Sto v. 52 Trst, y petek 21. februarja 1913 IZHAJA VSAK DAN ah nesel'ah In pramiklh ob 5., «b ponedeljkih ah 9. zjutraj. ?\»*aiBJČJ>e It©v. se prodajajo po 3 nv6. (6 stok) v mnogih k>bakamah v Trsta in okolici, Gorici. Kranja, Št. Petro, fartojni, Sežani, Nabrelini, Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdov-fe^ftj. Dorcbergu itd. Zastarel« 6t«v. po 5 nvč. (10 stoi.) £ttLA6! 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokostl 1 ^ 4one CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 it. mm. juairtaico, zalivale, poslanice, ogla>d denarnih zavodov p# 5t mm Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka **daJjna trsta K 2. Mali oglasi po « rtot beseda, naj->Aaj pa iOaUoi. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« ^dlansti". — Platoje izključno le upravi „Edinosti*. Plailjfvc In tožljivo tf Trjtu. Tečaj XXXVIII. Glasilo polltitnaga druitva NAROČNINA ZNAŠA S» o i«to a« K, pol leta 12 K, 3 mesec« OK;u» d o poslane naročnine, se n prava na oviza. ^Hsu >» mmjoi i«Auj» „tDnonr r mm ••I« Km fft«, u u ta Kr.i *-*0 Vri depin oaj aa poMJjajo na ar«dniMv« li*t&. N«fra*k» vana pinaa m m tpraje««]* la rkipM M M vr»*aR »aročain«, ogi—a in reklamacije ja pošiljati m vpnf« ha*. UBEDNlSTVOi afloa B1«r|ia teUtd 2t (Sar*«* 4«»). I*daJ*tetf ta odgovorni urednik ftTKFAJf GODI« A. L^^ koaaortaj Bata .Edinost". - NatiaaiU Tiakarma ■a druga s omejenim porofevoat v Tj Iju w\\m Oiorgio Oalatti Kav 30. raJna Kav. I4MSL TELm>«l ft n-9. BRZOJAVNE VESTI. Palcasse - novi francoski veleposlanik v Petrogradu. PARIZ 20 (Izv.) Bivši zunanji in mornariški minister, Teotil Deicasse, je imenovan novim francoskim veleposlanikom v Petrogradu. Dosedanji voleposlanik, Louis, je odpoklican. PARIZ 20. (Kor.) Na današnji seji ministrskega sveta, Je zunanji minister Jmn-natt izjavil, da ]e ruski car že naznanil svoje privoljenje v Delcassejevo imenovanje. PARIZ 20. (Izv.) Začetkom današnje se(e poslanske zbornice so poslanci Delcas-seju iskreno čestitati k njegovemu imenovanju. PARIZ 20. (Kor.) „Agence Havas" poroča : Deicasse obdrži svoj poslanski mandat. Po ustavni določbi dobi 6 mesečni dopust, ki se lahko potem zopet podaljša. laternacijonalni položaj. — Poslaniška re unija. DUNAJ 20. (Izv.) Danes so se v Londonu zopet sestali veleposlaniki k posvetovanju. Zadnja seja poslaniške reunije je, kakor znano, stala pod utisom silne krize. Pereče albansko vprašarje se je vsled velikih diferenc med Rusijo in Avstrijo moralo odstaviti z dnevnega reda in bila je celo nevarnost, da stopi mesto albanskega vprašanja na dnevni red — vprašanje evropske vojne, Evropa si {e bila v svesti silne krize in je dobro razumela ne-arnost položaja. — Anglija in Nemčija sta kot neposredno prizadeti državi odločno nasvetovala državam obeh zaveznih skupin, naj se nikar n? prenaglijo v svojih korakih, ampak postopajo trezno in preraiš'jeno. Rali Prizrena, Skadra, Djakovice in Peči nikakor ne kaže povzročiti evropske vojne, tega gesla se je sedaj oprijela celokupna evropska diplomacija. Najvplivnejše klerikalno glasilo v Avstriji „Pi.eva kore-spodenca", ki je dcseda| vedno odločno nastopala proti vsem srbskim aspiracijam, pihala danes nekak praeludium mirovnemu razpoloženju s sledečim zanimivimi besedami : Dosegli smo velik diplomatičen vspeh v vprašanju srbskega jadranskega pristanišča. Rršena je čast države, rešen ugled. Radi Albanije in radi par obskurnih albanskih mest se ne izplača izzivati evropsko vojno. Sploh so danes mirovni izgledi jako ugodni, ker je zaznamovati tudi v romunsko bolgarskem konfliktu znaten napredek io se ni bati krvavega spopada. Upati ]e, da se pogajanja ne razbijejo. — Velesile so pripravljene na željo obeh prizadetih držav razsoditi ves konflikt pred internacionalnim razsodiščem, v katero bi poslala Rusija in Italija svoje delegate, Anglija pa poslala predsednika. Velesile obljubljajo bolgarski vladi, da bodo za slučaj, če ugodi Rumuniji glede S'listri|e, odločno podpirale njene zahteve pri mirovnih pogajanjih s Turčijo in se zavzele za linijo Midija-Dedeagač kot bolgarsko turško mejo. Mirovna pogajanja med Turčl|o In balkanskimi zavezniki niso tako zelo oddaljena nego bi človek mislil in kakor je soditi po dogodkih na bojišču. Položaj Turčije je na- PODLISTEK. AKTA. Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Dumas. — Prevel F. P. Veljala je tedaj za najlepšo žensko. Kaiigula jo je bil poročil in jo kazal Rimljanom z nakitom, ki je stal štirideset milijonov sesterc. Pavlina je morala umreti v mukah in vsled trpinčenja. Sedal je bila pot do prestola odprta. Nečakinja se je poročila s stricem. Mene je vzel KlavdiJ za svojega, Agripini ,pa je senat podelil naslov „presvetla44. Čakaj, to ni Še vse,' je nadaljeval Neron in je odložil Aktine roke z njenih ušes, ki si jih je tiščala, da bi ne slišala sina, ki Je obtoževal lastno mater. .Zgodilo se Je, da je nekoč Klavdij obsodil neko preše»tnico na smrt. Te razsodbe se je Agripina ustrašila. Naslednjega dne je obedoval cesar na Kapitolu skupno s svečeniki; Rdiot mu je ponudil gobe, ki mu jih je bila zabelila Lokusta s strupom, ki pa ni bil dovolj močan. Ko se je cesar, zleknjen na počivalnici, boril s smrtjo, mu je potisnil ravnost obupen. Turčija je zmučena In finančno skoro popolnoma ubita. Hakki paša, zastopnik Inladoturške vlade, naravnost prosjači po evropskih prestolicah za posredovanje velesil glede nadaljevanja mirovnih pogajanj. Toda velesile bodo posredovale le v tem slučaju, ko bo Turč ja enkrat pošteno in odkrito pristala na pogoje, katere ji stavijo bakanske države. Naravnost velikansko senzacijo in Iznenađenje pa je danes vzbudilo dejstvo, da je bil dosedanji francoski veleposlanik v Petrogradu, Louls, ki je v Rusiji zelo nepriljubljen. nenadoma odpoklican In imenovan na njegovo mesto znani francoski državnik, bivši zunanji minister In mornariški minister v Polncarejevem kabinetu, leofil Deicasse. 