Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini«
Šlev. 106.	v Ljubljani, v m dne 12. mala m
Leto M.
»SLOVENEC« velja
po polti na vaa atraal Jugoslavija v Ljubljani: sa oalo leto naprej. K 2 sa pol leta „ .. „ 12*— za četrt leta m •. » s®-— za en mesec „ ■. n 20-—
Za Inozemstvo oelolelno f= Sobotna Izdaja: s
Za oelo leto.....K 40 —
aa tnozamatvo
55 —
— ■- Inserati: Hnostolpna petltvrsta (59 mm s trota ln 3 mm visoka ali nj*
prostor) za enkrat ... po K «•— poslana itd. . . po K. 9*-*
Pri večjem naročilu popust Najmanjši oglas 59/9mm KIS.
Izhaja vsak dan IzvzemSf
ponedeljka ln dneva po piazi nlku ob 5. ari zjutraj.
__Uredništvo je v Kopitarjevi ullol Itev. B/m.
Ko.opisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, upravn. Stv. 328.
Političen Ust za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi nI. G. — Račun poštne hran. llubljanske št. 659 za naročnino in št. 349 za oglase, avatr. In češke 24.797, ogr. 29.511, bosn.-tiero. 7563.
Državna šola.
Ljudstvo v Sloveniji je govorilo, jasno in odločno, in odklonilo podržavljenje šoje. Ljudstvo je šole zgradilo in z njegovimi davki se šolstvo vzdržuje. Zato je naravno, da si ljudstvo ne bo dalo kar tako meni nič tebi nič odvzeti svojega upliva na šolstvo in ga ne bo dalo birokratizirati. Volja ljudstva, volja davkoplačevalcev je čini-telj, preko katerega ne sme iti nobena vlada, ki ima še trohico demokratičnega čuta. Le absolutistične vlade se ne brigajo za voljo ljustva, toda danes po svetovni vojni se noben absolutizem ne bo mogel več trajno držati.
Minister prosvete Svetozar Pribičevič je absolutist v najhujšem pomenu besede. Kaj njemu mar volja slovenskega ljudstva; zanj je merodajna njegova lastna volja in volja par političnih harlekinov tiste stranke, ki je pri občinskih volitvah v Sloveniji dobila le še kake tri odstotke glasov. Prosvetni minister je sklical krat-komalo komisijo, ki naj sestavi brez ozira na ljudsko voljo načrt novega šolskega zakona za vso državo. Ta komisija je sklenila, kakor poroča Pribičevičevo glasilo v Sloveniji, »Jutro«, sledeče:
»Vse šolstvo je državno; povsod tudi v manjšinskih šolah se mora vršiti' poduk v državnem jeziku. Vse dosedanje zasebne ljudske in meščanske šole naj prevzame država. Šolsko upravo prve instance predstavlja šolski odbor, ki pa nima ničesar opraviti z osebnimi zadevami učitelj-srtva.« e»
Pribičevičevo glasilo še pripominja, da delo komisije sloni v glavnem na načrtu, ki ga je izdelalo v Udruženju jugoslovanskih učiteljev organizirano slovensko učiteljevo.
Našo državo je doletela žalostna uso-|da, da jo v njeni najvažnejši in odločilni fazi razvoja vodijo puhloglavci, ki nimajo ne samo potrebne znanstvene izobrazbe, pa tudi nimajo okoli sebe znanstveno dovolj izobraženih mož. Zato opažamo, da vse zakonodajno delo teh državnih rušiteljev ne temelji na rezultatih znanstva, marveč mu je oče šarlatanstvo, mačeha in kumica pa edinole ozir na najbolj reakcionarno in ko-jruptno stranko v celi državi, ki je tako državotvorna, da zlorablja celo zakonodajo v strankarske svrhe, da si tako na račun in škodo države podaljša z absolutističnimi sredstvi svoje sušičasto življenje.
Niti enega stavka, ki smo ga zapisali v svojih razpravah o šolstvu, nam vladni .— ne znanstveni — šolniki niso ovrgli. Molčali so ko grob; samodopadno so pa slavili naprej po svojih gla-silih svoje reak-cionarstvo kot naprednjaštvo kakor berač hvali svojo raztrgano malho, ker je nihče drug ne more hvaliti.
To šušmarstvo vladnih »znanstvenikov« je tako očito, da lahko s prstom pokaže nanj vsak analfabet, ki ima zdravo Ipamet. Kot višek svoje znanosti kričavo in bahavo prodajajo svoj program o ločitvi države in Cerkve in zatrjujejo »dobrim katoličanom,« da bo potem Cerkev popolnoma prosta, neodvisna; toda istočasno odrekajo Cerkvi in vernikom ustanavljati lastne in privatne šole, kakor so dovoljene v Ameriki, v takozvanih državah svobode.
Za danes ugotavljamo iznova samo dejstvo, da je podržavljenje vsega šolstva kardinalna krivica napram starišem; s \tem se jim jemlje njihova pravica do vzgoje svojih otrok, ki jo imajo po naravnem redu, in se jim jemlje možnost izpolnjevanja dolžnosti, ki jo imajo od Boga glede vzgoje otrok. Državno monopoliziranje šolstva je pravo tiranstvo napram svobodi vesti sta-rišev in krivica, prizadeta Cerkvi, ki se ji s tem odvzame možnost ustanavljati svoje gole, take šole, ki so v skladu z njenimi nauki. Cerkev nima samo naravne pravice do svojih šol, ampak si je priborila tudi zgodovinsko pravico do svojih šol: Skoro "tisoč let je sama vodila šolstva in je sploh prva ustanavljala šole,
Ljudstvo si pod nobenim pogojem ne bo dalo usiliti takih šol, ki ne odgovarjajo njegovemu verskemu naziranju in če hoče vlada za vsako ceno boj i ljudstvom, bomo
videli, kdo bo dalfe vzdržal, aH vlada ali Sjdstvo.
V Nemčiji se niso upali odpraviti verskih (konfesionalnih šol). Ker so pa skušali v dusseldorfskem okraju uvesti socialdemokratski in komunistični občinski sveti brezverske šole, je krščansko misleče ljudstvo proglasilo šolski bojkot. Stariši so sklenili, da ne bodo pošiljali otrok v šolo
in učiteljstvo je sklenilo, da ne bo poučevalo. Nemška vlada je uvidela nevarnost za šolstvo in je prepovedala ustanavljanje brezverskih šol, dokler to vprašanje ne bo rešeno v novem državno-šolskem za-
konu.
To orožje ima tudi naše ljudstvo, ki je po svojih zastopnikih že izjavilo, da se ga bo poslužilo.
m m Jugoslaiiili.
0r. Korošec, BsfIš Sra Trumbič zoper ofaznansko po-
Sifti&o. — Pasi« si© ve niž © BalMevI Ohznani. - Dr. Korošec sirsrl
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila v kabinetu ministrskega predsednika ožja konferenca, ki jo jc sklical min. predsednik Nikola Pašič in ki so se je udeležili notranji minister Milorad Draškovič, prosvetni minister Svetozar Pribičevič, zastopnika Narodnega kluba dr, Drinkovič in dr. Laginja, v imenu Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in Stjepan Barič, od ostalih poslancev dr. Trumbič, radikalec Aca Stojanovič in demokrata dr. Roje in dr. Lukič. Konferenca je bila sklicana radi tega, ker je vlada hotela pridobiti za svoje nasilne odredbe, ki jih namerava podvzeti v Hrvatski proti Radiču, tudi podporo opozicijskih strank. Notranji minister Draškovič je poročal o sedanjem političnem položaju na Hrvatskem ter naglašal, da je zato sklical sestanek, da bi se posvetovali o ukrepih v svrho preprečenja protidržavne akcije Radičeve stranke, ki stremi sedaj že za popolnim odcepljenjem. Sporočil je, da je prepovedal zborovanje Radičeve stranke 16. t. m, v Zagrebu. Poučen pa je, da se skupščina namerava vseeno vršiti. Zato smatra za potrebno, da sodelujejo vsi poslanci pri tem, da se ta akcija prepreči in zabrani prelivanje krvi.
Za tem je govoril posl. Stjepan Barič, ki je poudarjal, da ni glavno vprašanje prepoved skupščine Radičeve stranke 16. t. m,, nego da je vsa zadeva bolj globokega značaja, vsled česar bi se morali odgovor-
ni činitelji zamisliti v resni položaj ter potom sporazuma rešiti srbsko-hrvatski spor. Vlada mora popustiti v ustavnem vprašanju, ker more drugače priti do preloma, ki ne bo v interesu mirnega razvoja države.
Zatem jc dr. Trumbič očrtal težkoče našega zunanjega položaja ter zahteval od vlade, da naj skuša doseči sporazum.
Dr. Korošec jc v svoji izjavi poudarjal, da sc napetost in nesloga med posameznimi plemeni ne bosta odpravili z raznimi obznanami, kakor je bila te dni tudi proglašena v Sloveniji, kjer sploh ni protidržavnih tendenc. Treba je sporazuma med plemeni, ker se razmere v državi razvijajo v čimdalje večji kaos. Za to politiko pa pada vsa odgovornost na vlado. Med Hrvati obstoji danes napeto nezadovoljstvo, ki ga pa vlada hoče odpraviti s silo, namesto da bi zadovoljila narodne želje.
Zatem je skušal ministrski predsednik Pašič odvrniti odgovornost za to stanje od vladnih strank. Izjavil je, da mu o ob-znani v Sloveniji ni ničesar znanega!
