16. AVG. 1969 L. VIII
S št. 29.
¡Hi
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA — INDUSTRIJE ŽA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Izvršilni organi v delovnih organizacijah
V enem izmed že objavljenih člankov smo v nekaterih črtah obdelali položaj organov upravljanja v delovnih organizacijah, zlasti v podjetjih. Kakor smo že tudi omenili, se z amandmajem XV. zvezne ustave 'izvršilne funkcije upravljanja v delovnih organizacijah poverjajo odgovornim kolegijskim; in individualnim organom, ki jih voli delavski svet.
$ Nesporno se bodo pojavljali probleini, kako urediti, izvršilne organe v interni- zakonodaji delovnih organizacij. Po prejšnjih predpisih sta. izvršilne funkcije opravljala predvsem UO, kot kolegijski organ in direktor, kot individualni, organ upravljanja.
■ V bodoče bosta te funkcije opravljala kolegijski in individualni izvršilni organ — direktor, za kar jih ustavni amandma XV. izrecno pooblašča. Najprej bi se na kratko zadržal le pri organizaciji in pri pristojnosti kolegijskih izvršilnih organov. Osnovno izhodišče je postavljeno v ustavnem amandmaju XV. Ta kolegijski izvršilni organ bo primarno in neposredno odgovoren za izvajanje poslovne politike podjetja, katere osnove bo določil delavski svet podjetja, poleg tega bo. tudi kreiral to politiko, katero bo moral seveda/potrditi deiavskitsvet podjetja. Imel pa bo tudi določene, lastne pristojnosti. Smatram, da se bo v okviru pristojnosti kolegijskih izvršilnih organov primarno pojavljalo kvalificirano •—strokovno reševanje problemov. če izhajamo jz tega stališča, bo treba tudi premisliti, kakšna naj bi bila njegova sestava. Po določilih ustavnega , amandmaja XV. mora biti ta organ izvoljen od delavskega': sveta podjetja, Samo kandidiranje za člane izvršilnega organa je prepuščeno ureditvi delovne organizacije, same. Zato smatram za možno in pravno dopustno, da lahko kandidate za te organe predloži delavskemu svetu eventuelno tudi direktor. Da je predlagatelj direktor, bi utemeljeval-z razlogom, ker smatram, da bo ravno direktor tisti, ki bo skupaj s temi izvršilnimi organi v glavnem vodil poslovanje podjetja in tudi odgovarjal za to poslovanje delavskemu svetu podjetja Direktor seveda bi moral predlagati za kandidate tiste ljudi, ki bodo tako iž strokovnega stališča kot homogenosti podjetja tahko ižvajali„jn realizirali poslovno politiko podjetja, ki jo bo začrtal delavski svet podjetja. Direktor podjetja naj bi bil tudi avtomatično član tega izvršilnega organa- Ponekod, zlasti v Sestavljenih podjetjih, naj bi prišli na kandidatno listo zlasti vodje samostojnih organizacij združenega • dela v podjetju. Jasno pa je, da mora delavski svet podjetja imeti vedno pravico predlagane kandidate po direktorju zavrniti in. predlagati druge kandidate. Delavski, svet mora imeti tudi pravico, da iz utemeljenih
sa
KB
n
(Dalje na 2. strani)
BB
El
mm
BB
«a
BB
BB
BB BB BB ■ ■ IB
na
BB
BB
BB
H
mmmm
H
mm
ISS


Sl



V številnih naših delovnih organizacijah je športna dejavnost zaposlenih dokaj razvita. Dokaz za pogosta športna tekmovanja znotraj ZP in na področjih kjer te organizacije poslujejo, so vitrine kjer so razstavljeni pokali in druga priznanja za uspehe naših športnikov
»APARATI« LJUBLJANA
Letos za 28 odstotkov večja proizvodnja
kljub neizpolnjenemu polletnemu planu
Ce grobo ocenjujemo polletno poslovno poročilo v tovarhi električnih aparatov v Ljubljani lahko zaključimo, da smo v prvem polletju uspešno proizvajali in poslovali. Čeprav proizvodnega načrta nismo dosegli in je bila polletna kumulativa le 90,6 %, pa smo s tem povečali' lanskoletno proizvodnjo v istem obdobju za 28 %. V PE 500 je presežena lanskoletna ravan za 20,7 %, v PE 600 pa kar za-48,8%, Ce upoštevamo, da je tovarna, kot celota dosegla ob polletju 45% letoš-
Že devetnajstih Gorenjski sejem
V Kranju so 8. avgusta L Tv že devetnajstič slovesno odprli. mednarodni Gorenjski sejem. Sejem je ob navzočnosti, podpredsednika republiškega sveta SRS tov. Vinka Hafnerja in predstavnikov deželnih vodstev in gospodar-;sIcj±l združenj in zbornic iz Beljaka, Trsta in Trbiža - in drugih gostov odprl predsednik kranjske, občinske skupščine, -tov. Slavko .Zalokar.
'Na sejmu, je.svoje izdelke plasti, široke potrošnje raz-; stavilo 350 razstavljalcev, pri
čemer ,je 49 avstrijskih, italijanskih in zahodno nemških.
V otvoritvenem govoru, je tov. Slavko Zalokar poudaril pomembnost zdaj; že tradicionalnega Gorenjskega sejma, ki iz leta v leto Zavzema širši: obseg, in .predstavlja pomembno gospodarsko manifestacijo na Gorenjskem. Posebej je izrazil tudi želj o j da .■bi bil naslednji — jubilejni 20. Gorenjski sejem že v novih i prostorih. — Predvidena
skorajšnja zgraditev bi vsekakor le še poglobila možnosti za nadaljnji napredek ih ■rast Gorenjskega sejma v Kranju.
■ čudi nas pri vsem tem le to, zakaj na letošnjem Gorenjskem sejmu naše podjetje ni zastopano, saj Iskra doslej na. tem Sejmu nikoli hi manjkala! Pa ne, da ničesar's področja široke potrošnje ne bi imeli prodati številnim obiskovalcem gorenjskega sejma? . . .
nje letne naloge, potem lahko zaključimo, da so možnosti za 100 % izpolnitev letne proizvodnje popolnoma stvarne.
Ta, proizvodnja je bila . do, sežana..s 3,4% več delavcev, kot je predvideval proizvodni načrt, oz. 5,3% več kot v tem obdobju lanskega, leta. Toda istočasno moramo ugotoviti, da . so se ti delavci v začetku teta šele poučevali in bodo šele v. dirugem polletju daild ¡popolni efekt, ker nam predstavlja dodatno garancijo za izpolnitev letne naloge, v celoti.
Zelo razveseljivo je dejstvo,,, da so se zaradi: povečane proizvodnje znižali režijski stroški na' eno proizvodno uro. Tako so ti' stroški v primerjavi z letnim načrtom nižji za 12,8 46, ;V ..primerjavi z letom 1968 pa celo 21,1 %.
Tako ugodno znižanje režije, oziroma tudi stroškov v absolutni vrednosti, je omogočilo, da - smo pri. 45 % izpolnitvi letnega načrta po fizičnem obsegu dosegli 49,7% sredstev za sklade. Vsekakor zelo razveseljiv rezultat.
Pri zalogah, posebno na razredu 3 ugotavljamo pre-oejšne povišanje v absolutni
vrednosti. Ta problem je dokaj zaskrbljujoč in mu bomo morali posvetiti več skrbi kot doslej. Ne smejo nas namreč, zapeljati želo ugodni’kazalni-, ki koeficientov obračanja. Ti nam kažejo, da Smo pri zalogah razreda 3 dosegli koeficient obračanja 3 nasproti planiranemu 2,4 in 2 v letu 1968: Pri zalogah razreda 5 pa je doseženi koeficient 9,2 nasproti planiranemu 7,6 in
7.4	doseženem v letu 1958.
' Zelo neugodno pa je stanje kupcev. Tu so povprečne terjatve porasle kar za
40.4	% Ker je kot kupec PSO v tem primarna postavka, lahko na ugodnejši, rezultat vpliva . predvsem ta organizacija. Tovarna je sicer skupno s PSO izdelala nekakšen načrt sanacije tega stanja> vendar bo naloga predstavljala dokaj trd oreh, posebno če upoštevamo splošno zadolženost in nelikvidnost v jugoslovanskem gospodarstvu '
Problem likvidnosti in dokaj visoke zaloge razreda 3 sta osnovni negativni točki, na kateri je pokazalo poslovno poročilo. V vsem ostalem pa je kolektiv Aparatov s svojim delom in uspehom lahko zadovoljen.
—L
Izvršilni organi g v delovnih jj organizacijah
■■
(Nadaljevanje s 1. strani)
razlogov razreši člane kolegijskih izvršilnih organov 33 pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni, kar JJ bi lahko pomenilo tudi nezaupnico temu kolegijskemu gg izvršilnemu organu.
V	interni zakonodaji bo treba tudi izpeljati konkret- Bi
no odgovornost za delo v kolegijskem izvršilnem orga- J® nu, tako od politične in moralne, ki se lahko izrazi z	hs
nezaupnico, kakor tudi odgovornost, ki ima za posle-	®J
dico disciplinske in materialne sankcije.
V	zvezi s položajem individualnega izvršilnega orga- j|||
na, to je direktorja, pa se je treba poleg amandmaja bb XV. zvezne ustave pridržavati tudi določb Zakona o J® prenehanju veljavnosti določb zveznih zakonov, s kate- gg rimi so urejena vprašanja, na katere se nanaša ustavni BB amandma XV.	gg
Prvo moramo zaključiti, da vsaka delovna orga-	JJ
nizacija mora imeti individualni izvršilni organ	gg
(direktorja, upravnika itd.). Ta individualni izvršilni	SjB
organ ima namreč že po navedenem temeljnem zakonu	HH
določene pristojnosti, ki ne morejo biti prenesene na	HI*
druge organe. Vidimo, da je osnovni položaj direk-	* J
torja, to je individualnega izvršilnega organa, podan	gm
z ustavo in z zakonom.