7 o imenovanje pomeni popolno zmago politike ruskega veleposlanika v Parizu, Iz-volskega nad politiko ruskega zunanjega ministra Sazonova Deicasse, francoski veleposlanik v Petrogradu, znači še večje zbli-žanje med Rus j o In Francijo in s tem seweda Impltclte tudi Še večjo solidarnost trlpelentente z naravno ostjo proti tro-zvezl. In res je bilo Imenovanje Deicasse ja francoskim veleposlanikom v Petrogradu sprejeto v krogih trozveze z velikim nezadovoljstvom. V trozveznih krogih se povdarja, da Delcassejevo imenovanje ni ravno v prospeh mirnega razvoja internacionalnega položaja, vendar pa se zajedno splošno naglaša, da se mednarodna situaci|a kljub vsem težkočam razvija mirno v smislu evropskega miru. Za pomlad lahko pričakujemo že boljšo situacijo. LONDON 20. (Izv.) Današnja konferenca poslaniške reunije se ni vršila in so veleposlaniki samo obiskali ministra Greya in ž njim konferirall. Seja se vrši jutri. Vzrok, da se seja ni vršila, je bilo dejstvo, da so veleposlaniki pričakovali odgovor Bolgarske in Rumuniji glede posredovanja, katero ponudbo so velesile stavile obema državama v torek. Odgovor |e prišel še-le pozno v ncč in je ugoden. Tako Bolgarska kakor Rumunska izjavljata, da sta pripravljeni mprejeti posredovanje velevlasti, ProchAzka na dopustu. DUNAJ 20. (Izv.) Znani konzul Pro-chazka je, kakor se uradno poroča, odpotoval iz Prizrena na večtedenski dopust. V političnih krogih se zatrjuje, da se ne vrne več na svoje mesto. Za enkrat ga bo nadomestoval skopeljski podkonzul, Pttss>. Politični emisarji v Albaniji. - Hujskanje proti Srbom. DUNAJ 20. (Izv) Slovanski politični krogi so dobili obvestilo, da potujejo že par tednov po Albaniji politični emisarji, ki skušajo Albance vojaško organizirati in jih ščuvajo na odpor proti srbskim posad kam. Interesantno bi bilo izslediti, katere države podaniki so ti agenti. (Mislimo, da ne bo pretežko uganiti. Turški gotovo niso. — Op. ured.) Pred novimi mirovnimi pogajanji. LONDON 20. (Izv.) Olasovi o predsto ječih mirovnih pogajanjih se vedao boij množe. Položaj za to še ni bil nikdar tako ugoden nego sedaj. Dosedan|e nasprotstvo med eventualno posredovalno akcijo velevlasti in stališčem Turčije je predvsem ob- zdravnik Ksencfont v grlo zastrupljeno pero, češ, da mu izprazni želodec. Cesar |e izdihnil. Tako je postala Agripina vtretje vdova. Kajneda, ta del svoje zgodovine ti je molče prezrla? Pričela je Šele tam, kjer je mene postavila na prestol in menila, da bo lahko vladala v mojem imenu. Oaa naj bi bila telo, jaz pa senca, ona resničnost, jaz pa strašilo, in to je tudi trajalo nekoliko časa. Imela je na razpolago pretorijansko stražo, predsedovala je senatu, izrekala je razsodbe. Oproščenega Nareisa je dala obse d ti na smrt in prokonzula Julija Sllana je dala zastrupiti. Ko sem videl toliko usmrčenj, sem ji nekega dne potožil, da meni ne preostala nobeno delo. Odgovorila mi |e, da sem še preveč storil kot tulte in poslnovljenec, in da je življenje Britanikovo ostalo k sreči : ohranjeno z njeno pomočjo in naklonjenostjo bogov... Prisegam ti, da sem po teh besedah ravnotako malo mislil na dečka, kakor danes na Oktavljo; toda ta grožnja, ne pa strup, ki sem mu ga dal, |e provzro-čila njegovo smrt M >j zločin ni obstajal v tem, da sem postal morilec, temveč v tem, ker sem hotel postati cesar!... Potrpi nekoliko, kmalu končam. Potem — poslušaj deklica čije ljubezen je še čista ia krepostna — potem je skušala, da bi kot 1J u b i m k a stojalo v tem, da so velevlasti kot pogoj za posredovanje zahtevale točno izpopolnitev vseh zahtev v kolektivni noti, Turčija pa je na drugi strani stala na stališču, da lahko njen odgovor na kolekti/uo noto služi za podlago nadaljnim pogajanjem. Ta nasprot-stva so sedaj že izgtaiia, posebno, ker velevlasti ne vstrajajo več odločno na svojih prejšnjih zahtevah, Turčija pa je konečno tudi pripravljena še nekoliko popustiti. Splošno se opaža, da je tudi mladoturški kabinet prišel do prepričanja, da potrebuje Turčija miru. Misija Hakki paše po evropskih prestolicah ima namen, pripraviti teren za nova mirovna poganja iz zaprositi tudi velevlasti za medijadjo. Turški mirovni pogoji. Odstopite v Drinopolja ? LONDON 20. (Izv.) Kakor poroča „Daity Telegraph" nameravajo velevlasti v najkrajšem času ponuditi Turčiji in balkanskim zaveznikom svoje posredovanje v svrho sklenitve miru. Turčija je baje pripravljena odstopiti Drinopolje In otoke v Egejskem morju. Pridržala bi zase edino le otoke obi maloazijski obali. Turčija bi zahtevala popolno svobodo v zadevi carine in pa denarno pomoč od velesil, obenem pa tudi, da sprejmejo balkanske zavezne države primeren del sedanjih turških državnih dolgov. To pa bi se moralo zgoditi takoj potom sporazuma med interesiranimi državami, ne pa šele po končanih mirovnih pogajanjih in mirovnem sklepu, kakor je bil slučaj pribe-rolinskem kongresu, katerega sklepi se potem niso izvršili. Končno bi zavezniki ne 'meli zahtevati od Turčije nlkake vojne odškodnine. Kralj Nikola odloži vrhovno povelj-niStvo. BELORAD 20. (Izv.) V tukajšnjih vo-|aških krogih se vzdržuje nekaj časa sem vest, da namerava krat) Nikola odložiti vrhovno poveljništvo nad črnogorskimi ia srbskimi četami, ki stoje pred Sfcadrom. Vzrok temu ukrepu črnogorskega kralja je baje utrujenost vsled velikih naporov pri dosedanjem obleganju. Vrhovno poveljnlštvo pred Skadrom prevzame baje neki srbski gecerat. Janjina nepremagljiva. OrSki neuspeli. ATENE 20. (Izv.) Iz glavnega tabora grškega povel|nika pred Janjino prihaja vest, da položaj grške vojske, ki oblega Janjino, ni najugodnejši. Grki so zasedli dehod k Jiojini pač od juga in vzhoda, dočim pa sta severna in zahodna stran popolnoma odprti, tako da turška posadka v Janjinski trdnjavi dobiva danzadnem o|ačenja. Posebno prihaja baje v trdnjavo veliko dobro oboroženih Arnavtov. Kakor je razvidno iz tega položaja, je Janjina vsaj za sedaj za Grke še nepremagljiva. Bolgarsko rumunski konflikt. Posredovanje velesil. RIM 20. (Kor.) „Agenzia Štefani" poroča iz Londona: „Times44 javljajo iz Petro-grada, da pride bolgarsko-rumunski konflikt pred italijansko-rusko razsodišče pod pokroviteljstvom Anglije. V londonskih političnih krogih se dalje zagotavlja, da sta tako Italija kakor Rusija izjavila, da bi bila sicer vspešnejša skupna akcija velesil, vendar pa sta pripravljena prevzeti razsodilno vlogo, če se ta korak Izkaže prlpravnejšim. RIM 20. (Kor.) .Agenzia Štefani« javlja z Dunaja: Zagotavlja se, da je Italija na dosegla ono moč nad menoj, ki jo je bila izgubila kot mati." »Oh, molči vendar j" je vzkliknila Akta prestrašena. »Ah, omenila si mi Oktavijo ia Popejo, toda slutila nisi, da imaš še tretjo tekmovalko." „Molči, molči I..." „Nt v temni noči, temveč v skrivnostnem mraku samotne sobe ie prišla s tem namenom k meni; ne, zgodilo se je pri neki slavnostni pojedini pred očmi vsega dvora. Seneka in Bur sta bila navzoča, Parid in Fdon, vsi so bili prisotni. Stopila je v dvorano, okrašena s cvetlicami, in le napol oblečena, obsevana od svetlobe In obdana od vabljive godbe. Takrat je bilo, ko so njeni sovražniki, v strahu pred njenimi načrti in njeno lepoto — kajti ona !e krasna 1 — Potisnili Popejo med njo in menoj. Kaj se ti zdi moja mati, Akta?" „Ostudno, ostudno," je mrmrala deklica in si je zakrivala od sramu svoje zardelo lice. .Da, kaj ne, mi smo posebno pleme ? Ker nas ljudje več ne smab*ajo vrednih ljudi, so nas povzdignili v bogove. Mo| stric |e z?davil svojega varuha z blazino, a svojega tasta v kopelfi. MoJ oče je iztaknil nekemu t vprašanje, če bi pristopila v razsodišče glede j rjmunsko-bo?garskega konflikta, odgovorila, da nima ničesar proti temu, vendar pa |e mnenja, da bi bilo skupno posredovanje vseh velesil izdatnejše. BUKAREŠT 20. (Kor.) „La Roumaine-izraža svoje zadovoljstvo, da priznava bolgarsko časopisje potrebo o prijateljskih odno-šajev z Rumunijo in potrebo regulacl|e meje. List naglaša, da se je ton bolgarskega časopisja spremenil ia da nima Rurrunska noben?h sovražnih namenov proti Bolgarski. BUKAREŠT 20. (Izv.) Ofldjozna „Epo-ca" razpravlja danes v svojem članku o izredni strategični važnosti bolgarske trdnjave Silistrfje za Rumuni|o. Članek konča s sledečimi zan mivimi besedami: Če bi norala končao Rumunija iz teh ali onih vzrok v svojih zantevah kaj prepustiti, se to ntk« ker ne sme zgoditi glede Silistrije. SOFIJA 20. (Izv.) Zatrjuje se, da -e Rumunija brani spreleti posredovanje v^t?