DELAVSKA POLITIKA
fshaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14335.
Sfev. 27
Sobota, 6. aprila 1935
Leto X
Kdo more rešiti Evropo j
Po prestanih grozotah svetovne vojne bi človek mislil, da ne more nikdar več nobena vojna ogrožati človeštva. Prva leta po svetovni vojni so potrjevala to trdno upanje: po vseh evropskih državah so se organizirale mogočne delavske stranke, ki so skrbele v svetovni politiki za mir in sporazum med narodi. Nje so podpirale tudi demokratične kmečke stranke.
Ves trud je šel za tem, da se odstranijo vsi povodi in vzroki za sovraštvo med narodi in da se ustvarijo pogoji za prijateljsko sožitje vseh narodov in gospodarsko sodelovanje vseh držav. Tako se je svet bližal splošnemu pomirjenju in novemu blagostanju, ko so bile na državnem krmilu ali ko so imele vsaj odločujoč vpliv socialistične stranke v Nemčiji, Franciji, Angliji, Avstriji. Tedaj ni bilo treba neprestanih diplomatskih konferenc, tedaj ni bilo atentatov zarotniških družb, tedaj ni mir visel na nitki, tedaj se ni bilo treba bati malim narodom, da izgube svojo komaj pridobljeno narodno svobodo, tedaj se tudi Rusiji ni bilo treba bati koncentričnega napada s strani imperialističnih velesil, tedaj se ni bilo treba izpraševati kmetu, koliko časa bo še mogel v miru obdelovati zemljo.
Ali nekateri kapitalistični krogi in nacionalistični politiki so proti temu miroljubnemu delu za blagor človeštva pripravljali novo šovinistično gonjo — s silo so poteptali miro-tvorni delavski pokret v osrčju Evrope. Odkar so topovi in strojnice prinesli zmago hitlerjanstvu, od tedaj je ves svet vsak dan bolj oddaljen od miru, gospodarstvo vsak dan bolj v krizi, človešvo vsak dan v večji negotovosti.
Zapadne velesile, ki so ovirale miroljubno potiliko nemške socialistične stranke in dajale s tem potuho hitlerijanstvu, sc morajo danes pogajati z oboroženo, šovinistično Nemčijo, skrajno levičarstvo v Rusiji se je umaknilo mirni presoji, ki išče zavezništva s Parizom in Londonom, da se zavaruje pred koncentričnim napadom; Tokia in Berlina.
Nekateri se mrzlično pripravljajo na vojno, drugi z vso naglico rešujejo mir in se trudijo, da bi se sklenili pakti, ki naj bi vsakemu vzeli veselje do vojne. Mednarodna diplomacija se 1914. leta ni obnesla, ludi v 1. 1935. se s samo diplomacijo ne bo vsega doseglo. Za obrambo miru mora stopiti na plan tisti, ki res hoče mir to je delovno ljudstvo.
Znamenja že kažejo, da se človeštvo iz fašistovske reakcije obrača nazaj k napredku:	na	Skandi-
navskem imamo same delavske vlade, v Belgiji je delavska stranka šla v vlado, da podkrepi mirovno in pro-tikapitalistično politiko, v Angliji bo pri prihodnjih volitvah z vso gotovostjo zmagala delavska stranka, v Franciji je delavstvo odbilo naval fašizma in videli bomo, da bo Evropa pomirjena tedaj, ko bo delovno ljudstvo zadobilo v njej svoj vpliv.
Tudi v Jugoslaviji moramo odločno podpreti mirovno politiko in kdor hoče mir in s tem blagostanje naroda — bo stopil v združen tabor delovnega ljudstva.
Za brezplačno Šolanje otroki
¥oiitw@
In delavski razred
Edina politična stranka, ki je zadnja leta obstojala, se je razšla s sklepom vodstva samega. Jugoslovanske nacionalne stranke dejansko ni več. Volilni zakon pa zahteva postavljanje kandidatskih list s kandidati in namestniki po administrativnih srezih, ki jih je 366.
Položaj delavskega razreda v teh volitvah je torej jako težaven. Glavna težkoča je, "ker ni delavske socialistične stranke in glede postavljanja liste, in druiga težkoča je javno glasovanje ob času gospodarske krize.
Upoštevajoč dobro te težkoče in računajoč z njimi, so poznati politični socialistični delavci sklenili, da se postavi samostojna delavska in name-ščenska kandidatna lista za državo, katere nosilec je s. dr. 2. Topalovič.
Pomen postavitve te liste je velik. Delavski zaupniki so se odločili, da v teh volitvah kljub vsem mogočim največjim težkočam, povabijo jugoslovanski delavski razred, da aktivno nastopi in se bori za zastopstvo v narodni skupščini. Te dni, ko to pišemo, • se sestavlja kandidatna lista delavstva in če ne nastopijo izredne nepričakovane ovire, bodo imeli delavci, nameščenci, siromašni kmeti in mali obrtniki priliko, da s svojim glasovanjem podpro to listo, ki dobi v narodni skupščini svoje zastopnike samo tedaj, če dobimo v celi državi najmanj 50.000 glasov.
Postavljanje naše kandidatne liste je najboljši poizkus, da se naš delovni razred politično afimira (uveljavi).
In čeprav se smatra Jugoslavija za kmetiško državo, vendar je v njej znatno število modernih delavcev ter mestnega in vaškega prebivalstva, ki se nahaja v istem položaju kakor delavci in ima tudi iste interese, ter je zaraditega neobhodno potrebno, da tudi te in podobne množice naroda dobe politično zastopstvo, zaščito in predstavništvo. Življenjski, gospodarski in socialni interesi teh narodnih množic bi morali imeti vedno svoje pravice, tembolj pa še v sedanji gospodarski krizi.
Zato je utemeljeno, da zahtevajo svoje specialne zastopnike,
ki se hočejo boriti in ki vedo, kako se treba boriti za boljšo sedanjost in bodočnost teh množic.
Vprašanje neprimerno nizkih plač vaških in kmetiških delavcev v
je posebno vprašanje, za katero se morajo zlasti zanimati narodni predstavniki, ker v taboru meščanskih političnih predstavnikov takih ne bo. Nič lažje in manj važno ni
Knez Starhemberg je postal uporen
Avstrijski režim' se je opiral, ko je zatrl ljudske svoboščine, zlasti na Starhembergove hajmverovce. Politika Starhemberga, ki stremi po uglednem mestu v državi, pa je režimu zoprna in je sklenil razorožitev hajmvera. Starhemberg je imel te dni zborovanje na Tirolskem, kjer je javno povedal, da se liajm-ver ne bo razorožil.
Uganka je, kaj bo kancler dr. Schuschnigg napravil sedaj.
vprašanje nezaposlenosti in zavarovanja za nezaposlenost.
Sploh celotno socialnopolitično vprašanje je še nedovršeno in mu še manjka do modernosti. Brigo za ta vprašanja, ki ga je potisnil gospodarski razvoj s svojo krizo še prav posebno v ospredje, mora voditi delavstvo.
Po vseh krajih države, zlasti po onih, koder je do nedavno obstojal še trhli fevdalni sistem, se vrši prole-tarizacija in pa»perizacija (obuboža-nje) siromašnih in srednjih slojev vaškega in mestnega prebivalstva.
Ne sme se dopuščati, da bi te množice navaljevale na delovni trg brez reda, da s tem še bolj poslabšajo današnje mezde.
S poslabševanjem mezde se uničava delavska eksistenca,
uničava se socialna politika in ustanove, ki naj jo izvajajo. Nivo življenja delavca in splošni socialni položaj se . pogreza na najnižje stopnje ter nastajajo posledice, ki jih niti delavski nasprotniki ne morejo želeti.