Uspeh te konference je, da so opozi-cionalne stranke povedale vladi, da mora vlada sama prevzeti odgovornost za lastno delo. Vlada uvideva, kam vodi njeno delo, vendar pa noče ozdraviti razmer pri korenini, temveč ustvarja položaj z raznimi obznanami in nasilnimi odredbami čimdalje občutnejši,
Dozdaj je po nam došlih poročilih volilo v Sloveniji 252 občin. V teh občinah ima SLS absolutno večino v .137 občinah, torej 65 odstotkov. Ni čuda, da so policaj-demokrati in samostojneži opustili vsakršne komentarje k občinskim volitvam, ki dan na dan bolj kažejo, da ogromna večina slovenskega ljudstva odločno obsoja centralizem, kakor ga hoče Sloveniji vsiliti sedanja demokratsko-radikaino-samostojna vlada. Če upoštevamo še ostale proticentralistične stranke, lahko že danes konstatiramo, da se je 80 odstotkov slovenskega ljudstva izreklo zoper demokratsko centralistično in policajsko politiko. Kljub temu vlada nadaljuje s svojimi »Obznanami«, dasi Pašič zagotavlja, da mu o teh Obznanah ni ničesar znanega. Naša država se torej nahaja popolnoma v rokah klike, ki gre preko volje ljudstva in proti njej, ne meneč se za pogubne posledice tega režima. Posledice ne bodo izostale.
* * *
OKRAJ KAMNIK.
LDU Krašna, 11. maja. Oddanih glasov 144. SLS 86 (10 odbornikov), združene napredne stranke 58 (6 odbornikov).
LDU Lukovica, 11. maja. Oddanih glasov 60. Kmetska zveza (SLS) 20 (3 odbornike), gospodarska stranka 40 glasov (7 odbornikov).
Blagovica: SLS 127 (13), SKS 33 (3.)
Peče. SLS 8« (11), SKS 47 (5).
Depala vas: SLS vseh 10 odb.
Brezovica pri Kamniku: SLS vseh 10 od bornikov.
Spodnje Koseze: SLS vseh 10 odb.
OKRAJ KRANJ.
LDU Stražišče, 11. maja. Oddanm glasov 343. Od teh so dobili gospodarska stranka 74 glasov (5 odbornikov), kmetska delavska zveza 115 glasov (8 odbo " 1,
delavska zveza 65 glasov (5 odbornikov), kmetska zveza 89 glasov (6 odbornikov).
LDU Kranj, 11. maja. Za župana jc izvoljen g. Ciril Pire (JDS).
OKRAJ LOGATEC.
Lož: Dodatno se nam poroča, Opozicija: SLS 6, komunisti 4, socialisti 2, JDS 4 odbornike.
To je poraz, kakor so ga teroristi že kedaj zaslužili. S tem je Špelinove slave in komande konec.
OKRAJ NOVO MESTO.
Anibrus: SLS vseh 16 odb.
OKRAJ KOČEVJE.
Susje: SLS vseh 10 odb.
OKRAJ KRŠKO.
Sv. Križ pri Kostanjevici: SLS 250 (19 odb.), SKS 76 (5).
Mokronog: Pravilni izid volitev, o katerih smo že poročali, je sledeč: Volilo 363, SLS 174 (11), JDS in ŠKS 189 (13).
Studence: SKS vseh 24 odbornikov.
Št. Itupert. SLS 269 (13), SKS 228 (11). V tej občini je SLS doslej še samo enkrat zmagala.
Tržišče: SLS 91 (7), SKS 128 (9).
OKRAJ ČRNOMELJ.
Črešnjevec: SLS 40 (8), Gospodarska stranka 40 (8).
OKRAJ BREŽICE.
Pilštanj: SLS 50 glasov (0 odb.), SKS 39 glasov (7 odb.).
Primskorebro: SLS 91 glasov (11 odbornikov), SKS 45 glasov (5 odb.)
Zdolc: SLS 48° ginsov (9 odb.), SKS 36 glasov (7 odb.)
Artiče: SLS 47 glasov (4 odb.), SKS 195 glasov (11 odb.)
DOSEDANJI IZIDI IZ CELJSKEGA!
OKRAJA.
V celjskem sodnem okrožju je 198 ob'« čin. Rezultati so dosedaj znani iz 121. ob* čin. SLS ima absolutno večino v 62 obči« nah. 21 občin je imelo edino listo SLS, v. 41 občinah si je stranka priborila absolutno večino. V nadaljnjih 7 občinah ima SLS polovico odbornikov, v treh pa relativna večino. Vse te občine so volile 1905 odbor* nikov. SLS pripade 1011 odbornikov, vsem drugim strankam skupaj pa 894 odbornikov.
OKRAJ KONJICE.
Konjice. Končni izid občinskih volitev, v konjiškem okraju je nastopni: Skupno število odbornikov 434, SLS 321 odbornikov (74 odst.), vse nasprotne stranke 113 odbornikov (26 odst.).
OKRAJ LJUTOMER.
Ljutomer. V ljutomerskem okraju jc SLS priborila 35 občin, SKS 17, v 1 občini ima SLS polovico odbornikov.
OKRAJ PTUJ.
Ptuj. Končni izid občinskih volitev v. ptujskem okraju je nastopni: Skupno število odbornikov 1768, SLS 1168 odbornikov, vse nasprotne stranke (SKS, JDS, NSS, JSDS, komunisti) 600 c^—
Ban«" — "
, Pariz.	oča, da
nes v Ljubljano grol Begouen,	-----
grofa Begouena je tako tesno združena z bojem za našo samostojnost, da ga lahko smatramo za svojega, za enega izmed najglasnejših zagovornikov naših pravic pred francosko javnostjo.
Ta odlični francoski prijatelj', ki Bo nekaj dni dragi gost naše Ljubljano, se je prvič vozil po jugoslovanskem ozemTu
1. 1887. Spretno je avstrijska diplomacija znala prikrivati neznosni narodni položaj v monarhiji pred tujim svetom, zato pa so pisma grofa Begouena. ki jih je takrat pošiljal v »Journal des Debats«, kakor meč razsekavala to mrežo in vrgla med francosko javnost krik po svobodi, ki ga je slišal grof na svojem potovanju. Ta pisnih so imela tim večji pomen, ker so razlagala francoskemu narodu evangelij velikega škofa Strossmayerja, s katerim se je v dolgih večerih razgovarjal o temeljili bodoče jugoslovanske države. Njegova pisma so izšla v posebni knjigi in so za nas dra-goccn dokument v francoski literaturi. &d tistih dob dalje je bil grof Begouen v ved-nih stikih z avstrijskimi Jugoslovani in ko je 1. 1918. revolucija razkosala habsburško cesarstvo, je bil zopet on eden izmed prvih Francozov, ki je prišel pozdravljat mlado od prvega navdušenja drhtečo Jugoslavijo. Poklonil se jc zemeljskim ostankom Zrinjskega in Frankopana, katere je narod kot svete relikvije v triumfalnem sprevodu spremljal na svoja domača tla. Jugoslovanska javnost je ohranila gospodu grofu za ta akt sočuslva hvaležno srce.
Na mirovni konferenci jc bil grof naš. Zastopniki naše države ga hranijo v najboljšem spominu in bodo občudovali vedno energijo, s katero se jc vrgel v boj za našo Adrijo, za našo Reko, za nase severne meje. Neštetokrat se je rabila njegova pomoč in njegove sijajne zveze s političnimi krogi mirovne konference, G. dr. Slavič. bo znal pripovedovati, kaj jc bil g. grof v vprašanju Prekmurja, koroški Slovenci mu bodo ostali istotako hvaležni, akorav-no so ves ta trud prekrižale intrige italijanskih zastopnikov. Med mirovno konferenco je bil g. grof trikrat v Jugoslaviji. Prvič aprila-majnika, drugič sepiembra-oktobra 1919, ko je študiral na mestu razmere naše severne meje, tretjič marca 1920, je spremljal kardinala Dubois Zagreba dalje do Pariza. On pozna čudovito ne samo našo zemljo, ampak jc razbistrif naš značaj in naše jjolitično in kulturno življenje. Ni čuda, ako bi danes raje videl, da bi sc pustilo več pravic narodni volji. Kot političnenm prijatelju naše domovine in posebej našega naroda mu želimo irkren dobrodošel in upamo, da bo primerjal v
duhu današnjo Jugoslavijo in ono, katero sta si črtala pred 30 leti msgr. Stross-mayer in on, ko je še ogrska policija du-šila brutalno vsako narodnostno manifestacijo.
Danes pa he pride kot politik, "leči hoče to suknjo in priti med nas kot zastopnik francoske vede. In kot tak nam ie ravno tako dobro došel, ker treba m»<du dati prilike, da povzdigne svojo kulturo. Vsak, ki hoče sodelovati na naših kulturnih zavodih, je dobrodošel, ako pa pride na naše vseučilišče grof Begouen, bomo to tem topleje pozdravljali, ker vemo, t bo govorilo tudi srce, ki naš narod ljubi. Na svojih posestvih v Pirenejah je grof s svojimi tremi sinovi našel zanimive votu.ie in tam je naletel na sledove prazgodovinskega človeka, kar ga je napotilo, da se je posvetil temu študiju. Naletel je nu ko-stenjake, na doslej edino obstoječe i ov-nate sobe, na dva velikanska bivola iz ila, kar vse je dalo novo podlago za študij industrije in umetnosti prazgodovinskega človeka. V najnovejši dobi je razkril čudovito risbo »Sorcier« (čarovnik), ki je služil kot važen dokument pri delu o verskih čustvih prazgodovinskega človeka, katero je izdal to leto o. Menage OSD. Grof Begouen je imel nešteto konferenc o prazgodovinskem človeku, napisal več znanstvenih brošur, ki govorijo detajlirano o njegovih votlinah, tako da so ga soglasno imenovali za glavnega tajnika mednarodnega antropološkega instituta v Parizu, vjer pridno dela v družbi velikih učenjakov, kakor so prof. Bouhle, abbe Brenil, abbe Taillard.	_
In o tej stroki hoče govoriti na ljubljanski in zagrebški univerzi. Telesna kon-stitucija prazgodovinskega človeka, delovanje, kultura prazgod. človeka, to sta naslova njegovih predavanj, katere bo spremljal s krasnimi projekcijami pirenejskih votlin in prazgodovinskih kostenja-kov. To bo tembolj zanimivo, ker so gotove zveze med francoskimi najdbami in med kostenjakom iz Krapine, katerega g. grof dobro pozna. Ko bi ta predavanja zbudila pri nas zanimanje za to tako malo obdelano polje, potem bi se z veseljem 1-hko vdali nadi, da bomo na naši zemlji našli sledove o prazgodovinski dobi, kakor to trdijo francoski učenjaki.