-vlasti ia noče čisto nič popustiti, tak » da se |e konflikt zopet poostril. Jutri prlčaku-|e|o v Scfiji odgovor Rumunile na zad~{e bolgarske predloge. Če se velesilam ne posreči pripraviti Romunsko k popustljivosti, je prelom pogajanj neizogiben. SOFIJA 20. (Izv.) Semkaj so došla zanesljiva poročila, da koncentrira Rumu Ha na otoku pred Silistrijo vso svojo artile ijo ia kavaierijo. Položaj na bojišču. CARIGRAD 20. (Kor) Uradao se poroča: Včeraj okolu polnoči je bilo bombardiranje Drinopolja Jako slabo. — Položaj pred Čataldžo in polotokom Gallpoli je nespremenjen. SOFIJA 20. (Kor.) „Agence Telegraff-que Bulgare" javlja: Dne 17. t. m. je bolgarski parlamentarec izročil poveljnikom t d-njave določila bolgarske vlade in vefevlas:! glede tujih podanikov v trdajavi. Turki do-sedaj še niso odgovorili. Snežni zameti na gallpolskem polotoku. CARIGRAD 20. (Izv.) Iz Galipola Ii Bulafra prihajajo poročila, da razsajajo na gallpolskem polotoku hudi snežni zameti, ki onemogečujejo vsake vojne operacije. Mno^o vojakov in tudi domačih prebivalcev je že umrlo vsled mraza. DRŽAVNI ZBOR. Finančni odsek. Boj za vpogled v knjige. DUNAJ 20. (Izv.) V finančnem odseku je bila danes sprejeta ena naltežavn . .5 h točk predlog o finančni reformi. Princlpi,e;no Je namreč odobrena davčna kontrola nad trgovinskimi in obrtniškimi knjigami. Sevela vlada ni dosegla vsega kar je želela. Finančni odsek je omejil to Izvidno postopanje z£raznimi kavtelami, ki bodo v prospeh obrtniškega in trgovskega stanu !n varovale trgovce In obrtnike pred zlorabljanjem od strani uradov in konkurentov. Glasovanje o vpogledu v knjige je bilo jako komplicirano in je trajalo celi dve urL Šele ob devetih je bilo končano in sprejeto določilo: Vpogled v knjige naj dovolj ujt še le II. Instanca in to le v tem slučaju, če ekslstlrajo konkretni razlogi za vporabljanji te kontrole. vitezu kar sredi fora s palico oči; na apij-ski cesti Je povozil mladega Riml'ana, ker se mu ni umaknil dovolj hitro ; nekoč je za mizo poleg mladega cesarja, ki ga je sprt m-ljal na vzhod, zabodel svojega osvobojer ca, ker ni hotel piti. O svoji materi sem t: že pripovedoval. Umorila je Pasijena, Site a, Lolijo, Pavlino, Klavdija, in slednjič je hotela mene umoriti, mene najzadnjega, me e, ki sem poslednji svojega imena ; ko bi bil pravičen cesar, in ne pobožen sin, bi jo dal umoriti I..." Akta je zakričala pretresljivo, se zgrudila na kolena in razprostrla roki proti cesarju. „No, kaj počenjaš vendar?" je nadaljeval Neron smehljajoče in z nenavadnim izrazom, „ti jemlješ resno, kar je bih. fe šala. Nekaj vrstic mi je še ostalo v spominu, odkar sera zadnjikrat pel vlogo &He-rinega morilca Oresta; pomešale so z mojo prozo. Le pomiri se, ti neumni otrok. Ali si prišla sem, da se treseš in da se me bo(iŠ ? Ali sem te poklical za to sem, da si raniš kolena in da si zviniš nogo? P iii, vstani I Ali sem cesar? Mari sera Ne;on? Ali je Agripina moja mati ? Saj si to le sanjala, moja lepa Korinčanka. Jaz sem Lucij, borilec, dirkač, pevec, ki s siaukim glasom prepeva ob zvoku zlate lire; to je vse." Stran II. „EDINOST« 3'. 52 V Trstu, die 21. februarja 1913. sle- V glavnem se je vršilo glasovanje deče: 1) Predlog, dovoljuje vpogl:d knjige že I. instanca, je bil odbit s 36 proti 10. 2) Podlog, naj dovoljuje vpogled II. Instanca je b!I sprejet z 38 proti 7. 3) S rejet js bil predlog poslanca Fun-ka, da finančni uradi ni30 upravičeni na prosto uvaževati o vprašanju, če so zapiski v knjigsh pravimi ali ne. Dovoljeno je tole s'rokovnjakom. Predlog je bil sprejet z 28 proti 10. Proti so glasovali iz popolnoma ■eumljivih razlogov tudi slovenski kteri fcalci. 4) Sprejeta je bila Llcht-Rašinova reso lucija, da se fakta, ki so biia konstatirana pri vpogledu v knjige v svrho kontrole osebnodohod ninske napovedi ne smejo vpo rabljati za podlago dnigih davčnih predpisov. 5) Sprejet le bil predlog poslanca Stalila, da je dovoljen vpogled v knjige le pri posebno upravičenem dvomu in važnejših slučajih, to je, če so zato tehtni razlogi. 6) Sprejete so biie tudi določbe, da t? pri odreditvi vpogleda v trgovske in obrtni ške knjige treba, da sklene to davčna komisija II. instance vsaj z enim glasom nad absolutno večino. Će se postopanje ponovi, je treba dve tretjin ske večine. S [roške za vpogled v knjige mora redovito plačati država. Le v slučaju, Če je vpogled v knjige predlagal davčni obvezanec sam in če - se je pri tej priliki konstatiralo, da so zapiski napačni ali slabi, plača stroSke stranka sama. 7) Sprejet je bil Rašlnov predlog, da morcjo postopati davčne oblasti pri vpogledu v knjige previdno in dobe davčni ob ve* zanci tudi pravico rekurza. Finančni minister Zaleskl današnji seji nI prisostvoval. Jutri se vrši razprava o kazenskih določbah. V soboto in ponedeljek na|b;že ne bo seje. Proračunski odsek. DUNAJ 20. (Izv.) V pododseku je brambni minister Georgi zagovarjaj postopanje admirala Montecuccolija, ki je naročil za 23 milijonov kron potrebščin v inozemstvu. Konstatiral Je, da Je bila domača avstrijska firma veliko dražja nego nemška. Vrh Tega je domača firma znižala ceno Še le potem, ko Je bil dogovor z nemško končan, a tudi ta oferta je bila še za K 671.212 večja od nemške. — Nato Je trgovinski minister Schuster konstatira!, da se je sicer prizadeval, da se naročilo izvrši doma, da pa se je mornariškemu poveljniku razlika v ofettah zdela vendarle prevelika in je za to delo naročil raje v tujini, česar se mn ne more šteti v zlo. Prihodnja seja se vrši v četrtek, dne 27. t. m. DUNAJ 20. (Izv.) Med strankami se še v i.io nadaljujejo pogajanja glede kompromisa o predodkazih iz novih davčnih dohodkov deželnim blagajnam. Olede preod-kazov dohodkov od žganja se je poljski klub že pridružil stališču ostalih strank. Veliko nasprotje pa vlada še vedno glede predodkazov dohodkov od osebno-dohod-otoškega davka, ker zahtevajo Poljaki, da osi se posiavi za podlago število prebivalce*, ne pa višino realnih davkov, ker upajo r • »iti na ta način za Galicijo pol mili|ona Tudi pogajanja glede praecipua, ki naj pripade Goriški In Dalmaciji, še niso kon-Cana in ni še ničesar definitlvnega sklenjenega. _ Strašen požar v Tokiu. 