V	nadaljevanju pa se postavlja vprašanje njegovih ®jg
pristojnosti. Po prejšnjih predpisih je imel direktor JJ zlasti štiri funkcije. Vodil je podjetje, ga zastopal,	■■
skrbel za zakonitost poslovanja podjetja in skrbel za	^
izvrševanje sklepov delavskega sveta in upravnega	g h
odbora. V skladu z novimi predpisi, pa mu že-citirani	®j|
zakon daje še vedno naprej pravico zastopanja podjet-	gg
ja in skrb za zakonitost poslovanja podjetja. Takoj pa	H
je treba omeniti, da amandma k ustavi SR Hrvatske	§§
in SR Makedonije daje direktorju tudi pristojnost	hh
vodstva poslovanja delovne organizacije. V skladu	J®
z določili, ki veljajo za območje naše republike, mora-	ga
mo v interni zakonodaji torej dati direktorju pristpj-	JJ
nost zastopanja podjetja in skrb za zakonitost po-	gg
slovanja podjetja, ostali dve nalogi, ki jih je	J|j
imel po prejšnjih predpisih, to je vodstvo poslovanja	J J
podjetja in skrb za izvajanje sklepov delavskega sve-	aa
ta in upravnega odbora, pa bosta lahko dani, ali v	JJ
prisotnosti direktorja ali pa kolegijskim: izvršilnim	gg
organom.	HJ
Mislim, da sta obe pravici in dolžnosti zelo važni in a® se bo treba v delovnih organizacijah z ozirom na spe- JJ cifičnost poslovanja podjetja odločiti, kateremu izvr- gg silnemu organu naložiti te pristojnosti- Glede vodenja JJ takega podjetja, ki nimajo v svojem sestavu organiza- ** cij združenega dela s statusom pravnih oseb, bo verjetno le direktor podjetja tisti, ki bo neposredno vodil gg poslovanje podjetja. V podjetjih, ki pa so v svojem BB sestavu organizirala organizacije združenega dela s statusom pravnih oseb, zlasti pa to velja še za zdru- gg žena podjetja, ki imajo že po samem zakonu v svojem J J sestavu pravne subjekte in še zlasti tam, kjer ni uve- gg dene subsidiarne odgovornosti, to se pravi, da organi- ■■ zacije — pravni subjekt — same nosijo vso materialno gg odgovornost, pa bo treba zaradi čuvanja enotnosti ■■ podjetja misliti, da bo vodil podjetje izvršilni organ, JJ sestavljen iz najbolj odgovornih predstavnikov samo- gg stojnih organizacij — pravnih oseb in direktorja pod- JJ jetja. V tem izvršilnem organu pa bo direktor podjetja imel vlogo prvega med enakimi. Le na ta način bomo	BB
ustvarili v takih podjetjih homogenost, ki pa je za	J®
reševanje problemov, ki se nanašajo, le na posamezne ■ organizacije — pravne osebe — v okviru podjetja, ali združenega podjetja, nujna. V nasprotnem primeru se skrb odgovornih oseb v posamezni organizaciji koncentrira le na to organizacijo, zanemarjajo pa se skrb in interesi za vodstvo poslovanja podjetja kot celote. Na ■■ podoben način bo treba urejevati tudi odgovornost za gg izvajanje sklepov organov upravljanja.
V	krogu pristojnosti bo treba seveda izvršilnim ¡J
organom dati določen prostor za ukrepanje in tudi BB odločanje v smeri strokovnega vodstva poslovanja podjetja, istočasno pa tudi zaostriti odgovornost. ■■ Proučiti bi bilo treba tudi možnost ingirence direktorja na imenovanje njegovih najožjih strokovnih sodelavcev, s pomočjo katerih on sam ali pa kolegijskih izvršilnih organov rešuje celo vrsto problemov pod-	gg
jetja. To pa rešuje le s takim teamom, s katerim lahko	bb
uspešno, strokovno in delovno sodeluje. Razumljivo JJ je, da se bo v položaju, pa bodisi kolegijskih ali indi- gg vidualnih izvršilnih organov, pojavljalo še celo vrsto	J J
vprašanj, ki jih bosta morala teorija kot praksa razreševati.
P. G. *" I
»Usmerniki« Novo mesto
Ob zaključku prvega polletja
Prvotni proizvodni plan za letošnje leto je predvideval realizacijo v vrednosti
10,500.000.— din. Vedno večje potrebe trga in stalno prihajajoča naročila pa so te številke pomaknila na 12,000.000
Ko sem lani pisal, da je tov. Franc Križnar, zaposlen, v nabavni službi Iskrine tovarne v Kranju prejel za knjigo spominov v nemških taboriščih — Kajuhovo nagrado, je avtor dejal: »To pa res nisem pričakoval.«
Ko je za 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda prejel novo nagrado in priznanje, je ob razgovoru ponovil skoraj iste .besede in dodal: »Zelo sem bil-presenečen!«
V kratkem razgovoru je med drugim dejal: »Bilo je v Klubu poslancev v Ljubljani. Med drugimi sta bila navzoča tudi Janko Rudolf, predsednik ZB Slovenije in Sergej Vošnjak, predsednik ocenjevalne žirije. Po kratkem uvodu je bila prebrana-ocena žirije za vsako delo sedmih na-
grajencev (nagrajenci: dr. Tone Ferenc za knjigo »Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 do 1945«, Vladimir Kavčič, za roman »Žrtve«, France Križnar za knjigo »Ne vdaj se, fant«, Lenka Nedog za knjigo »Tone Tomšič«, Rafael Prhauc za knjigo »Letalci prekomorci«, Ive Šubic za sliko »21. januar 1942«, Fran Žižek za dramsko kroniko »Napravite mi to deželo spet nemško«).
Ko sem bil jaz na vrsti, kot avtor knjige »Ne vdaj se, fant« sem bil rahlo vznemir-jn. Pričakoval sem, da se bo ponovila vsebina, ki je bila
din. Ker je v prvih štirih mesecih letošnjega leta tekla proizvodnja še po starih planskih pokazateljih, v prvem polletju ni bilo doseženih idealnih šest milijonov.
prebrana ob lanski Kajuhovi nagradi. Presenečen sem, ugotavljal, da je'žirija ocenjevala knjig» z vseh zornih kotov. Ocena je bila zelo ugodna ... Bil sem prijetno presenečen, hkrati pa tudi srečen m zadovoljen. Ob izročitvi plakete in nagrade sem bil hkrati deležen tudi iskrenih čestitk.«
Tako je skromno povedal naš France Križnar, časopis »Delo« ; je o imenovanih nagrajencih občirno poročal in objavil-tudi sklepe ocenjevalne komisije. Vsebino knjige »Ne vdaj se,- fant« je žirija takole ocenila:
»Knjiga »Ne vdaj se, fant« predstavlja izredno lep in prepričevalen dokument čaša in okoliščin prvih časov okupacije, doživljanje nemških taborišč in osvoboditve. Presega samo dokumentarnost in ima celo določeno epsko veličino. Avtor pripoveduje izredno plastično, slikovito, tu 'in tam celo poetično v stilu ljudske pesmi. Pripoveduje popolnoma brez patetičnosti, vendar z notranjo prizadetostjo in tako, da čutimo njegovo notranjo moč, ki je prenesla vse strahote življenjske nevarnosti, trpinčenj, bolezni in najhujših, najbolj umazanih ponižanj. Vse strahote, vsa trpljenja pisca ne samo da niso strla, temveč mu niso vzela mirne sposobnosti razsojanja, s katero gleda na ljudi. Nikomur ni krivičen, med ljudmi ne opaža samo pravil, ki so tipična, temveč tudi izjeme, njegova osebna čustva ostajajo nad dogajanji. Sredi strahot nikoli ne izgubi vere v človeka in spoštovaja do človeškega, kjerkoli je najmanjša priložnost, da kaj takega opazi. Knjiga ima kljub vsem opisom najbolj grozotnih, umazanih krutosti, kljub blatu in smradu določeno monumentalno veličino, ki je ni mogoče imenovati drugače kakor epsko. Knjiga pomeni doslej edinstven izraz telesnega, pa tudi duševnega zdravja in sposobnosti razsojanja v upornosti, podan z nedvomno ustvarjalno silo.«
članu kolektiva »Iskra« tov. Francu Križnarju za izreden uspeh naše iskrene čestitke.
Ben
99 % izpolnitve polletnega' plana. Najboljši proizvodni rezultati so bili doseženi v marcu, aprilu in maju, abs»; kitno naj višji pa jg bil reH zultat v maju, saj je znašali j vrednost kar 1,214.172,— dinj Ta rezultat predstavlja več kot dvojno vrednost prcaz| | vodnje v februarju, ko je bi| 1 la ta najnižja.
V	strukturi proizvodnje zavzemajo več kot polovic® posebna naročila t. j. usmeri niki, delani po predhodnem1 naročilu kupcev. Močno po- j stavko predstavljajo tudi te- I lefonske usmemiške napra-ve, medtem ko je ostalih I manj. V skupnem obsegu proizvodnje beležimo za 62 °/<y uslug, M jih tovarna nudil nekaterim organizacijam v okviru združenega podjetja ter Kovinarju iz Kranja. ‘
V	tovarni je balo v prvem polletju zaposlenih povprečno 122 delavcev. Gospodarska I plan je predvideval po-vpreč- I no zaposlitev 120, torej znaša prekoračitev za 2 delavca I ali: 1,6%. Ta porast pa je v skladu s porastom proizvod- I nje, ki se je povečala za 2,2 odstotka od prvotno predvidenega proizvodnega plana.
V tem času smo na novo zaposlili 19 delavcev, iz tovarne pa jih je odšlo 10, od tega sta bila dva disciplinsko izključena, trije pa niso izpolnjevali zahtev na delovnih mestih, na katera so bili postavljeni v poskusnem delu.
V	tovarni je bilo koncem meseca junija zaposleno 126 delavcev, od tega 24 srednje-višje in visoko strokovnih ter 48 kvalificiranih in visoko . kvalificiranih. Ostali so priučeni. Še vedno manjka tehnični kader, predvsem nekaj inženirjev. Žal sta dva šti- j pendista, ki sta lani diplomirala odšla drugam v službo.
Skladno s porastom proizvodnje so se izplačevali tudi osebni dohodki. Povprečni mesečni osebni dohodek je znašal 963,82 din oziroma je-bil za 18% višji, kakor v enakem razdobju lanskega leta. Po posameznih mesecih so bila izplačila naistataja:
januar	962,05
februar	784,50
marec	844,55
april	939,70
maj	1.193,48
junij	1,029,77
Hiter skok v mesecu maju je odraz višjega proizvodnega piana ter novega sistema delitve. Osnovne postavke in grupe dela (ki so veljate od 1. 5. 1966) so bile povišane za 80%, pri čemer pa so biH postavljeni drugi kriteriji delitve. Prekoračitve so praktično možne samo do 20 %, vsi delavci po času pa so poleg osebne ocene vezani še n®
(Dalje na 6- strani)
ampak 5,370.569.— din ah
Franc Križnar, avtor knjige »Ne vdaj se, fant« med nagrajenci ob 22. juliju
	
	
	
1111» igli!i ||¡¡¡S	- lili Ü
j Iskrene | čestitke j ob j 50 - letnici
J Pred dnevi je praznoval I petdesetletnico rojstva di-i rektor naše tovarne kon-| denzatorjev v Semiču. Od S oktobra 1962, ko je prišel ¡1 v Iskro, uspešno vodi ta N naš delovni kolektiv sko-| zi vse težave in probleme, S katerih tudi v Semiču ne | manjka. Zrasel se je s ko-S lektivom, kateremu nese-I bično skuša s svojimi naj-
ožjimi sodelavci utreti pot v lepšo prihodnost.