Dobrodošel, naš prijatelj!
Naše čete zasede*® Susak.
LDU Bakar, 11. maja. (ZNU) Komisija za razmejitev reške države je končala svoje delo. Naše čete bodo prejkout. dne 15. maja zasedle Sušak.
Med Rušilo in Nemčijo.
Med Nemčijo in Rusijo se je pretekli ponedeljek podpisala začasna trgovinska pogodba, ki se more bodisi od te ali one strani odpovedati s trimesečnim rokom. Obe državi imenujeta trgovinski delegaciji, ki bosta uživali diplomatično imuniteto. Obe delegaciji se zavežeta, da se bosta vzdrževali vsake politične propagande. Obe vladi se zavežeta, da bosta vsaka v svojem območju delali na to, da se brzojavne in poštne zveze med obema državama vzpostavijo. Pogodba predvideva še razne medsebojne ugodnosti glede pristanišč in carinskega postopanja kakor tudi glede sklepanja raznih specialnih pogodb trgovinskega značaja.
Vojaške operacije v Gornji ŠSez^i ustavljene.
LDU Dunaj, 11. maja. (DunKU.) Ka kor poročajo listi iz Varšave, so dovedla pogajanja med medzavezniško plebiscitno komisijo in Korfantyjem do uspeha. Uporniške čete se bodo morale umakniti na določeno demarkacijsko črto, na kateri bodo ostale do končne rešitve gornje-šleskega vprašanja. V ozemlju, ki ostane začasno zasedeno, se nahaja tudi gornje-šleško industrijsko ozemlje. Na podlagi tega dogovora so se ponoči od ponedeljka na torek ustavile vojaške operacije.
Nemčija sprejela predloge zaveznikov.
LDU Berlin, 11. maja. (DunKU.) Nemški poslanik v Londonu je prešlo noč brzojavno sprejel nastopno noto, da jo izroči Lloyd Georgeu: Na podlagi sklepa državnega zbora sem pooblaščen z ozirom na zaključke zavezniških sil od 5. maja 1921 v imenu nove nemške vlade izjaviti nastopno: Nemška vlada se je odločila: 1. Da izpolni brez pridržka ali pogojev dolžnosti, katere je določila reparacijska komisija, 2. Da sprejme in udejstvi brez pridržka ali pogojev jamstvene odredbe, katere je predpisala reparacijska komisija glede nemških obveznosti. 3. Da izvede brez pridržka ali odloga odredbe glede razorožitve na suhem, na vodi in v zraku, kakor jih je naznanila nota zavezniških vlad z dne 29. januarja 1921, pri čemer je izvesti zaostale odredbe takoj, druge pa v predpisanem času.
Lenin odpotufe u London?
(Od našega inozemskega poročevalca).
Pariš, 9. maja.
Iz Revaal poročajo, da je Lenin potom Krasina vprašal angleško vlado, bi mu li ta dovolila vse potrebne ugodnosti, da pride osebno v London. Revalski boljševi-ški krogi izjavljajo, da bi moglo to potovanje imeti za posledico gospodarsko in poli-
tično zbližanje med Anglijo in Rusijo na najširši podlagi. Baje so Lenina za to misel pridobili zastopniki angleških velefirm, ki se nahajajo v Moskvi in kateri so prepričani, da se bo Leninu vsled njegovega osebnega vpliva posrečilo to važno vprašanje povoljno rešiti.
KeSiteu irskega uprašunja?
(Od našega inozemskega poročevalca.
Pariš, 9. maja.
LIoyd George je na nekem shodu v Kentski grofiji izrazil svoje veselje nad tem, da se je voditelj sinfajnovskega gibanja na Irskem, De Valera, sestal s sir Jamesom Craig, ki skuša doseči sporazum med irskimi nacionalisti in angleško vlado. »Daily Mail«, ki poroča o teh pogajanjih, meni, da bi mogla imeti skorajšen uspeh, ako angleška vlada južni Irski do-
voli avtonomijo, kakor si jo želi sama. Na drugi strani bi Irci ne smeli za svoj parlament zahtevati večjih pravic nego jih ima južno-afriški. Treba pa je tudi, da Južna Irska sprejme pogoje, ki jih stavlja glede na združitev takozvanega Ulstra, to je protestantske Severne Irske, z ostalo Irsko severoirski parlament, v katerega se bodo v kratkem vršile volitve.
Politične novice.
+ Klerikalizem je popolnoma pobit.
Z ozirom na dejstvo, da je Slov. ljudska stranka dobila pri občinskih volitvah dosedaj še povsod veliko večino glasov, se »Slov. Narod« ne peča več z njo in je z včerajšnjo številko prenehal z objavo volilnih rezultatov.
-f »Klerikalna stranka je danes močnejša kot kdaj prej,« tako piše včerajšnia narodno-socialna »Jugoslavija«, o kateri ne more nihče trditi, da simpatizira s »klerikalci«. Z ozirom na rezultate občinskih volitev utegnejo tej sodbi pritrditi tudi demokrati.
+ Slovenska »Obznana« in hrvatska javnost. Najnovejša famozna naredba demokratske trojice na Bleivveisovi cesti se v hrvatski javnosti močno kritizira in se vsi listi obširno bavijo ž njo. Zagrebška »Narodna Politika« piše v uvodniku: »Policajdemokratija v Sloveniji« o tem hrabrem činu: »S to naredbo se v Sloveniji uvaja dvojno sodno postopanje: redno sodišče in policija. Pri rednem sodišču sodijo sodniki, ki so neodvisni, pri policijskem pa sodijo organi, ki so v službi začasnega režima in stoje pod njegovim vplivom. Zato policijske sodbe ne morejo biti objektivne in so državljani v Sloveniji postavljeni torej izven zakona, Ta obznana je naperjena proti eni pokrajini. Njeni inicijatorji pa so se pokazali kot dostojni učenci Avstrije, njenega čuvenega § 14 in Bachovih patentov. Klika, ki je izdala to naredbo, je pri občinskih volitvah doživela nepopisen poraz. Niti v eni občini ni dobila absolutne večine. Zato se hoče obdržati s silo in hoče udušiti vsako javno in svobodno kritiko svojega terorističnega gospodova-nja in to je prozoren namen te Obznane, Slovenski »O b z n a n a š i« so s tem činom razžalili ves slovenski narod in mu hoteli pritisniti na čelo pečat narodnega izdajstva. Njihova »Obznana« je naperjena proti opoziciji; ta pa ima ogromno večino, kot so pokazale občinske volitve. Torej je velika večina slovenskega naroda protidr-žavna po njihovi logiki. S takimi perfidni-mi dejanji izpodkopavajo ugled ne samo slovenskega naroda, temveč celokupne države. Slovenija je stala dosedaj na čelu jugoslovanskega pokreta, a po tej Obznani sodeč, je ona najbolj revolucionarna dežela. Najzanimivejše je to, da je »Obznano« izdala pokrajinska vlada, belgrajski centra-listi pa so dovolili, da pokrajinska vlada izda sama naredbo, ki se bi mogla doprinesti edinole z zakonom. S tem centralna vlada prizna zakonodajno oblast pokrajinam, kadar gre za abslutizem in teptanje najprimitivnejših pravic. Slovenski centra-listi, ki so proti avtonomijam pokrajin, so nastopili za nje, ker je to v korist njihovim pohotnim namenom. Gospodje vladodržci so, potem ko so popolnoma propadli pri volitvah, uvedli v Sloveniji policijski režim, ki je poslednji up in zadnja nada tako zvane demokracije. Zato je tudi popolnoma pravilno, če jih imenujemo policaj-demokrate, ker temelji njih moč samo na policajih.«
-f- Zavedno katoliško učiteljstvo in starši v Nemčiji. V diisseldorfškem okraju so komunistične mestne oblasti šiloma uvedle brezversko šolo, Nato so katoliški starši proglasili splošni šolski štrajk, istotako pa so vsi katoliški učitelji sklenili, da na teh šolah ne bodo podučevali nobenega predmeta. Mestne oblasti so nato učitelj-stvu odpovedale službe. Osrednja vlada pa je vsled odločnega odpora staršev odločila, da se odpoved katoliškemu učiteljstvu razveljavi, brezverske šole pa se ne smejo ustanavljati in sploh nobena izprememba v šolstvu uvesti, dokler ne izide novi državni šolski zakon. Nato je štrajk ponehal. V Kolinu je na enak poizkus od strani lokalnih oblasti katoliški »Junglehrerbund« sklenil; »Vsi v katoliškem »Junglehrcr-bundu« organizirani učitelji zdaj ln v bodoče ne sprejmejo nobenega pouka, niti nc nadomestnega, ako se dosedanje verske
šole izpremene v brezverske.« — Zavednost nemških katoličanov naj bo tudi nam za zgled, kadar pride do boja za šolo.