3990 hiš vpepeljenlh. — 15.000 ljudi brez strehe. TOKIO 20. (Kor.) Tu Je včeraj raz sa'al strašen vihar, tekom katerega Je zbruh D'l v središču mesta požar, ki je uničil 15.000 hiš. 10 000 ljudi je brez strehe. TOKIO 20. (Kor.) Požar se Je razširil z neznansko hitrostjo in zavzel naravnost velikanke dimenzije. Okraj Canda je bil ves v plamenu. Na delu so bila vsa gasilna društva, pomagala je tudi cela garnizija, a rešit; se ni dalo ničesar. Ves trud je bii zaznan. Skoro vse Šole in privatna vzgaja-llšča so pogorela. Po uradnih podatkih Je zgorelo 3 300 hiš. 15.000 ljudi je brez strehe. Canda je središče dijaškega življenja TOKIO 20. (Izv.) Požar Je uničil po zadnjih uradnih poročilih 3990 hiš. Škoda znaSa okolu 30 milijonov kron. 16.000 Ijudij |e brez strehe. Strašen zločin na Dunaju. Trojni umor. DUNAI 20. (Izv.) Danes zvečer se je zg dil na Dunaju strašen zločin. Bivši knji go^odja, 60Ietni Emil Altmann, ki se je nabral v zadnjem času v Pešti, je prispel na Dunaj in pred pisarno stavbnega podjetja Be ger, ustrelil s samokresom na vse tri Štfe firme, brate Berger. Vsi trije bratje so bili težko ranjeni. Eden je umrl med prevozom v bolnišaico, drugi po spre|emu v bolnišnico, tretji pa se bori s smrtjo. Alt msnn je bi! svak Bergerjev In tudi dolgo časa njih knjigovodja, pri čemer pa je zgu bil vse svo\a premoženje in je sedaj zahteval od Beigerfev, da mu pomagajo iz gospodarske fcalamitete, ker so oni krivi njegove nesreče. Ker bratje Berger niso hoteli uslišati njegove prošnje, se je sklenil maščevati nad ajlml in izvršil zločin. Altmanna so izročili sodišču. I Italijansko vseuftlištno vprašanje \ pozicijo hrvatstva v Dalmaciji irelevantno, j kakova je pozicija Slovanstva v Trstu?! in slovanski interesi. i. Večina proračunskega odseka zbornice poslancev je torej glasovala ne le za ustanovitev italijanske univerze, ampak tudi za Trst kakor sedež te visoke šole. S tem pa seveda ni še rečeno, da je uresničenje tega talijanskega postulata tudi zagotovljeno. To vprašanje bo moralo objadrati še marši-kako nevarno pečino in prebiti marsikatera peripetijo, predno prijadra v varno zavetje — zagotovljene ustanovitve. Stvar je pasirala še le proračunski odsek. Pasirati mora še plenum poslanske zbornice i i gosposko zbornico; a potem bo šele prav stala pred vprašanjem: dispozicije vlade. In to ravno je morda najnevameja točka na tej odiseji italijanskega vseučiliščnega vprašanja. Saj moramo ravno mi Slovani le prepogostokrat občutiti na lastni koži, saj nam govore mnoga grenka izkustva, da je naš avstrijski konstitucijonaiizem ka| problematične vrednosti, da so pri nas prerogative parlamenta sicer kakor pribite — na papirju, da pa vlada, ako gre za stvari, ki jej niso ljube, brez posebne nevarnosti stavlja korak preko tega — papirja. V teoriji |e moč parlamenta suverena, v praksi je često volja vlade močneja. Zato je tako, kakor smo rekli: mnogo, morda največ bo odvisno od dispozicije vlade, se-li ustanovi italijanska univerza, kdaj in kje 11 V slučaju, da bo vlada vztra-iaia na svojem dosedanjem stališču, ki je je naučni minister Hussarek tudi nedavno temu ponovno označil Jasno In energično, in ako bodo Italijani vstrajali na svojem stališču „Trieste o nulla", potem utegne poteči še mnogo Soče v morje, predao dobe Italijani svojo univerzo. To je tudi razlog, da smo mi tržaški Slovenci brez posebnega vidnega razburjenja sprejeli poročilo o rezultatu onega glasovanja proračunskem odseku zbornice poslancev. V tem pogledu Je bilo značilno tudi vedenje Italijanov. Sprejeli so sicer vest z zadovoljstvom, aH brez tistih sicer navadnih fanfar in streljanja iz topičev italijanskega nacionalizma. So pač tudi njih izučila izkustva, da so postali previdneji in skeptičneji. Seveda ni rečeno s tem, da bi bili ml tržaški Slovenci sprejeli rezultat onega glasovanja brez zanimanja, ali celo z resigna-cijo. Od poklicane strani, od strani našega političnega vodstva je prišel naš odziv na ono glasovan|e. Resolucija političnega d u-Štva »Edinosti", ki smo jo priobčili v predvčerajšnjem izdanju, označuje sicer na kratko, le v velikih potezah, ali povsem točno in precizno stališče tržaških Slovencev. Kakor pripadniki naroda, ki se mora sam težko boriti za svoje pravice, ki si mora — siromašen, kakor Je — z nerazmerno velikimi žrtvami sam pripravljati svojo narodno svobodo, kakor pripadniki takega naroda moramo biti že v lastnem interesu za izpol nitev vsake resničae kulturne potrebe vsakega drugega naroda. Ali stvar je taka, da za Italijane vseučilišče v Trstu ni ie kuiturno, ampak tudi vprašanje narodno-politične moči. In dosledno temu je to tudi za nas. Nu, za danes se nočemo spuščati v merltum stvari, v konkretiziranje razlogov, radi katerih odklanjamo slej ko prej italijansko vseučilišče, a še posebno Trst kakor njega sedež. Radi važnosti stvari storimo to posebej. Obrazložiti hočemo argumentacijo v omenjeni resoluciji v pojašnjenje in podkrepi JenJe našega stališča. Za danes puščamo na strani stvar samo, rezultat glasovanja, ker nam je izpregovoriti le o načinu, kakor je prišlo do tega rezultata. I spregovoriti hočemo le o dejstvu, ki ga resolucija političnega društva .Edinost" globoko obžaljuje v svojem zadnjem odstavku. Ta odstavek glasi: .Nad vse žalostno pa je, da so preko vseh teh pomislekov (navedenih v resoluciji) glasovali za brezpogojno ustanovitev italijanske juridlčne fakultete v Trstu tudi slovanski poslanci Poznamo razloge, ki jih dotični slovanski poslanci navajajo v svoje opravičen|e in ki izvirajo iz vedenja one slovenske stranke, ki je voditeljica oficijelne slovenske politike. Priznano bodi, da so se dog< diie velike taktične pogreške in da (e ozlovoljenje zlasti čeških poslancev opravičeno. Ali vse te odkrito pripoznane pogreške ne morejo ooravičiti postopanja dotičnih poslancev ob tržaškem vseučiliškem vprašanju. Da gre za kako stvar podrejene važnosti, ki se morda bolj dotika koristi kake konkretne slovenske stranke ali politične struje, nu, naj bi že bilo in bi to umeli. AU o takem velikem vprašanju, kakor je ravno italijansko vse-učitlško vprašanje, ki je za nas Živi)ensko vprašan|e — ob takem vprašanju bi morala biti jednostavno izključena tista politika: vračanja slabega za slabo. Toda dotični češki in dalmatinski poslanci so šli — trda beseda, ali resnična — lahkomišljeno tudi preko dejstva, da ob vprašanju italijanskega vseučilišča v Trstu ne gre le za kako soecijelno slovensko stvar, ?mpak za pozicijo ki je nedogledne važnosti za bodočnost vseh avstrijskih Slovanov, a za Dalmacijo posebej direktno življen-sko vprašanje. Gospodje iz Dalmacije Opozarjamo i gospode Čehe i gospode iz Dalmacije na članek, ki ga je pred krat-cim iz peresa italijanskega publicista Pedraz-zš|a priobčil tržaški „Indipendente", in |im priporočamo prav nujno, da