Tak kot je bil tov. Franc Košir v času naše ljudske revolucije, neizprosen in odločen borec, prvoborec in nosilec partizanske spomenice, tak je ostal tudi po vojni. Pred prihodom je zelo aktivno deloval na gospodarskem in drugih področjih v bivšem čmomeljskem okraju in občinski skupščini. Tudi zdaj, ko mu direktorska funkcija nalaga dovolj obsežne in odgovorne naloge, je ostal aktiven in delaven tako v občinskem merilu, kot na drugih področjih. Dobršen del zaslug ima zato, da je lansko praznovanje dneva borca in dneva ISKRE v Semiču tako odlično uspelo.
Prizadevnemu Francu Koširju ob njegovem osebnem jubileju iskreno čestitamo tudi mi in mu želimo dobro zdravje in še veliko nadaljnih delovnih uspehov v kolektivu katerega tako požrtvovalno vodi po poti nadaljnje rasti.
Uspešno poslovanje Tovarne elementov za elektroniko v prvem polletju 1969
V prvih šestih mesecih je tovarna postavljeni pfoizvod-m plan dosegla s 102 %, s čimer je že realizirala 48 % letnega proizvodnega plana. Razen nekaerih izdelkov, je plan tudi po asortimentu dosežen tako kot je bil planiran. Največji delež v skupini proizvodnji predstavljajo upori, ki zavzemajo v brutto realizaciji kar 36 % udeležbo, slede pa jim kondenzatorji z 28 % udeležbo.
Kljub ugodni realizaciji planirane proizvodnje pa bi bil proizvodni rezultat lahko z ozirom na izredmo veliko konjukturo naših izdelkov na trgu boljši, če ne bi bilo nekaterih težav, ki so stalni spremljevalec naši proizvodnji. Tako je pomanjkanje likvidnih sredstev povzročalo, da je uvozni material ležal na carini, asortiment izdelkov pa se je moral prilagajati razpoložljivemu materialu, kar velja predvsem za proizvodnjo žarnic. Ozka grla in remont na nekaterih strojih
in napravah so povzročale zastoje v proizvodnji uporov in magnetov, medtem ko je velik izmet v proizvodnji fe-ritov povzročil nedoseganje proizvodnega plana teh izdelkov.
Proizvodnja je bila dosežena v mejah planiranih stroškov, ki pa bi bili lahko še nižji, oe bi cene reprodukcijskih materialov ne porasle, ki pa bi bili lahko že nižji, če bi cene reprodukcijskih materialov ne porasle. Vendar pa znižujejo kot odraz izboljšane tehnologije in rea-lizaoije investicij.
Tempo proizvodnje, ki je izredno nagel v naši tovarni, pa zavira stalno pomanjkanje zadostnih obratnih sredstev. Tako v povprečju stalno primanjkuje 11 milijonov N din obratnih sredstev, saj imamo za vezana obra^tna sredstva v višini 35 milijo-noov N din le 24 milijonov N din virov. Največja sredstva so vezana v kupcih, ki povprečno vežejo 21 milijo-
ZIS O PADCU FRANKA bo spremljal razplet
: S pristojnimi organi in ustrezno ukrepal
BEOGRAD, 11.. avgusta (Tanjug). Sekretariat za informacije je sporočil, da je zvezni izvršni svet na seji, ki jo je vodil Mitja Ribičič, sklenil, da se zaradi devalvacije francoskega franka ne bo spremenil tečaj našega dinarja.
To stališče se sklada s sklepi zveznega izvršnega sveta.
do katerih je prišlo med razpravo o aktualnih dogajanjih v mednarodnem monetarnem sistemu na seji, ki je bila 17. julija letos. Svet je ugotovil, da so tudi ukrepi, ki se jih je jugoslovanska banka lotila ob devalvaciji francoskega franka, v skladu s temi sklepi..
Zvezni izvršni svet je raz-
pravljal tudi o posledicah, ki jih ima devalvacija franka na gospodarstvo v Jugoslaviji in na naše gospodarske odnose ,s tujino; svet je poveril pristojnim organom, da pred-lože podrobnejša poročila, zlasti o položaju v zvezi z izvozom.
Ker so posledice devalvacije francoskega franka še ne-
jasne, pri tem pa jč negotov tudi položaj v svetovnem monetarnem sistemu, bodo ZIS in .pristojni organi pozorno spremljali razplet razmer; upoštevali pa bodo tudi morebitne posledice za našo državo in bodo predlagali in se lotevali primernih ukrepov.
(DELO)
nov N din, saj je njihov letni koeficient obračanja le 2,8. Ker kljub stalni in redni terjatvi ne uspemo izboljšati plačevanja, bo tovarna morala dobiti trajna obratna sredstva iz kreditov, sicer ne bo mogoče več povečevati proizvodnje.
Tudi zaloge R-3 v višini 5 milijonov materiala in 2 milijona drobnega inventarja se prepočasi obračajo (koeficient 5,8) in vežejo preveč sredstev, ki bi jih bilo možno sprostiti z optimalnimi nabavami. Te pa so možne le z definiranim planom proizvodnje tako časovno kot po asortimamu.
V tovarni je zaposlenih 1.711 ljudi, kar je 236 oseb več kot v letu 1968. Povečanje zaposlenih se kaže predvsem v obratih, kjer je veliko ročnega dela. Strošek delovne sile pomeni 40% lastne cene. Tovarni primanjkuje strokovnega kadra, ki bo sposoben modernizirati proizvodnjo oziroma tehnologijo, zato je cilj kadrovske politike relativno zmanjšati ročno delo in ga nadomeščati z opredmetenim, to se pravi kadrovati več strokovnega kadra, ki bo kos modernim napravam in razvoju.
Veliko povpraševanje kupcev po naših izdelkih je tudi omogočilo, da so bili vsi proizvodi tudi prodani in niso nastajale zaloge gotovih izdelkov- razen pri potenciometrih. V prvem polietj u smo zato imeli razprodane vse ka-
(Dalje na 6. strani)
Čeprav smo v 27. številki našega glasila že pisali o novem Iskrinem servisu v Banja Luki priobčujemo tudi članek, ki ga je ob otvoritvi objavil časopis »GLAS« v Banja Luki. Vsebino članka posredujemo v celoti.
»ISKRA« odprla moderen prodajno- tehnični servis tudi v Banja Luki
Istočasno servis in prodaja
® NOVOOTVORJENI SERVIS »ISKRE« JE V ULICI DANKA MITROVA 27 (MEJDAN II) NA PODROČJU BOSANSKE KRAJINE, POLEG BANJALU-
ŠKEGA, DELA TUDI 25 »ISKRE«
Združeno podjetje »ISKRA« iz Kranja, ki proizvaja naprave in opremo iz področja elektromehanike, telekomunikacije, ; elektronike in avtomatike, podjetje, ki ga sestavlja 18 tovarn in ki zaposluje okoli 18.500 ljudi raznih strok in specializacije, je od-iffite te dni svoj prvi reprezentativen prodajno-tehnični servis tudi ‘v -Banjaluki (Uli-**■ Danka Mitrova 27 — naselje Mej dan II).
■ ‘Nad dogodkom, na katerega se je dolgo čakalo, so Prijetno presenečeni vsi, ki
TAKO IMENOVANIH
so '' usmerjeni na' nakup »Iskrinih« proizvodov. A takih na tem področju ni. malo. Ugotovljeno je, da se samo v Banjaluki, odnosno ria bamja-luškem tržnem okolišu, proda letno okoli 5.000 'radijskih sprejemnikov- in isto število gramofonov, izdelanih v »Iskri«. Vzporedno s tem pa tudi okoli 15-tisoč raznih pro-izvbdbv široke potrošnje, pretežno izdelkov s področja elektronike in elektromehanske.
Že iz teh nekaj podatkov je jasno, kako koristen bo
SERVISOV
novi servis. Res, da na področju Bosanske krajine deluje 25 tkzv. pogodbenih servisov »Iskre«, vendar je njihova funkcija dokaj omejena.
Z osnovanjem prveda in pravega Iskrinega servisa ha tem področju, ki bo istočasno vodji skrb o prodaji in tehničnem servisiranju velikega števila proizvodov, M jih »Iskra« plasira na naše tržišče, bo zelo napredovala servisno-prodajna mreža tega kolektiva na vsem področju te pokrajine.
Na svečanosti ob priliki otvoritve tega servisa, kjer je bilo prisotno mnogo gostov, je. direktor filiale, za BiH Emir Softič dejal:
— Novi servis bo prevzemal zaenkrat proizvode iz ma» šega programa široke potrošnje in telefonskih naprav. Veliko števiilo telefonskih central, montiranih' po podjetjih in drugih institucijah, je bilo dbždaj brez odgovarjajoče nege. Dejavnost tega servisa se bo razširila tudi na ostali program »Iskre«. Poudarjam, da bo na področju Bosanske krajine še naprej delovalo 25 pogodbenih servisov. Naša želja je, da izboljšamo ponudbo z rezervnimi deli, s čemer bi bile zelo olajšane težave pri do-havah in oskrbi opreme in naprav. Zavedamo Se, da se moramo še nadalje truditi v tej smeri, ker vemo, da ni skoraj nobenega industrijskega objekta, šole, kina in gospodinjstva brez Iskrinega proizvoda iz Iskrinega programa.
Prav je, da omenimo, da je Iskra ena najstarejših 1 sodobnih organizacij v naši državi, ki je osnovana že 1946. leta in hitro dosegla ve-
lik renome na domačem ih inozemskem tržišču. Njeni poslovni partnerji in prav tako pa tudi kupci izdelkov za opremo in naprave, so tudi take firme kot so: El Niš, »Rade Končar«, »Energoin-vest« idr.
Združeno podjetje »Iskra«
—	je nadaljevali Emir Softič
—	je danes eno od najbolj specializiranih elektrotehničnih podjetij v državi. Z združevanjem številnih .razvojnih laboratorijev v en kompleks z nazivom Zavod za avtomatizacijo je bil narejen velik korak naprej. Danes ta razvojni laboratorij predstavlja eno največjdh ‘strokovnih institucij v državi, ki zaposluje prek 1.000 diplomiranih inženirjev im tehnikov. V tem zavodu se v glavnem vrše bazične raziskave. Strokovnjaki proučujejo nova področja, ki imajo velik pomen v perspektivi.