+ Pred državnim prevratom? »Slovenec« je že poročal o velikih »zaslugah«, ki jih ima novi podpredsednik višjega šolskega sveta g. Jakob Dimnik za uedinjene naše države; pripomniti je, da so bili med njegovimi deli izpuščeni najbolj patrijoti-čni spisi, t, j. razna »Letna poročila«, ki se posebno odlikujejo po odločnem avstrijskem duhu. Tudi vodja poverjeništva za uk in bogočastje, jugoslovanski dvorni svetnik g. dr. Skaberne je pokazal svoje mišljenje in pisateljske zmožnosti, ko je napisal znano knjigo »Kaiser Kari I.«. Ni naš namen, da bi morda podcenjevali pisateljske zmožnosti in zasluge takih in enakih mož, toda stvar je treba presojati s stališča državne in jugoslovanske misli. Ali vlada ne vidi, v kaki nevarnosti smo, če bo prišla vsa uprava v roke bivših propa-gatorjev avstrijske misli? In to v času, ko vladajo sami »državotvorni elementi«! Spominjamo se, kako je klical »Slov. Narod« vlado na pomoč proti »klerikalcem«, ko je napravil bivši cesar Karel o Veliki noči izlet na Ogrsko. Sedaj pa je taka ti-hota v demokratskem listu in vendar smo v vedni nevarnosti, da se povrne Karel I., ki bo našel pri vladi same svoje zaupnike in prijatelje. Ali morda demokrati na tihem pripravljajo državni prevrat? Apeliramo na jugosiovanstvo dež, predsecLnika dr. Baltiča, da napravi red, ker ne moremo verjeti, da z njegovo vednostjo profa-nirajo jugoslovansko državo. Na noge državotvorni elementi, ker avstrijakanstvo raste ...
-f- Pohvaljeni demokrati. Glavni organ demokratske stranke je priobčil uvodni članek proti imenu Jugoslavija, kot smo že poročali. Z ozirom na ta članek piše glasilo skrajnega velesrbstva »Balkan« sledeče: »Demokratija«, organ demokratske zajednice, toraj polslužbeni list, ker tvori ta zajednica današnjo vlado, se je predvčerajšnjem izkazala kot izredno sposobna, kajti nastopila je proti akciji, da se naša država imenuje »Jugoslavija«. Ona je o tej akciji avstriiakantov dolgo molčala in je o njej izpregovorila ravno ob najpotrebnejšem času. Mora se priznati, da je to politična in diplomatska sposobnost njene redakcije ali šefov ... Od prevrata naprej ni demokratska stranka še nikdar zavzela tako modrega in poštenega stališča ... Srbski narod ne bo tega demokratski stranki in njenemu organu nikdar pozabil, samo, če bodo še nadalje dosledno delali. Kajti demokratska stranka mora vendar bolj računati s čustvi srbskega naroda kot pa z željami protidržavnih elementov črno-ru-mene »Jugoslavije«. — »Demokrati« so si to pohvalo šovinističnega velikosrbskega glasila res zaslužili. Mi jim radi tega ne zavidamo.
-j- Samostojni fašisti. V nedeljo dne 8. t. m. je imel poslanec SKS Majcen volivni shod v Tržišču na Dolenjskem. Domačih poslušalcev ni imel veliko, ker so bili povečini na shodu SLS, ki se je vršil par ur preje v najlepšem redu in ob veliki udeležbi domačega prebivalstva. Majcnov shod je podal krasno sliko samostojnih fašistov. Na shod so prišli iz sosednih krajev pristaši SKS, po večini mladi ljudje, oboroženi s palicami. G. poslanec Majcen na shodu ni razvijal nobenega programa in ni podal nobenega poročila o političnem položaju, pač pa je krepko razvijal svoj glas, ki ga v Belgradu z vztrajnim molčanjem »špara« za shode na Dolenjskem. V Tržišču je klatil take neresnice, da je.bilo preveč domačim dekletom, ki so prišle iz cerkve in kričanje govornika nekaj časa poslušale, potem pa začele ugovarjati. Takoj so planili samostojni fašisti nad dekleta in jih začeli pretepati. Kot prvi se je odlikoval v tej viteški borbi gostilničar Flajs in neki tujcc, ki je junaško vihtel bič. ■— F rez dvoma je mora! biti kak konjski me-fetar. Eden izmed teh žalostnih junakov je hotel vdreti v hišo, kamor je del deklet zbežal pred samostojnimi fašisti. Pred no-
som so mu pa zaprli vrata, nakar je samo« stojni junak ubil šipo na vratih. Ker je govoril Majcen silno dolgočasno, je gostilničar Flajs poučeval pretepače, kako in kdaj da morajo govorniku poskati. — Na shodu SLS je predsednik shoda Borštnar Lojze ponovno pozval navzoče, če želi kdo besede, toda noben samostojnež se ni odzval. Samostojneži so pač bolj sposobni za dvoboj s palicami, kakor pa za dvoboj z uma svitlim mečem. Kdor ne more in noče verjeti maloduhovitim izvajanjem dolenjskega poslanca Majcna, temu jih njegovi priga-njači skušajo vtepsti s palicami. Klavrna slika samostojnega naprednjaštval
4- Za Veliko Srbijo. Srbski listi poročajo: V soboto in nedeljo so se vršili po celi Vojvodini protestni shodi, ki so bili sklicani na iniciativo radikalne stranke. Na teh shodih je ljudstvo protestiralo proti imenu »Jugoslavija« in sklenilo, da se mora naša država imenovati »Velika Srbija« ter so bile tozadevne resolucije poslane v Belgrad.
+ »Patriotsko zborovanje«. Pod tem
naslovom prinaša »Balkan« sledečo brzojavko: »Danes na Jurjevo so Srbi iz PanČe-va in okolice imeli javno skupščino, da se vidi volja naroda, da se z morjem srbske krvi osvobojeni veliki naši kraljevini ohrani srbsko obeležje. Odziv naroda je bil ogromen, navdušenje veliko. Govornike so neprestano prekinjali gromoviti klici: Živela Velika Srbija! Nj. Kr. V, regentu je bila odposlana udanostna brzojavka.« —- V pouk vsem, ki še niso vedeli, kakšno da mora biti »patriotsko« zborovanje in nastopanje, ki ga »Jutro« in »SI. Narod« ved-< no priporočata.
-f Zasedanje naših krajev. Ministrski predsednik in zunanji minister Nikola Pašič je prejel iz Bakra brzojavko nastopne: vsebine: »Bakar, 9. maja. Danes so naše hrabre čete vkorakale v kraj Draga. Vi imenu prebivalstva, ki je željno pričakovalo vojsko kralja osvoboditelja, Vas navdušeno pozdravljam in Vas rotim, da zastavite vse sile za povzdigo močne in nedeljive domovine.« Podpis: Božo Baborič, predsednik občine.
Dn@vne novice.
—	Pri usposobljenostnem izpita za
meščanske ozir. ljudske šole v aprilskem terminu 1921, na državnem učiteljišču v Ljubljani so bili usposobljeni sledeči: A) za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom: Kovač Mirko (II. skup.), Ku«6'Ivan (II, skup.), Lenarčič Janko (I. skup.) z odliJ ko, Medič Pavel (III. skup.) i odliko, Poljšak Alojzij (III. skup.), Verbič Ivdn (IL skup.), Krakar Angela (II. skup.), Lorber Olga (III. skup.), Novak Marija (III. skup.), Pire Ana (s. Ksaverija) (III. skup.) z odliko, Potočnik Helena (I. skup.), Stamcar Antonija (III. skup.), Vidic Marija (I. skupina.). B) Za obče ljudske šole a) s slovenskim učnim jezikom: Horvat Rudolf, Kresal Alojzij, Kobenter Anton, Kramar Franc, Križaj Ivan, Pirnat Viktor, Rozman Ljudevit, Skubic Jakob, Stoviček Sva-topluk, Šuštaršič Josip, Wittine Ivan, Ah-čin Natalija, Benedičič Slava, Dular Marija, Falle Julija, Duh Ema, Flaiss Andreja-na, Gruden Štefanija, Kramaršič Erna, Lo-be- Bernik Avgusta, Magerl-Zink Marija, Malenšek Marija, Markizeti Marija, Me-nard Ana, Morič Roza, Petrič Vera, Podboj Berta, Rak-Plevelj Zora, Rossmann Alma, Rupnik Ivana, Schitnik Marija, Se-lan Marija, Traun Albina, Vyzourek Zofija, Zdolšek Marija, Žumer Josipina; b) s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Gole Josip, Bahovec Antonija, Kren Elizabeta, Kuglič Marija, Kune Terezija (s. Arhange-la), Perko Pavlina, Počivavšek Marija (s. Hildegarda), Rasteiger Rudolfina, Sekula Martina, Simončič Rudolfina, Turk Terezija. Med ustnim izpitom jih je odstopilo 7, k izpitu nista prišla 2. C) Špecijalni izpit iz italjanščine je napravila Vidmar Marija.
—	Zamenjava kronskih bankovcev. Minister za finance je s svojim odlokom K. br. 5729 od 7. maja 1921 odredil: 1. Odtegnitev iz prometa ter zamenjavo pravilno žigosanih, odnosno markiranih novčanic bivše Avstro-Ogrske banke po 10, 2 in 1 krono se prične 16. maja t. 1. ter traja do vključno 4. junija 1.1. Po tem roku se nikomur in v nobenem slučaju ne bo izvršila zamenjava. 2. Kot zakonito plačilno sredstvo veljajo pravilno markirane kronske novčanice po 10 kron in pravilno žigosane
j novčanice po 2 in 1 krono zaključno do 31. 1 maja t. 1., do katerega dne jih bo prejemala država pri svojih blagajnah v vseh krajih, kjer so prej veljale kot zakonito plačilno sredstvo.
—	Salczijanska godba in dramatični odsek iz Rakovnika priredita na binkoštni ponedeljek 16. maja popoldne koncert, ki bo združen z zabavnim večerom, v Društvenem domu v Domžalah. — Na sporedu je poleg koncerta več šaljivih prizorov, godba, petje, šaljiva pošta, bogat srečolov itd. — Kdor hoče napraviti o praznikih prijeten izlet in neprisiljeno zabavo, naj pohiti na binkoštni ponedeljek v Domžale.