temeljito pre-udarejo ta članek, preden zopet odda|o svoje glasove za — ojačenje italijanskega elementa v našem Primorju, prav posebno pa še v Trstu. mAddlo, mare nostruml* Je pisal Pe-drazzi, poudarjajoč, da je poslovanjenje Trsta, pristanišča, ki s svojim italijanskim oblležjem seda| pač še vzdržuje nadvlado Italije in italijanstva v Adriji, največja nevarnost 2a narodne in gospodirske interese Italije in italijanstva. Edino le še italijanski Trst s svojim velikanskim pomorskim prometom, nositeljem italijanstva. vzdržuje Jadransko moije v rokah italijanstva; naj se pa poslovan! Trst, je odzvonilo za vedno tej nadvladi italijanstva, in sedanje „mare nostrum* postane .mare altrui", sedanja italijanska Adrlja postane last drugega — Slovanov t Če Italijani sami, a 'to ne le naš', temveč, kakor je razvidno iz omenjenega članka in neštevilnih drugih enakih in podobnih spisov, ki Jih danzadnem zasledujemo v italijanski dnevni literaturi, še v veliko večji meri Italijani v kraljestvu polagajo toiiko važnost na nedotaknjeni italijanski značaj Trsta, če Je njim toliko na tem, da ostane Trst italijanski, in žrtvu'ejo v ta namen vse; potem bi pač morali vsi oni, katerim je na obstoju slovanske postojanke v Trstu in njenih vztrajnih in požrtvovalnih slovenskih branlteljev, vedeti, da je vsak novi prispevek k utrditvi položaja naših nasprotnikov obenem pest v obraz nam, ki naj varujemo in branimo interese Sio-vanstva v Adriji! To, kar je povedano tu od sovražne strani o pomenu Trsta za italijanstvo in Slovanstvo — Dalmatinci naj ne pozabijo na_ svoje gospodarske stike s Trstom, a Cehi naj mislijo (tudi če nočejo misliti na slovansko vzajemnost) na potrebe in bodočnost svoje industrije in trgovine — Jim hočemo mi še enkrat obrazložiti na podlagi resolucije našega političnega društva, da bodo umeli, da jačenje politične moči Italijanov v Trstu in v vsem Primorju mora postati v nevarnost tudi za njihove gospodarske interese. Seveda nam utegnejo odgovoriti gospoda v Dalmaciji in na Češkem: saj tudi mi hočemo isto, kakor vi tržaški Slovenci, le vaše taktike ne moremo odobravati! To je odprto vprašanje in mi se nočem i prerekati z gospodo o dobroti ali zgrešenosti naše taktike. Povedati pa Jim moramo, da tudi njihova taktika obv vprašanjih, ki se tičejo Dalmacije, oziroma Češke, ni vsikdar po našem okusu. Al! radi tega nam nikdar ne prihaja na misel, da bi zahtevali od Dalmatlncev in Čehov, naj urejajo svojo taktiko po našem ukusu. Mi sodimo, da oni sami vedo, kako bo najbolje in zato prepuščamo njim določanje taktike ob takih vorašanjih. Naša dolžnost pa je, da jim sledimo in da jih podpiramo. Tako bi morali tndi oni napram nam ! V resnici pa se Je zgodilo, da nas niso ie zapustili v sredi nalhujega boja, marveč so se še pridružili sovražniku našemu in — njihovemu ! t Gjspoda! Udarci od sovražne strani bole sicer, ali obenem vspodbujajo vendar k še večji energiji. Udarci od prijateljske strani — ubijajo! To boii, gospoda — udarec od njih, ki so nam najbližji. Ne m slimo s?cer „najbližji" prostorno, ampak najbližji, po rojstvu, po krvi, po čutsti>ovanju in po skupnosti interesov. Zato |e bilo njihovo glasovanje v proračunskem odseku čin, ki ga naša resolucija opravičeno in globoko obžaljuje. Polom v Puli. Pula 19. 2. 1913. Včeraj, 17. dan ranprave, Je nadaljeval državni pravdnik svo|a izvajanja; dotaknil se Je vsacega obtoženca posebej in našteval njih grehe. Privileggio Je omenil med drugim tudi, da je od onih 3.000 K, ki Jih je poneveril italijanski gimnazi|i, pustil milostno naloženih celih 14 K. Kakor sta računska izvedenca že izjavila, trdi tudi državni pravdnik, da so namreč biti pri kradji sporazumljenl vsi obtoženci in zategadelj so tudi vsi krivi in so zaslužili kazen. Obtoženci da se niso še zadovoljevali s ooneverjenjem in fahlfikacijami uradnih spisov in računskin kn|ig, ampak falsificirali in poneverjali so tudi račune in podpise privatnikov, kar Je tem obteževal-neje. Radi onih 2 000 K, ki da lih Je Sum oeraz (zadnja priča) izročil Ftllinlchu za kupljena drva, prepušča porotnikom, da odločijo, komu gre več več vere: Sumbercu c\\ pa Fillinichu ? 1 Obtoženci da se izgovarjajo na svoje predstojnike, radi pomanjkljivega nadzorstva. Toda ta izgovor je brez vsake realne podlage, kajti ti ne le da niso nadzorovali, ampak so še pomagali veČ3ti nered pri občini. Na koncu svojega govora je državni naj bi pomislili nekoliko, kaj bi bila Dalma i pravdnik Še omenjal nato pismo enega ob-clja s svojim gospodarstvom brez stikov i tožencev na svo|o družino (Id pa Je padlo s Trstom? In kakor konsekvenca temu na-'sodni oblasti v roke), kjer piše dotični ob- toženec med drugam, pričakuje od porotnikov popolno oprostite? ; državni pravdnik pa pričakuje od porotnikov kaker mož zaupanja, da store svojo sveto dolžnost, da potrdijo vsa jim stavljena vprašanja, da zamore priti justica do svoje veljave. Zastopnik oškodovane občine, dr. Di-vanzo se Je pridružil izvajanjam državnega pravdnika in apeliral Istotako na porotnike, da strrijo svojo dolžnost. Za tem je govoril branitelj obtoženca Galante, dr. Robba. Gjvoril Je prece| dolgo, ali ni mogel povedati nič olajševalnega. Prosil je porotnike, da se usmilijo n|egovega klijenta in družine ter naj ga oproste. Kakor zadc|i je govoril včerajšnjega dne branitelj hbraka, dr. Silvestri. Ta Je istotako dvigal svojega kilenta v deveta nebesa, češ, da Je vzoren mož in da so ga le zelo neugodne družinske razmere spravile do tega, in da si |e le v sili prisvojil kaj malega. Priporočal Je svo|ega branjenca milosti porotnikov ter Je s pov-zdignenim glasom apeliral na njihovo Italijansko narodnost, rekši, da Nemci Nemce. Slovani pa Slovane oproščajo in tako naj oni kakor Italijani oproste svoje rojake kakor — Italijane! 1 Ker je Galerija pri teh besedah dr. Silvestra pričela ploskati in odobravati to opazko, je predsednik prekinil razpravo. Iz tega incidenta je razvidno, na kako nizki stopnji |e kultura italijanskega liberalnega Življa. Razvidno je, kako malo je razvit pravni čut in kako čudne pojme imajo ti Italijani o — morali. Zato, ker si Italijan, lahko kradeš. To Je njihova morala! A kakova kultura Je to: brez pravnega čuta in brez morale ? ! Domače vesti. Pogreb pok. Antona Vatovca se je vršil ob veliki udeležbi vzirc neugodni url in ostremu mrazu. Ziralo se Je veliko število znancev in prijateljev, da ga spremijo na zadnji poti. Posebno naš trgovski stan je poslal mnogo zastopnikov. Tudi bivših Ko-lašev in KolaSic Je prišlo blizo toliko, kolikor Je štelo društev pevcev in pevk, da se oddolže spominu pokojnikovemu za veliko ljubav, ki Jim jo |e Anton Vatovec izkazoval vsikdar. Sprevod se je pomisai do cerkve S v. Jakoba, kjer Je mnogo žalovalcev po-selo v kočije, da spremijo pokojnika še na pokopališče. Grob Vatovče/ se nahaja v bi žlnl vnetega Sokola