ice Vlnarsko drustv^ v Konjlcah je b'lo pred kratk^m ustanovl.fno. Potre- ba takeea druSiva ?.» naprndek vino- gradmštva je pokazala zlasti zadnja vmska razstava v Kon|icah, ki |e bila za marstkatert-ga vinoeradnika našega sreza obenem tuii sola za udejstvo- vanje w vinogradniAtvu. *>Konji*ke Rore zmaj«, lutkovno predstavo v 6 slikah, bo priredilo So- ko|>ko druAtvo v Konjirah v soboto 27. t m. ob 20. in v nedelio 28. t. m. ob 15. na s^oiem lutkovnem odru v Narodnem d<>mu Igro je spisal doma- čm g. prof. B>anko Rudo f. De]anje se vrši v Konjicah v sred'Mem veku in CON AN DOYLE: Boj v megli (Baskervilisiti pes) Roman 30 Poslovenil Boris Rihteršič Najin prijatelj sir Henry in darna stA obstala in sta, kakor je bilo videti, med svojim razgovorom pozabila na ves svet. Nenadoma sem opazil, da ni- gem bil edina priča njunega sestanka. Nekaj zele- nega je zaplapo'lalo v zraku in ko sem natanCneje poglcdal, sem opazil, da je bilo to zelenje pritrjeno na pal ico, ii^ da J° io P^Hco nosil mož, ki je naglo prihajal z moČvirja. Bil je Staple ton s svojo metulj- nico. Bil jima je dosti bliže kakor jaz in jima je šel ofci.vidno naravnost napra'ti. V tem trenutku pa je sir Henry nenadoma privil gospodično Stapletonovo k sebi. Njegova roka jo je objela, toda zdelo se mi je, kakor bi se mu hotela iztrgati. Obraz je obrnila proC. Sklonil je glavo k njenemu obrazu, ona pa je dvig- nila roko, kako'r bi mu hotela braniti. Takoj nato pa sem videl, kako sta skoCila narazen in se naglo obr- nira. Stapleton je bil kozel v zelju. Divje je skakai proti njima in pri tem je njegova metuljnica na sme- Sen način mlgala v zraku. Pomena tega dogo'dka si ne morem razlagati, toda zdi se mi kakor bi Staple- ton siru llenryju oCital. Ta pa je, kakor je bulo videti, nekaj pojasnjeval in bil tudi slabe volje, ko oni ni hotel ničesar tuti. Dama je stala ponosno ob strani in molčala. Nazadnje se je Stapleton naglo obrnil in z uka- zovalno' kretnjo pomignil svoji sestri, naj gi'e za njim, ta pa je vrgla neodločen pogled na sira Hen« r,\ja in odšla potem z bratom. Prirodoslovec je jezno krilil z rokami in v tem sem spoznal, da je bil tudi s svojo sestro nezadovoljen. Baronet je kako minuto gledal za njima, potem pa je pobešeno glave krenil nazaj po poti, odkoder je bil prišel. Videti je bilo, da je bil zelo pobit. Pomen tega dogodka mi je bil, kakor sem ti ptf- vedal, ncjasen, toda do dna duše sem se sramoval, da sem brez vednosti svojega prijatelja prisostvoval scstanku, ki bi se bil moral vršiti brez prič. Zato sem poliitel po griCu in spodaj naletel na baroneta. Nje- gov obraz je bil od jeze ves rdeč in obrvi so se mu v ostrem razm'sljanju na.mršile, kakor ne bi bil vedel, kako naj se odloči. »Hoho, Watson,« je vzkliknil, kd me jo opazil. »Odkod vas je vrag prinesel? Ali ste šli morda na- vzlic vsemu za menoj?« Odkrito sem mu povedal, da mi je bilo nemo- goče ostati, in da sem mu zato sledil ter videl ves prizor. Najprej me je ošinil z iskrečinii se očmi, toda j moja prostodušnost je razorožila njegovo jezo in na- ' zadnje je izbioihnil na vsak nač:in precej žalosten- nasmešek in dejal: »Clovek bi mislil, da bo lahko tu sredi te rav- nine brez mdtenj opravil svoje zasebne reči; toda, vraga, zdi se mi, da. se je vsa soseščina zbrala, da bi gledala mojo snubljenje; seveda precej žalostno snub- ljenje; kje ste bili, doktor?« »Tu gori na hribu.« »Torej galerijsko stojišče. Zato pa je bil njen bi-at čisto spredaj, takoreköC v prvi vrsti parterja. Ali ste videH, kako je privihral?« »Da.« »Ali se vain ni nikdar vsilila inisel, da ni pri pravi pameti? Njenega brata mislim.« »Tega ne bi mogel reCi.« »Tudi jaz ne. Do danes sem mislil, da je čisto pri pravi pameti, toda verjemite mi, eden izmed naju niora biti zrol za prisilni jopič. Nu, kako je 7. menoj? Ves tednov ste živeli v moji dmžbi, Watson. Recite mi Cisto odkrito: ali je na ineni kaj takega, kar bi mi, moglo braniti, da bi bil za ženo, ki jo Iju- bini, dober soprog?« »Toga prav go'tovo ne morem trditi.« »Glede mojega položaja v svetu ne more nič reči. Torej mu samo nekaj na meni ne more biti všeč. Kaj ima proti meni? Kolikor vem, nisem še živ dan ni- koinur napravil nič hudega. In pri tem mi niti nQ dovoli, da bi jd oddalesi pogledal.