—	Strokovna mizarska in občna obrtna nadaljevalna šola v Št. Vidu pri Liub-
gtev. 106.
SLOVENEC, 3ne 12. maja '192'f.
S*raW 3
ljani priredi binkoštne praznike razstavo risarskih in spisnih izdelkov. Vsi, ki se za napredek obrtnega šolstva zanimajo, so najvljudneje vabljeni.
—	Občni zbor društva slovenskih sodnikov. Notica o občnem zboru, priobčena v »Slovenskem Narodu« in »Slovencu« dne 11. maja 1921, se popravlja v toliko, da ie začetek sestanka na predvečer občnega zbora 21. maja ob 20. in ne ob 16. uri.. — Obratno ravnateljstvo južne železnice ie vsled odborove prošnje dovolilo za udeležnike občnega zbora 50% popust voznih cen II. in III. razreda proti predložitvi potrdil, ki jih izdaja odbor društva. Ugodnost velja za 21., 22. in 23. maja 1921. — Da more odbor legitimacije pravočasno razposlati, prosi zanesljive prijave do torka 17. maja 1921. Več v potrdilu samem. — Odbor.
—	50 letnica gasilnega društva v Laškem.
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani je dovolilo 50% popusta pri voznih cenah za udeležnike gasilske slavnosti in blagoslova prapora dne 16. majnika t 1. (binkoštni ponedeljek) v Laškem in sicer za 3. razred potniških vlakov iz postaj Maribor—Rakek, Maribor—Prevalje, Cakovec—Pragersko in Zagreb —Zidani most juž. kol. v Laško in nazaj. — Udeleženci, ki se morejo izkazati pri nastopu vožnje s posebnimi izkaznicami, v katerih je povedan povod vožnje in katere morajo biti žigosane od posameznih gasilnih društev ter podpisane od društvenega načelnika, si pri-skrbe pri nastopu vožnje celo vozno karto do Laškega. Te karte, žigosane z mokrim žigom odhodne postaje, veljajo v zvezi z izkaznicami, ki jo mora vstopna postaja istotako opremiti z mokrim žigom za povratno vožnjo dne 16. in 17. majnika. Udeleženci naj si pridobe izkaznice pri gasilnem društvu svojega
kraja^ Gogtilnlška zadruga v Kočevju priredi, v ponedeljek dne 23. maja 1921 ob 10. uri dopoldne v gostilni Gruber v Kočevju ustanovno zborovanje.
_ Podružnica Jugoslovanske Matice za
sodni okraj Višnja gora priredi ob sodelovanju okoliških društev na binkoštni ponedeljek 16. t. m. ob 3. uri popoldne svojo tombolo v Stični na Dolenjskem. Z ozirom na pomen Matice se vabi narodnočuteče občinstvo, da se prireditve udeleži v častnem številu.
—Obvezni polletni tečai na državni pod-kovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. julija 1921. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 15. junija 1921 prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni Ust; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. učno izpričevalo; 5. ubožni list; 6. nravstveno izpričevalo. —■ Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.	....	,
—	Razpisane službe. V področiu zagrebškega ravnateljstva državnih železnic je izpraznjenih več mest uradniških (za prometno službo) in poduradniških (za prometno, stroi-no in progovzdrževalno službo) vežbenikov, f)atančne)a pojasnila daje inšpektorat drž, zel.
se fe zadušil Mariji Bombačevi na Uncu. Mati je pustila 23. februarja letos svojo 11 mesečno hčerko Marijo brez nadzorstva v sobi,'v kateri je zakurila peč. Ko je odšla iz hiše, so se vnela poleg peči ležeča drva in otrok se je v dimu zadušil. Marijo Bomba-čevo so obsodili v Ljubljani na 5 dni zapora.
_ Ker je ukradel 2000 kron vredno kolo
Ladislavu Slabetu, je bil obsojen France Hribar iz Srakovelj pri Predosljah na 2 deseca ječe*
—	Vol ukraden je bil 4. t. m. posestniku Francu Petelnu v Padežu pri Borovnici. Vreden je bil 15.000 kron. Vola je tat odgnal proti meji, katero se mu je tudi posrečilo prekoračiti.
—	Dva para volov ukradena sta bila v Lazah pri Planini. Voli, kateri so bili last Iva: na Rupnik in Ivana Kune iz Zibrš, so bili vredni 61.500 kron in je bil oškodovan Rupnik za 29.500, Kune pa za 32.000 kron. Orožniki iz Planine so ugotovili tri fante, kateri so osumljeni, da so ukradli vole. Dva osumljena fanta so zaprli, tretji je pa odšel »po opravkih« čez mejo.
—	Nočna kupčija. Janez Markelj iz Kališ je nekega večera kupil na škofjeloški postaji za 850 kron jermen, ki je bil ukraden. Kdo ga je ukradel, se ne ve, Markeli se bo zaradi svoje neprevidne kupčije pokoril 4 tedne v ječi.
LlufeManstce
lj Vodstvo SLS za Ljubljano je sklicalo za včeraj ob 8, uji sestanek zaupnikov, ki so se v obilem številu odzvali vabilu in napolnili dvorano Ljudskega doma. Shodu Ije predsedoval g. ravnatelj Jeglič, ki je po dal splošno situacijsko poročilo in oddal besedo obč. odborniku g. dr. Stanovnika Pozdravljen z živahnimi »Živio« klici, je podal g. dr. Stanovnik objektivno sodbo 30 letnega liberalnega gospodarstva na ljubljanskem mestnem magistratu in je na podlagi dejstev dokazal popolno nesposobnost in škodljivost istega. Za njim je govoril obč. odbornik urednik g. Kremžar, ki so ga prisotni navdušeno pozdravili. Go spod urednik Kremžar je med drugim izvajal: Občinske volitve se približujejo h koncu, Nade in upanja liberalcev so se popolnoma izjalovila in te centralistične iz-dajice slovenskega naroda so doživele po raz, ki ga v svoji žalostni zgodovini šc dosedaj nimajo zaznamovati. Slovenska ljudska stranka pa je izšla kot najmočnejša in močnejša kot kedaj prej. In to vkljub temu, da sedi na Bleivveisovi cesti demokrat dr. Baltič, ki je stavil demokratom vsa glavarstva, javno oblast, orožništvo itd. na razpolago in vkljub ogromnim vsotam denarja, ki so jih porabili liberalci za volitve. Ker so doživeli popolen poraz, vlagajo sedaj rekurze in hočejo sedaj proda ti še občinsko avtonomijo, potem, ko so prodali avtonomijo Slovenije, Liberalci zavlačujejo volitev župana, ker vedo, da ne bo prodrl njihov kandidat. In to jih skrbi,
ker bi nova obč. uprava razkrinkala njih koristolovsko upravljanje kot n. pr. zadeva vojna aprovizacija in druge. Nad vse zanimiva pa je prodaja trga Tabor, ki je bil prepuščen mestni občini, da zgradi na njem park in otroško igrišče. Prejšnji občinski odbor pa je nad dva in pol milijona vredno posestvo (2,640.000 K po najnižji cenitvi) prodal za 71.000 K ljubljanskemu So-tolu I., da zgradi svoj dom in v njem vzgaja peščico otrok v framazonskem duhu, otroci ostalih starišev pa naj se še nada-je valjajo po prahu in požirajo bacile. To je storil vkljub protestu merodajnih faktorjev (upodabljajočih umetnikov, starišev in hišnih posestnikov). To je atentat na premoženje, življenje in zdravje vseh občanov in njih otrok, zato moramo odločno proti temu protestirati. Navzoči so govorniku burno pritrjevali. G. ravnatelj Jeglič je nato predložil proti prodaji trga Tabor protestno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Zahvalil se je navzočim za obisk, jih pozval, da se tudi v bodoče vdeležujejo sličnih sestankov in zaključil lepo uspelo zborovanje.
lj Češki pevci v Ljubljani. Čeških gostov je naznanjenih 158, ki pridejo v Ljubljano na binkoštno soboto. Spored je naslednji: Zbirališče društev z zastavami, narodnih noš in drugih korporacij ob 14.30 na Kongresnem trgu pred univerzo. Odhod točno ob 15. uri z vojaško godbo na čelu po Šelenburgovi ulici, Dunajski cesti na glavni kolodvor. Goste pozdravijo na kolodvoru zastopniki deželne vlade, mestne občine, narodno ženstvo in zastopniki pevskih zborov. Po pozdravu odhod v sprevodu s češkimi gosti po Dunajski cesti, Prešernovi ulici do Prešernovega spomenika, kjer je razhod. Ob 8. uri zvečer koncert v veliki dvorani hotela Union. Gostje odidejo v nedeljo ob 1. uri 57 minut. Vabimo naše občinstvo, da se udeleži v čim večjem številu tako sprejema v soboto, kakor tudi poslovitve v nedeljo na glav. kolodvoru.