Sirka, čegar nagrobni spomenik diči slika pokojnika v sokol ikeni kroju. V sosedstvu bosta počiva'a S;kol 'n pevec, oba po posebnem svojstvu boritelja za napredek tržaškega Slovenstva. Globoka žalost se je izražala na iicih, ko je jela padati gruda na krsto, ki hrani zemske ostanke poštenjaka Vatovca, ki Je mnogo delal in mnogo trpel. Tem iskreneje smo mu žazeieli večnega miru. Mestni občinski svet ima Jutri v so* boto, ob 7 in pol zvečer svojo sejo. Dievni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Razprava c pokritju v mestnem proračunu za leto 1913 3. Predlog za nakup palače R'ttmeyer. Za sklepanje o pokritju je treba kvalificirane večine. Zagrižen sprevodnik. Iz Brega nam poročalo: Die 9. septembra 1912 se je vozila družba Slovencev iz Dekani v Trst; razume se, da Je slovensko govorila; tudi od sprevodnika Je zahtevala nekatera pojasnila v slovenskem Jeziku. Sprevodnik, aroganten človek, ne le da ni hotel nič čuti o slovenščini, temveč je celo žalil Slovence. Eden iimed gospodov, ki je deželni poslanec, se le pritožil na ravnateljitvo drž. Železnice v Trstu, ki je v slojem dopisu Št. 1513/VI. od 4. Jan. 1913 odgovorilo: .Po izvršenih poizvedbah se Je dognalo, da dotični sprevodnik osebnega vlaka res nI govoril slovenski, ker ni bil do cela zmožen slovenščine. V izegib enakih nedostatkov so se uvedle primerne naredbe. Nasprotno pa dotični sprevodnik zanika neprimerno obnašanje. C. k. ravnatelj drž. železnic: Podpis. Samo ob sebi Je umevno, da krivec taji krivdo, dokler se daja tajati. Na|!epš? pa je, da ravnateljstvo samo priznava, da ima na slovenskih tleh nameščene l|udi, ki ne poznajo deželnih Jezikov. — Drugega komentarja menda ni treba. Nekdo navzočih. Ne poznajo nas 1 Ni dolgo temu, kar ie pisala „Edinost" o napredku „Zadruge združenih čevljarjev", ki ima trgovino v ulici Chiozza 9, in vendar |e mnogo takih, ki te zadruge ne poznajo. Slišal sem n2mreč, ko je uradnica imenovane zadruge te?efonirala tvrdki Gazulli. Ko je na odgovor .chi parla", odgovorila : „Zadruga združenih čevljarjev", je odgovoril tamošnji nameščenec : „Non conosco*. Zares lepo 1 Tvrdki Gazulli pa svetujemo, naj drugikrat vzame uradnika, ki bo poznal slovcuske tvrdke. Telefonski promet. Z 20. dnem februarja t 1. se uvede telefonski promet med Trstom, Ljubljano ter med Z^lacgerszeg-om. Govorilna pristojbina znaša 4 K od vsakega navadnega triminutnega pogovora. Ustanovni občni zbor „nar. soc. mlad. organizacije. Prejeli smo: V Vašem cenj. listu, Štev. 50, z dne 19. t. m., čitam, da na občnem zboru narodne sodjalne mladine nI bilo prečitano blagajniško poročilo* v Trstu, dne 21. februarja 1913. .EDINOST" št. 52, Str. a IH. to je, koliko dohodkov in koliko stroškov |e inelo gori imenovano druitvo. Spodaj podpisani izjavljam, da bi bilo bolje da bi se bil gosp. dopisnik boljše informiral o stvari, kajti, da je bilo poročilo prečitano, lahko dokažem s 16 pričami. Kar se tiče blagajniškega mesta, Vam naznanjam, da sem se jaz pri občnem zboru hotel odpovedati, na podpredsedni-kovo prošnjo sem obdržal mesto, dokler pride priložnost, da ta posel Izročim drugemu. Obenem Vara naznanjam, da zaradi resoluci|e z današnjim dnem odstopam od blagpjnlškega mesta, kar sem tudi sporočil odboru narodne socijalne mladine. Kar se tiče glasovanja o resoluciji nisem vedel, da odborniki nima|o pravice glasovati. Anton Požar. V zadoščenje. Svojedobno so prinesli tržaški listi — in med temi tudi »Edinost" _ policijsko vest, da so pismonošo Andreja Baucona aretirali, ker je na sumu, da je odpiral pisma. Uvedena je bila seveda stroga sodna preiskava, kije trajala okolo 2 meseca. Sedaj pa Je dobil gospod Baucon od deželnega sodišča obvestilo dto 15. februvar|a štev. XV. 2035/12, s katerim mu ta oblast Javlja, da |e kazensko po-stooanle proti njemu ustavljeno in zaključano. Priobčujoč to v zadoščenje po krivici osumljenemu, čestitamo g. Biuconu naj iskreneje. Deželno-zborska dopolnilna volitev v Istri na mesto odstoplvšega poslanca d.ra R tosso se bo vršila 18. maja, morebitna ožja volitev pa 25. maja. Posebna doklada za oficirje. Čuje se, da dobe cfclrji v področju onih zborov, kjer so ukrenjene posebne odredbe, tekozvaao ekvipacijsko doklado v znesku 100 K. Koncert „Glasbene Matice" dne 7 marca t. I. v Ljubljani. Kakor čujemo, Je dobil operni pevec g. J >sip Rijavec, seda? na Dunaju, od ,01. Matice" povabilo, da sodeluje pri velikem koncertu, pri katerem se bo izvajala s veto v nosi a v na D *cf d kova zborova balada »Mrtvaški ženin". G. R ja vec bo pel eno glavnh partij tega dela, namreč ženina. O. Rjaveč je pred kratkim priredil v Ljubljani v zvezi z nadebudnim mlidira skladateljem in pianistom gosp. Ravnikom v vsakem oziru lepo uspel komorni koncert in dosegel veliko opravičenega priznanja. Oa že danes lahko velja za najodličnelšega interpreta moderne slovenske pesmi. Njegov nastop v koncertu »O Matice" vzbudi brezdvomno vsestransko za nimanje. Kakor dozna|erao ravnokar iz zanesljivega vira, nastopi g. Rijavec tudi v Trstu na velikem koncertu, ki se bo vršil sredi meseca marca t. I. Avstrijsko zbliževanje s slovanskim Balkanom. V ponedeijtk zvečer Je hotel v Pragi predavati o iztoč em vprašanju in o balkanski vojni bolgarski poslanec in šefre daktor „B jlgaMje", dr. Sjisarevikl. Zbralo se je bilo več sto oseb, a ko je hotel Spi sarevski začeti — njegov govcr bi se bH navzočim tolmačil, mu je predal policijski uradnik prepoved policije, da ne sme pre davat', ker bolgarski jezik na Avstrijskem ni v rabi. Pač čudno. Franco ki se pri nas sme predavati, tudi angležki, kajpada i latinski, da celo esperanto lahko posluša dobri Avstrijec. Zadnje č?se se klatilo nekje po Oornlem Štajerskem celo neki Škil(avi Japonci, ki hvalijo svojo rumeno kulturo v kdo ve kakem žargonu ; bolgarsko-slovanskt pa ne smeš povzeti besede Ia to dane*, ko išče uradna Avstrija za »mlade Avstrijce" kruha, na Balkanu. Bodo pač dobrodošli s takim priporočilom. Ciril-Metodov ples. Oibor CM plesa Je razposlal pred plesom, kakor običaino, tudi letos na tržaške in izventržaške Slovane vstopnice s pozi/i In priloženimi položnicami za nakazilo prispevkov. Mnogo, zelo mnogo teh vstopnic pa še do danes ni bilo vrnjenih, niti še ni bilo nakazanih dotičnih zneskov, da Je odbor kon<;tatiral celo pri natančnem kontroliranju ustopnic, ki so brIe na vefer plesa uporabljene, da je med temi nad 300 takih, ki še do danes niso plačane, kar pač ni posebno razveseljivo. Odbor apelira zato, da bo mogoče člmpreje zakllučiti račune, in da se prihrani čimveč stroškov In dela s tirjanjera na vse one gg., tv d -d o o-—t c N< 3 B ox Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših ml ne v po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom Kruh in sla&ćiće se izdelujejo s higijeničaim električnim strojem. Slavija t* vzoj. zaoorov. banka o Prosi Rezervni fondi K 53.75&2B&24. Izplačane odškodnine in kapitali)« Krmi 115,396.603^)1. Dividend se je doslej tzpl. K 2£BS.06hS& P* velikosti draga vzajemna zavmr. aafte držav« s vseskozi slov.