Vsem tem dejstvam, tej tendenci razvoja vseh sil v naši državi in vseh družabnih položajev je treba odkrito pogledati v oči. In prav zaraditega, ker hočemo, da se srednjeveških verskih in plemenskih bojev ognemo, ter posvetimo vso pažnjo sedanjim težkim problemom, ki so enaki za vse dele jugoslovanskega naroda, za pripadnike vseh njegovih ver in plemen, stopamo v volilni boj, čeprav je ta i nekaj nenavadnega in neprikupnega.
Naši zastopniki so se odločili, da se ne umaknejo nikakršnim težkočam, marveč da hočejo spraviti na dnevni red političnega življenja jasno in glasno nove doslej še malo reševane probleme našega delovnega ljudstva v mestu in na vasi.
Verski boji so ostanek iz fevdalnega srednjega veka. Fevdalizma ni več, preneha naj tudi verski boj! Plemenski boji so ostanek suženjstva pod tujim imperializmom. Nacionalno smo danes svobodni, naj torej prenehajo plemenski boji!
Ali te grde dobe so nam zapustile še večje gorje: gospodarsko, socialno in kulturno zaostalost našega naroda. Za odpravo te zaostalosti, za izboljšanje gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer med narodom bo treba delati!
Iz teh razlogov hočemo delati, zato se udeležujemo teh nenavadnih volitev in zato zahtevamo za delavsko in nameščensko listo glasove delavcev, nameščencev, siromašnih in srednjih slojev v mestu in na vasi.
(Prosto po Sretenu Jakšiču.)
Sodelovanje Danske, Švedske in Norveške
Danska vlada je sklicala za dne 9. t. m. v Kodanj razgovor zunanjih ministrov Danske, Švedske in Norveške. Posvetovali se bodo o taktiki na zasedanju Društva narodov v Ženevi, ki prične dne 15. t. m. Med drugim so se- zunanji ministri posvetovali o položaju v Evropi ter sklenili, da bodo v vseh vprašanjih delavske vlade kolektivno postopale in bra-i nile svoje interese.
Davščina na avtomobile ukinjena
Nove davščine
na riž, kavo, kakao in karbid za razsvetljavo
Finančna davčna politika se bistveno- še ni izpremenila, zakaj še vedno je usmerjena na indirektne davščine. V banovinskih proračunih je finančni minister črtal 20 odst. na direktne davke. V dravski banovini je znižal računsko takso na 2 odst. Prenosna taksa za realitete je bila znižana na 1 odst. Črtane so tudi j takse na premog, nafto in električno luč. S prvim aprilom' je bila odpravljena taksa za avtomobile, za državne in banovinske. Taksa za avtomobilske vožnje je bila znižana oziroma odpravljena. Zaradi teh popustov pa je uvedena nova banovinska užitnina na kavo, kakao, čaj, riž in karbid. Davek na riž znaša 1 Din za kg, neluščeni 0.50 Din, za kavo 2 Din, za kakao 2 Din, za čaj 20 Din, za karbid 1.50 Din (za razsvetljavo namreč). Industrija bo z novimi davčnimi "določbami precej profiti-rala in pa lastniki avtobusov. Konzu-menti pa bodo. zlasti v naprednejših delih znatno obdavčeni.
Praktično bi razbremenitev industrije imela pomen, če bi sedaj in-dustrijci znižali tudi cene svojim izdelkom. Če se to ne zgodi bodo in-dustrijci samo profitirali. To pa ne bi bilo ne v interesu konzumentov in ne države.
Konferenca v Stresi
London—-Berlin— Moskva
Berlin ima svoje zahteve. Oborožitev enako kakor sosedi, vpliv proti vzhodu in končno popolnoma — svobodne roke. Angleški zunanji minister Simon in lord Eden sta to zvedela v Berlinu. Eden je potoval še v Moskvo. Tam so ga lepo sprejeli in Rusija in Anglija sta končno edini, da pojde nadaljnja njiju politika za sistemom kolektivne varnosti, to je paktov, ki bodo jamčili za mir.
Za temi razgovori se sklicuje konferenca v Stresi v Italiji, kjer bodo zastopane Anglija. Francija in Italija. Na podlagi sklepov v Stresi, bodo navedene sile eventualno sklicale konferenco držav, kjer naj bi se definitivno sklepalo o bodočih kolektivnih varnostnih pogodbah.
Leon Blum o vojni nevarnosti v Evropi
Francoski socialistični voditelj sodrug Leon Blum je na socialističnem shodu v Bordeauxu v pondeljek rekel, da so mednarodni zapletljaji v povojni Evropi bolj psihološkega značaja kakor bi kdo mislil. Po nje-govem mnenju je resna nevarnost takih zapletljajev mogoča šele, ko se upravljalci evropskih sil sprijaznijo z mislijo, da so taki spopadi mogoči.
Blum torej vidi priprave za vojno. ki se grade na bojevitem mednarodnem razpoloženju in hujskaštvu in od katerega se bogato redi in debeli vojna industrija.
Na vojno danes pa ne mislijo resno, ker ne bi današnji kapitalizem mogel obvladati mednarodnih psiholoških sil, ki so danes zaradi metod vladanja in povojne psihoze absolutno anarhične in nekonstruktivne v vsakem zmislu.
Vajeni smo teikoi
vajeni pa tudi boja
Delovni in drugi socialistični šibki sloji še niso nikdar dosegli nobene zmage brez boja. Za vse pridobitve se je bilo treba boriti, ohraniti odločnost, poštenost in nezriiš-Ijivo značajnost in poguni. To velja za vse socialne boje, za vse boje za svoboščine in enakopravnost vseh državljanov, ki je zajamčena skoraj po vseh ustanovah in zakonih vsaj navidez.
Življenje samo je boj. In boj za življenje pa je boj onih, ki so socialno in politično prikrajšani v človeški družbi, ki ga drugače tudi imenujemo razredni, ker je naperjen proti onim, ki nas prikrajšujejo v socialnih in državljanskih pravicah.
Volitev v narodno skupščino je indirektni boj.
Zakaj s tem, če dobimo v najvišji politični parlamentarni ustanovi svoje zastopstvo, bomo lahko vodili boj za svoje vitalne interese tudi na
tem mestu, kjer se vsaj navidez razpravlja in sklepa o družabnih razmerah, socialnih, političnih in gospodarskih v državi.
Toda tudi pri volitvah imamo težkoče. — In končno prihajajo še »agenti provokaterji«, ki skušajo cepiti delovne sloje z lažmi, blatenjem in podobnim v interesu nasprotnikov.
Toda, kaj vse to! Mnogo ovir smo že premagali. Premagali bomo še vse druge, naj prihajajo odkoder-koli, ker smo vajeni bojev, ker smo pošteni, značajni in ostanemu solidarni, čeprav se sam sovražni pekel zaroti proti nam.
Vajeni smo boja, bojevali se bomo in zmagali.
Ne delajte pa krivice delavcem, ker smo državljani in imamo v tej državi pravico do socialnega in političnega življenja!
Boja smo vajeni slej ko prej!
Diktatura pod krinko lainega parlamentarizma
ali volitve v ogrski državni zbor.
Dne 24. in 31. marca so imeli na Ogrskem volitev v parlament. Zaključene pa bodo volitve 7. t. m.
Volitve so se vršile po starem volilnem sistemu, po katerem se voli od 245 poslancev 199 z javnim glasovanjem in le 46 s tajnim glasovanjem. Odločitev je padla v javnih volitvah, ki so se vršile ob vojaški asistenci. Tajno glasovanje se vrši samo v glavnem mestu Budimpešti in okolici (kjer se voli 30 poslancev) in drugih večjih mestih 16 poslancev. In samo v teh volilnih okrajih se morajo meriti režimske stranke z opozicional-nimi, dočim v drugih okrajih z javno volitvijo režim z vsemi pomočki vpliva na izid volitev sebi v prid.