lj Škandalozno postopanje okrajnega glavarstva v Ljubljani pri izdaji potnih listov nam dokazuje sledeči slučaj: Dne 6. t. m. prišla je neka gospa, pristojna po soprogu v neko občino okr, glav. ljubljanske okol. iz Trsta zaradi potnega lista v Ameriko, za kar je tudi že pred mesecem vložila tozadevno prošnjo. Radi prometnih razmer je bila prošnja smatrati za nujno ter se je stranka vsed tega pripeljala osebno v Ljubljano ter se v zadevi zglasila pri okrajnem glavarstvu. Dotični uradnik je stranki rekel, da je prošnja že davno po slana na orožniško postajo Brezovica, a se ista še ni vrnila. Da bi stranka osebno za devo pospešila, najela je avto ter se odpeljala na Brezovico k orožniški postaji; a tam pa je dobila potrdilo, da zanjo ni do-šla nobena vloga, pač pa je ista ležala pri dotičnem uradniku. S tem početjem je dotični uradnik stranki povzročil ogromne nepotrebne stroške, vloga je bila pa šele isti dan odposlana na orožniško postajo, pri čemer se bo zadeva zakasnila, tako da bo stranka imela zopetne nepotrebne stroške. Približno enak slučaj prigodil se je tudi akademiku P. P. dne 5. aprila t. L, katerega pa vsled pomanjkanja prostora žalibog nismo mogli priobčiti. O postopanju enakih slučajev pa bodo vedeli -zvz-dati še največ primorski in goriški begunci, kateri so imeli opravka s tem uradnikom. Vprašamo deželno vlado, ali ne razpolaga z nič boljšim uradniškim materialom? Tak uradnik spada vse prej kam drugam, kakor pa v državni urad, ker pri tem trpi na ugledu urad sam, kakor tudi ostalo uradništvo.
lj Odbor S. K. S. Z. danes — četrtek dne 12. t. m. — nima seje.
lj Št. Jakobska prosveta. Jutri zjutraj ob šestih bo pri Sv. Jakobu sv. maša za umrlega člana Franca Šoukal. Vse društvene člane in članice vabimo, da se udeleže sv. maše.
lj Krekova prosveta.« Seja osrednjega od bera se vrši 12. maja, t. j. v četrtek ob 8, uri zvečer v Alojzijevišču. — U. Kattauer, t. č. predsednica.
li Češka obec v Ljubljani vvzfvd svoje členstvo k iičasti na uvitani českeho pevec-kčho spolku Hlahol z Prahv. Sraz v sobotu o pol 3 odp, na Kongrenfm trgu pred unfver-sitou.
lj Članom in članicam poverjeništva splošne organizacije invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico se naznanja, da se od 11. maja naprej dobijo čevlji po znižanih cenah v pisarni organizacije v Št. Pe-terski vojašnici, pritličje št. 3. — V poštev pridejo v prvi vrsti oni, ki so jih že naročili. Čevlji se oddajajo le članom in članicam proti takojšnjemu plačilu.
lj Tri ključe, skupaj zvezane, je na potu od Kapiteljske ulice do stolnice izgubila danes zjutraj neka oseba. Najditelj naj jih izroči upravi našega lista.
lj Zdravstveni izkaz mestne občine ljubljanske za teden od 1. do 7. maja. Novorojenih 32 in sicer 16 moških in 16 ženskih, med njimi 3 mrtvorojeni. Umrlo je 10 moških in 13 ženskih, skupaj 23 oseb, med njimi 7 tujcev. Slučaja nalezljivih bolezni ni bilo nobenega.
lj Pota mlade žeparice. Po glavnem kolodvoru se je klatilo te dni tuje, neznano 12 letno dekle. Pohajkanje deklice ie opazoval policijski okoliški nadzornik g. Kcržan, ki je deklico stavil na odgovor in dobil pri njej ročno usnjato torbico, v kateri je bilo 687.46 kron denarja in nekaj računov. Dekle je povedalo, da je torbico ukradlo neki gospej, da je ušla svoji teti v Celju in da je prišla iz Celja v Ljubi jano peš. Dekle je policija izročila v zavetišče v Bohoričevi ulici štev. 19 v oskrbo.
NalnoueiSa poročila«
IZ KONSTITUANTE.
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Danes dopoldne se ni vršila seja konstituante radi pogreba poslanca Denkoviča. Popoldne se je seja pričela ob pol 5. uri ter je prvi govoril radikalec Spalajkovič, ki je v glavnem polemiziral proti komunistom. Izjavil se je za vladni ustavni načrt. Za njim je govoril posl. dr. Hohnjec, ki je dokazoval škodljivost centralizma in navajal posamezne odstavke iz ustavnega načrta Jugoslovanskega kluba, po katerem bi se najbolje moglo rešiti ustavno vprašanje. Zatem je govoril demokrat Agatanovič.
Belgrad, 11. maja, (Izv.) Jutri popoldne se bo v konstituanti končala načelna debata o ustavi, akoravno je še okoli 20 govornikov na dnevnem redu. Glasovanje se bo vršilo zvečer.
BORBA ZA KORITA.
Belgrad, 11. maja, (Izv.) Konference med radikalci in demokrati so se nadaljevale včeraj in danes. Radi nesporazum-ljenj, ki so nastala v samih vrstah vlade, so postale mrtve tudi razprave v konstituanti. Težišče pogajanj med radikalci in demokrati je v izpopolnitvi praznih ministrskih mest in razdelitvi portfeljev, ki naj bi pripadli posameznim klubom. Dosedaj so imeli radikalci par portfeljev več kakor demokrati, sedaj pa zahtevajo demokrati pariteto, čemer se radikalci upirajo. To je predmet sedanjih pogajanj. Demokrati bodo v slučaju, ako jim bo v tem vprašanju uspelo pridobiti radikalce, skušali prodreti tudi s svojo zahtevo, da naj pride Pribičevič na Draškovičevo mesto. Demokrati prepričujejo radikalce, da je edino Pribičevič sposoben, urediti razmere na Hrvatskem.(!) Radi teh pogajanj je odložena rešitev nekaterih vprašanj glede ustave, kakor tudi pogajanja z muslimani iz južne Srbije, ki nočejo popustiti od svojih zahtev,
IZPREMEMBE V MINISTRSTVU.
LDU Zagreb, 11, maja. »Obzor« javlja iz Belgrada, da se radikalci protivijo kandidaturi Pribičeviča za ministra notranjih stvari. Po vsej priliki prevzame ministrstvo za zunanje stvari Velizar Jankovič. V tem primeru bodo zahtevali demokrati, da se jim prepusti ministrstvo za javna dela.
LDU Zagreb, 11. maja. (ZNU) Dopisnik »Riječi« doznava, da se bo vprašanje popolnitve vojnega ministrstva rešilo v kratkem. Govori se, da general Hadžič odklanja ponudeno listnico.
LDU Belgrad, U. maja. (ZNU) Gospod Pašič je včeraj poročal ožjemu odboru radikalne stranke o politični situaciji. Radikalni klub želi, da se sedanja sestava vlade obdrži. Dalje je Pašič konferiral z Da-vidovičem, ki je popoldne sporočil želje radikalnega kluba ožjemu odboru demokratske stranke. Demokratska stranka vztraja pri tem, da se rekonstrukcija vlade izvrši tako, kakor je bilo sklenjeno že pred enim mesecem.
INTERPELACIJA JUGOSLOVANSKEGA
KLUBA GLEDE »OBZNANE«.
Belgrad, 11. maja. (Izv,) Dr. Korošec in tovariši so vložili na notranjega ministra interpelacijo radi obznane v Sloveniji.
ŽIVIO POLICAJDEMOKRATSTVO!
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Minister za notranje stvari je izdal uredbo, sličnc, oni v Sloveniji za pobijanje protidržavne akcije ter jo dostavil drugim pokrajinskim vladam.
WRANGLOVI VOJAKI — JUGOSLOVANSKI OROŽNIKI.
LDU Belgrad, 11. maja. (ZNU) Poslanec dr. Šurmin je poslal ministrskemu predsedniku vlogo, v kateri ga opozarja na to, da ne bi bilo mogoče, da bi se vojaki bivše Wranglove vojske sprejeli za naše orožništvo, ker ne znajo našega jezika. Dr. Šurmin je opozoril ministr. predsednika na to, kako je Francija postopala z bivšo Wranglovo vojsko in da je imela za to razloge.
OBČINSKE VOLITVE V MARIBORU RAZVELJAVLJENE.
Maribor, 11. (Izv.) Tukajšnji demokrati razglašajo danes vest, da so občinske volitve v Mariboru razveljavljene,
STAVKA RUDARJEV NA ŠTAJERSKEM.
Gradec, 11. maja. (Izvirno.) Ker so se mezdna gibanja izjalovila, bodo delavci v vseh štajerskih premogovnikih začeli jutri zjutraj stavkati.
PROTI ŽGANJARNAM NA SLOVAŠKEM.
Bratislava, 11 maja. (Izv.) V trečin-ski župi na Slovaškem je zaukazal župan odstraniti reklamne napise na žganjarnah. Točilnice žganja morajo biti od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj zaprte. Zganjar-ne, ki se nahajajo v oddaljenosti do 130 m od cerkva, šol in državnih uradov, se morajo tekom 3 mesecev premestiti, ker se jim drugače odvzamejo koncesije.
BOLGARSKI KMETJE V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Praga, 11. maja. (Izv.) Poslanec bolgarskega sobranja Glavčov - Trenocki je došel v Prago, da pripravi vse potrebno za poučen izlet 60 bolgarskih kmetov na Češkoslovaško. Namen tega izleta ie, seznaniti se z modernimi poljedelskimi napravami na Češkoslovaškem in udeležiti se poljedelske razstave v Pragi.
REŠITEV GORNJEŠLEZKEGA VPKA, ŠANJA.
LDU Berlin, 11. maja. (DunKU) »Acht, uhrabendblatt« javlja iz Bazla: Kakor doznava »Chicago Tribune« z verodostojno strani, je veleposlaniška konferenca načeloma sklenila, okrožja Pštino, Rybnik, Ve-, like Strelce in Tamowice prisoditi Poljski, dočim dobi Nemčija severno in zapadna Gorenjo Šlezijo.
LDU Pariz, 11. maja. (DunKU) »Ex-celsior« objavlja interviev s Korfantyjemy ki je izajvil; Mi smo močni in odločni. Osvojili smo malone vse ozemlje, ki ga zahtevamo. Ne nameravamo prodirati d:.lje, toda umaknili se tudi ne bomo. Upamo, da bo vrhovni svet ugodil našim pravičnim zahtevam. Izdal sem strogo povelje, da se je ogibati vsakemu spopadu z zavezniškimi četami.