-narodno sprav«. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogo£, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno za var. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačuL Zavaruje poslopja in premičnine proti požajnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naf-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trsta V. CEGHAR, ulico Casenna 12, TELEFON it 2M7. NEDVOMNO JE PRAVICA vsake gospodinje, da dobi za svoj dober denar isto blago pri nakupu, katero je kot njej ugajajočo izdatno kakovost že od nekdaj preizkusila. Tako je tudi s „pravim : Franckovim : pridatkom za kavo- s kavnim mlinčkom !!! Pred varajočimi ponaredbami se v interesu kupovalk nujno svari. TOVABM. V ZAffi u. ■m n.aoi H Trst m^ciB] Napredek vede! Najenergičnej&e in gotovo se zdravi sifilis b svetovnim sredstvom = IORUBIN GASILE = Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da Be uretralna zoženja, prostatitia, uretritb in meh. «■ _ _ o j - fl;i _ katarji korenito ozdravijo s KOHI6T1I VsZLSllG Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge), popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (pro-Btathis, uretritis, c atitis, mehane katarje, kamen, nesposobnost sa zadržavanje urina, sluzaste tokove itd — škatlja konfeti,ev Gasile K 4*—. Jornbin Čamile, najboljše protisifil.tično in poživljajoče krič-stilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anea iji, impotenci, kosioNoli. Lsntaa. vnetju ilez, poltLim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, steriliteti, neurasteniji, energičen razkrojevalec- urioove Kiseline itd. — Steklenica Jorabina Casile E 3*50. VbriMgsinec Čamile zdravi keli tok, akutne in kronične katarje, vsgiaitis. ure-tretis, erdometntiu, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrlzgajca Casile E 3 50. Kdor Želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravatlo za g. Oasile Trst ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni iz elki GASILE se prodtjajo V vseh akreditiranih lekarnah. — ZalBH T Tim t l&llO Laif, illlTll SiniTalll. 'MIlO elki a Talit fsem: gospodinjam toplo priporočamo edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. v korist 4ruZbi sv. CMta is Metoda I Stran IV. EDINOST« 3t. 52. V Trstu, dne 21. februarja 1913. Slovensko gledališče. Robidova drama »V somraku", ki so Jo snoči dati na našem odru, bi bila pač že vsaj z ozfrom na to, da je bila prva dcmača, slovenska drama v letošnji sezoni, zaslužila nekoliko večjo pozornost našega gledališkega občinstva, ki pa si jo je prišlo ogledat v silno skromnem številu. Ne pra viiro morda, da je drama bogzna kako fenomenalno delo, ima pač svoje dobre in slabe strani, reči pa se mora, da Je vendarle nad povprečnostjo naše dramske literature, vsaj one, ki je prikrojena za oder. Prvo dejanje, nekak dispozitiven uvod, |e pač res dolgočasen preko mere; oni dolgi dialogi ubija|o naravnost. Dejanja prav čisto nič. Tupa ta m Je stvar tudi precej neverjetna. V drugem dejanju Je simpatičen in v resnici tudi dobro izdelan prizor dr. Ostra z Vando. Naslednji prizor, dr. Oster in Mici, je že nekoliko prisiljen, zlasti ono pismo ki igra nekako ulogo .deusa ex mach'na". Končni prizor pa Je naravnost mučen. Sicer je pač res verjetno, da se boji ženska na bitega revolverja, toda ono beganje tja in sem, ono pokanje — prava klavnica. Edino tu je v drami nekaj dejanja, a to dejanje napravlja gledalcu kurjo polt in mu dviga lase. Obenem pa je s tem tudi dosežena kulminacija v drami in pravzaprav tudi nju konec. Kakor je že cela stvar precej misteriozna, bi jej ne škodovalo čisto nič, ko bi bil pisatelj tudi nehal tu, saj tretje dejanje itak ni druzega, nego nekak epilog brez konca. Če si gledalec mišji nekaj več ali nekaj manj, je že skoraj vseeno. Da je skušal pisatelj spraviti v stvar nekoliko več dejanja in veliko manj fantazij o solncu in zvezdah, bi bila drama znatno boljša. Taka, kakor je, pa skoraj ni mogoče, da bi ogrela gledalca. Igralcem je treba priznati, da so storili v polni meri svojo dolžnost. Ga. Dragutino videva in g. Dragutlnovič sta se v resnic potrudila, da sta rešila, kar se da rešiti iz dolgočasja prvega dejan|a, v drugem dejanju pa |e bila stvar le nekoliko pregrozna. Nema igra g. Dragutinoviča v tretjem dejanju za s uži pohvalo. Prav dobra Je bila ga. Dragutinovičeva v prizoru drugega dejanja z g Toplakom, ki je podal dr. Ostra s polnim umevanjem uloge, umerjeno, do stojno. Ga. Iličičeva mu je bila kot Vanda dobra vrstnica in se Jima Je tudi že ome-nj ni prizor drugega dejanja tudi posrečil najbolje. Nekoliko premalo izražen pa |e bil njen obup v tretjem dejanju, ko izpozna svojo zmoto. Gca. Železnikova je bita v ulogi Vandine matere zlasti v prizoru s hčerjo precej neizrazita. V splošnem je bilo občinstvo z uprizoritvijo zadovoljno, vendar pa ne ver|amemo, da bi se mogla drama vzdržati ca našem odru. —r. • * * V nedeljo ob 3*30 se bo pela posled-b j i krat v letošnji sezvni Gilbertova opereta „ČEDNOSTNA SUZANA". Kdor Še ni imel priliko, da bi si ogledal to opereto, naj ne zamudi nedeljske popoldanske predstave. Zvečer ob 8 se prvič uprizori na našem odru nad vse kratkočasna in vesela vandevillska opereta Iz vojaškega življenja „REZERVISTOVA SVATBA". Naše občinstvo opozarjamo na to no viteto in pripominjamo, da je libreto te igre precej veselejši od operete .Jesenskih ma nevrov" ki se je že mnogokrat pela na našem odru. Piedstava je v obonementu A. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v „Nar. domu". Drufttvene vesti. Pevski zbor »Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer pevska vaja za mešan zbor. — Prosim točno in vsi. Pevovodja. Slov. akad. fer. droštvo »Balkan". Jutri, v soboto, točno ob 8 30 sestanek v gorenjih prostorih restavraciie „Balkon". Tovariši- pridite v obilnem Številu. Gostje dcbrodošli 1 Nar. del. organizacija« Govorniška šola bo danes od 8-9 zvečer v društvenih prostorih. Lesni težaki. V soboto ob 6 zvečer bo sestanek v društvenih prostorih, ulica Sv. Frančiška, št. 2. Delavci tovarne „Llnoleum*. V so boto ob 5 popoldne v društveni dvorani, ulica Sv. Frančiška št. 2, shod delavcev tovarne „Linoleum*. Tesarska skupina NDO. V soboto sestanek v društvenih prostorih NDO v ul. Sv. Frančiška šl. 2. Vesti iz Goriške. Pogreb deželnega glavarja dr. vit Pajerja se je vršil včeraj dopoldne z vso slovesnostjo. Krsto je blagoslovil ob navzočnosti velikanske množice občinstva stolni prcŠt monsignor dr. Faidutti, nakar se je razvil velikanski sprevod. Začetek so tvorile vse šole z učiteljstvom, nato Je sledila mestna godba, ognjegasci in dva voza vencev, nakar je prišel voz s krsto. Z9 krsto so