V parlamentu, ki je bil razpuščen 5. marca t. 1. je štela režimska enot-nostna stranka 148 poslancev, neodvisni kmeti (Eckhardt) 23, krščanska gospodarska stranka (Wolff), 22; med opozicionalci pa je bilo 14 socialnih demokratov in še več manjših skupin in nestrankarjev.
Socialnodemokratični ooslanec s. Emanuel Buchimger pravi o pomenu teh volitev, da je po petnajstih letih obstoja doživel kontrarevolucionarni režim krizo na celi fronti. Nezadovoljnost in strašno ogorčenje se je lotilo vseh plasti družbe.
Petletna gospodarska kriza droži še dalje. Kar je bilo sadov, so si jih o-svojili veleposest, velekapital, industri ja in karteli, ki skrbno čuvajo z diktaturo svoje interese. Pod temi razmerami pa trpi delovno prebivalstvo, kmeti in proletarijat po mestih in na deželi. Celo med režimovci se zbuja
že velik odpor med srednjimi sloji, uradniki ter akademsko mladino. Režim doživlja tudi krizo v svoji zunanji politiki. Oboževal je režim fašistični režim Italije, ker se je nadejal podpore od Mussolinija za svojo revizionistično politiko. Vsa nada pa je s prijateljstvom Italije in Francije padla v vodo.
Režim se torej nahaja na vseh straneh v skrajnih zadregah in je v tej svoji zadregi izrabljal vse svoje sile, da se še reši, negotov kaj prinese jutrišnji dan.
Proces proti klerofašističnemu režimu
Proces proti šucbind-lerjem na Dunaju
Lepo polagoma vlačijo dunajski klerikalci socialne demokrate pred-sodišče. Inkvizitorsko čakanje in mučenje je bilo tudi v srednjem' veku najboljša metoda za uničevanje krivih in nedolžnih nasprotnikov.
V	pondeljek se je pričela obravnava proti 21 sodrugom, ki so morali nad leto dni trpeti v preiskovalnem zaporu, ali so po njihovem mnenju krivi ali ne.
Za nas je jasno eno, da so se obtoženci borili za ustavo, zakone in demokracijo.
Obrtnikom lofene obrtniške zbornice I
Volilni shodi za listo
Zveze delovnega ljudstva
se bodo vršili;
V ljubljanskem okrožju;
V nedeljo, dne 7. aprila;
Kamnik ob pol 10. uri v Kinodvorani (Referent s. Sedej).
Domžale ob pol 3. uri popoldne v restavraciji pri kolodvoru.
V mariborskem okrožju:
V soboto, dne 6. aprila:
Marenberg ob 7. uri zvečer v gostilni Bruderman. (Referent s. Eržen).
V nedeljo dne 7. aprila:
Radvanje, ob 9. uri dopoldne v gost. Anderle. (Referent s. Petejan.)
Ribnica na Poh., ob 10. uri dop. v gostilni Ptačnik. (Referent s. Eržen.)
Podvelka, ob 3. uri pop. v gostilni Grogi. (Referent s. Eržen.)
Oplotnica, ob 9. uri dop. v gostilni Lipuš. (Referenta sreski kandidat s. Rabič in s. Vidovič.)
Tepanje, ob 2. uri pop. v gostilni Guček. (Referent sodr. Vidovič.
Košaki, ob pol 10. uri dop. v gostilni Welle. (Referenta s. Ulbl in s. Jelenec.)
Šoštanj, ob pol 10. uri v Zadružnem domu. (Referenta ss. Jelen in dr. Reisman.)
Pondeljek, dne 8. aprila
Nova vas ob 7. uri zvečer v gostilni Podgoršek.
Torek, dne 9. aprila
Studenci pri Mariboru, ob 7. uri
zvečer v dvorani pri Špure ju. (Referenta s. Petejan in dr. Reisman.)
Doma	in
Naredba o delovnem času za dravsko banovino. Poslabšana naredba o delovnem času v dravski banovini za obrti je bila že pred daljšo dobo razveljavljena. Meseca maja ali junija, kakor čujemo, izide nova. Nekateri delodajalci pa že sedaj brusijo pete, da bi jo še poslabšali. Tako zlasti nekateri ljubljanski brivci in še nekateri delodajalci. Po našem mnenju je podaljševanje delovnega časa v dobi splošne krize skrajna drznost in bi morala oblast že z ozirom na krizo omejiti delovni čas.
Socializem jim smrdi. — Da so
bili sklicatelji ponesrečenega ljubljanskega posvetovanja proti Topa-lovičevi listi vse prej kakor socialisti j ali marksisti, najbolje dokazuje njihova zaupna okrožnica, s katero so vabili skupaj lahkoverne ljudi, kajti v tej okrožnici takoj v prvem od stavku pravijo: »Volile! zahtevajo da se lista ne imenuje socialistična ...« Torej to je najvažnejše. Nepoučen človek bi rekel na to, da so proti imenu socializem zato, ker so bolj radikalni od nas. To pa seveda ne drži, ko vemo, da so n. pr. ruski boljševiki gotovo bolj radikalni od ljubljanskih študentov, pa so dali Rusiji ime socialistična zveza sovj. republik. Zakaj pa so potem proti socializmu; tega nam ni treba ugibati, ker To povedo sami v svoji okrožnici, ko pravijo; »Kajti lista mora združevati volilce vseh prepričanj in vseh stanov.« Kdo pa vabi danes skupaj »vsa prepričanja in vse stanove« (ti sklicatelji razredov ne poznajo več)? Nihče drugi kakor fašisti. Saj zato jih je pa prvoaprilski »Slovenec« tudi pohvalil, ker toliko so tudi pri »Slovencu« pametni, da
se da spraviti skupaj vse stanove samo za 1. april.
»Pohod« naj ne zamenjuje, da ne bo sam zamenjan. — »Pohod« bi
rad v polemiki o Primorcih stlačil vse sumljive tipe pod streho marksizma in internacionalizma. Tako zlobo mu odsvetujemo, ker drugače bomo malo posvetili med njegove pristaše, kje in kako so bili, ko so jugoslovanski socialisti pod Avstro-Ogrsko sklepali o jugoslovanskem vprašanju.
Nekaj je pa le treba znati, — Tudi za golo kljubovanje je treba imeti nekaj osnovnega znanja. J ako je neki časopisni učenjak napisal, da je naša zahteva po načrtnem gospodarstvu — fašistovska. V resnici je pa pravo načrtno gospodarstvo samo drugi izraz za socialistično, ker le socializem omogoča načrtno gospodarstvo in ga postavlja kot nasprotje anarhičnemu kapitalističnemu gospodarstvu. Fašizem pa uvaja monopolni kapitalizem, ki ima z načrtnim gospodarstvom' prav toliko skupnega kakor Bat’a s socialistično produktivno zadrugo.
Revija »Svoboda« se je to pot izjemoma nekoliko zakasnila, kar naj nam naročniki oproste. Dobijo jo začetkom prihodnjega tedna. — Uredništvo.
Avstrija vrača vojaške begunce Italiji. Na Tirolsko je pribežalo več italijanskih vojaških beguncev. Naj-brže so bili to Nemci iz južne Tirolske, ki ne marajo iti prodajat svoje kože v Abesinijo. Avstrijska vlada ponosno izjavlja, da je te begunce izročila zopet Italiji. Med tirolskimi in Nemci sploh je ta vest povzročila veliko vznemirjenje, kar jako jasno označuje položaj v Avstriji.