KRVAVI BOJI MED FAŠISTI IN SOCIALISTI.
LDU Rim, 10. maja. (Štefani.) Po spopadu v Castel Vetrano so aretirali župana in nekatere socialistične ekstremiste. Kakor poroča »Giornale d' Italia«, sta bili pri spopadu fašistov s socialisti v Ascoli Pičeno ubiti dve osebi, tri pa ranjene.
ALBANSKE RAZMERE.
LDU Elbasan, 11. maja. (ZNU) Po vesteh iz Tirane se pričakuje skorajšnji padec albanske vlade. Kandidata za sestavo nove vlade sta episkop Fanoli in krščanski poslanec Pandeli-Vangeli. Albanski parlament je sklenil, da se razveljavijo drinske volitve, kar je smatrati za zmago Ahmed bega Cmačkega. Ravnotako je bilo sklenjeno z večino glasov, da se v Albaniji odpravi naslov »beg«. Episkop Fanoli in pa Ahmed beg delata sedaj na to, da se sestavi iz naprednih elementov nova stranka pod imenom demokratska ali liberalna stranka.
BORZA,
Zagreb, 11. majnika. (Izv.) Budimpešta 69 70—70.50), Berlin 214—218 (203—204), Ita-ija 700 (685—703), London 545 (552), Newyork-135 (135), Pariz 11.26 (11.24), Praga 192.25 do 194 (192.25), Dunaj 24.20—24.25 (24.50), napo-leondori 469, nemške marke 215—216 (208), lire 678 (675), dolarji 132.25 (133), leji 224.
Dunaj, 11. maja. (Izv.) Zagreb 414 (407), Budimpešta 272 (278.50—281.50), Italija 2900 (2850—2870), London 22.75, Nevvvork 560, Pariz 4700 (4630—4670), Praga 805 (781 25 do 787.25), Curih 10.000 (9975—10.025), Bukarešt 950, Sofija 680.
Curih, 11. maja. (Izv.) Zagreb 4.10 (4.12), Budimpešta 2.85, Berlin 9.60 (8.52—9.50). Italija 29.25 (28.60), London 22.32 (22.43), Nevvvork 599 (563), Pariz 47.20 (46.50), Praga 7.90 (7.80), Dunaj 1.25 (1.30), Bukarešt 9.40 (9.30). (V oklepajih kurzi prejšnjega dne.)
g Povišanje produkcije tobaka. Finančni minister je sklenil dvigniti produkcijo tobaka.
V Sloveniji in Bosni bodo tobačne tovarne znatno povečane, a v Srbiji sc bodo zgradile nove tvornice.
g Izvoz suhih sliv iz Bosne, Do 1. aprila t. 1. se je iz Bosne izvozilo 1536 vagonov suhih sliv lanske trgatve, in sicer 521 vagonov v druge pokrajine naše države, 614 vagonov v Nemčijo, 213 v Avstrijo, ostalo v Italijo, Ogrsko, Anglijo in Švico. Povprečna cena je znašala 10 kron za 1 kg.
g Razdelitev bivše avstro-ogrske vojne mornarice. Z Dunaja javljajo, da ie razdelitev ladij bivše avstro-ogrske monarhije končana. Ladje so razdeljene v predvojni vrednosti 800 milijonov zlatih kron. Porabljivi materijal se ceni na 300 milijonov zlatih kron ali 30 milijard papirnatega denarja.
g Slovenija potrebuje dnevno okoli 2000 kg kvasa; 600 kg dobavlja tvornica alkohola v Račju, 300 kg tvornica špirita v Savskem Marofu, a ostalo se večinoma uvozi iz Celovca (tvrdka M. FoschTs Soline. S proizvajanjem kvasa namerava prihodnjo jesen oričeti tudi pivovarna »Union« v Ljubljani in bi potem Slovenija potrebo sama krila ter bi uvoz odpadel.
g Narodno gospodarstvo v Julijski Benečiji. L' Economista d'Italia« piše: Ozemlje, ki ga nazivljemo »Julijska Benečija«, je za časa svetovne vojne močno trpelo. Poljedelstvo in živinoreja sta bili skoro popolnoma uničeni, gozdovi zelo poškodovani. O nazadovanju tržaške trgovine jasno govorijo sledeče številke: Leta 1913 se je v Trst uvozilo oziroma izvozilo 1,135.711 ton blaga, leta 1919 pa lc 122.355 ton. Italijanska uprava je v novo pridobljenih pokrajinah naletela na največje tež-koče, ker se mora boriti s samoupravo, katero je favorizirala Avstrija in ki ie v najstrožjem nasprotju z italijanskim centralizmom.
g Tekstilna industrija v Italiji. Produkcija tekstilne industrije sc je v Italiji znižala na polgvico, a prodaja na četrtino. Skladišča so prenapolnjena in v mnogih tvornicah delajo samo nekaj dni v tednu.
g Uvoz Italije je po uradni statistiki leta 1920 znaša 115.862 milijonov lir proti 17.623 milijonom lir v letu 1919, izvoz pa 7804 milijone (proti 6066 milijonom v letu 1919). Italijanska trgovska bilanca je torej še vedno močno pasivna, četudi se je proti letu 1919 nekoliko zboljšala.
g Za uscljcnikc. F.konomsko-financijski komitet ministrov jc sklenil, da sc ukine pla-čanje carjne za ves prevoz blaga onih oseb, ki se 7. oblastvenim dovoljenjem naselijo v naši državi.
Narodno gibanje.
Narodni praznik na Uncu. V nede-ljo, dne 8. t. m. je bil na Uncu za občini Planina in Rakek ustanovni občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice. Občni zbor je bil nad vse sijajno obiskan. Iz vseh osmih vasi obeh občin so prišli našLz-.o-dni Notranjci v narodnih nošah in na okrašenih vozovih na slavnostni prostor, da se ni vršil le občni zbor podružnice, temveč velika in prisrčna narodna manifestacija. Navdušenje je bilo tako, ko da bi živeli kje na Primorskem v predvojni dobi. Kakor nam je srce utripalo od veselja, ko smo videli tako zavedne, tako požrtvovalne in tako idealne rodoljube, tako pa smo bili tudi potrti, ko smo se spomnili, kako bi bilo pri nas, če bi 600.000 ugrabljenih Primorcev moglo zidati naš nov in svobodni dom. Jasno pa smo izpoznali kako lepo in sijajno bi bilo pri nas, če bi bili vsi tako zavedni in tako zvesti domovini, kakor so bili manifestanti na Uncu. Brez strankar-stva, brez malkontentstva, le interes države pred očmi, z vso dušo in z vsem telesom sluge naroda, bi napredovali na vseh koncih in krajih in Jugoslavija bi naravnost žarela silo in blagostanje. Občni zbor je otvoril v imenu pripravljalnega odbora Gornik Franc, ki je po kratkem a toplem pozdravu prešel takoj na dnevni red. Poročilo pripravljalnega odbora sta podala nato tajnik g. Šerjak Josip in blagajnik g. Domicelj Maks. Podružnica šteje že 379 članov in prednjači relativno po številu svojega članstva med vsemi podružnicami. Posebna čast pa gre vasi Rakek, ki šteje 140 hišnih številk, ima pa 180 članov. Dohodkov ima podružnica že preko 7000 K Obe poročili sta bili sprejeti z navdušenjem. Soglasno je bil nato izvoljen odbor podružnice in sicer za predsednika g. po-stajenačelnik Gornik Franc, za podpredsednika g. trgovec Franc Kiauta iz Planine, za tajnika g. Šerjak Josip, železniški uradnik na Rakeku in za blagajnika g. Ma-kso Domicelj, trgovec na Rakeku. 0 namenu in pomenu Jugoslovanske Matice je nato predaval g. Šaša Železnikar iz Lir Ijane. O nalogah in o delu podružnice pa je govoril g. Domicelj. Oba govora sta bila sprejeta z odobravanjem. V kratkih in jedrnatih besedah je nato pozval g. predsednik vse na delo, zbor je zapel našo
himno in z žtvijo-klici na kralja, regenta in Jugoslavijo je bila ob največjem navdušenju zaključena lepa slavnost. Tako so pokazali naši šele nedavno osvobojeni Notranjci, da so vredni svobode, ker znajo za njo delati. Čast jim, naj bi jih posnemali vsi!	'
Komike novice.
V Hodišah so dobili pri občinskih volitvah Slovenci (pod firmo Krščanski soci-alci) 6 odbornikov, bauembundlarji 5, soc. demokrati 5. — V občini Otok-Ribnica sta padla oba nemčurska stebra: Launer in NValcher.
Tužne dušnopastirske razmere. Vsled pritiska od strani »Heimatsdiensta« je vzorni župnik g. Ivan Stare moral svojo župnijo na Rudi zapustiti ter jo zamenjati z Hodišami. Na njegovem mestu pastiruje zdaj v Rudi trd Nemec z imenom Laure. Župnija je popolnoma slovenska. G. Laure je za to župnijo popolnoma nesposoben. Večina ga ne razume ne v šoli, ne na priž-nici* on p<* ljudi ne razume. O velikonočnem časn je spovedance deloma kratkomalo absolviral, deloma pa odslovil, češ: »Koi? mt's spater, wenn ich einmal slove-nisch krmen werde« (pridite potem, ko bom enkrat znal slovensko), otroci pa so mu morali prinesti napisan seznam grehov, ki ga je potem doma prestavljal s pomočjo besednjaka v nemščino. Verniki se nad tem zelo pohujšujejo. Letos ne morejo nobenega otroka peljati k birmi, ker župnik ni v stanu jih na birmo pripraviti. Med ljudstvom vb.da zavoljo tega silno razburjenje. Ko sc ga prišli prosit, da naj otroke »nauči« za birmo, jim je naročil, da naj se otroci sami učijo, saj imajo slovenski katekizem. Ko so mu rrto ugovarjali: »Kdo pa f>c ilroke učil slovensko brati?« jih je napol obupane odslovil ter naročil, ia nai počakajo še eno lete, obetajoč jim, da se bo do prihodnje birme naučil slovensko. Kam bo to peljalo? Ob pridigah je cerkev skoraj prazna — ena priča zatrjuje, da razume samo eno besedo, namreč »Herr«. In tudi k spovedi polagoma nihče več ne bo šel. In merodajna oblast k temu molči.., Naš obupni klic »Videant consules . ,.« ostal bo najbrž zopet »glas vpijočega v puščavi«.