« »Ali je kaj takega rekel'N Stran 4. »Nova Doba« 22. II. 1932. Stev. tt>. to deloma pred zmaievo votlino na »skalci« Konpške gore, deloma v trgu samem in deloma pred cerkvijo. Pied- stave se bo udeleži) tudi avtor. Sokolsko četo v KonjISkl vast bo ustanovil ln Cane. Doslej se je priiavilo za to četo 44 kmečloh f^ntov in poses nikov. Z ustanovitvijo te čete bo naraslo §ie- vilo edinic draviniskeea okrožja na 10. Anekdote Angleška kraljica Viktorija jo iie- kega dne sprejela v avdijonci »kra- Ijico« nekega otoka, ki je pripadal angleški kolonijalni posesti. »Velii- ča.nsivo, tudi meni teče j)o žilah an- glcška kri,« je dcjalo' eksotično Veli- čanstvo. — »Kako je to mogoče?« jo vprašala kraljica Viktorija. — »Moj dod jo po-ži-1 angleškega generala MHlerja.« * * Lady Chaniberlainova jo nekoč po- vabila znanega a.ngleškega dramati- ka Boi'iiarda Shawa na kosilo. Zju- traj pa je prejela naslodnjo' brzojav- k.o: »Na noben način. Kosilo izvon doma nasprotuje niojim načelom. George Bernard Shaw.« Popoldne je prejel Shaw naslednjo brzojavkd: »Nisem vedola, da imate načela. Upam, da so ta, načela boljša od va- Sih mM.nii1. La.dv Jane Chamberlain.« Smešnice »Pomislite, milost:v.i<-, ^ravi v dru- žbi neki cjospod s\<-|i soscdi, »kaj se mi je zgodilo. Riivno^ar sem gpvorii Z nckin) gospndotri in sem mu rckel: Prav skrornno je tw, all nc opazitc, kako slabo razpoloženje vlada po takšni jcdi .... Iti ravno gospodar sam jc bil, ki sem mu to tgkgI.« — »Znano mi je, moj mož mi jc že pri- povedoval.« »Kako gre trgovina?« —»Slnbo — in vaša ?« — »Na ime moje žene.« Davkoplačcvalec : »0 '%e bi bil vendar pes!?« — ??? — »Potem bi moral nekdo drugi plačevati zame davkc.« * »Stara hiša, sedaj pa pojdi gori k svoji ženi, kliče te že!« — »Ali kliče Rudolf ali Rudi?» — -Rudolf«. — »Po- tcm pa ne grem gori!* »Prosim, dajte tni porcijo praška za nirčcs«. — »Za koliko, prosim?« — »No . . . takolc za dcsettisoč koma- dov.« * Docent predava o ckonomiji: »Go- spoda, kravjc blato bi vani najtoplGJG položil na srce.« »Zakaj je ona trgovina zaprta ?« — »Z radt s nrtncga sluča a — umrla jc namreč zadnja strunka!« OdvGtnik: »Dragi gospod, govoril sem z vašo ločeno žgiio. Če ji nc bostG vsak rnesee točno pošiijali dc- naria, sg bo vrnila k vam!« Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000 000 — Kupuje in pro- cJaja devize in valute. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštanj Lepa solnčna soba s souporabo kopalnice v sredirn mesta se takoj odda. Naslov v upravi lisia. Kj~avo dobro mlekarico kupim. VpraJ5a se : Celje, Gregoičtčtva ulica 5t. 1. Gram of on znamke Us masters voice skoro nov in 60 nloSČ v izvrstnem stanju se ugodno proda tudi na obroke. Naslov v upr. Vljudno naznanjiim, da sem preselil svQjo obrt iz Gosposke ulice Stev. 28 na Stomškov t>g itev 4 v hiso foto A, Periasich Za nadaljna naročila se priporoča Aloiz Bučar zlatar in draguljar. Franjo Dolžan ™t< kleparstuo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prewzema wsa w zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. — Cene zmerne. Postežb «očna in -oidna I Tt lefon ftt. 24S Klavir ali pianino se išče na posodo proti primerni pc so nin1. Naslov v upravi l'sta. - Vt«jen<-c za modno in manufakturno tr^ovmo v Celm se takoj spreime. Ponu.ibe io poslati na upravo lista pod St. 666. Lepa prazna soba v centrumu Celja v neposredni bikini koloJvora se takoi odda. E ekirifna U Č in soupoiaba kopalnice. Naslov v upr Oglaäuiie! Obrtni lokal velik, svetel, na križišču cest se da s 15. aprilom v najem. Naslov v uprav?. Stanovanje novo preslikano, proti solncu in ceati ležeče, obstojeČe iz sobe in kuhinje S' pritikiinami se odda s 1. marcem. Naslov v upravi i.l-ta. Drieuno sveže pražena kava, praži se v novem modernem eiektrič- nem pražariu. Karol Loibner, Celje Kralja Petra c. 17. — Pri „Z'Oncu" Delikatese, specerJja, semena. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupiiarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hraniinica V CELJU, KREKOV TRG Cv lastni palači pri kolodwaru) Prihrankom rolakov v flmsriki, denarju nedo- letnlh, ki ga vlagajo sodisüa ter naložham cerkvenega in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo. Hanilnita daje poso- ,iia na zemljisüa pc> najnižjl obrestni mm Vse prošnje rešuje brezplačno Za braniine vloge jamči poleg premozenja hraniluice se mesto Celje 7, vsem premoženjem in vso davčno močjo Ljubljanska feredilna banka | Ustanovljena 1900 | podružnica Celje, Aleksatsdrova ulica Centra la v Ljubljana Ustanovljena 1900 Delniška giavnica Din 5I\(KK).OO«.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavi: Ljubljanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyid, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se pr'ro'oca za v«e b»ncne posle. Urejuje Rado Počnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. -- Oba v Celju.