Tone Maček:	154
Stueaf	Htu
Nevestin starešina je v kratkem govoru opozarjal nevesto na težave in dolžnosti zakonskega stanu in je pozival ženina, naj bo svoji mladi ženi obziren in ljubeč mož. Nato se je . še ženinov starešina čutil poklicanega, da spusti enak nagovor na naslov ženina, ki pa se mu ni hotel prav posrečiti in da bi si pomagal iz zadrege je hitro zaključil:
»Ce pa ne boš nikjer drugje mogel dobiti botra, pa k meni pridi.
Nevesta se je pri teh besedah v zadregi premaknila na svojem sedežu in je sklonila svoje zardelo lice nad krožnik, iz katerega se je kadila juha.
Vsi so segli po žlicah. Danes niso jedli vsi iz skupne sklede. Vsakdo je imel pred seboj svoj krožnik, ki so si ga nadevali iz velike sklede, stoječe sredi mize. 3'udi niso pili vsi zapored iz istega kozarca, an> pak je imel vsak svoj kozarec pred seboj.
Bogato je bila danes pri Zavško-vih miza obložena. Pol leta so šte-dili za to pojedino. Na ženitovanjski gostiji vendar ne morejo postaviti pred goste zelja in krompirja. Kot prva jed je bila prinešena na mizo kisla juha z zrezanimi vampi. Za njo goveja juha z rezanci. Za tem govedina s hrenom, za njo svinjska pečenka s solato. Kruh in potica je ležala v košarah na mizi. Po odmoru, med katerim so se gostje pretegnili, uplahnili grla, si obrisali zamašena usta in oznojene obraze in ko so se nekateri šli hladit ven pred prag, so prinesli na mizo pečeno ku-retino z vkuhanim sadjem. Gostje so spet posedli. Postali so živahnejši, prcklikavali so se od enega konca mize do drugega, zbijali na račun drug drugega šale, in kadar jim jih je zmanjkalo, je moral godec poskrbeti za nove vire smeha. Na krožnikih so se še kupičili kupi pečenke, ki je niso pojedli in ki so jo pustili kar na mizi, da si more še vsak vzeti kadar se mu zahoče, ko so prinesle ženske na mizo zadnjo jed današnjega obeda: slastno spodnještajersko »vlečeno potico«, pečen na-
devan zavitek s sladko smetano pregretega mleka. Moški so izjavljali, da imajo že dovolj, tem raje so segale po nji ženske.
Razgretih obrazov so si ženske končno začele jenjavati predpasnike in moški so napustili svoje pasove za par luknjic.
»Majd, godec, zdaj pa zakroži eno najbolj okroglo, kar jih znaš! Da plešemo!«
Da naše želodce malo potresemo, da bo za večerjo prostora.«
Da napravijo za večerjo prostora, so šli nekateri ven, drugi so se pa v parih začeli sukati okrog svoje osi ob zvokih neke fantastične polke. Kot prva sta jo morala zakrožiti ženin in nevesta, za njima drug in dhižica in ostali. Pri naslednjih plesih je šla nevesta iz rok v roke. vsak svat je imel pravico vsaj enkrat z nevesto plesati, moral pa je položiti na krožnik novec za odkup. Enako tudi godcu.
Ko so se razgibali in zopet posedli in ko so prižgali dvoje od stropa visečih petroljek, ker se je medtem stemnilo, je nevestin starešina
najavil »darovanje« za nevesto. Pri darovanju mora biti nevesta navzoča v poročni obleki z vencem na glavi. Ker pa bi se bila nevesta rada preoblekla, so napravili darovanje prej ko običajno. Zopet so se razvrstili okrog dolge mize. Starešina, ki je sedel na nevestini desnici, je prvi Začel. Na pripravljen krožnik, pokrit z belo rutico, je položil petkron-ski Srebrnjak. Rutico je obrnil in z njo pokril novec na krožniku. Godec je raztegnil harmoniko in vsi navzoči so zapeli:
Darujte, darujte to mlado nevesto, srebrom in zlatom in drugim blagom ...
Zatem je položila na krožnik svoj dar starešinova žena in potem vsi drugi zapovrstjo okrog mize. dokler ni kot zadnji priložil svoj delež tudi ženin in je postavil poln krožnik denarja pred nevesto, ki se je ginjena na vse strani zahvaljevala. Pri vsakem daru so vsi v zboru ponavljali isto pesem.
{Dalje prihodnjič.)
1 Nezaslišano izzivanje delavstva
Prepovedano, je... Z nemškim uniformiranim časopisjem imajo hit-lerjevci hude skrbi. Poleg splošnih prepovedi dostavljajo časopisom uradno še vse mogoče druge ukore in prepovedi, kakor:	,
»Nezaželeno je bilo, da se je v j raznih časopisih poročalo o tem, da je pruski ministrski predsednik Go-ring podaril državnemu igralcu Evgenu Klopferju za njegov rojstni dan Mercedes-avto.«
Ali: »Nujno prepovedano je, poročati o pregreških bavarskega gospodarskega ministra Esserja. Prav tako se ne sme poročati, da si je dal Esser od bavarske industrije izplačati denar za neki bojeviti fond, o katerem ni obvestil niti državne vlade niti strankinega vodstva. Pod ni-kakimi okoliščinami se ne sme niti omeniti niti dementirati vesti, da se je Esser pri munchenskem karnevalu nespodobno približal hčerki posestnika pivnice in ga je zato hčerkin oče pretepel.«
Ali...: »Ni zaželeno, da bi se ob smrti bavarskega ministra Schem-ma omenilo, da je imel on za svojo privatno uporabo dvoje športnih leta!.«
Ali...: »O tem, da se je pričelo s fabrikacijo tankov v prej ustavljenem obratu Marinfelde - Daimlcr -Benz-A.-G. se tudi v gospodarski rubriki ne sme nič omeniti.«
Inozemstvo izve iz takih zanimivih prepovedi le marsikatero zgodbo iz tretjerajliovskega raja.
Protest Švice proti ugrabitvi časnikarja Jacoba. Nemci so zvabili nemškega časnikarja Jacoba in ga odpeljali z avtom iz Švice čez mejo v Nemčijo. Najprej so lagali, da je Jacob sam prišel v Nemčijo. Toda izkazalo se je, da je bil ugrabljen. Švicarski zvezni svet je na to kršitev mednarodnih pogodb odločno zahteval vrnitev Jacoba. Nemčija na zahtevo še ni dala pravega odgovora. Ce Nemčija zahtevi ne bo ugodila, se bo Švica sklicuje se na pogodbo z dne 3. decembra 1921 pritožila na haaško sodišče. To smatra Švica za svojo politično in moralno dolžnost. Tako Švica, ki ima še čut za politične in moralne pravice in dolžnosti.
Pierre Renaudel umrl. Dne 2. aprila je umrl na otoku Malorca znani francoski socialistični poslanec in po-litičar Pierre Renaudel. Renaudel je bil prvotno radikalen. Pozneje je prešel k reformistom ter se je zavzemal zlasti za vstop socialistov v vlado in je zaradi neuspeha izstopil iz stranke. Pozneje se je vrnil v stranko in je pripadal takozvanemu »neosociali-stičnemu« krilu. Umrl je v 64. letu starosti. Napisal je več zgodovinsko važnih socialističnih knjig.
Na Španskem imajo novo vlado
Sestavil jo je zopet radikalec Lerroux.