Prosveta.
NARODNO GLEDIŠČE V LJUBLJANI.
Drama.
Četrtek, dne 12. maja: Androklus in lev. Po znižanih cenah. Izven.
Petek, dne 13. maja: Navaden človek.
Red E.
Sobota, dne 14 maja: Androklus in lev. Red B.
Nedelja, dne 15. maja: Navaden človek. Popoldanska predstava ob 3. uri. Po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, dne 16. maja: Androklus in lev. Popoldanska predstava ob 3. uri. Po znižanih cenah. Izven.
Opera,
Četrtek, dne 12. maja: Mignon, Gostovanje g. Julija Betetta in ge. Pavle Lovšetove. Red C.
Petek, dne 13. maja: Zaprto.
Sobota, dne 14. maja: Dalibor. Gostovanje g. Julija Betetto.
Nedelja, dne 15. maja: Tosca. Izven.
Ponedeljek, dne 16. maja: Mignon. Gostovanje g. Julija Betetta in ge. Pavle Lovšetove. Izven.
pr Spomladanska umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Na binkoštno nedeljo se otvori v Jakopičevem paviljonu razstava novejših del skoro vseh naših upodabljajočih umetnikov, ki obeta biti silno zanimiva in bogata tako na številu razstavljenih del (okoli 200) kakor tudi po različnosti smeri in koncepcij. Opozarjamo že danes na ta važni kulturni dogodek, ki bo morda najlepši izraz naše življenjske sile in ljubezni do lepote. Otvoritev se vrši, kakor že omenjeno, v pričujoč-nosti oblasti in povabljenih gostov ob 11. uri dopoldne na binkoštno nedeljo. Od 2. ure popoldne istega dne bo razstava vsakomur dostopna.
pr »Reformni pokret u Hrvatskoj.« Hrvatski katoliški narodni savez ie izdal knjižico pod gornjim naslovom. V knjigi je jasno opisano pogubonosno delovanje in namen, ki ga zasledujejo tako zvani' »narodni svečeniki«. Knjigo prav toplo priporočamo. Stane 2 K, če se je naroči več kot 10 izvodov, 1 K 50v, če pa več kot 25 izvodov pa samo 1 K. Naroča se: »Hrv. kat. nar. Savez«, Zagreb, Kap-tol 27.
pr Parni kotel. Ing. Guido Gulič, kr. preiskuševalni komisar za parne kotle. To ie prva tehnična knjiga za praktično rabo v slovenskem jeziku, zato jo z veseljem pozdravljamo. Kakor pravi pisatelj, je namenjena kurjačem, posestnikom parnih kotlov in delovodjem. Služila bo pa tudi pri šolskem pouku, posebno obiskovalcem tehnične srednje šole bo dobro došla in jim bo olajšala praktično proučevanje parnega kotla. — Kniiga je pisana poljudno, pa vendar temeljito in vpošteva tudi najmodernejše pridobitve na tem polju in ni nobenega dvoma, da bo imela širok krog odjemalcev. Pisatelju moramo biti hvaležni za knjigo, spričo dejstva, da nismo
imeli Slovenci niti najprimitivnejše terminologije, moramo ceniti avtorjev trud, ki je poiskal potrebne izraze in največ prispeval k temeljni zgradbi našega tehničnega slovstva. Knjiga je izšla kot prvi zvezek znanstvene knjižnice, ki bo izhajala v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Knjižica je oprem-ljena z mnogimi slikami in velja vezana 40 K.
Meteorologično poročilo.
LJubljana 300 m n. in. vlž.
Uas opaso-vama	Barometer v mm	iurmo-moter » O	L'm bruni ililoroncn v O	Nobo, vetrov	faaavtnu v mm
10.5. 21 h	735 3	149	1-9	d. jas.	
11./5. 7 b	735-3	13-5	1	obl.	—
11., B. 14 h	734-4	20-5	1-5	dež	
StauSuk - pete za Ceu&že.
vroo iii prolje K1
Horvat, Radovljica.	1696
Sv°ada se pisalna miza
SpulOfl soii
s centralno zaporo, in Vse musivno hrastovo. Solidno delo. Poizve se: Kolezijska ulica 6. Ljubljana. 1694
Proda
se
krava s teletom
dobra mlekurica in ena breja krava. Poizve se v Ljubljani, Poljanska cesta 55.
EoonoUsiropno m
v Krškem se proda. Več se izve pri lastniku Jož. Kaplan v Krškem štev. 89.	1697
Za dvakratno objavo v ;ednu se računa 8 kron.)
ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Pristou Filip, »Hotel Malič«. BARVNI TRAKOVI, ČRNILA.
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljubli. javno sklad., Dunajska c, 33. (Tel 366.) KLEPARJI Korn T„ Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6,
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.

t
Tužnim srcem objavljamo bridko vest, da je naš ljubljeni soprog, brat, stric, svak in zet, gospod
Franio Kar!
trgovec in hišni posestnik na Lavi št. 21 pri Celju,
v starosti 52 let po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes ob pol 2. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 13. maja popoldne ob 4. uri od hiše žalosti na okoliško pokopališče, kjer se bodo zemeljsi kostanki umrlega v rodbinski grobnici položili k večnemu počitku.	.
Maša zadušnica se bode brala v soboto, dne 14. maja ob 8. uri v cerkvi sv. Daniela.
Celje, 11. maja 1921.
Janko Karlovšek, posestnik in trgovec, brat. — Mici Karlovšek, soproga. — Dr. Josip Karlovšek, odvetnik, brat. — Nečaki in nečakinje.
Posebua obvestila se ne bodo razpošiljala.
MODNI SALON ZA OBLEKE: Rodič Zdenka, Gradišče 8/B, I. n
PISALNI STROJI.
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
RAZMNOZEV. APARATI.
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«. Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Žuran Martin, Mestni trg 12,
šeifšf pomočnik sis?
sedlarsko, lakirarsko in tapetniško obrt se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru, prednost imajo starejši. M. TuSek, Skofja Loka,
Tovarna za klej v Ljnbljani rabi za takoj
STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik,
Novo mesto—Grada c. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi.
TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom).
TOVARNA FURNIRJA,
žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale.
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikuš U Mestni trg 15.
(Za livaitrainp oUiavo v ledna sa računa 8 kron.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Čeme Lud., Woiiova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21',
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Scboster Anton, Stritarjeva ul. 7.
za težko vožnjo in se vabijo ponudniki.
ova hiša
davka prosta, z vrtom, se zaradi preselitve takoj proda. Cena 100,000 K. Natančneje se izve pri posestniku Franc Oražem, Dob štev. 17 pri Domžalah.
IHB&SiBHRBSaaBBBRa
H
a a m a
m
Popravila
tvorniških, poljedelskih
(mlatilnice, pluge, stroje za rez, stroje za rezanje pifie in druge), vse vrste mlinskih strojev in naprav, kakor tudi vsa stružna dela izvršuje stro-kovnjaško in točno. — Sprejema najrazličnejše fasonske dele v množinsko izdelovanje, za ključavničarske in mehanične delavnice:
»Bistra", kovinska industrija v Domžalah.
Dražba
dveh angleških polnokrvnlh, dobro
sparjenih
žrebcev
se vrši dne 18. maja 1921 ob pol 9. uri v jahalnici državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
Vodstvo državne žrebčarne.
Pašna skupina v Podkorenu proda draZbenim potom nad cesto proti Ratečam od
1500-2000 m3 stoječih smrek
in nekaj malega bOVOVitl dtSVGS.
Dan dražbe 22. maja t. L ob 1. uri popoldan v gostilni pri „Hasingerju",
kjer so tudi razvidni pogoji.
Načelnik. Mestni stavbenik
JAROSLAV BREUES
Ljubljana, VojaSka ulica 16 a
(za prejšnjo belgijsko vojašnico) izvršuje vse podtalne in visoke stavbe ter izdeluje
tozadevne načrte. Brzojav: Breuerstavba. — Int. tel. St. M7.
Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzela z dnem 8. maja 1921 staroznano
gostilno .pri LEVU*
Gosposvetska cesta št. 16.
Točila bom priznano dobra vina kot ljutomerčana, Gadov-pečatia, bizeljsko rdeče in belo. Za gorka in mrzla iedila dobro poskrbljeno. — Lep senčnat vrt. — Prostoren hlev za konje na razpolago. Za obilen poset se slavnemu občinstvu priporoča
s spoštovanjem ROZl Legat, gostilničarka.
nr"»rr~» Ji ji ji jr
D
ZR BIRMANCE
Q
D
vseh vrst obleke v zalogi,	[j
Velika izbira modnih in športnih oblek za gospode	jj
lastnega izdelka. — Angleško sukno. — Lister.	g
Znižane cene! Zahtevajte vzorce!	j]
Schwab & Bizjak	[j
I. kranjska razpošiljalna
Ljubljana, Dvorni trg štev. 3.
Lastni modni atelje.

izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškejc v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.