To je samo del tega, kar je povedano in kar bi mogel še reči p »Iskri«. Važno je tudi dejstvo, da »Iskra« vedno , več pozornosti posveča tudi servisno-prodajni ¡preži, kar dokazuje tudi novootvpr-jeni prodajmotehnični, servis v Banja Luki.
Kaj je amortizacija ?
ekonomsko trošenje osnov, njih sredstev. Amortizacija os. novnih sredstev se redno obračunava in je sestavni del cene izdelka. Vsak mesec se izloča določen del sredstev ja poseben račun za amortizad. I jo.
Za kaj se sredstva za
amortizacijo lahko Uporabijo?
Sredstva za amortizacijo s« lahko uporabijo takoj po vplačilu na poseben račun za zamenjavo stvari,k j, j predstavi jajo .osnovna .'¿iredstva. kakor tudi za nabavo novih 1 sredstev zaradi povečane la. I paritete, arekohstrukčije itd.
Kako se obračunava
amortizacija?
■ Znanih, je več metod obra-1 čunavanja: časovna;’ filnkcio-nalna in ekonomska1 'tbespc-šena).	■
Metodo, časovne am.(jrtizaci, i je najbolj uporabijafp,<J*in te. melji na načelu enakomerno ga obračuna.
Metoda funkcionalne amortizacije temelji na intenzdv-f nem (močnem, temeljitemu izkoriščanju osnovnega sred-f stva, kar pomeni, da ni izho-l dišfie za obračun enakomerno, časovno izkoriščanje osnovnega sredstva, temveč ■ njegova dejanska uporaba. Zato se vrednost osnovnega sredstva odpisuje na tej os- j novi.
V sodobni proizvodnji pa vedno bolj updraBijjajo:metodo ekonomske (pospešene), amortizacije, ki ¿Te še dlje kot funkcionalna amortizacija. Tu je izhodišče v ekonomski zastarelosti in ne v naravni dotrajanosti osnovnega sredstva. Tako lahko zame njujejo osnovna sredstva ta med njimi tudi stroje v zeta kratkih obdobjih, ker. so se pojavile konstrukcije, ki so boljše in popolnejše. ...
Amortizacija ima več pomenov. Pod tem pojmom razumemo postopno odplačevanje dolga ali posojila do popolnega odplačila; postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev zaradi obrabe; zbiranja denarja s prodajo izdelkov stroja, da se po njegovi izrabi nabavi novi stroj.
Amortizacija, ki se kot strošek delovnih sredstev vračunava v lastno ceno izdelka, ima dve sestavini. Prva je namenjena zamenjavi posameznih občutljivih delov
delovnega sredstva; da bi mu tako podaljšali dobo trajanja, draga -pa je namenjena zamenjavi celotnega osnovnega sredstva.
Od česa je odvisna višina amortizacije?
Ta je predvsem odvisna od nabavnih stroškov delovnega sredstva (nabavna cena, stroški transporta in stroški montaže) in od njegove dobe trajanja.
Kaj je amortizacija osnovnih sredstev?
To je v bistvu tehnično in
Stanovanska problematika v Avtomatiki
V drugi polovici leta 1968 je bila v tovarni napravljena analiza o stanovanjski problematiki v tovarni Avtomatika za .sistemski pristop reševanja' tega vprašanja. Od skupno 280 članov kolektiva, ki ni majo za dovolj ivega" 'sta-' . novanja želi polovico rešiti ie-- to z nakupom stanovanja, to -■ je z varčevanjem in kreditom, ki ga pričakujejo od tovarne. Ta; način a reševanja stanovanjske problematike je zaenkrat edino uspešna ob-■ lika, zato je tovarna pristopila k pripravi oz. izdelavi novega pravilnika-o kreditiranju stanovanjske izgradnje,do-
deljevanju stanovanj ter-prodaji stanovanj. Pravilnik, ki je v razpravi, med ostalim določa, da je to pogoj za kredit v tovarni lastna udeležba v višini 20 % od predračun ske vrednosti stanovanja in z rokom " Odplačevanja do največ 25 let in obrestno mero 2%.
Kot njož.nost pravilnik predvideva tudi najetje kredita'V tovarni za adaptacijo stanovanja, pri čemer se stanovanjska površina ne poveča, temveč še izboljšajo stanovanjski pogoji.
Po pravilniku je možna tir-di prodaja tovarniških sta-
novanj, kar pa. bo možno uresničiti le delno, zaradi stališča Stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste, ki postavlja pogoj, da je nakup stanovanj možen samo- v tistih stanovanjskih hišah, kjer se vsi .stanovalci odločijo ža nakup stanovanj.
Kot posebno obliko predvideva pravilnik tudi dodeljevanje stanovanj brez lastne udeležbe, kar bo pa možno uresničiti le v zelo redkih primerih, ker tovarna nima možnosti nakupa novih stanovanj. Zelo redki pa so primeri, da se posamezno stanovanje izprazni. Tudi na-
prej ostane v večini primerov odprto, vprašanje, kako rešiti stanovanjsko vprašanje tistim delavcem, ki nimajo možnosti rešiti ta; problem z-lastno udeležbo. .	-
AB
i|!IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII!llllll»y
I Dopisujte | v ISKRO! I
luiimuiiiiiiiiiiiiuiimmiiiimiiiiiiiiiiiimr
Tovariš Ivan Šmid je že 9 let zaposlen v Iskrini tovarni »Elektromotorji«, Železniki. Po poklicu je ročni orodjar. Iz pogovora sodeč, mu je delo všeč, nekoliko manj pa OD. Ob vprašanju, če je poročen, se je zasmejal in dejal, da je tako-rekoč »v medenih tednih«, saj je poročen šele tri tedne. »No, pa to ni treba pisati, saj ni treba vsem vedeti, da sem zajadral v zakonski stan,« je dejal. Ker je bilo ■ vse to" rečeno v veselem tonu, ne moremo mimo te novice, žena dela v montaži iste' tovarne. Imata svojo hišo in vrt.'Popoldne, kadar nima kakšnega posebnega dela, jo mahne na kegljišče, ker je vnet kegljač, če pa ni drugače in če je družba, pa mu tudi dobra partija taroka ni odveč.

DRUGI 0 NAS
Iskra se poslužuje novega tržnega sistema za povečanfe Izvoza
Pred časom je med obiskom v naši državi, obiskal ZP ISKRA britanski novinar David Simms, čigar članek o Iskri V reviji »Electronics Weekly« danes v celoti objavljamo.
ZP ISKRA, ki se nahaja v severo-zahodnem delu Jugoslavije, spreminja svojo organizacijo. Iz svoje dosedanje proizvodne usmerjenosti se preusmerja glede na tržno situacijo.
O tej spremembi v strukturi podjetja je govoril generalni direktor ZP ISKRA Vladimir Logar; razgovor je potekal v prostorih direkcije v Kranju. Sprememba proiz-
vodne usmerjenosti je del splošnega prizadevanja za vključevanje J tovarn ISKRE tako na evropski kot ameriški trg ter ža njihovo’ prilagajanje na omenjenih tržiščih.
Z ozirom na proizvodnjo sestavnih delov, ki znaša 20 % celotnega poslovnega prometa, je razvidno, da se ISKRA še ni popolnoma . afirmirala na evropskem trgu. Očitno pa je, da nezadržno napre-
duje in da je posebno z nekaterimi proizvodi presenetljivo hitro nadomestila zamujeno.
Tako je, na primer, na področju polprevodnikov pridobila »know how« licenco firme General Electric, ZDA, nameravajo pa še letos pričeti s proizvodnjo tiskanih vezij.
Začetna proizvodnja bo, po besedah direktorja za evropski trg G. Blenkuša, namenjena predvsem za potrebe domačega trga. Del tiskanih vezij pa bodo lahko izvozili v V. Britanijo že proti koncu leta, s posredovanjem firme Guest Electronics. Proizvodnja polprevodnikov bo osredotočena v dveh središčih in sicer močnostne diode jn polprevodniki v Trbovljah, signalne diode, tranzistorji in tiskana vezja pa v Zagrebu, v tovarni RIZ, ki se je nedavno priključila k ISKRI. S tem v zvezi se bo proizvodnja Ge diod zmanjšala, a proizvodnja Si diod pa povečala.
Cilj teh tovarn je program hitre ražširitye,., {proizvodne enote se že pripravljajo v obeh Centrih. Doslej so Si diode do 3,5 A že proizvajali, medtem ko se je proizvodnja tiskanih vezij pripravljala v laboratorijih.
Iskrin proizvodni program pa ne zajema le sestavnih delov, temveč pokriva področja, kot : so v telekomunikacije (30 % celotnega premeta), signalno in industrijsko elektronsko opremo;- -široko potrošnjo ter kino1 in akustično opremo. Do danes je promet naraščal od 15 db 20% na leto. V sedanjem obsegu, ko .podjetje Zaposluje■ 17.500 ljudi in ko' vključuje 19 tovarn, pričakujejo, da bo promet letos naraste! za ' najmanj 8 %.'
Njihov domači trg je postal pretesen, da bi’ vsrkal Iskri-., no široko proizvodnjo. Zato ši "podjetje neprestano prizadeva, da bi našlo nove trge po Vsem svetu.
Lanskoletni izvoz'je znašali 4.2 milijona funtov, uvpž pa
2.8	milijona funtov, pričakujejo, da se bo izvoz :do leta 1970 podvojil. Podjetje želi povečati izvoz predvsejn v dežele, v katere doslej, niso izvažali. Vzhodna in zahodna Evropa uvozita vsaka,,pp eno tretjino, medtem ko gr$ ostalo v drage dele sveta. .Glede zahodnoevropskega trga jo pomočnik direktorja,,^ izvoz na evropski trg poucjjipl, da bi ISKRA rada povečala,, trgovino z V. Britanijo. Ne. želijo namreč, da bi postali .preveč odvisni od katerega kplj,trga in pri tem omenjajo,, ,4a |e njihova trgovina z Zah.,tNenl' čijo zadovoljiva, medif-em k° npr. Francija kaže zapipjanjo le za izvoz lastnih izdpljcov.
Bili so razočaranj;^ nad očitnim pomanjkanjem-(Z3®1-manja . s strani britanskih podjetij, katerim so želeli izvažati svoje proizvode, -}
, Precej ironično je dejstvo, j da se je vzporedno z v Iskn-
»Elektromehanika«, Kranj:
Ugodna proizvodnja v juliju
, Ob koncu I. polletja je imela tovarna še 622.000 din zaostanka. Predvidena proizvodnja za julij je E bala .presežena skoraj za 16 % tako, da ni bil pokrit le zaostanek, ampak je bila tovarna ob koncu meseca julija za 1,5 % nad predvideno proizvodnjo za 7 mesecev. Res je, da smo za julij zaradi letnih dopustov prevideli razmeroma nizko proizvodnjo, toda kljub temu je uspeh zelo ugoden, saj je bilo v juliju na letnem odmoru yeč kot ena tretjina ‘članov kolektiva. Z visoko proizvodnjo v juliju je tovarna dosegla za 2,371.000 din naskoka, kar pomeni nekaj . več kot dva delovna dneva. Vse delovne enote so predvideno proizvodnjo dosegle, nekoliko pod predvideno proizvodnjo je le telefonija, ki je imela tudi Ž8 julij zelo visoko zadolžitev.