Politična kriza v Španiji s sestavo nove vlade ni še rešena. Vsekakor je pa pomembno, da v vladi ni zastopana najbolj reakcionarna stranka Gil Roblesa, kar bi pomenilo, da hoče naprednejše meščanstvo to stranko samostanov in fevdalcev izločiti iz političnega sodelovanja v državni u-pravi. _______________
Ptuj
Plenarna seja mestnega sveta. Pretekli četrtek se je vršila plenarna seja mestnega svetu. Kakor smo slišali z gradnjo nove tovarne, ki so jo mnogi težko pričakovali, ne bo nič, ker ministrstvo ni izdalo zadevnega dovoljenja. Delavska zastopnika sta se med dtru^im oglasila k besedi glede pomoči brezposelnim in radi cen nekaterim življenjskim potrebščinam, ki so tu dražje kot n. pr. v Mariboru. Čeravno se je temu ugovorialo, je iznesena vendarle resnica in bomo o priliki o zadevi natančneje poročali.
Smrt ugledne učiteljice. Upraviteljica dekliške osnovne šole g. Marija Lukner -ie v tukajnšji bolnici umrla. Službovala je 36 let ter je rada pomagala, ako je bila kje pomoč potrebna.
Občni zbor ptujske »Svobode« bo v soboto, dne 6. aprila ob 20. uri v društvenih prostorih. Za člane udeležba dolžnost,
Radi prevelike človekoljubnosti je bil te dni v Ptuju obsojen na 4 mesece zapora tukajšnji jetniški paznik, ki je dovolil nekemu kaznjencu, da je med od s ede v an jem zaporne kazni za nekaj časa zapustil jctnišnico in od-po opravkih.
j Tvrdka Schonsky v j dala celokupnemu
Tekstilna tvornica Zelenka & Comp., katere lastnik je inozemec g. Schonsky, je te dni brez vsakega vzroka odpovedala celokupnemu delavstvu službo. Ta svoj korak vodstvo tvrdke ni utemeljilo in ga tudi ni mogoče utemeljiti z ničemer. Daleč naokrog slovi ta tovarna radi svojega neizmernega izkoriščanja zaposlenega delavstva, kateremu plačuje neverjetno nizke mezde, ki zdaleka ne zadoščajo za najskrom-nejše živi jenske potrebščine. Ali po-
Koga bodo volili obrtniki? — Nekateri voditelji sprtih obrtniških skupin so dolgo časa barantali med seboj za kandidature in mesta v TOL To ni skrb za obrtniške interese, to je mešetarjenje poedincev, ki niso prav nič vprašali obrtništva, ali mu vsaj niso jasno razložili položaja. Večina obrtnikov pravi, da bo glasovala za listo delovnega ljudstva, ker edino ta skupina je sklicala javni shod in na njem razložila program, ki najbolj odgovarja tudi obrtniškim
Predobjava!	Predobjava!
Velika delavska akademija
bo 27. aprila 1935 v dvorani »Union«. Nastopijo mariborska pevska, godbena in ostala kulturna društva. Spored bo bogat in pester! — Vstopnice se dobijo v tajništvu Strokovne komisije, v administraciji »Delavske Politike« in »Volksstimme« ter pri vseh funkcionarjih in zaupnikih.
Tovarna Doctor in drug odpušča brez odpovedi. Zglasila se je pri nas delavka, katera je bila pravkar odpuščena v tekstilni tovarni Doctor in drug »radi pomanjkanja dela« brez vsake odpovedi. Tovarna delavki. ki je bila zaposlena že več let, ni plačala niti dneva za odpovedno dobo. Seveda smo delavko podučili, da ji mora tovarna plačati mezdo za 14 dnevno odpovedno dobo. Delavci čuvajte svoje zakonite pravice vsaj proti inozemskemu kapitalu, ki si je napravil v dobrih časih milijonske dobičke. Zato vsi v svobodne strokovne organizacije.
O delovnem pravu v fašistični Nemčiji
je minulo sredo predaval v okvirju »Svobode« s. dr. Reisman. Iz novega zakona o delovnem pravu, ki so ga izdali nemški naciji, je jasno razvidno, kako si oni predstavljajo rešitev delavskega vprašanja in zaščito delavstva, ki je s tem zakonom popolnoma izročeno takozvanim »Fiihrerjem« (podjetnikom), in so mu bile odvzete pravice, ki si jih je z velikimi žrtvami pridobilo. Za zanimiva izvajanja je žel predavatelj dolgotrajno odobravanje.
Zaključno predavanje »Svobode« v Mariboru bo v sredo, dne 10. aprila 1935. Predaval bo s. .losip Ošlak o grozotah bodoče vojne. V času, ko na eni strani razgovar-jajo diplomatski krogi, kako bi si utrdili svetovni mir in na drugi strani vojna ministrstva istih držav izdajajo ogromne vsote denarja za novo oboroževanje, je ta snov gotovo važna, zato pridite v polnem številu.
Občni zbor »Svobode«, podružnica Maribor, se bo vršil v sredo, dne 17. aprila. Podajali bomo račune za storjeno delo, obenem pa gradili načrte za bodočnost. Vabimo vse člane, kakor tudi prijatelje in simpatizerje »Svobode«, da se občnega zbora udeleže. Kdor še ni plačal članarine, naj stori to čimprej, da bo imel glasovalno pravico. — Odbor.
»S pesmijo na ustnih ne propadeš!«
Potek Okrožnega pevskega koncerta je
bil nadvse veličasten. Iz razmeroma bližnjega okoliša Celja se je udeležilo pevskega koncerta p>ct pevskih zborov in sicer: Ljubečna z 39 ipevci, .Zabukovca z 20 pevci, Liboje z 12 pevci, Štore z 28 in Celje s 30 pevci. Skupno je torej nastopilo 129 pevcev. Ker bo strokovna kratika pevskega koncerta drugod objavljena, nam naj bo dovoljeno podčrtati moralno stran te prireditve. To stran jč v našem pokretu treba tembolj obdelati, ker je prav malo ljudi, ki se zavedajo ogromne važnosti pevskih zbonov za naš pokret, za danes in za bodočnost. Pokret ljudskih množic, kakor je naš, ne potrebuje nobene stvari bolj, kot smisel za skupno delo, v to potrebno toleranco .in disciplino duha. Kar je danes pevski zbor v malem in kakor on funkcijo-nira, tako nekako bo morala v bodoče funkcionirati človeška družba, če bo hotela, res v temeljih spremeniti svojo družabno organizacijo. Zamislite si samo za trenotek, kako bi zglcdal pevski zbor, če
Mariboru odpove-delavstvu službo
stoja mogoče namera, z odpovedjo službe delavstvu ponovno znižati mezde?
Ako taka namera postoja, potem so merodajni faktorji dolžni preprečiti tako spekulacijo na račun ubogih delavcev. Ne sme se dopustiti, da bi inozemec ravnal z našim de-j lavstvom kakor s sužnji. Pričakuje-j mo, da bodo pristojne oblasti pod-: vzele potrebne korake v zaščito de-I lavstva. O stvari bomo še poročali.
interesom. Drugi pa samo kšeftarijo za stolčke. Edino lista delovnega ljudstva nastopa odkrito za svobodno izvoljene ločene obrtniške zbornice.
Redni letni občni zbor glasbenega društva »ZARJE« se bo vršil v petek, dne 12. aprila 1935 ob 20. uri zvečer v mali dvorani Delavske zbornice (Čopova ulica 3, pritličje). Dnevni red': 1. Poročilo odbora: predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Razno. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora sigurno in točno udeleži.
»Naskok! Hura na nož!« je naslov govorilnemu zboru, ki ga bo te dni predvajala v -mestnem gledališču neka nacijonalna organizacija.
Smrt je našel med železniškimi vozovi
21 letni delavec Janez Žoher na Pesnici. Na postaji so nalagali v vagone prešano seno. Pri premikanju vagonov je pa prišel med odbijače, ki so mu zdrobili prsni koš. Med prevozom v bolnico je izdihnil.
Silen požar je bil v Dobrovcih pri Mariboru v torek dopoldne. Dobrovci so precej velika vas na Dravskem polju, kjer stoje večinoma s slamo -krite hiše in gospodarska poslojpja zelo blizu drug poleg drugega. Poleg tega je pihal ta dan še močan veter,, ki je odlnašal iskre in ogorke daleč naokrog. Vnela se je najprej hiša posestnika Pleteršika, odkoder se je ogenj hitro razširil na sosednja poslopja. Prihiteli so gasilci iz Hotinje vasi, Dogoš, Pobrežja, Studencev in iz Maribora. Njih napori so se omejevali na lokaliziranje požara. Šele ko je pr-i Špela mariborska motorna brizgalka in so položili cevi do skoraj en kilometer oddaljenega ribnika, so reševalna dela postala uspešnejša. Pogorele so hiše z gospodarskimi poslopji sedmero kmetom:	Ple-
teršku, Jer.ovšku, Čandru, Horvatu, Vohlju, Čolniku in Kokolu. Škode je blizu pol milijona dinarjev. Zgorelo je tudi več glav živine iin vsa krma. Pogorelci so ostali dobesedno brez vsega. Sosedje so jih vzeli začasno pod streho. Nujno potrebujejo pomoči.
Prva sovjetska komedija v mariborskem gledališču bo igrana v soboto, dne 6. aprila. Dali bodo duhovito veseloigro »Kvadratura kroga«, sovjetskega pisatelja Valentina Ratajeva, ki so jo že lansko leto igrali v Ljubljani.
»Grafika«, pevsko in glasbeno društvo v Mariboru priredi v soboto, dne 6. t. m. v veliki kazinski dvorani koncert pod vodstvom zborovodje prof. U. Vrabca. Začetek ob 20. uri. Delavci in nameščenci udeležite se tega koncerta polnoštevilno.
I.	delavsko kolesarsko društvo v Mariboru. Nameravani prvi izlet dne 7. t. m. v Jarenino je radi vremenskih neprilik preložen na poznejši čas.
Še borba za točke. V nedeljo ob 4. uri popoldne se vrši na igrišču Svobode pri Magdalenskem parku prvenstvena tekma med mariborsko »Svobodo« in SK »Celjem«. Prijatelji Svobode pridite.
V Zadružni banki v Mariboru bo danes zvečer borba za prvenstvo v rokoborbi za Dravsko banovino. Od Svobode tekmuje 7 atletov.
bi hoteli peti tenoristi eno, basisti pa drugo pesem. Ali pa, če bi eni pričeli s pesmijo sekundo preje, zato bi pa drugi vlekli sekundo dalj. Kdo bi pri takem pevskem zboru še m-ojgel govoriti o harmoniji, o eksaktnosti in disciplini. Dalij.n a posledica vzgoje v pevskem zboru je pa ta, da je vsak pevec, discipliniran pevec, tudi v -drugih organizacijah element reda, eksaktnosti in discipline, vsega tega, kar vsakemu velikemu po-kretu najbolj primanjkuje. Če je kdo, ki lepe uspehe celjskega pokreta pripisuje temu ali onemu posamezniku, naj ve, da živi v veliki zmoti. Celjski pokret se ima za svoj lep napredek zahvaliti predvsem tistim, ki sc že skozi desetletja vsaj enkrat^ na teden vadijo v eksaktnosti, samo-zatajevanju, toleranci i,n disciplini in ki prenešajo te neprecenljive svojine tudi v ostali pokret. Oni s-o, ki so ustvarili sposobno jedro, da se naš pokret dlanes itako zelo širi. In če je takih mož v razmeroma malem srezu kar 129. potem je uganka naših uspehov na dlani. — Intelektualec, ki se je udele-
žil tega našega koncerta, nam je vzhičen priznal po koncertu, v privatnem razgovoru, da so delavci danes skoro edini stan, ki j:e ohranil svoje moralno zdravje, s katerim lahko preporode vse naše ljudstvo. In kdor je slfeal -mogočne akorde: »Slava delavstvu«, iki j,o je pel ves kor, vseh 129 pevcev, pod taktirko Cirila Preglja in kdor je opazoval ta silni zanos, s katerim so pevci -pešam podajali, je mogel iti pomirjen na svoj dom, kajti taka toplina ste, širina ramen in čisit-ost duha, ki smo jo videli in čutili, ho na koncu le razčistila ozračje in odrešila svet nizkega kvenulant-stva, ki ga vla-d-a. Pevcem S-vobodašem za ta koncert na-jprisrčnejša zahvala! F. S.
Nedeljski izleti se bodo vršili po naslednjem programu: Kolesarji v Vojnik, odhod točno ob 8. vri izpred gostilne Amerika. — Pešči na Ljubečno, odhod takkoj po kosilu ob pol 13. uri. Istotako izpred gostilne Amerika. Točno in ob vsakem vremenu! — Stari turistovski pregovor pravi: Narava je ob vsakem času in vsakem vremenu lepa!
Trbovlje
Beda v rudarskih revirjih.
Zaradi bede in pomanjkanja med rudarskim delavstvom je načelstvo II. skupine poslalo na merodajna -mesta in TPD to-le
vlogo:
Po svoji dolžnosti podaja načelstvo
II.	skupine Rudarske za druge v Trbovljah poročilo o -gospodarskem in socijalnem stanju rudarskega delavstva, zaposlenega pri TPD in njegovih svojcev s pristavkom, da se spodaj navedeno s strani naslovne oblastne instance nujno upošteva.
Več kot dve tretjini delavstva sta
v lanskem letu vsled praznovanja
delavnikov izgubili polovico zaslužita.
Ta izguba je znašala 10—12 milijonov dinarjev. Ta velika izguba na zaslužku je v •udarskilh revirjih zapustila bedo in pomanjkanje, ki se sicer ne vidi na cesti in v boljših lokalih, pač pa se vidi v rudarskih domovih, kjer so otroci s svojimi obupanimi hranitelji.
Tudi zimski meseci niso prinesli nikake olajšave, ker se -je le kratko dobo nudil rudarjem boljši zaslužek, kateri pa daleko ni zadostoval za poravnavo že narastlega dolga za najpnimitivnejše življenjske potrebščine. Že meseca februarja se je občutno praznovalo in mesec -m-arc se po zaposleniu ni nič razlikovali od -poletnih mesecev, ker se je delalo samo 13 dni.
Rudarji so ob plačilnem dnevu dine 30. marca t. 1. prejeli za svojih šest storjenih šihitov 110 do 180 Din, ker so odtegljaji znašali do polovice njihovega zaslužka.
Beda in pomanjkanje se izraža tudi v velikem Številu javnim bolnikov, ki vsled bede in onemoglosti iščejo pomoči pri Bratovski skladnici.
Kakšno je zdravstveno stanje rudarski otrok je bilo že dovolj jasno povdarjeno na merodajnih mestih. Da se je bedi priključila jetika, ki danes ogroža zajeti v-se delavske kolonije v rudarskih revirjih, -dovolj jasno pričajo uradno ugotovljene grozne številke na jetiki obolelih -ruidhrjv in njihovih otrok.
Niti rudniški konzumi, niti privatni trgovci ne diajajo rudar jen! živeža ali blaga na upanje. S 120 denarjev preživlja rudar svojo -družino 15 dni. Če ima 4 otroke, je 6 Rudi,
tako da odpade na vsakega izmed
njih do 1.25 (reci en dinar in petindvajset para) na dan.
Za ta denar si ne more rudar kupiti niti toliko krompirja ali koruzne moke, da bi se -enkrat dhevno do sitega najedel.
Da o-e navajamo ostalih podrobnosti, ki imajo bo-lj značaj medsebojnih odnošajev med delavci in delodajalci, k-onstatiram-o, da so posledice -nezadostnega preživljenja, obnie-moglost in jetika, torej posledice, ki so danes vidne in težko občutne.
Nervoznost in o-bup, ki se danes po-lašča rudarskega delavstva, sta -iz dneva v dan silnejša. Tolažba in obetanje boljših časov, ko je pomoč nujna, ni več na mestu. Tukaj je treba nujnih in izdatnih u-krepov vseh oblastnih instanc, da se obvaruje rudarskega delavca in njegovo družino popolnega -propada.
P-fled-liaigamo:
1. Da se z izdatno podporo v denarju ali naravi podpre vse -po praznovanju delavnikov prizadete delavce -in njihove družine.
2. Da skliče Banska uprava konferenco, r.a katero se naj -povabi vse v poštev prihajajoče faktorje in se naj na nijej izrecno zapravlja o trajni pomoči po premogovni
krizi prizadetemu rudarskemu življu.
Za načelstvo II. skupine: Pliberšek, 1. r., načelnik.
Kranj
Naročniki »Delavske Politike« naj poravnajo- naročnino- vsaj do vsakega 15. v tekočem -mesecu, tonej za april do 15. t. m. itd. Nekateri naročniki se zelo radi izgovarjajo, češ, da še ni meseca konec, toda vedeti morajo, da se časopis plača naprej, torej prve dni v mesecu, ne pa zadnje. Posnemajte sodr-uge, ki so- naročnino poravnali že za prvo polovico leta, oziroma že za c-el-o leto 1935. Naročnino lahko poravnate vsako nedeljo od 9. do 11. ure in vsak četrtek (pred -diskuzijski-m večerom »Svobode«) v -društvenih prostorih restavracije »Semen«. -Poverjeniki smo -od u-pravništva zato postavljeni, da je naročnikom brez zadržka mo-žrno v redil poravnati svojo naročnino. — Poverjenik.
Ljubljana
Maribor
Celje
Volilne shode sklicuje lista Zveze de- I lovnega ljudstva v nedeljo, dne 7. aprila <A> I 10. uri na Prkreskovem v Gasilskem domu, j ob 13. uri v Stražišču v gostilni Tepina j (Pri peku), ob 16. uri pa na Sutni v gostilni ; pri »Pajklišu«. Poročal bo sreski kandidat j in ‘drugi. Vabljeni ste vsi, kateri se čutite j izkoriščane ipo kapitalističnem sistemu in. ki : stremite za pravično človeško druibo.
Občinski proračun mesta Kranja- Na zadnji seji je ibil z večino glasov sprejet občinski proračun za bodoče leto. Izdatki znašajo skupno Din 1 ,900.386. Glavni izidatki so: plače uslužbencem Din 236.400, pisarniške potrebščine, kurjava in razsvetljava Din 84.400, javna razsvetljava Din 95.954, šole in prosvetna društva Din 313.888, ceste, mostovi, kanalizacija, vodovod itd. Din 113.421, zdravstvo Din , 65.600, socijalno skrbstvo Din 183.290, novo kopališče Din 130.000 itd. Dolhodki znašajo skupno Din 1,827,944. Glavni d oh o d.ki so proračunani tako-le: naklaida na niepo-srede državne davke Din 562.872, trošarina na vino Din 247.000, na špirit Din 39.000, na ?i£anje Din 83.000, na meso- Din 70.000, ostala trošarina Din 420,000, občinska posestva Din 55.647, klavnica Din £0.000 itd. Primanjkljaj znese Din 72.392, ki se bo kril s prebitkom lanskega leta, kateri je znašal Din 188.242. Opozicija je bila proti /proračunu, zlasti prati uvedbi pobiranja -občinske trošarine. Delavstvo v občinskem odboru ni zastopano. Opozicija je vodstvo tir,te doputacije, katero se je peljajo pred dobrim mesecem protestirat v LjubSjano k g. banu f'ade uvedbe občinske trošarine. Delavstvo je tu-.v, proti uvedbi občinske trošarine, ker ve. da vso trošarino plača končno korzu-n>ent. Gospodje od opozicije pa bi morali pokazati) iziho.d, kako priti ck> denarja za razne socijalne ustanove, katere so že skrajno potrebne.
Skioptično predavanje za otroke. Don Kišot iz Mamse« prircdi Sv.oho: a« v nedeljo, dne 7. aprila cfo 15. uri v društveni dvorani restavracije -Semen . Starši z otroci vabl“eni.
Gostovanje odra Prosvetnega društva h Tf. Pirnič bo v nedeljo, dne 7. aprila ob 19. uri v Stra-žiščtt v Soik.olskem (krmu. Dal: bcido dtamo »Rdeče rože«.
Jesenice
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo -ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) znameniti kriminalni vele-film dT. Mabuse v režiji Fritza Langa. Dodatki; običajni. Sledi: »Noč v Benetkah«.
Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah razglaša vrstni red zdravniške službe c*b nedeljah in praznikih za april: 7., 21. in 22. ajprilla g. dr. Čeh Milan; 14. in 28. aprila g. dir. Kogoj Frančišek.
Pragersko
Na vsako mizo liter vina. Te dni se je
prišel predstaviti iz Slovenske Bistrice kot kandidat za volitve iamošmji hotelir g. Gornjak. Spremljal je ig. kandidata nek mlad fantič, kii je tudi čutil potrebo* govoriti in se je spravil nad s-ocijaliste in s. Toipaloviča. Fantič rje vedel točno povedati, koliko s, Topalovič na dan izpije kisle vode in poje v Beogradu čevapčičev in koliko za vse to plača. V tem- tornu je mladenič čenčal skazi cel deviški govor. Kandidata g. Gornjaka je to tako navdušilo, da je po govoru svojega ministranta naročil 'gostilničarju, naj postavi na vsalko mizo Hiter vina. Za radovedne Pra-gerčane je bil še to najboljši del zborovanja. Ko je prišel tak liter volilnega golaža v po-doibtt vina na mizo socialističnega cimi .ja, ! so naši delavci ljubeznivo vabilo za 5. maini- j ka hvaležno odklonili in poslali liter nazaj. Če bo tudi 'dlrugod tak uspeh, potem bo g-Gornjak klijuib svojim litrom vina gotovo sijajno zmagal. Sicer pa je 'dobro, da hotelir skrbi za diobe-r vinski promet.
Kulturni pregled
Knjižnici Delavske zbornice stalno napredujeta. — Knjižnica DZ v Ljubljani je v letošnjem tromesečju izposodila 15.452, to ie 643 knjig več nego lani v istem času; knjižnica v Mariboru je izposodila v 'istem času 10.363 knjig, to je 632 več nego lan;. Knjižnici sta odprti vsak delavnih in izpo-sojujeta knjige tudi na deželo.
ŠPORTNA RUBRIK«
Jutri nastopijo vsi ligaši, in sicer: v Beogradu: Jugoslavija : Gradjanski, v Zagrebu Hašk : BSK, v Sarajevu Slavija-Sa-rajevo : Konkordija, v Splitu Hajduk l Sla-vija-Osijek, v Ljubljani Primorje : BASK.
Podsavezno prvenstvo LNP
Preteklo nedeljo sta bili dve tekmi in sicer Hermes : Maribor v Ljubljani 7 : 1 in Železničar : Rapid v K.ariboru -1 : 2. S to zmago se je povzpel Železničar na čelo tabele.
Podsavezni drugi razred je tudi prinesel zanimive rezultate in sicer moramo zabeležiti neodločen rezultat ljubljanske Svobode z Grafiko ! : K nadalje Sloga : S!a-vija 8:1, Slovan : Korotan 1 : 1 in izmago Reke nad Jadranom z 2 : 0.
V drugem podsaveznem razredu nastopijo: v Ljubljani Svoboda : Slavija, j Grafika : Slovan, Mladika : Sloga. Mars : .fadran, Korotan : Reka; v Celju Atletiki : Olimp; v Krškem Krški : Sava; v Zagorju Zagorje : Sloga; v Trbovljah Amater : Trbovlje: v Radomljah Radomlje : Domžale; v Murski Soboti Mura : Drava.
S$i©rt in ,,Slo venec14
Cim je ustanovila v Mariboru tudi .»Svoboda« svojo tažko-atletsko sekcijo in pričela ige-jdti rokoborbo in boks, se je pojavila v uredništvu »Slovenca«, ki je z »Maratonom« zelo identičen, silna zavist, ki ni prav nič športna in ki se izraža zlasti v popolnoma skrivljenih 'poročilih o rezultatih boirbe nned »Svobodo« in »Maratonom«. Doslej sta vršili dve taki prireditvi med obema kluboma in sicer prvič na željo - Maratona« in drugič kot revaniža na željo »Svobode«. Pri obeh prireditvah so zmagali v boksu »Svoibodaši«, v r.okobori pa Maratonci«. Rezultat, ki je za mlado »Svobodino« moštvo več kot razveseljiv. Že po pr.vi prireditvi ije priobčil »Slovenec« tenžencijozno poročiio in skušal dolkazati, da je »Maraton« docela nakoloimaisti! »-Svobodaše«. Pri drugi prireditvi, ko so se »Svobodaši« celo pri rokoborbi po točkah približali Maratonu« in jih bodo tekom leta tudi prekosili, v boksu pa odlično zmagali, je -Slovcnec« obe špo:lr,i disciplini enostavno združi! in skonstruiral tako neko fiktivno zmago »Maratona« nad »Svobicdo«, ki nasprotuje dejstvom, ki pa tudi mi vredna dostojnega dnevnika. Saj vemo, ca je tudi nogometna rubrika zadnje čase v tem listu suimljivo objektivna in domačim klubom nenaklonjena. Domača dnevnika sta ipa prinesla o gornjih prireditvah ■objektivno poročilo, ii »Slovencu« seveda ne uigaja, vsled česa: se ! zaganja v svoji 78. izdaji ob oba lista, kjer I jima dela očitno krivico, ko jima očita neobjektivnost, namesto da naslovi ta očitek nase. V vsakem športu je potreba predvsem dostojnosti in. to pri tekmah kot pri poročanju o njih.	—k.
Sovjeti vračajo rumunski zaklad. Ko je
med svetovno vojno’bila ruiramska vojska razbita, je vlada zbežala v Jasy, kamor je bil prepeljan tudi državni zaklad. Radi večje varnosti pred prodirajočimi Nemci je bil ta zaklad nato prenešen v Moskvo. Razni kontrarevolucionarni poslanci belih čet nb-o mogli tega zaklada rešiti iz rok boliše-vikov, ki so ga obdržali, dokler je Rumu-nija vztrajala na svojem neprijaznem stališču napram sovjetom. Ko pa so se lansko leto med obema državama vpostavile zopet normalne razmere, ki postajajo vedno bolj prijateljske, se je tudi vprašanje vrnitve rumunskega zaklada obnovilo. Sovjeti so obljubili vrniti lastnino Rumunov. Gre za približno tisoč zabojev, ki se nedotaknjeni hranijo v državnih depozitih v Moskvi in ki vsebujejo zlato rumunske državne banke in razne dragocenosti državne in zasebne lastnine. Nadalje spadajo sem dragoceni deli državnega arhiva, stari rokopisi
Delamo
da Vas dobro in potteno oblečemo
iscemo
izvežbanega
tkano molstrn
Naše cene so:
Obleke za delavnik Volnene obleke . . Fantovske obleke .
Din 120-160 170-390 110-290
■/. večletno prakso k našim auto-matskim tkalskim strojem. — Cenj. ponudbe pod „auto-matski stroji" na upravo lista.
Zahtevamo zakonito uvedbo (eksistenčne minimalne piaše*
in knjige neprecenljive vrednosti. Med drugim tudi okroglo 60 slik slavnega rumun-skega slikarja Grigorescnja, ki predstavljajo vrednost šeststo milijonov lejev, in se nahajajo v nekem moskovskem muzeju.
Torej boljševiki vendarle niso uničili in zapravili vseli dragocenosti in umetnin, kakor se je to pripovedovalo.
Obvešfamo
cenjeno občinstvo, da smo se spodaj navedeni mariborski trgovci z manu-fakturnim blagom, z ozirom na neugodno letošnjo sezono in občegospo-darsko krizo, zedinili,
da nudimo
cenj. odjemalcem do konca meseca aprila t !. pri nakupu proii takojšnjemu plačilu
10°lo popust
Manufakturne tvrdke:
IFeldln Mirk®
Aleksandrova cesta
Jančič Karl
Aleksandrova cesta
Majer Franjo
Gaavni ir g
Pihlar Srečko
Oosposka ulica
Poš Union
Aleksandrova cesta
Preac Janko
Glavni Srg
Pregrad Ivan
Aleksandrova cesta
SkratsU Feliks
Gosposka ulica
Trpin Ivan
Vetrlnfska ulica
Hlače....................75-160
OtroSke obleke . • 60-130 Sportske kape . • 10- 18 Nepremoillivi hubertusi
320, 260, 160
TIVAR-
OBLEKE
Obvestilo I
Cenjenim odjemalcem vljudno sporočam, da sem prevzel tovarniško zalogo in prodajo
ABOZA OBLEK
katere so tako v pogledu izdelave, kakor kvalitete in izredno nizkih cen, povsem nekaj novega. IZBIRA je izredno velika, posebno v moških oblekah, otroških športskih in mornarskih obleke, tirolskih hlačic in letnih jopičev kakor tudi modnih in športskih hlač in nepremočljivih HUBERTUS- plaščev i. t.d Kljub dobre kvalitete m lepe izdelave so CENE NAJNIŽJE, ker so neposredno tovarniške.
Zaloga In prodaja ABOZA-OBLEK:
J. P. PREAC-MARIBOR
Grajski trg 1
Glavni trg 13
Vsakovrstna priznano
dobro Bino tet šotno in mrzlo jedilo
po najnižjih cenah dobite le v „PelrowctiB hramu11 v Ljubljani,
NikloilCeva cesta (poleg sodnije). —- Se priporoča Pavla UiranBc.
kupujte Trojno kodroole m umili ki!
V SVOJI ZADRUGI	v brivskem	salonu FRANJO MAUSER
— -	v Okrožnem	uradu v Ljubljani so cene za
DELlIVIBvl	trajno kodranje globoko znižane. Najvišja
**	cena je Din	60'—. Zato vsi v brivski salon
DOM	v Okrožnem	uradu, Miklošičeva c. 20, kjer
se izvršujejo	vsa frizerska in brivska dela
MARIBOR,	p0 najnižji ceni
FRANKOPANOVA 1	--
Za konzorcij Izdaja tn urejuje Viktor Grlen * Mariboru. - Tisk*. Uudska tiskarna, a. d. v Mariboru, predstavite!} Jostp OSIak v Mariboru.