nosili pokojnikova odlikovanja. | Častno spremstvo so tvorili župani občir, katerih častni član je bil pokoinik in po eden zastopnik korporadj, ki Jim je načelo-val rajnik. Deželni odbor Je zastopal dr. Stepančič- V sprevcdu se Je nahajal namestnik princ Hohenlohe, ves deželni odbor, deželni poslanci, namestnlštveni podpredsednik grof Attems, okrajni glavar Rebek, go- IriŠki župan Borr.bfg, odposlanstvo tržaškega mestnega odbora in sveta, dr. Rizzi za istrski deželni odbor in vsa sila državnega in deželnega uradništva, zastopniki društev itd. itd. Na Katerinijevem trgu se Je sprevod razšel, častno spremstvo in \e!iko Število pogrebcev pa ie sledilo krsti na pokopališče, kjer sta govorila dr Pinausig in Bcmbig. Tako Je zcpet legel v grob eden onih ki Je bil ves čas svojega življenja najodlcč nejši nasprotnik našega naroda, ki psč ne more ohraniti nanj btagega spomina. Naj bi ga ne težila naša slovenska zemlja! DVORANA ZA SODNE DRAŽBE, ulica Saniti 23-25 pritličje. Na Javni dražbi v soboto, dne 22. t. m. od 9 do 11 dop. se bo prodajalo: šivalni stroj „S(ngeru, posteljnlki, žimnice na pe resa, brzovar, stoli, gramofon s ploščami siika, majhna varnostna blaga J >a, decimalna tehtnica, Šivalni stroji za črevllarje, bobni, razna kopita za čevlje in škornje, kože, usnje, mazilo za črevlje, vosek, gumbi, ped loge, zaponke. Od 3 do 6 pop.: razne oblekce, pred-pasnički, čepice, spodnje, srajčke, nogavice in avbice za otroke. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ODODDDDnpn MALI OGLASI u računajo po 4 vin. b«Mdo. Mastno tiskan« beseda tokrat več. Najmanjša pristojbina 40 vin. Plača se takoj Inseratnemu oddelku nnnnnnnnnnnn :., B , * n prirTiTririiTi-iriririrtrinnrtririnn Prnriain v naJem 8e dajo razne gostilne. I | UUoJIf kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiSe, vile itd. Pojasnila daje Kolar3ič, kavarna Corso od 9—11, 8—6, telefon St. 825. 417 fnfnnrnf^ Antona Jerktta naslov: Trst, ©I ruiuyrdl Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma Ste v. 17, II. nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom in jorcelanom Vsa dela brez bolečin. Zrav> janje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do i in od 3 do 6 popol. ANTON SKERL • TRST me han k, zaprisežen izvedenec. Trg Carlo GotdoRi štev. ID— 11, Tal. 1734 Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokoles itd. Genera ni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford4. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napeljava in zaloga električnih zvončkov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokules itd. =- Velika zaloga pripadkov. tfallka oantriiaa Baraga, olloa w»i anoni tb, tfog«; ulica Boscluttt rCLEFO« »247. — BTOCK PNFUM OOOnurr^ , ATTOKOBZU VA POSODO PO ZKEUII O JUH. n Nizke cene s Gualtiero Cozzio -v Pum 8u (Htnui 1 ti Timatc 1» (masprotl ChUzzl) Trat PRVA brusarska :: DELAVNICA » električni motor. Bogat Izbor Skarij brivnifa britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil ia strojev za striženje las. Salon z« gospe G. Ferluga - Trst Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče iasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospem A. ŠEBEK, lasulj ar, Trst, ulica G. Carducci štev. 9. ti Zelo redka prilika! Pohištvo Cene izredno znižane I Najbogatejša izber! Tri letna garancija! Dajo 8e olajšave pri plačilu. Gusilelmo Brod i Co ulica Gioachino Rossini št. 26. Cenik brezplačno via Barriera vecchia 31 priporoča velecenjenemu občinstvu svo;o —— slaščičarno - vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slaščic in konfeture. — Vsakovrstni likerji in vina v steklenicah CENE JAKO ZMERNE. POSTREŽBA. TOČNA. Sprejema vsakovrstna peciva. ■BBaBBBiiaBia Umetno - fotofiratiCni | Trst, ulica ffff)|jA Trst, ulica Rivo št. 42 Uit'JK Rwo št. 42 (pritličje) -- pri Sv. Jakobu -- (pritličje) IsTTiuje via V o fot graflđno del>, kakor intll rasglede, pometkr, notranjost lokalov, porcelanska pl Ko za vsakovrstne (pomeni ke itd. ivd. Posebnost: Povečanje vsake fotografije Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naroćbe in jih Uvrtuje na ^^ doma, ereiituelao tuli iuq J mesta mmm BBBBBBBBBBBfll V ulici Carradori št. 4 (vogal ul. Nicol6 Machiavell:) se je otvorila te dui nova, velika !B trgovina drobnarij Slovenska šivilja se priporoča cenj, občinstva. Ljuboslava Baučer Trst, ul. Istituto št 13, Trst -pritličje.-- : v kateri se prodajajo vsakovratne b<žute- 1 rije, japonske vaze, posode za kavo, Čaj i Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonce. j| Ljudska urama H g BOGOMIL PIM0 13 Trst, ulica Vincenzo BelHni št. 13 || (uspreti ttifre sr. lina lOTcia) ff ca --gi Bogat izbor || ur, verižic, orratnlh verižic, uha no t, prstan ot, zapestnic itd. Konkurenčne cene. l3iiKiB3E3HHHHIIEliaBHIi Silvestro Ricci Trst, ul. deli' Istrla 79 (Zg. Čarbola, Fontano sup ) Tovarna cementBih plošč in cevi v veliki Izberi, izvršujejo se tiskarska deta. Cene nizke. HHRnon^lfimHBBBr.^ WUT Trgovina razne PERUTNINE v bogati izberi. Zrst, nI. Canpanite št. 15. - Tel 759. Purani, goske, raoe, pltdanol, Štajerski lr: domači, pouhard. — DIVJAČINE: zajol. srne Jerebica, skalne Jerebice (kotornl), fazani. Čajno maslo fn JaJoa. Vse po ceni, da ee ni bati nikake konkurence. Novo bonsumno tiruStuo ^ Trst, ul. Lazzaretto vecchio št 31 priporoča svojo gostilno G. de VECCHI naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št. 17. Zaloga sena, krme in otrobov. Seno I., slama, ogerako »eno beneSkl otrobi, otrobi it. 84- EP Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba. SLOVANI DOBRODOŠLI! dCb Alojzij Boik Trst ul. Belvedere 3, Tel. 342 R.V1II. Trgovina dellkates, kolonialnega blaga in jestvin vseh vrst. Blago vedno sveže in prve vrste. Razpošilja se tudi co pošti In do-- stavlja na dom ■■ Artistični fotografični zavod Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchia št. 27 (nasproti lekarne Picciola). — Fotografiije na svetlem in motnem pa piri ti, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na olje, akvarel ali pastel. Specijaliteta: Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakorčnem si bodi vreirenti mm h. d. o. v Trstu, ulica Carradori St 18 si jo seda* »odi HIŠKO VOSIČ, w ao« redno sveže pivo, prve Trste vino - ter««, gorka in mrzla jedila od vsakem Na razpolago več sob za prenočl&čd po nirlHV cenah. - Piipoioča iq za obilen obut. Zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veraji. — Ixbera volnenega blaga. A OBZmern* ceuH | Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovanni St. 16, I. nad. zraven »Buriet Autom — Telefon 251, Rim. II. :: POZOR I SkladiSče se nahaja v I. nad. :: Vsi zdravniki ga priporočaj*. Odlikovano na : 7 razstavah. : [I Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na ^^fl* A : 7 razstavah.s Ob O I C.I Mil ^Olavn^zalofl^^Tratu^i^Va^ I