PROIZVODNJA V JULIJU
DE	Izvrš. %
Rotacijski stroji	140,8
Kinoakustika	118,2
Produkcija	184,1
Elektromeh. izd.	140,5
števci	106,7
Stikala	140,2
Telefonija	96,7
Merilne naprave.	182,1
Urni mehanizmi	145,8
Orodjarna	112,6
Vzdrževanje	60,5
Skupaj	115,9
DE EMI (ELEKTROMEHANSKI IZDELKI) je dosegla v juliju visoko proizvodnjo, saj so »Rotacijski stroji« presegli mesečno ¡zadolžitev za 40 %, »Kinoakustika« za 18, »Produkcija« ' pa za
84%. še boljši uspeh so dosegle »Merilne naprave«, ki so presegle mesečno zadolžitev za 82 %. Prav tako lep uspeh so dosegla tudi »Stikala« in »Urni mehanizmi«.
»ROTACIJSKI STROJI« so v juliju dobili iz uvoza večje količine sestavnih delov tako, da je. bilo mogoče pokriti zaostanek iz prejšnjih mesecev in doseči znaten naskok.
»KINOAKUSTIKA« je* po •nekaj mesecih težav v mese-. cu juliju le. presegla mesečno zadolžitev. Proizvodnja bi billa lahko Še višja, če ne bi bilo težav z optiko za 8 mm projektor, uvoženimi zvočniki-za 16 mm projektor in če bi bilo vse pripravljeno za montažo interfonskih naprav in registrafonov.
»PRODUKCIJA« je proizvodnjo elektro-ventila uredila tako, da bo lahko postopoma izdelovala večje količine.
DE »ŠTEVCI« je imela' v juliju razmeroma nizko proizvodnjo zaradi skupnega letnega dopusta, ki je bil v letnem načrtu predviden. Tudi proizvodnja stikalnih ur je v juliju tekla skoraj brez zastojev.-
DE »STIKALA«, ki je bila' lani -v diugi' polovici v krizi, doživlja izredno konjunkturo in komaj zadovoljuje potrebe tržišča. Posebno veliko povpraševanje je po stikalnih napravah. Glavni' problem za zadovoljitev vseh potreb je proizvodnja pločevinskih ohišij, ki jih ne dobiva v želenih količinah.. •
DE »ATN« (telefonija) je imela v juliju ugoden rezultat, čeprav mesečna zadolžitev ni bila dosežena. Lethi dopust so koristili delavci
(Dalje na 7. strani)

Lep uspeh obrata »Urni mehanizmi« v Lipnici
Čeprav je imel kolektiv v Lipnici v prvi polovici julija dokajšen zastoj pri števcu pogovorov zaradi pomanjkanja številčnih kolutov, je z veliko prizadevnostjo ta izpad nadoknadil v drugi polovici. Julija ski rezultat proizvodnje kaže 145 %, polletna proizvodnja pa 116 %. — Na sliki: (zgoraj) detajl iz montažnega oddelka, (spodaj) pri vrtalnem stroju v produkciji.
■ jr mt jr jm * jmr jr jrar jf	Æjm jt mb Æjaar j’-jmrjJMar-* mt * mb jr jam * Mar * jaa j jm * jm j jm j jm jr mt * i
nim izrednim povečanjem iz-voza in prometa zmanjšalo, prizadevanje britanskih podiš jetij za izvoz v Iskro,
V nekaj letih je delež nakupov ISKRE v V. Britaniji padel od pol milijona funtov na ■ manj kot 40.000 funtov letno,
" medtem ko je- istočasno nji-’ hov uvoz narastel in pričaku-! jejo, da bo letos dosegel 4 mi-1 lij one funtov.
Da bi izboljšali to situacijo, sedaj firma Guest Electronics opravlja vse nakupe za Iskro v V. Britaniji. Obenem pa ISKRA upa, da bodo ponov-, nb vzpostavili poslovanje z< nekaterem! državami na kontinentu, kjer je promet upadel.
Vrednost	Iskrinega izvoza:
Leto	funtov
l"96l	325.000
1962	450.000
‘1963	650.000
1964	750.000
1965	1 ¡700.000
1966	‘ 2,500.000
1967	- 3,250.000'
1968	. . 4,200.000
Trgovina z ZDA se giblje v vrednosti. 1 milijona dolarjev in1 temelji v glavnem na malih motorjih.
Eden poglavitnih vtisov, ki jih človek dobi bb obisku v njihovih tovarnah je izredna iskrenost, ki preveva te ljudi pri delu in govoru. Tega danes ne srečaš .pogosto!
Dejstvo, ki ni vedno cenjeno -je,- kako zelo se je Jugoslavija spremenila v svojem načinu miselnosti in postala bolj »zahodna« v svojem nastopu, pri tem pa ji je uspelo obdržati socialistični iz-■ gled. • J
Tako je , npr. pred 20 leti vladalpritisk, da podjetja grade tovarne.v odročnih va-, selj, kjer včasih ni bilo niti poštene ceste. Sedaj so dognali, da se dosti bolj izplača osredotočiti tovarne v že razvitih krajih in pritegniti delovno silo v mesta. V soglasju š tem konceptom si ISKRA prizadeva, da bi zgradila industrijsko središče v Ljubljani, kjer bo tudi osre-
dotočen večji del proizvodnih enot.
Trenutno je v gradnji pet novih tovarn. Nič več ne nameravajo graditi novih tovarn na deželi, pač pa bodo že obstoječe ostale in se. po potrebi tudi razširile.
Prednosti, ki so jih prinesle take tovarne svojemu naravnemu okolju so očitne. Tako je bil letošnji dobiček tovarne uporov v Šentjerneju porabljen za razširitev tovarne, zgraditev nove šole in izboljšanje lokalnih cest.
Tovarna v Šentjerneju leži na področju nekdanjega poljedelskega posestva. Prvotno poslopje je bilo namenjeno za shranjevanje poljedelskih strojev. Proizvodnja uporov ima svoje začetke v letu 1949 v Ljubljani, od koder je bila prenesena v Šentjernej leta 1951. Tu so najprej pričeli z raziskavami v laboratorijih z 12 delavci in 3 inženirji-
Glavni program tovarne v
Šentjerneju je temeljil Da proizvodnji ogljikovih plastnih uporov, žične upore pa so delali drugje. Odločitev okrog leta 1950, da se preusmerijo na ogljikove plastne upore, je temeljila na podlagi raziskav, ki so pokazale, da ne bi mogli uspešno konkurirati s takrat standardnimi proizvodi. Odločili so se za proizvodnjo izdelkov, za katere so menili, da bo povpraševanje v prihodnosti.
Začetki so temeljili na raziskavah in učenju. Pomagalo jim je nekaj menihov iz bližnjega samostana, Ta pomoč jim je omogočila, da so naredili nekaj orodja v samostanski kovačnici; tako se je porodila krajevna šala o »posvečenih uporih«.
število izdelanih uporov na leto (milijoni)
1960	7
1962	18
1964	70
1966	85
1968'	125
. Proizvodna kapaciteta, je bila v začetku okrog 3000 uporov na dan, z uporovnimi vrednostmi od 100 do 300 Kohmov. Njihova sedanja proizvodna kapaciteta doseže že
150.000	uporov na dan, z uporovnimi vrednostmi od 2 Ohma do 10 Mhmov.
To naraščanje proizvodnje so narekovale predvsem potrebe podjetja samega ter domačega tržišča. V teku leta 1969 se bo proizvodnja dvignila na 250 milijonov uporov na leto.
Vzporedno s povečanjem proizvodnje uporov, je podjetju, uspelo znižati čas, ki je potreben za izdelavo posameznega upora, kar je občutno povečalo produktivnost.
Oglejmo si sledečo tabelo:
Povprečen proizvodni čas za upor (sekunde)
92
61
38
30
17
S
Uspešno pošlovanfe tovarne...
Naš izvoz v juliju
© Plan izvoza presežen za 16 % ® Največ izdelkov je julija Iskra prodala v Zahodno Nemčijo
(Nadaljevanje s 3. strani) pacitete. Da smo lahko zadostili vsem naročilom, smo se morali z večino kupcev sporazumeti za sukcesivno dobavo s prednostjo nujnih naročil in tako odpovedati dobavo v setih. Kapacitete so tudi za drugo polletje za vse izdelke razen potencio-
(Nadaljevanje z 2. strani)
doseženi proizvodni rezultat v mesecu. Ta pa je baziran na 12 milijonov letne realizacije. Ob upoštevanju nižje realizacije v prvih štirih mesecih je potrebno za 100% osebne dohodke vsak mesec realizirata proizvodnjo v vrednosti 1,096.000.— din. če je več je tudi denarja več, če je manj, je tudi v žepu manj!
Celotni kalkulativm stroški v prvem polletju Riso bistveno preseženi. Povečani so predvsem pri izdelaivnem materialu, kar pa je z ozirom na stanje nedovršene proizvodnje opravičljivo. Povprečna vrednost ene izdelavae norma ure, ka znaša 44,67 din je dosežena 83,4 %.
Celotni dohodek v prvem polletju se giblje praktično v okviru plana, prav tako pa tudi čisti dohodek. Delilno razmerje med sredstvi za sklade in osebne dohodke (po planu 23,6:76,4) znaša 23,43:76,57, kar pomena le nebistveno odstopanje od planiranih zahtev.
V kolikor so dosedanji podatki. zadovoljivi pa ne moremo istega trditi za obratovalna sredstva. Stanje pri obratovalnih sredstvih se tako iz meseca v mesec slabša. Zaloge tako na razredu^) kakor pri nedovršeni proizvodnji so pod predvidenim normativom. Očitno ni prave všklajenosti med
metrov že razprodane, čeprav je dinamični plan za drugo polletje višji od plana prvega polletja.
S prodajo izdelkov v prvem polletju je bilo ustvarjenih
40,4	milijonov N din celotnega dohodka oziroma 55 % od planiranega celotnega dohodka za celo leto. Večji celotni
plansko nabavno službo in proizvodnjo. Vsekakor je nujen stalen nadzor in pregled materiala, ki je na skladišču dalj časa, da tri se tako sproti preprečevalo prekomerno naraščanje zalog, saj te jemljejo že itak pičla sredstva, tako da je nelikvidnost stalna grožnja.
Ko je upravni odbor obravnaval polletno problematiko, bi bil mnenja, da bi se dajo ob večji vsklajenosti ter večjem angažiranju napraviti še več. Res je sicer, da je v letošnjem letu proizvodnja dosti zahtevnejša in izdelujemo niz naprav, ki so praktično prototipi, kljub temu pa se še nismo odvadila nekaterih stalnih napak, za katere bi že morali najti rešitve. Ena glavnih je verjetno sunkovita realizacija proizvodnje v zadnji dekadi meseca. To povzroča živčnost pri delu, v sami kontroli pa tudi ni mogoče vsega pregledati v rednem času. Rešitev je potem delo v podaljšanem delovnem času, kar je pa zopet dražje. Po pravilu, da več glav več ve, je upravni odbor sprejel ¡ilgestijo, da se Vsak mesec po desetem v popoldanskem času sestanejo vsi, ki vodijo proizvodnjo (termi-narji, mojstri, vodje, šefi) in analizirajo ritem proizvodnje in vse slabosti z namenom, da se v bodoče napake ne ponavljajo.
Vrabec Marjan
dohodek je nastal predvsem zaradi spremenjene strukture prodaje. Tako je bilo na domačem trgu prodanih več izdelkov kot smo predvidevali, saj je realizirano že 60 % celotne domače prodaje v vrednosti 31,3 milijonov N din, medtem ko je realiziranega le 37 % vsega letnega izvoza v vrednosti 7,2 milijonov N din. Ker so se poslovni stroški in osebni dohodki gibali v mejah plana, celotni dohodek pa je bil ugodnejši, je tudi ustvarjeni ostanek dohodka boljši od planiranega. Ker pa bo potrebno do konca leta realizirati planiran prodajni plan, v katerem zavzema izvoz večji 'delež kot v prvem polletju, se rezultat prvega polletja ne bo podvojil, ampak bo nedvomno manjši. Za uspešno realizacijo v izvozu bo namreč potrebno še znižati lasto ceno, kar bo možno šele z dokončanjem začetih investicij za upore in rekonstrukcijo kondenzatorjev.
Povečana produktivnost dela v letošnjem letu nam je omogočila tudi 14,3'% povečanje osebnih dohodkov v primerjavi s preteklim letom, ko so nizki osebna dohodki povzročali nezadovoljstvo zaposlenih in fluktacijo kvalificirane delovne sile. Povprečni osebni dohodki v višini 913 N din pa so še vedno pod povprečjem planiranih osebnih dohodkov v tovarnah ZP.
Kljub ugodnemu ostanku dohodka pa ob visokih obveznostih za že najete kredite iz rekonstrukcije, ne bo možno vložiti v poslovni sklad za obratna srdštva toliko, kolikor nam manjka virov za obratna sredstva. Zato moramo stroške še zniževati in še iskati notranjih rezerv za potrebno razširjeno reprodukcijo, ki je za elemente nujna.
MP
V minulem mesecu je bila izvozna dejavnost našega podjetja zelo uspešna, saj smo izvozili skupno za nič manj kot dva milijona dolarjev izdelkov. Od te vrednosti so izvozile naše proizvodne organizacije za 727.063 dolarjev raznih proizvodov in s tem izpolnile julijski izvozni plan s 116%. Rezultat pa je vsekakor še ugodnejši, ker pri obračunu še ni v celoti upoštevan izvoz organizacije ISKRA - RIZ.
Tudi glede regionalne usmerjenosti je julijski rezultat odličen. Od celotne vrednosti dveh milijonov dolarjev smo izvozili v države s konvertibilnimi valutami kar 93 % vrednosti izdelkov, če pa pregledamo čisti izvoz samo proizvodnih organizacij je rezultat sicer nekoliko nižji, vendar še vedno izredno visok. Na konvertibilno področje so naše organizacije izvozile 81 % vrednosti izdelkov, v vzhodne države SEV 18% in v druge države Mitinga komaj 1 %.
Julijska izvozna lista obsega skupno 26 držav, od tega je izvozila ELEKTROMEHA-NIKA sama v 18 držav. Največ je v minulem mesecu nakupila pri nas Zahodna Nemčija. Njej slede po padajoči vrednosti: Indija, ZDA, Romunija, Italija, Anglija, Life an, Venezuela, kot deveta Vzhodna Nemčija in deseta . Švica. Vrstni red se v bistvu ni veliko izpremenil, če upo-. števamo stalno teadenco porasta izvoza v Zahodno Nemčijo in vedno manjši izvoz
v Vzhodno Nemčijo. Indija je bila v juliju na izjemnem drugem mestu zaradi izyoza strojev po pogodbi o inženiringu.
Od naših proizvodnih orga-nizacij so največ izvozili v juliju ELEMENTI nato ELEK-TROMEHANIKA, KONDENZATORJI in AVTOMATIKA. iNad 50.000 dolarjev vrednosti izdelkov so izvorih še 'ELEKTROMOTORJI skupaj z MIKRONOM in AVTO-ELEKTRIKA. Delež ostalih tovarn je bil manjši.
Struktura izvoza po proizvodnih panogah se ni dosti izpremenila. — Prevladujejo razni sestavni deli, ki zavzemajo nad polovico vrednosti izdelkov. Kot kaže si ravno s to panogo izdelkov vedno bolj širimo krog kupcev v tujini, nasprotno pa ne narašča prodaja finalnih izdelkov —e aparatur (prodaja strojev po inžerinigu je izjema).
Seštevek- izvoza v sedmih mesecih letošnjega leta izkazuje vrednost .6,425.801 dolarja, kar docela ustreza planu in dinamiki izvoza, čeprav je dosežena vrednost v posameznih mesecih zelo varirala.
Skupni izvoz podjetja v posameznih mesecih je bil letos takle:
januar	v dolarjih 435.203,50'
februar	487.703,42
marec	1,066.818,72
april	708.158,13
maj	946.206,88
junij	782.256,71
julij	1,999.454,03
skupaj	6,425.801,39
	Marjan. Kralj
Ob zaključku 1. polletja

Iz tabele je razvidno, da je proizvodnja med leti 1962 in 1964 narasla za štirikratno vrednost, medtem ko se je proizvodni čas za posamezni upor zmanjšal na polovico. Med tem časom so uvedli še drugo izmeno, vendar je med leti 1964 do 1966 ostalo število zaposlenih nespremenjeno.
Od leta 1966 si j» podjetje pričelo malo po malo prizadevati, da bi mehaniziralo in avtomatiziralo svoje proizvodne enote, pri tem pa ni pozabilo na probleme zaposlenih. čeprav je še marsikje stanje neurejeno, je vendar očiten napredek v proizvodni tehniki in povečanju proizvodnje, pri precej enakem številu zaposlenih.
Za kontrolo kvalitete izdelkov uporabljajo avtomatski stroj, ki izvrže upore, ki ne odgovarjajo predpisom. Zaenkrat jih je treba odstranjevati še ročno, vendar bo tudi ta postopek kmalu avtomatiziran.
Tovarna je pričela s proizvodnjo potenciometrov leta 1958, z vrednostmi od 100 do 5 MOhmov. V letu 1967 je proizvodnja dosegla 1,5 milijona lončkov ter se lani dvignila na 5,5 milijona.
Letos pričakujejo, da bo vrednost proizvodnje približno 10 milijonov. Medtem ko so drugi proizvodni povpreč-ki rasli, je ostal njihov promet v glavnem nespremenjen. Povečana produktivnost je, zmanjšala proizvodne stroške, dobiček pa je znatno padel. čeprav upajo, da Si bodo pomagali z večjo produktivnostjo, cene proizvodov še vedno padajo zaradi močnega pritiska s strani inozemske konkurence, o čemer sp bili vsi zaposleni obveščeni. To leto bo proizvodna enota ■ za potenciometre 50 % avtomatizirana in . bo zaposlovala 90 ljudi
Včasih človek prav premišljuje, kakšna so prizadevanja britanskih firm za iz-
voz. V začetni fazi tovarne v Šentjerneju si je ISKRA prizadevala, da bi našla dobavitelja posebne žice. Poskušali so pri nekem angleškem proizvajalcu, ki pa je izjavil, da ni zainteresiran. Tako so se obrnili na Francijo in pričeli dobavljati žico iz Pariza, če pomislimo na sedanjo proizvodnjo te tovarne, je očitno, da je bila« to za angleški trg zamujena priložnost.
Za razliko od tega, je ISKRA zgradila v Indiji tovarno za upore, ki je veren posnetek njihove lastne v Šentjerneju. Tovarna ima sedaj kapaciteto 24 milijonov uporov letno. Podpisali pa šo že pogodbo, da bodo potrojili proizvodno kapaciteto te tovarne ža indijsko družbo.
Podobno je tovarna kondenzatorjev v Semiču oskrbela stroje in tehnični »know how« za postavitev tovarne podobne le-tej v Semiču, ki bo proizvajala za indijsko firmo papirne in poliester kondenzatorje. Približno 90 %
strojev, ki so v uporabi v tovarni v Semiču je izdelala ISKRA sama. Tako je ISKRA dosegla lep finančni uspeh, saj ni prodala te stroje samo v Indijo, marveč tudi v podjetja v Italiji, češkoslovaški, Poljski in v Vz. Nemčiji.
Tovarna v Semiču je nekoliko odmaknjena, v čudoviti pokrajini, ki je le skopo naseljena. Pokrajina leži 2500 čevljev nad morsko ravnino. Tovarna je obkrožena z vinogradi, na jugu pa prehaja dolina v strm hrib. V začetku je bil tu koncem 400 družin, sedaj pa je pokrajina pod zaščito lokalnih oblasti.
Za to tovarno menijo, da je' ena izmed najbolje tehnično vodenih enot v ISKRI, o čemer se človek res lahko prepriča.
Poleg tega pa je že po številu novo zgrajenih poslopij na tem področju moč videti, da je tovarna glede na' svojo lokacijo idealno situirana.
Zaposleni delavci so plačani glede na število ur in po
učinku. Tovarna ima dve iz-; meni, vendar je sistem toliko prožen, da dovoljuje, da delavci delajo tudi na svojih posestvih, kadar je potrebno. Leta 1951, ko je tovarna pričela s proizvodnjo, je bila poprečna plača proizvodnega delavca približno 50.000 S dinarjev na mesec, ki se je sedaj povzpela na 65.000 S dinarjev.
Čeprav je vrednost dinarja padla trikrat od časa ustaho-. vitve tovarne, so delavci vseeno v znatno boljšem položaju. Za primerjavo naj vzamemo dejstvo, da je delavec teta 1951 lahko kupil radio aparat v 6 mesečih, medtem, ko bi jih sedaj lahko kupil 5 v enem samem mesecu. Proizvodnja v Semiču temelji na papirnih kondenzatorjih, v Al ohišjih in poliester poly-karbonatnih kondenzatorjih, medtem ko so keramični: in elektrolitski kondenzatorji izdelani drugje. Večino proizvodnje porabi domače : trži-
Ugodna proizvodna v juliju
(Nadaljevanje s 6. strani)
aa traku telefonije, delavci na traku koordinatnega sti-kalnika in polovica delavcev na releju in spajkanju. Poleg letnih dopustov pa so hud izpad povzročili dekad-ni releji, ki jih inozemska gnna ni dobavila pravočasno, če primerjamo število prisotnih delavcev z višino dejanske proizvodnje, potem je uspeh ugoden. V avgustu bo telefonija prejela 2 stroja, ki bosta bistveno pripomogla k večji proizvodnji sestavnih delov in to ekscentersko stiskalnico (1001) in hidravlično stiskalnico.
DE »MERILNE NAPRAVE« je imela v juliju še večje možnosti, vendar iz uvoza ni prejela potrebnih elektronk.
DE »URNI MEHANIZMI« so imeli v začetku meseca hud zastoj na števcu pogovorov zaradi uvoznih številčnih kdlutov. Prizadevnost v obratu pa je ta izpad v drugi polovici meseca nadoknadila.
DE »ORODJARNA« in »VZDRŽEVANJE« knata vedno več nalog za samo tovarno in zato izvršujeta zunanja naročila le občasno, če imata proste kapacitete.
Razveseljivo je, da je tovarna, kot celota v 7 mesecih pokrila ves zaostanek, ki je nastopi v prvih dveh mesecih letošnjega leta.
SEDEMMESEČNA
PROIZVODNJA
DE	Izvrš.
	®/o
Rotacijski stroji	104,5
Kinoakustika	81/1
Produkcija	162,3
Eiektromeh. izd.	104,3
števci	101,8
Stikala	114,5
Telefonija	92,5
Merilne naprave	128,8
Umi mehanizmi	116,3
Orodjarna	115,2
Vzdrževanje	132,8
Skupaj	101,5
V DE »EMI« in »Rotacijski stroji« so pokrili ves zaostanek, »Kinoakustika« pa je zaostanek pokrila le delno. Bistveno večja proizvodnja v »Produkciji« je pokrila zaostanek v »Kdnoakustiki«. »Električni števci« se v glavnem držijo predvidene proizvodnje po načrtu. Glede na zmanjšani izvoz so se povečale zaloge tega izdelka. Napori za nova zunanja tržišča so že rodili uspeh, tako da se bodo zaloge gotovih izdelkov začele postopoma zmanjševati. Ob koncu junija je proizvodnja v telefoniji znašala 91,9 % od predvidene proizvodnje. Ta % se je v juli ju dvignil na 92,5 %, kar pomeni, da se stanje le izboljšuje. Da pa bo dosežen letni načrt proizvodnje tele^ ionskih naprav, pa bo morala pomagati vsa tovarna.
če. primerjamo letošnjo in lansko proizvodnjo v prvih 7 mesecih je stanje zelo Ugodno. Letošnji proizvodni načrt je glede na lanskega za 13 % višji, v prvih 7 mesecih dosežena proizvodnja pa je za 17% višja, kot v istem obdobju lam,
PRIMERJAVA SEDEMMESEČNE PROIZVODNJE
(1968—1969)
DE	Izvrš. %
Rotacijski stroji	1333
Kinoakustika	74,7
Produkcija	181,7
Eiektromeh. deli	113,5
Števci	123,4
Stikala	104,7
Telefonija	120,2'
Merilne naprave	115,8
Umi mehanizmi	282,5
Orodjarna	71,7
Vzdrževanje	97,5
Druge storitve	135,6
'Skupaj	117,1
Naj večje .povečanje eksterne proizvodnje ima obrat »Umi mehanizmi«, kar je pripisati večjim naročilom števcev pogovorov za izvoz. Posebna konjunktura vlada letos pri rotacijskih strojih, saj pri 33% večje proizvodnje ne moremo zadovoljiti vseh potreb na tržišču. Kljub težavam pa proizvaja ATN v letošnjem letu kar za 20 % več kot lani. Seveda to še vedno ne ustreza proizvodnemu načrtu za letošnje leto, ki je sestavljen po potrebah na tržišču, saj bi se morala proizvodnja telefonskih naprav povečati letno kar za 30 %. Da bo tako povečanje mogoče, bodo morale vse Službe obratu telefonije nuditi vse, kar je za to potrebno. Že sedaj se moramo pripravljati za prihodnje leto.
Po težavah v prvem polletju se je stanje v tovarni popravilo, kar dokazujejo gornje ugotovitve. Uspeh v juliju nas ne sme uspavati, saj naloge za prihodnje mesece niso nič manjše, kakor so bile doslej. Da se nam bo proizvodnja v prihodnjih mesecih dvignila po predvidenem načrtu, bodo morale vse službe delati bolj zavestno; zavedati se namreč morajo, da so one tiste, ki morajo posameznim obratom zagotoviti normalno delo. Da pa bo tovarna uspevala, se mora vsak član kolektiva zavedati, da tudi od njega zavisi uspeh tovarne, zato mora vsak član kolektiva v tem smislu uravnavati svoje delo v tovarni.
Pomočnik direktorja:
Alojz Grčar, dipl. inž.

ISKRA — TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV, KRANJ
Zaradi razširitve proizvodnega programa
IŠČEMO NOVE SODELAVCE
1.	DIPLOMIRANE STROJNE IN ELEKTRO INŽENIRJE
2.	EKONOMSKE IN ADMINISTRATIVNE TEHNIKE
3 KEMIJSKE TEHNIKE
4.	KVALIFICIRANE DELAVCE KOVINARSKE STROKE
5.	VRATARJE IN GASILCE — ČUVAJE
6.	UPRAVLJALCA PARNIH KOHLOV v kalorični centrali tovarne.
Kandidati naj imajo opravljen izpit za upravljavca parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem. Stanovanje zagotovljeno po dogovoru.
7.	VEČJE ŠTEVILO PRIUČENIH IN NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV IN DELAVK ZA DELO V PROIZVODNJI.
V poštev pridejo kandidati iz Kranja in bližnje okolice, ki imajo uspešno končanih vsaj šest razredov osnovne šole in ki niso starejši od 25 let.
Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne na naslov: ISKRA ¡A Elektromehanska Kranj, Kranj, Savska Loka 4, do vključno 25. -avgusta 1969.
OBVESTILO ISKRA ——
TOVARNA ELEKTROMOTORJEV, ŽELEZNIKI
proda
2 STRUŽNICI znamke TOS, tip ISO-5 Leto izdelave 1958
Izklicna cena za eno stružnico je 8000 ND Maksimalna razdalja med konicami 550 Maksimalni premer obdelovanca 0 270
Stružnice so generalno popravljene. Licitacija bo 20. 8.1969 ob 10. uri v tovarni.
šče, vendiar tudi izvoz polagoma narašča.
Tovarna kondenzatorjev v Semiču je pričela izvažati svoje izdelke leta 1963, ko je izvoz znašal prek 4000 funtov. Do leta 1967 se je ta znesek povečal na 410.(X)0 funtov. Zai lansko leto še ni bilo na razpolago izračuna, menili pa so, da je za približno 15% presegel vrednost iz leta 1967.
Realni promet tovarne se giblje po eksponentni krivulji, ki je dosegla 1,25 milijonov funtov v letu 1967, medtem ko je leta 1965 komaj presegla 600.000 funtov. Omembe Pa je vredno dejstvo, da se število zaposlenih, potem ko je doseglo svoj maksimum 500 zaposlenih leta 1966, sedaj nekoliko zmanjšuje, kar kaže Da večjo produktivnosti
Približno polovica finančne vrednosti njihove trgovine teoriji na papirnih kondenzatorjih v Al ohišjih, čeprav po številu kondenzatorjev to pomeni le 10 % proizvodnje.
Drugo polovico predstavljajo poliester polykarbonaitni kondenzatorji, ki so jih lani izdelali približno 30 milijonov.
Tovarna ima sedaj kapaciteto trikratne proizvodnje in vse kaže na to, da so bile v zadnjih 18 mesecih opravljene občutne izboljšave in av-tamatiziranje proizvodnega procesa.
Tako je bilo na primer v tem obdobju postavljenih še nadaljndh 6 enot za impregnacijo, tako da jih je sedaj skupaj 16. Poleg tega so pred nekaj meseci dali v obratovanje nov stroj za avtomatsko navijanje 3-mikronske folije. Seveda je ta vpeljava povzročila številne probleme, ki pa so jih, kot kaže, V glavnem uspešno premostili, tako da bodo sedaj zamenjali približno 50 takih strojev na ročno navijanje z avtomatskimi. Pri ogledu tovarne je očitno, da so potrebne še druge izboljšave in avtomatizacija.
Pri pakiranju kondenzatorjev srečujemo iste faktorje.
kot pri drugih tovarnah v Evropi; drže se IEC predpisov. Podjetje poskuša biti prožno pri naročilih in pri zahtevah eventuettaih zamenjavah izdelkov. Vsa ta dejstva kažejo, da bo njihov pomen v naslednjih letih na tržišču še zrastcl.
Proizvodnja feritov je bila v majhnem obsegu osnovana pred 8 leti. Konec leta 1967 so jo prenesli v novo stavbo y Ljubljani, kjer naj bi se tudi zasnoval nov industrijski kompleks.
Ko so se preselili v nove prostore, so kupili nove stroje. Proizvodnja narašča, tako da so npr. v januarju lanskega leta izdelali 1000 kg feritov, zadnjega oktobra pa je proizvodnja narasla že na
11.000	kg.
Do naslednjega oktobra pričakujejo, da bo proizvodnja dvakrat tolikšna, kot je bila oktobra 1968. Za mehke magnetne materiale uporabljajo nikljev ferit in manga-
nov ferit, za izotopno obliko pa barij ev ferit.
Letos bodo poskusno uvedli anizotropni material. Proizvodi vključujejo jedra, lončke, cevke, jedra z navojem, cilindrična jedra za proizvode široke potrošnje m jedra za uporabo v visoko-frekvem-čnih napravah. Trenutno njihova proizvodnja še ne vključuje jeder za spominske celice, vendar upajo, da jih bodo začeli proizvajati v naslednjih dveh letih.
V tej tovarni, ki tudi proizvaja keramična telesca, je zaposlenih okoli 200 ljudi. Lani so izdelali približno 30 milijonov keramičnih telesc za kondenzatorje, za letos pa menijo, da se bo proizvodnja podvojila. Izdelujejo tri vrste keramike z različnimi dielek-tričnimi konstantami in temperaturnimi koeficienti. V glavnem proizvodnja zadošča za domače potrebe, vendar upajo tudi na izvoz. Pr-
vi kontakti v ta namen so že ustvarjeni.
Za vso Iskrino proizvodnjo opravlja raziskave Zavod za Avtomatizacijo v LjubljanL Le-ta je nastal leta 1960 po združitvi enot za raziskave iz posameznih tovarn. Zavod upa, da bo po spremembah y strukturi, ki so trenutno v teku, in sedaj, ko bo imel oddelek za stike s trgom večjo besedo, tudi sam pridobil važnejše mesto v podjetju. Seveda pa se bo moral ozirati na želje in potrebe podjetja. V glavnem financira ZZA ISKRA, vendar obstoja tudi poseben sklad za raziskave s strani jugoslovanske vlade za katero tudi opravljajo raziskave. Raziskovalnemu delu v ZZA je namenjeno med štiri In pet odstotkov celotnega prometa podjetja, pričakujejo pa, da se bo ta odstotek v novem tržnem sistemu še povečal.
(Electronics Weekäy)
M RAZVEDRILO
Rešite jo, ni težka
	2	3	4 1 •		6	7	8			9	10	11	12
13			H		14				15				
16			lil	16a					17				
18		¡gp 111	19					faá	20			21	
	m	22 •						IIS Hi			23		
24	25						26	27		28			
			¡ti¡		30	31		32			33		
34		35	36	37		38	39			40		II	jp
41						42				43		44	4b
46					47				48				
43			50	51				52			53		
54			55		ɧj	56					57		
58		53				60			61		61a		
	62						63			64a			
	64			65				66			67	68	
	69							70					
VODORAVNO:
1 glavno mesto LR Mongolije, 9. levi pritok Rena v Švici, 13. zagrebški nogometaš (Krasnodar), 14. duša umrlih pri starih Slovanih,
15.	vir, 16. dalmatinsko žensko ime, 16 a. mama, 17. bajka, 18. gozdno gospodarstvo,
19.	kemični element (At), 20. tropska rastlina z mesnatimi listi, 22. oblika vprašalnega zaimka, 23. avtomobilska oznaka Libanona, 24. nasproti, 26. matematični znak, 30. aktinij,' 32. polotok v Grčiji, 34. slovenski zgodovinar, 38. močna alkoholna pijača, 40. grška črka, 41. zdravilo "proti malariji, 42. oddelek rimske legije, 43. grški junak pred Trojo, 46. odprtina v steni, 47. trihitrotoluol, 48. vrv (ljudsko), 49. Nova Vas, 50. am. sociolog, nasprotnik revolucionarnih gibanj (Frank Henry), 53. tovarna/ gume v Dalmaciji, .54. kazalni zaimek,
55.	soglasnik in samoglasnik,
56.	tovarna v Celju, 57. kradljivec, 58. važen telesni Organizem, 60. izmeček vulkana, 61 a. češka pritrdilnica, 62. ime rodezijskega rasista, 63. snov, predmet, 64. gorovje v Južni Ameriki, 66. francoski biolog (naša pisava), 69. tretje iiajvečje mesto v J. Koreji, 70. žepna državica v Pirenejih.
NAVPIČNO:
1. velik vihar, orkan, 2. amer. metalec krogle (Dallas), 3. predujem, naplačilo, 4. predlog, 6. izobčenje, 7. Aziat, 8. s čemer nekaj ovijemo, 9. politično zatočišče, 10. tvorec dela, 11. avtomobilska oznaka Reke, 12. fizikalna enota za delo, 15. področje vladanja muslimanskega duhovnika, 16 a. reka v SZ, pritok Ilmenskega jezera, 19. germanski orel, 21. sinjska viteška igra, 22. avtomobilska oznaka Kopra, 25. prodajalna starih knjig, 27. gornji del telesa, 28. zatiralec, preganjalec, 31. priimek junaka iz Zvitorepca (Luis), 33. večji oddelek rimske legije, 34. popust pri plačilu računa, 35. ameriško žensko ime, 36. mesto v Braziliji, 37. glavni štev-nik, 39. zadnji pogoj, 44. drugo ime za otok Nova Gvineja, 45. ptica selivka, 47.' različna soglasnika, 48. Željko Gosar, 51. električno nabit delec atoma, 52. krajše literarno delo, 59. -država v zahodni Afriki, 61. glavno mesto Jordanije, 64 a. Avto moto društvo, 65. mesto pod Krimom pri Ljubljani, 67. različna samoglasnika, 68. prejšnja oznaka Elektro industrije Niš.
HiBBHSKHSBKSESaBKSSSKHSiffiEHBIBSSiEeEHaSIBSSEigaBB
tu
H
HUMORISTI IN KARIKATURISTI — POZOR!	g
B
Vedno pogosteje sliši uredništvo kritiko, da je naš * list preveč resen, uraden in suhoparen. Da ga bomo e v tej smeri izboljšali — sodelujte in nam pošljite S svoje tovrstne prispevke. Dobrodošle so tudi križanke b s tematiko, ki se predvsem nanaša na ISKRO.
B
B
Uredništvo	5

KRATKE VESTI
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V JULIJU ZA 14,3 % VIŠJA
Industrijska proizvodnja v letošnjem juliju je bila za 14,3 % večja kot v lanskem. V primerjavi z obdob-jem od januarja do julija Tani je bila industrijska proizvodnja letos večja’ za 12,2 %. Spričo dobre preskrbe t ,reprodukdjskim';‘mated&loni pričakujejo nadaljnji vzpon.
PRIHODNOST ŽELEZARSTVA LE V ZDRUŽENEM PODJETJU
Na sestanku političnega aktiva v jeseniški železarni so ?e menili o informaciji za integracijo slovenskih železarn. Mnenja sb'bili, da; je kljub nekaterim razlikam med slovenskimi železarnami prihodnost slovenskega železarstva le v združenem po.djelju.
NA PROGAH LJUBLJANA—BEOGRAD IN BEOGRAD—TITOGRAD BODO ZAČELA REDNO LETATI TUDI POTNIŠKA LETALA INEX—ADRIA
»Od ponedeljka bodo letala »Inex Adria« začela redno obratovati na progah Ljubljana—Beograd, Beograd—Titograd in nazaj,« je povedal direktor čarter-, skega letalskega podjetja Inex—Adria Janez Nedog.
REKORD: 13 MILIJONOV PRENOČITEV
V juliju 10 % več turistov kot v prvih šestih mesecih letos
Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo v juliju kar 13 milijonov prenočitev tujih in domačih turistov, kar je 10 odstotkov več kot v prvih šestih mesecih tega leta. Za julij ali avgust, ki sta glavna meseca turistične sezone, je sicer značilno, da je turistov toliko ali še več kot v vseh prejšnjih šestih mesecih. Od 1. januarja do 30. junija je prišlo na domače in tuje .turiste 11,8 milijona prenočitev.
ZA 8,1 % VIŠJE CENE V GOSTINSTVU
Cene; v gostinstvu v Sloveniji so bile v prvih sedmih mesecih povprečno za 8,1 odstotka višje kot lani. Po podatkih republiškega zavoda za: statistiko ^ upoštevali so cenike vseh večjih hotelov in restavracij — so bile gostinske storitve julija za 6,3 odstotka dražje kot v istem mesecu lani. Podražila so še predvsem jedila in pijače, pri nočninah pa je celo opaziti za 0,2 odstotka nižje cene. Hrana v restavracijah je julija stala za
9,4	odstotka več kot lani, alkoholne pijače so bile dražje za 9,9 odstotka, brezalkoholne pa za 12,7 odstotka.
♦♦
♦♦
Veseli in zadovoljni dopustniki so se pred odhodom domov v spomin še fotografirali pred Iskrinim počitniškim domom v Trenti. »Lepo je bilo!« — so dejali. V slovo so tudi trknili s kozarci (polnimi seveda) in izpili »za srečo in zadovoljstvo« — dobro kapljico do dna. Vsem, ki še niso bili na dopustu, vsem tistim, ki ljubijo mir in lepoto naših gora, priporočajo oddih v našem domu v Trenti. — »Trenta vabi,« so navdušeno dejali, »Trenta vabi na ogled lepot, ki jih skriva v dolini in gorah!«
IMov most v Kranju
Zgradili ga bodo čez Savo pri Tekstilindusu
Te dni so v Kranju pričeli s pripravami na gradnjo no. j Vega mostu čez Savo pri tovarni Tekstilindus. To bo prvi del nove cestne obvoznice skozi mesto, > ki jo bodo zgradili v prihodnjih letih. S
Most bo dolg 110, širok pa I 15 metrov. Postavil ‘ ga bo kranjski »Projekt« v sojdeib-. E vanju z nekaterimi drugimi j podjetji. Po pogodbi najdbi 'delo končali do junija pri. . j hodnjega leta.
Dotlej naj bi uredili tudi dovoz na Savski otok, na katerem bodo bržkone že letos začeli-graditi nové prostore | Gorenjskega :: sejma. j Prav most čez Savo-in dovoz’na otok sta osnovna pogoja za to,- da bi bila jubilejna, dváj-séta sejemska prireditev prihodnje- leto ’ že v novem” razstavišču.
če bo' šlo vse po načrtih, bodo še pred otvoritvijo mostu začeli z gradnjo naslednje | etape obvoznice. Speljali jo j ' bodo od mostu čez Savski I otok in kanal za hidrocentra- [ lo ter navzgor po pobočju do križišča gorenjske ceste s Ki- [ dričevo na Zlatem po- [ IjU- V nasprotni . smeri 1 pa bo obvoznica tekla po sedanji industrijski cesti vzdolž Save ter se končala z večjim prometnim' otokom na prostoru,- kjer je zdiaj v jami leseno skladišče. ’
. Z obvoznico bodo v Kranju rešili- prometni vozel, ki ga predstavlja'cestni odsek skozi ; mesto. To bo namreč po do, graditvi mostov ‘in novega déla ceste v Žirovnici najožji del na gorenjski cesti. Hkrati pa bodo mestu odprli nové možnosti za Ureditev in razvoj.
Most čez Savo bo stal tri milijone dinarjev. Veš ta de nar bo dala kranjska občina! Prihodnje leto pa se bo V gradnjo obvoznice vključil tudi republiški sklad s štirimi milijoni ..dinarjev. .
(DELO)
ZAHVALA
Ob.smrti moje drage mame FRANČIŠKE KOMOVC ;; se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v umerjevalnipi in’ .kontroli' števcev tovarne »Elaktnčmehanika« •„ Kranj za izraze sožalja in podarjeni venec.
sin Jože z družino
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj