Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagcnlurt Posamezni izvod 1.50 šil., mesečna naročnina S šilingov P b b mmm i J mmm Letnik XXV. Celovec, petek, 18. september 1970 V nedeljo se bomo koroški Slovenc) iz Kanalske doline, iz Zilje in Roža, z Gur in iz Podjune ter z Jezerskega in iz Mežiške doline zbrali na Bistrici pri Pliberku, da na zgodovinskih tleh počastimo stoletnico velikih ljudskih taborov na Koroškem — tistih mogočnih manifestacij, na katerih smo koroški Slovenci skupaj z vsemi drugimi Slovenci izpričali nezlomljivo življenjsko voljo ter pred domačo in mednarodno javnostjo postavili svoje zahteve po priznanju pravic, ki nam bodo zagotovile narodni obstoj in vsestranski razvoj. Da bomo bolje razumeli pomen takratnega taborskega gibanja, je treba pogledati nazaj v zgodovino. Ko je zakon o zborovanjih iz leta 1867 prvikrat po revolucionarnih letih 1848-49 omogočil v takratni av-stro-egrski monarhiji večje politične prireditve, je tudi Slovence zajela misel na množična politična zborovanja. Začelo se je tako imenovano taborsko gibanje, ki se je hitro razširilo zo vseh slovenskih deželah In je tekom treh let od 1868 do 1871 dalo kar 18 ljudskih taborov: pet jih je bilo na Štajerskem, po štirje na Goriškem in Kranjskem, trije na Koroškem in dva v Istri. Temeljna misel, ki je povezovala vse tabore, je bila zahteva po združenju Slovencev, razcepljenih v takratni Avstriji na šest dežel — Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško, Trst in Istro, v eno upravno enoto. Poleg tega so na vseh taborih odločno postavili zahteve po enakopravnosti slovenskega jezika v uradih, na sodiščih in v šoli. Končno pa so na taborih opozorili tudi na gospodarske in druge potrebe slovenskega življa. Na Koroškem so bili — kakor že povedano — trije tabori: prvi je bil 31. julija 1870 na Bistrici pri Pliberku, drugi 18. septembra istega leta na Žopračah ob Vrbskem jezeru in tretji 6. avgusta 1871 na Buhljah pri Grabštanju. Problemi, o katerih so govorili na koroških taborih, so bili prav taki kot na taborih v drugih slovenskih deželah. Organizatorji taborov so v svojih pozivih, ki so jih naslavljali na koroške Slovence, jasno povedali, da gre pri teh zborovanjih za važne manifestacije. „Ko so v starih Časih naši pradedje sami volili svoje vojvode, vživall so tudi pravice zbirati se pod milim nebom. Pod košato lipo so se posvetovali o najvažnejših zadevah. Pa sila tujih vladarjev in notranje razprtije so Pokopale s slovenskim vojvodstvom tudi to pravico. Šele sedaj je oživela. Pokažimo, da še tudi mi Koroški Slovenci živimo!" Tako je bilo poudarjeno že v razglasu za prvi tobor, predviden za 29. september 1868 na Bistrici pri Pliberku, ki pa ga je oblast prepovedala in se je torej taborsko gibanje na Koroškem v primeri z drugimi slovenskimi pokrajinami zavleklo za dve leti. V Istem razglasu je bilo tudi že povedano, kakšen namen ima predvideni tabor: »Gotovo sl tudi VI telite, da bi se Vaše stanje izboljšalo. Lepa priložnost se Vam ponuja. vsemu svetu razodeti, kako da bi se dalo po Vaših mislih na bolje abrnitl... Trkajmo, da se nam bo- de odprlo! Pokažimo, da tudi na Koroškem prebivamo Slovenci, ki želimo zboljšanja svojega stanja!" O pomenu in namenu taborov govori tudi poziv na bistriški tabor leta 1870: „Pri teborju ljudstvo očitno izreka, kaj si želi, kaj zahteva. Po številu nas koroških Slovencev ni veliko; temvečja potreba pa je za nas, da združeni stopamo in se ravnamo po izgledu drugih pri Na čelu taborskega gibanja na Koroškem so stali liberalno ali, kakor so takrat pravili, mladosloven-sko usmerjeni ljudje. Kljub temu konservativni krogi taborom niso nasprotovali. Deloma so celo sodelovali, čeprav so določena trenja vsekakor obstajala, da je moral Besednik posebej zapisati: »Pozabimo toraj malenkostne prepire in neznatne razločke v političnem pre- naravnost vznemiril pa je nemške kroge, ki proti takemu gibanju niso imeli postaviti ničesar enakovrednega. Tudi zahtev, postavljenih na teh taborih, na pristojnih mestih niso mogli povsem preslišati. 'Prvenstvena želja se sicer ni uresničila, pač pa so bile Slovencem priznane določene pravice. Pol stol. po taborih smo doživeli novo veliko prelomnico. Ob razsulu Vsi na tabor! Kakor so se na zgornji poziv zbrali naši predniki pred sto leti in sicer dne 31. julija 1870 na Bistrici pri Pliberku in dne 18. septembra na Žopračah blizu Vrbe BO V NEDELJO 20. SEPTEMBRA 1970 OB 14.30 URI Proslava stoletnice LJUDSKIH TABOROV NA KOROŠKEM NA ZGODOVINSKIH TLEH POD KOŠATIMI LIPAMI NA BISTRICI PRI PLIBERKU zbrala koroške Slovence iz Kanalske doline, Zilje, Roža, Podjune, z Gur, Jezerskega in iz Mežiške doline. Na sporedu bodo: 9 Govori 9 Nastop pevskih zborov m Prizor iz »Miklove Zale" # Ziljsko štehvanje in rej pod lipo # Ljudsko rajanje Sodelovala bosta NARODNO-ZABAVNI ANSAMBEL »ŠTIRJE KOVAČI" in GODBA NA PIHALA IZ RAVEN, predvsem mladino in ljubitelje moderne glasbe pa bo navduševal BEAT-ANSAMBEL »BELE VRANE" Za dobro pijačo in jedačo je poskrbljeno Prireditev bo ob vsakem vremenu! Na prireditev vljudno vabi ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze in okolišev taborov Za okoliš Žopraškega tabora Janko Ogris st. bivši deželni poslanec V_______________________________ Za okoliš Bistriškega tabora Mirko Kumer podžupan mesta Pliberk taborih zbirajočih se Slovencev. Po 10.000, 15.000, 30.000 Slovencev je stalo na enem mestu, vsi so ene in Iste želje razodeli, vsi eno in isto zahtevali. Taka veličastna prikazen prisili najhujšega protivnika do občudovanja, častenja in do spoznanja, da se mora končno vendar želje in terjatve slovenskega naroda ustreči." Ali v drugem pozivu na isti tabor: »Vsi spoznavamo, da doslej še nismo nič izdatnega dosegli. Premalo smo se za svoje potegovali. Le tuje šege, tuji jezik smo obraj-tali. Potujčen narod zgubi svoje vzore, svoj cilj; njegova moč opeša; on postane podlaga tujčevi peti. Nam Slovencem pa je po postavah zagotovljena ravnopravnost, svoboda. Da ne bodo stale prazne besede, boriti se moramo za to, da se uresničijo. Seveda se ne bomo borili s sekiro ali kolom. Ml imamo imenitnejše orožje. Pravica je naš ščit, In naš meč je resnica." pričanju, in zberimo se v ogromnem številu, da se bo naš glas močneje razlegal." Pozivom na tabore so naši predniki sledili v velikem številu, zavedajoč se važnosti teh shodov. Po takratnih zapiskih in poročilih je bilo na prvem taboru na Bistrici pri Pliberku 8000 udeležencev, na taboru na Žopračah celo 10.000 in na zadnjem taboru na Buhljah 6000. Na taborih se je močno dvigal občutek samozavesti in ponosa slovenskega človeka. Močno je bila poudarjena povezava s starodavnimi časi svobode — kakor da se s tabori »pod milim nebom, pod košatimi lipami po stari lepi šegi naših starišev", po tisočletju narodne in politične nesvobode znova začenja doba samostojnega odločanja. Šlo je za zavest narodnih pravic, za manifestacijo ljudske volje. Uspeh taborov je presenetil tudi največje optimiste med Slovenci, avstro-ogrske monarhije se je večina Slovencev združila v lastni državi, izven katere meja pa je poleg primorskih Slovencev ostal tudi pretežni del koroških Slovencev. Ko je leta 1920 šlo za bodočo usodo južne Koroške, so koroške oblasti dajale Slovencem velikodušne obljube. Tako je tudi začasna deželna vladna zbornica za Koroško na seji 28. septembra 1920, torej tik pred plebiscitom, slovesno obljubila: »Začasna deželna zbornica, daleč od tega, da bi uporabljala metode jugoslovanskega nasilja in samovoljnosti, zastopa kot načelo bodoče deželne politike politiko sprave in pravičnosti. V zavesti odgovornosti polne ure Izjavlja torej v imenu zastopanega prebivalstva, da bo slovenskim so-deželanom varovala njihovo jezikovno in nacionalno posebnost, sedal In za vse čase, in da bo njihovemu duhovnemu in gospodarske- mu procvitu posvetila isto skrb kakor nemškemu prebivalstvu dežele. Natančna izdelava teh načel bo dogovorjena po izvršeni zopetni združitvi z zastopniki koroških Slovencev. Sicer so pa demokratična načela, na katerih je zgrajena avstrijska republika, poroštvo za to, da bo volja slovenskega prebivalstva prišla odkrito do izraza. Koroški Slovenec bo torej znotraj svoje dosedanje koroške domovine našel poroštvo za obstanek svojega nacionalnega življenja in svojega gospodarskega in kulturnega razmaha. Združena v mirnem delu bosta oba narodna plemena našla priložnost, popraviti vso ono škodo, ki sta jo povzročila dolgoletna vojna in dveletna zasedba večjih delov dežele po nepoklicanih vsiljivcih." Kaj je tej in vsem podobnim obljubam — kljub določilom senžer-menske pogodbe! — v resnici sledilo, dobro vemo: namesto obljubljenih pravic in enakopravnosti, namesto zagotovljenega obstoja in razvoja koroških Slovencev je v dveh desetletjih prve republike »problem" dozorel za iztrebljenje slovenskega živija, ko je s prihodom nacizma bila prosta pot za »dokončno rešitev" koroškega vprašanja. Toda ravno v tisti dobi, ko je neiskreno govorico neizpolnjenih obljub zamenjala brutalna govorica zaporov, taborišč, vislic in strelišč, smo koroški Slovenci — kakor med taborskim gibanjem spet skupaj z vsemi ostalimi Slovenci — znova z vso odpornostjo in nezlomljivo življenjsko voljo izpovedali: Nočemo umreti! Z neizmernim trpljenjem In z orožjem v roki smo postavljali svoje zahteve po svobodi, po enakopravnosti. Kot sad tega boja smo dobili člen 7 državne pogodbe, ki nam zagotavlja določene pravice ter enakopravno upoštevanje v političnem, družbenem, kulturnem in gospodarskem življenju. Od zmage nad fašizmom je minilo 25 let in 15 let od podpisa državne pogodbe. V vseh teh letih smo vedno spet opozarjali pristojne dejavnike na želje in potrebe naše narodnostne skupnosti; naše zahteve so vsebovane v neštetih vlogah in zlasti v skupni Spomenici koroških Slovencev. Z vztrajnim prizadevanjem smo marsikaj dosegli, toda še vedno so ostala odprta mnoga življenjsko važna vprašanja in še daleč smo od resnične vsestranske enakopravnosti. Zato je vprašanje, kakor ga je dnevni red zadnjega tabora na Buhljah vseboval na prvem mestu: »Katere pravice smo Slovenci že dosegli, katerih nam je še treba in kako jih je mogoče postavno doseči!", nujno treba postaviti tudi ob stoletnici taborskega gibanja na Koroškem. Predvsem pa naj bi bila nedeljska proslava manifestacija enotnosti, moči in življenjske volje našega ljudstva, ki tudi ob tej priložnosti hoče izpričati svojo iskreno željo po mirnem sožitju z narodom sosedom v duhu resnične sprave, medsebojnega spoštovanja in prijateljskega sodelovanja. Pravica je naš ščit, in naš meč je resnica! Občine imajo velike finančne skrbi Mesta in občine v naši državi skoraj niso več kos svojim nalogam. Njihova finančna moč ne zadošča, da bi na področju komunalne dejavnosti podvzele potrebne ukrepe za zboljšanje svoje strukture. Spričo tega so v čedalje večji meri odvisne od možnosti dosege ustreznih kreditov na kapitalnem trgu, zlasti pri hipotečnih in komunalnih denarnih zavodih. Tak je v glavnem zaključek ankete, ki jo je na vprašanje, koliko potrebujejo mesta in občine tujega kapitala, da bodo v prihodnjih štirih letih lohko uresničile svoje investicijske projekte, ki so že sklenjeni, priredila Zveza avstrijskih mest in občin v sodelovanju s hipotečnimi lin komunalnimi bankami. Krediti svetovne banke so spet močno narasli Iz poročila mednarodne banke za obnovo in razvoj je razvidno, da se je obseg kreditiranja s strani te ustanove v poslovnem letu 1969-70 spet močno povečal. Skupni obseg vseh posojil te banke je prvič presegel vrednost dveh milijard dolarjev in je 30. junija letos znašal že 2298 milijonov dolarjev. Kreditiranje s strani mednarodne banke za obnovo in razvoj je bilo tudi v minulem poslovnem letu na široko razporejeno po vsem svetu ter je bilo namenjeno različnim oblikam razvoja posameznih držav. Med državami, ki so bile v zadnjem poslovnem letu deležne največ upoštevanja s strani mednarodne banke za obnovo in razvoj, je tudi Jugoslavija, ki se v celotnem financiranju banke uvršča za Indijo, Brazilijo, Mehiko in Kolumbijo na peto mesto. Skupno je prejela Jugoslavija v zadnjem proračunskem letu 98,5 milijona dolarjev kreditov, ki so bili namenjeni za pomoč pri financiranju cestne izgradnje (40 milijonov dolarjev) telekomunikacijske mreže (prav tako 40 milijonov dolarjev) ter za razvoj industrije vozil in proizvodnje specialnih vrst jekla (18,5 milijona dolarjev). V poročilu svetovne banke je rečeno, da so nerazvite države kot celota v lanskem letu povečale svoj narodni bruto proizvod za 6,7 odstotka, svoj izvoz pa za 9 odstotkov. Vendar pa banka priznava, da se v zadnjem letu žal niso zmanjšale mednarodne ovire za gospodarski razvoj teh držav. Številne dežele so za večino svojih dohodkov še vedno odvisne od izvoza primarnih surovin, pristop na tržišča razvitih držav je še vedno težaven, redna odplačila dolgoročnih državnih dolgov pa ovirajo uspešno mobilizacijo domačega kapitala. Po lej anketi se je izkazalo, da bodo mesta in občine — izvzemši Dunaj — potrebovale 26,5 milijarde šilingov, da bodo lahko izvedle projekte, ki so že sklenjeni oz. na poti realizacije. Ta visoki znesek investicij povzroča občinam velike skrbi. Skrbi so tembolj razumljive, ker se bo v prihodnjih letih ta znesek gotovo še povečal in ker lastna finančna sredstva mest In občin zdaleka ne zadoščajo, da bi krila izdotke, pred katerimi stojijo. Iz ankete je namreč razvidno, da bodo investicije omenjenega obsega mesta in občine z lastnimi sredstvi krile le do 22,6 odstotka. Poleg svojih sredstev računajo, da bodo nadaljnjih 22,9 odstotka izdatkov za te investicije krile s prispevki zveznih dežel in republike, nadaljnjih 9 odstotkov pa s prispevki tretjih oseb, ki so na teh investicijah udeležene. Z vsemi temi viri bo vendar mogoče zbrati le 13,9 milijarde šilingov sklenjenih investicij. Preostalih 12,6 milijarde šilingov bodo morala mesta in občine najeti na kapitalnem trgu v obliki dolgoročnih kreditov, od tega 60 odstotkov že v prihodnjih dveh letih. Toki potrebi mest in občin po kreditih pa denarni zavodi zaenkrat skoraj niso v stanju zadostiti. Avstrijsko gospodarstvo je namreč sredi investicijske ekspanzije, ki bo morala trajati še nekaj let, če hočemo, da bomo na mednarodnem trgu kos inozemski konkurenci. Kar velja za celokupno gospodarstvo, velja tudi za komunalno dejavnost mest in ob- čin. Tempo razvoja tudi nje sili, da s pospešenim tempom rešujejo svoje komunalne in strukturne probleme, katerim so v preteklosti posvečale vse premalo pozornosti In ki so se prav zaradi tega sedaj tako nakopičili. Med temi vprašanji povzroča občinam največ skrbi oskrba z vodo in ureditev kanalizacijskega omrežja. Po sklenjenih projektih bodo v prihodnjih letih potrebovale 38 odstotkov celokupnega zneska predvidenih in sklenjenih investicij samo za gradnjo vodovodov in za ureditev kanalizacije. Ta znesek je skoraj za tretjino večji od zneska, ki ga bodo mesta in občine v tem času porabile za gradnjo šol in izobraževališč. Na srečo so občine v zadnjih letih spravile ureditev občinskih cest in mostov tako daleč, da bodo v prihodnjih letih v ta namen potrebovale le še 9 odstotkov izdatkov za svoje investicijske projekte, to je okroglo 2,4 milijarde šilingov. Isto velja za kulturne domove in športna igrišča, za katerih gradnjo in ureditev je v prihodnjih štirih letih predvidenih 1,6 milijarde šilingov. Ob vsem tem vendar ne smemo pozabiti, da čas ne stoji. Z drugimi besedami: preden bodo mesta in občine realizirale že sklenjene projekte, se bodo morale lotiti novih. Zato je očitno, da ne bo ostalo pri njihovih sedanjih finančnih težavah. Le-tem se bodo pridružile nove, z njimi pa nevarnost nadaljnjih zadolžitev, če ne bodo uspele, da se bo njihov delež na davčnem donosu republike in zveznih dežel primerno zvišal. (bi) Jubilejni velesejem v Zagrebu V četrtek prejšnjega tedna je bil v Zagrebu slovesno odprt letošnji jubilejni 80. jesenski mednarodni velesejem. Kot osebni odposlanec predsednika repulike Tita (ki je bil na konferenci neuvrščenih držav v Lusaki) ga je v navzočnosti številnih uglednih gostov in diplomatskega zbora odprl predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. Na letošnjem jesenskem velesejmu, ki bo trajal do nedelje, sodeluje rekordno število razstavljavcev — namreč 6275 iz 50 držav sveta in iz Jugoslavije. V 40 paviljonih in na odprtem razstavišču — celotna razstavna površina znaša 230.000 kvadratnih metrov — je zastopana proizvodnja skoraj polovice sveta. Obiskovalec najde na tej prireditvi res vse od industrijskih novosti in najbolj zapletenih tehničnih naprav prav tja do kamna, ki ga je z Lune prinesla posadka ameriške vesoljske ladje. Doslej največji in najbogatejši sejem v Zagrebu ima seveda več težišč, kot so predvsem strojegradnja, elektroindustrija, kovinsko predelovalna industrija, motorji in motorna vozila, ladjedelništvo, tekstilna industrija ter široko področje živilske pridelave in predelave. Tako je obiskovalec soočen s sodobno svetovno proizvodnjo, ki je namenjena široki potrošnji ter industrijsko-gospodarskemu razvoju. V okviru sejma je tudi letos več strokovnih razstav, srečanj poslovnih ljudi, razprav strokovnjakov in raznih drugih zanimivih prireditev, ki spet pritegujejo mnoge tisoče domačih in tujih obiskovalcev. TEMELJNA LISTINA IZ LUSAKE: DEKLARACIJA O MIRU, NEODVISNOSTI, RAZVOJU, SODELOVANJU IN DEMOKRATIZACIJI MEDNARODNIH ODNOSOV V dneh od 8. do 10. septembra je bila v Lusaki tretja konferenca sefov držav ali vlad neuvrščenih držav. Na konferenci je sodelovalo 63 držav iz vseh predelov sveta, nadaljnjih 9 držav pa je bilo zastopanih po opazovalceh. Udeleženci konference so razpravljali o vseh perečih mednarodnih problemih ter v vrsti deklaracij in resolucij zavzeli stališče k posameznim vprašanjem. Poleg dveh temeljnih deklaracij — Deklaracija o miru, neodvisnosti, razvoju, sodelovanju in demokratizaciji mednarodnih odnosov ter deklaracija o gospodarskem razvoju — so sprejeli resolucije med drugim tudi o OZN, o vlogi neuvrščenih, o dekolonizaciji, o razorožitvi, o jugovzhodni Aziji, o apartheidu, o Srednjem vzhodu in o drugih važnih problemih. Najvažnejši dokument konference v Lusaki je nedvomno splošna deklaracija o stališčih neuvrščenih držav do najpomembnejših vprašanj sodobnega sveta. To je „Deklaracija o miru, neodvisnosti, razvoju, sodelovanju in demokratizaciji mednarodnih odnosov”. V tej deklaraciji je uvodoma rečeno, da so udeleženci konference izmenjali stališča o pomenu in vlogi neuvrščenih držav v današnjem svetu. Posebno pozornost so posvetili ohranitvi in krepitvi miru in varnosti, zagotovitvi neodvisnosti in polnopravnosti vseh držav na osnovi enakosti, potrebi po pri- znanju pravice do samoopredelitve, demokratizaciji mednarodnih odnosov, pospeševanju hitre gospodarske rasti držav v razvoju in možnosti za širša posvetovanja in sodelovanje med neuvrščenimi državami, ne nazadnje pa tudi krepitvi OZN. Ko podrobno nakaže današnjo stvarnost v svetu, deklaracija poudarja, da so udeleženci konference vznemirjeni nad sedanjim položajem in so zato sklenili združiti svoje sile ter se s skupno akcijo zavzeti za odpravo najhujših krivic. 0 Poseben pomen pripisujejo udeleženci konference naslednjim načelom: pravici do svobode, samoopredelitve in neodvisnosti tudi za tiste narode, ki še niso svobodni; spoštovanju suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti vseh držav; pravici vseh držav, da enakopravno in aktivno sodelujejo v mednarodnem življenju; pravici vseh suverenih držav, da popolnoma svobodno odločajo o smeri svojega notranjega političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja; pravici vseh narodov, da so deležni koristi od gospodarskega razvoja in sadov znanstvene in tehnološke revolucije. 4) Osnovni cilji neuvrščenih bodo tudi v prihodnje naslednji: prizadevanje po miru v svetu in miroljubni koeksistenci, krepi- tev vloge neuvrščenih držav v okviru OZN, odpor uporabi sile; boj proti kolonializmu in rasizmu; reševanje sporov po miroljubni poti; odločen odpor proti tekmi v oboroževanju; odpor proti vojaškim zvezam ^velikih sil; odjjor proti ustanavljanju tujih vojaških oporišč in navzočnost tujih čet na ozemlju drugih držav; univerzalnost in krepitev učinkovitosti OZN; boj za gospodarsko neodvisnost in medsebojno sodelovanje na osnovi enakopravnosti in vzajemnih koristi. O Udeleženci konference svečano izjavljajo, da bodo ta načela dosledno spoštovali v medsebojnih odnosih in v svojih odnosih z drugimi državami. V skladu s tem so sklenili sprejeti naslednje ukrepe: neuvrščene države bodo solidarno nastopale proti vsem silam, ki ogrožajo in kršijo njihovo neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost; prizadevale si bodo doseči, da bi razpustili vojaške zveze velikih sil ter ustvarili razmere, ki bi zagotavljale varnost vsakemu posamezniku in vsem narodom; z razvojem družbenih, gospodarskih, političnih in vojaških sil bodo delovale za ohranitev mednarodnega miru in varnosti; vsem državam bodo zagotovile polnopravno pravico do udeležbe v mednarodnem življenju, kar je pogoj za demokratizacijo mednarodnih odnosov; odločno bodo podprle vse mednarodne forume, ki se ukvarjajo s problemi razorožitve; krepile in združevale bodo vsa prizadevanja po uveljavitvi nujnih strukturalnih sprememb v svetovnem gospodarstvu, tako da bi se prepad med bogatimi in nerazvitimi začel zmanjševati; delovale bodo proti vsem oblikam kolonializma in rasne diskriminacije ter dajale moralno, politično in materialno podporo narodnoosvobodilnim gibanjem, hkrati s tem pa skrbele za izvajanje mednarodnih sklepov, s čimer so mišljeni tudi ukrepi varnostnega sveta v skladu z ustreznimi določili ustanovne listine OZN; prizadevale si bodo še bolj okrepiti pomen in učinkovitost OZN in doseči njeno univerzalnost, s čimer je mišljen predvsem sprejem LR Kitajske v to organizacijo; razširile bodo področje medsebojnega sodelovanja v mednarodnih, regionalnih in dvostranskih okvirih, sklicevale občasne posvete, če bo potrebno, pa tudi konference na najvišji ravni. To deklaracijo in resolucije so udeleženci konference sklenili poslati OZN in vsem drugim državam, vse države in vlade, vse miroljubne in svobodoljubne sile in vse narode sveta pa pozivajo, naj s skupnimi napori začnejo uresničevati cilje te deklaracije. Pri tem izjavljajo, da bodo podprli vse mednarodne akcije, katerih cilj je napredek človeštva. posiROKecDSvecu DUNAJ. — Kot gost zveznega ministra za trgovino Staribacherja je bival na obisku na Dunaju član zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije Nikola Pavletič. Oba ministra sta razpravljala ob tej priložnosti o raznih vidikih in možnostih gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Jugoslovanskega gosta sta med njegovim bivanjem na Dunaju sprejela tudi zvezni prezident Jonas ter zunanji minister dr. Kirchschlager. VARŠAVA. — V glavnem mestu Poljske je bil pred dnevi 7. mednarodni kongres o pravici do dela in o socialni politiki. Na kongresu so sodelovali predstavniki iz 40 držav sveta. PARIZ. — Bivši predsednik francoske vlade Couve de Murville bo prihodnji mesec odpotoval na tritedenski obisk v LR Kitajsko. DUNAJ. — Predsednik državnega sveta SR Romunije Nicolae Ceausescu bo prihodnji teden bival na uradnem obisku v Avstriji, kjer bo gost zveznega prezidenta Jonasa, ki je pred meseci obiskal Romunijo. Obisk bo trajal od 21. do 25. septembra ter bo poleg običajnih sprejemov in slavnostnih kosil oziroma večerij obsegal tudi uradne avstrijsko-romunske razgovore ter ogled raznih znamenitosti Dunaja in drugih krajev Avstrije. NEW YORK. — Na sedežu OZN v New Yorku se je v torek začelo redno zasedanje letošnje jubilejne skupščine svetovne organizacije. Jubilejno zasedanje glavne skupščine pa bo v dneh od 19. do 24. oktobra ter pričakujejo, da se bodo za to slavnost zbrali v New Yorku številni vodilni državniki iz mnogih držav sveta. SAIGON. — Ameriška letala so od začetka vietnamske vojne odvrgla nad Južnim Vietnamom že 10 milijonov ton bomb. To je toliko, da bride povprečno na vsakega prebivalca Južnega Vietnama 625 kilogramov bomb, razstrelivna moč vseh teh bomb pa bi zadostovala za uničenje 500 takih mest, kot je bila Hirošima na Japonskem, ki jo je leta 1945 uničila prva ameriška atomska bomba. LONDON. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko bo proti koncu oktobra obiskal Britanijo. V Londonu se bo verjetno ustavil na povratku iz New Yorka, kjer se bo udeležil jubilejnega zasedanja glavne skupščine OZN. Razgovarjal bo s predsednikom britanske vlade Heathom in zunanjim ministrom Douglas-Homeom. Zadnjič je Gromiko obiskal Britanijo leta 1956, medtem ko je leta 1968 prejšnji britanski zunanji minister Stewart obiskal Sovjetsko zvezo. RIM. — Benetke in druge kraje severne Italije je konec prejšnjega tedna močno opustošil silen orkan, ki je po dosedanjih vesteh zahteval tudi okoli 50 človeških življenj. HELSINKI. — Finci so se odločili, da bodo v svojem glavnem mestu zgradili podzemeljsko železnico. Prva dela so se začela v vzhodnem predmestju Hertoniemiju. Računajo, da bo gradnja trajala šest let, stroške pa predvidevajo v višini dobrih 70 milijonov dolarjev. STOCKHOLM. — Izvršni odbor stockholmske konference o Vietnamu je sklical novo konferenco, ki bo konec novembra v Stockholmu. Kakor znano, se ta konferenca bavi s proučevanjem vojnih zločinov ameriških vojakov v Vietnamu ter so udeleženci teh zasedanj v zadnjih letih že ponovno izrekli ostre obsodbe na račun Amerike in njenega vojskovanja v jugovzhodni Aziji. BONN. — Zahodnonemški kancler Willy Brandt je ostro obsodil predsednika bavarske krščanskosocialne unije Franza Josefa Straussa zaradi njegovih napadov na sov-jetsko-zahodnonemški sporazum. Brandt je dejal, da ti napadi presegajo meje, ki so dovoljene v demokraciji, kajti „ obračajo se na instinkte, o -katerih smo upali, da so stvar preteklosti". Hkrati je kancler Brandt poudaril, da se je Zahodna Nemčija v tem sporazumu samo obvezala, da ne bo uporabljala sile, in nič več. „Ničesar ne bomo dali iz rok — razen tistega, kar so že drugi zaigrali." BEOGRAD. — Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito bo na povabilo belgijskega kralja in kraljice prihodnji mesec s svojo ženo obiskal Belgijo, ker se bo mudil v dneh od 6. do 9. oktobra. NEW YORK. — Glavni tajnik OZN U Tant je na predvečer začetka zasedanja letošnje glavne skupščine svetovne organizacije izrazil določen optimizem glede mednarodnega položaja, hkrati pa opozoril tudi na glavne probleme, ki ogrožajo mir v svetu. U Tant je govoril o nedavni konferenci neuvrščenih držav v Lusaki in menil, da bo imela ta konferenca velik vpliv na letošnje zasedanje glavne skupščine OZN, saj je bilo na tej konferenci zastopanih polovico držav članic svetovne organizacije. Začelo se je novo šol. leto Začela se je zapet šola. Za koroške Slovence je začetek šole povezan vsako leto s pravico oziroma dolžnostjo, da svoje otroke posebej prijavijo k dvojezičnemu pouku. Ne mine leto, da na to ne bi opozorili. Vendar je treba ugotoviti, da so opomini več ali manj povezani z dobro voljo staršev. Ti imajo edini možnost, da prijavijo svoje otroke k dvojezičnemu pouku; od njih je v prvi vrsti odvisno, ali se njihovi otroci naučijo tudi pismene slovenščine. Proti dvojezičnemu pouku se je v zadnjih letih s strani nemškona-oionalnih krogov dosti pisalo. Odsvetovali so staršem, da prijavijo svoje otroke k dvojezičnemu pouku. Navajali so za to razne razloge. V resnici pa ijim je šlo samo za to, da zmanjšajo število k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok. Kar naprej so poudarjali važnost znanja nemščine in trobili, da se bo otrok, 'ki je prijavljen k slovenščini, težko učil oziroma da bo v drugih predmetih težko sledil. Pogosto pa so menili, da bo otrok radi prijave tudi zasramovan. Pri vsem tem pa se niso vprašali, ali je to zdrav in normalen pojav. ku le vprašanje. Sistematično smešenje slovenske 'kulture, izkoriščanje gospodarske moči in druge okoliščine so privedle do tega, do del slovenskega prebivalstva ne čuti potrebe po znanju slovenskega pismenega jezika. Danes poteka zatiranje veliko bolj prikrito. Prihaja s strani organizacij, ki imajo na tem področju že tradicijo. Očitnemu za- tiranju se danes človek hitro upre. Dnevni propagandi in sugeriranju neke misli pa se je težje upirati. V preteklih letih so politiki in kulturni delavci dežele 'ponovno govorili o vlogi in o pomenu slovenske manjšine na Koroškem za koroško oziroma avstrijsko družbo sploh. Nekateri so se opogumili in pozvali Slovence 'in nemške sodržavljane na Južnem Koroškem, da prijavijo svoje šoloobvezne otroke k dvojezičnemu pouku, da tako prispevajo k zbliževanju med narodi. Še je čas, da prijavimo svoje otroke k dvojezičnemu pouku. Prijave je mogoče oddati tekom 10 dni po pričetku šolskega ‘leta. Pogovori V na Statenberku Menimo, da bi se končno enkrat moralo prenehati difamirarvje slovenskega jezika. Razgledani kulturni delavci vedno znova poudarjajo važnost znanja več jezikov. V koroški družbi si to načelo le počasi utira pot. Preteklo leto je koroški deželni zbor razpravljal o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Poslanci so ugotoviti, da otroci, ki obiskujejo dvojezični pouk, ne zaostajajo za otroci, ki niso prijavljeni. Na Koroškem se tudi mnogo govori o dobrem sosedstvu. Priznati moramo, da se je že marsikaj spremenilo, toda pri politiki dobrega sosedstva je treba upoštevati, da moramo spoznavati tudi kulturne dobrine sosednih narodov; to pa moremo 'le, če obvladamo njihov jezik. Prijava k dvojezičnemu pouku pravzaprav ne bi smela biti problem. Toda zgodovinski, socialni in gospodarski razvoj Koroške v preteklih sto 'letih pa je bil tak, da je danes prijava k dvojezičnemu pou- Konec prejšnjega tedna so se zbrali na gradu Štatenberk blizu Maribora slovenski književniki, da se pogovorijo o dramatiki in gledališču. Pogovorov se je udeležilo okoli 30 kulturnih delavcev. Udeležence razgovorov je pozdravil Branko Rudolf. V svojem slavnostnem govoru je poudaril, da bi morala biti tematika letošnjih Štatenberških pogovorov zanimiva. Navzočih je bilo nekaj dramskih avtorjev, po en gledališki režiser in gledališki ravnatelj, zelo malo aktivnih igralcev in največ pisateljev in pesnikov. Kakor je razvideti iz raznih poročil, so bili organizatorji iz mariborskega pododbora Društva slovenskih pisateljev v nemali stiski. Udeležbo na zborovanju je odpovedalo nekaj prominentnih gledaliških strokovnjakov. Zadrega je bila z uvodnimi referati. Taras Kermauner in Andrej Inkret sta prišla na Štatenberk z napisanimi referati. Prebrala sta jih, čeprav nista bila imenovana v seznamu predavateljev. Organizatorjem pa sta zmešala štrene, ker sta se iz- Kongres zgodovinarjev Od 10. do 13. septembra so v Velenju zasedali slovenski zgodovinarji. V vrsti referatov so se ukvarjali z rudarstvom in fužinarstvom na Slovenskem in predvsem na Štajerskem. Drugi dan zborovanja so razpravljali o slovenski zgodovini v drugi polovici XIX. stoletja. Dr. Tone Zorn ije spregovoril o »Slovenskem političnem gibanju na Koroškem do srede 70-ih let". Tretjii dan zborovanja je prof. dr. Metod Mikuž govoril o »Dvojni oziroma trojni internacionalistični akciji KPS na Koroškem od 1943 dalje". Slovenski zgodovinarji so se spomnili tudi na 50-lefnico 'koroškega plebiscita. Prof. dr. Janko Pleterski je zbrane zgodovinarje na kratko seznanil z vsebino Drugega koroškega zbornika, ki je izšel prav te dni in o katerem bomo še poročali. mikala zamislim in projektom, ki so jih predvideli. Taras Kermauner je spregovoril o gledališki kritiki, ki se pojavlja v komunikacijskih sredstvih z veliko naklado. Menil je, da ima ile-ta boljše in večje možnosti od tiste, ki se publicira po literarnih 'in drugačnih revijah, čeprav sta obe kritiki v načelu enako subjektivni in ideološki. Andrej Inkret pa je spregovoril nekaj bežnih besed o zlomu tako imenovanega aktivizma, kakor ga uprizarjajo drame Primoža Kozaka in Dominika Smoleta. Potem je Branko Rudolf povedal nekaj besed o kritiki. Prvi del zborovanja je potekal mirno in nič kaj razburljivo. Drugi del zborovanja je bil bolj dramatičen. Odločiti se je bilo treba, ali naj zborovanje kljub svoji nereprezenta-tivni zasedbi sprejme sklepe ter jih sporoči javnosti. Po dolgih diskusijah je prevzel iniciativo ponovno Kermauner in predlagal resolucijo, ki govori o pisateljevi nemoči vplivanja na dogajanja v kulturniških institucijah. Resolucija aplicira na težkoče, ki jih trenutno preživlja Slovensko narodno gledališče v Ljubljani. V resoluciji je mnogo lepih besed in ugotovitev. Zapazi se, da se slovenski kulturni ustvarjalci tepejo z istimi težavami kot avstrijski. Težave Slovenskega narodnega gledališča pa močno spominjajo na težave in probleme, s katerimi se že vrsto let bori tudi dunajski Burgtheater. Štatenberško zborovanje se je zaključilo z nagovorom Toneta Pavčka, ki je govoril o televiziji in njenem pomenu v današnjih slovenskih situacijah. Feljtonist v ljubljanskem Delu je zapisal, da je bilo »mnogo besed". Umrl je Lojze Dolinar eden najplodovitejših slovenskih kiparjev Prejšnji teden je umrl v Ičičevu pri Opatiji eden najplodovitejših slovenskih kiparjev akademik Lojze Dolinar. Umetnik je v slovenskem kulturnem življenju zavzemal odlično mesto. Njegova dela najdemo v različnih slovenskih galerijah, pa tudi v galerijah drugih narodov Jugoslavije. Umetnik se je rodil 19. aprila 1893 v Ljubljani. Zgodaj se je že zapisal umetniškemu ustvarjanju. Leta 1905 je stopil v kiparsko obrtno šolo v Ljubljani, kjer mu je bil učitelj akademski kipar Alojzij Repič. Pred prvo svetovno vojno se je Lojze šolal na Dunaju pri profesorju Mullnerju. Kmalu pa ga je pritegnila prestolnica Bavarske, ki je bila tedaj žarišče evropske likovne ustvarjalnosti. Po končanem študiju se je Dolinar vrnil v Ljubljano, kjer je delal v svojem ateljeju. Dve leti je služil vojaški rok pri Kranjskih Janezih v Judenburgu. Po koncu vojne je Lojze Dolinar pričel sprejemati naročila iz vseh delov sveta. Celo v New Yorku se je leta 1919 našlo za slovenskega kiparja delo. Iz dobe po prvi svetovni vojni je tudi monumentalni nagrobnik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah. V medvojnem času je Dolinar ustvarjal predvsem v Ljubljani in v Beogradu. Ustvaril je celo vrsto portretov in figuralnih kompozicij ter dekorativnih plastik in reliefov. Leta 1932 se je Lojze Dolinar preselil v Beograd, kamor so ga klicala velika naročila. Dobival je važna spomeniška dela. Po drugi svetovni vojni se je spet vrnil v Slovenijo. V bujni ustvarjalni čas po vojni sodi zaslužena počastitev slovenskega kiparja: beograjska umetniška galerija ga je izvolila za svojega rednega profesorja. Tudi umetnikova ožja domovina je svojega zaslužnega sina dostojno počastila: Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga je imenovala za rednega člana svojega umetniškega razreda. Pred dvema letoma pa je Lojze Dolinar prejel Prešernovo nagrado. Večino svojih del je kipar Dolinar podelil Kranju, kjer bo spomin na umetnika ohranjala galerija z njegovim imenom. Zbirka — Dolinarjeva galerija — predstavlja obsežen pregled kiparjevega dela, njegovega duha in znanja. Jesen svojega življenja je umetnik preživel v Kranju. Da naštejemo samo nekatera Dolinarjeva dela: portreti Vavpotiča, Jakopiča in Smrekarja, Mojzes na NUK, spomenik bratstva in enotnosti v Djakovici, spomenik streljanim v Kraljevu, spomenik begunke z otrokom pred bolnico v Beogradu, skulpture na Titovem trgu v Kranju. KULTURNE Q Od 4. do 9. oktobra bo v Zagrebu deseti mednarodni festival študentovskih gledališč. Svojo udeležbo so prijavila gledališča iz Anglije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Poljske, ZR Nemčije in Jugoslavije. Pred začetkom festivala bo izšla tudi posebna knjiga s teksti o študentovskem gledališkem gibanju v Evropi. 0 Pravkar je izšlo najnovejše leposlovno delo Franceta Bevka „Pot v neznano". Avtobiografsko povest, ki obravnava dogodke iz prve svetovne vojne in neposredno po njej, je za pisateljevo osemdesetletnico natisnila in izdala Slovenska matica. 0 V dvorani radovljiške graščine so odprli prejšnji teden razstavo del akademskega slikarja ljuba Ravnikarja ..Gorenjski motivi". Ob otvoritvi je nastopil akademski komorni zbor iz Kranja pod vodstvom prof. Matevža Fabiana. Razstava bo odprta do 22. septembra. £ V mali dvorani Delavskega doma na Jesenicah so v sredo odprli razstavo sli- DROBTINE karskih del akademskega slikarja Silvestra Komela iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 27. septembra. 0 šolska knjiga iz Zagreba je poslala na trg knjigo Slovenski jezik, učbenik za šole s hrvatsko-srbskim učnim jezikom. Sestavil ga je Franco Drolc, ki je bil nekaj let lektor za slovenski knjižni jezik na zagrebškem vseučilišču. £ Vse kaže, da bo Njegošev mavzolej na Lovčenu, zaradi katerega je bilo zadnje čase v javnosti toliko prahu, dokončno postavljen do jeseni prihodnjega leta, ko ga bodo najsvečaneje izročili javnosti ob 120-letnici pesnikove smrti. Pot, dolga 16 kilometrov, je od Cetinja do Ivanovih korit popravljena, pod Jezerskim vrhom (drugo ime za Lovčen), in sicer na samem grebenu, pa že kopljejo 132 metrov dolg predor, ki bo prebit do konca tega meseca. Tudi elektriko so že speljali do Ivanovih korit. Skozi predor bodo namreč spravili na sam vrh že izklesane težke dele mavzoleja, ki so sedaj shranjeni za Narodnim muzejem na Cetinju. TONE SVETINA II ji mr ur s ■lik i lil J| ( ■■i! PII. IIP 1 U lil ::::: i PRVA KNJIGA Tudi Vojko je upal. Stopal je za komandirjem in za tedenskim obveščevalcem, ki ga 'je dobro poučil o razporedu hiš, uličic in o razmerah pred postojanko. V mislih je preživljal nešteto možnosti, kii so ga čakale spodaj. Bal se je, da ga ne bi presenetili. Čim 'bliže so bili dolini, tem večji nemir se ga je 'loteval. Včasih je roka samogibno segla po bajonetu, s katerim ga je oborožil Orlov in mu ga lastnoročno nabrusil. Keča je od bataljonskega orožarja preskrbel pilo in nož. Orlov ob ognju mu ni šel iz spomina. Pol ure je z veliko Potrpežljivostjo ostril rezilo, ga preizkušal na nohtu in mu Pilil konico, da je bila ostra kot igla. Vmes ga je učil, kako naj zaleze stražarja in na kaj naj pazi. Ko je nabrusil rezilo, je vstal, se sklonil in zabodel bajonet v vrata, da so se skoraj razklala in je komaj izvlekel nož. »Vojko, tako ga udari, pa se bo brez glasu stegnil." Krepko ga je stisnil in podoživel še enkrat vse vrste udarcev z nožem, ki jih je vadil popoldne. »Smešno," je Pomislil. »Čemu ta tesnoba? Smrt je uničenje. Enake so Posledice krogle ali noža. Toda čemu se mi upira nekoga Zabosti? Človek je misleča zver. Nesmiselno se ugonablja. Kar moram, bom storil zato, da bi nekoč nehali s temi Neumnostmi." Čim bolj je razmišljal, tem bolj se je izgubljal. Ker pa misli ni mogel obvladati, se je jezil sam nase. Spodaj ga čaka neznan človek, morda spretnejši od njega. Žandar, krvolok, ki ne bo niti trenutek pomišljal, da bi ga prerešetal z rafalom. Če hoče živeti, ga bo moral ubiti, ne da bi o tem dosti razmišljal. Kolona je dosegla dolino. Tu so se enote neslišno razdelile in odšle v različne smeri. Z zasedami so se zavarovali na vseh cestah, ki so vodile do postojanke. Proti naselju v podkožju hriba je šla napadalna četa z minerci in bataljonskim štabom. Hiše so bile potopljene v temo. V sredini, ker so se ozke uličice zgostile, je motno sijala luč. O prvih hišah so se ustavili in se razporedili po uličicah v majhne kolone. Ob koritu, kjer je z močnim curkom tekla voda, sta se s terenskim obveščevalcem preobuta v copate. Hiše onkraj korita so določili za zvezo za ranjence, tam sta ostala tudi Nande in Ana. Vojko je dal kuharju svojo puško in dobil iPrimoževo pištolo. Molče kot senca je šel za obveščevalcem mimo fantov do gruče, kjer so bili štabni ljudje. Tu je stal bataljonski komandant Milče. Visok in širokopleč se je sklonil k njemu in ga potrepljal po ramenu, rekoč: »Prepričan sem, da boš dobro opravil." Samo pokimal je in poslušal, kako so šepetali zadnja povelja. »Če ga zakolješ, si nalogo izvršil, potem se umakni, da bodo nastopili minerci," mu je dejal Orlov, preden sta šla z obveščevalcem po svojem. V daljavi se je zateglo oglasil pes. Naselje je prepredala mrtva tišina. Šele ko sta bila z obveščevalcem sama, se je Vojko zavedel svoje naloge. Plazila sta se ob zidovih neslišno kot senci in se bližala luči, ki je vdirala v gosto temo. Oblaki snegonosci so viseli nizko nad zemljo, polagoma je začenjalo snežiti. Priplazila sta se do rečice. V njeno uspavajoče šumljanje so se pogrezali šumi njunih previdnih korakov. Od časa do časa je obveščevalec po- stal in s pogledom tipal v temo pred seboj, potem sta se spogledala in spet lezla naprej. Kakor hitro sta obstala, je Vojko čutil, da mu leze strah v 'kosti, zato mu je bilo ljubše, da sta se gibala, kakor pa da bi čakala in preudarjala, kaj vse ju lahko doleti za tem ali onim vogalom. Včasih se je ozrl nazaj. Videl je velikansko gmoto Jelovice, ki je segala do neba. Njegove oči, vajene teme in noči, so obletele vse sence, tudi tiste, prav rahlo potuhnjene. Bile so mirne. Vsi čuti so se jima napeli, ko se je slap luči lazlil v uličico, kjer so se strehe izzivajoče lesketale. Srce mu je močneje udarjalo in čutil je burno šumenje krvi v sencih. Njegovi gibi so postali prožni. Snežilo je v igrivih kosmih, sneženi kristali so padali na razgreto čelo in se topili. Hiši, obliti s svetlobo, ki je bila videti, kot bi bila obdana s steklenim klobukom, sta se približala od zadaj. Bila je velika, enonadstropna stavba, podobna škatli. Na robu svetlobe sta obstala z napetima pištolama v rokah in prisluhnila. Nič se ni zganilo. Potem sta zaslišala rahlo škripanje snega pod stražarjevimi koraki. Dolgočasni koraki nekoga, ki je verjetno težko čakal na zamenjavo. Spogledala sta se. Obveščevalec je z roko pokazal na hišno steno, ob kateri se bosta plazila. Prikimal mu je. Zganila sta se in kakor senci zdrsnila čez cesto. Ko sta se pritisnila k steni, za katero so spali Nemci, in ko je zagledal 'line namesto oken, je rahlo zadrgetal. Vendar sta se plazila naprej vse do vogala, kjer je luč izdajalsko poplavljala prostor. Obveščevalec mu je sledil, ne da bi se obotavljal. Zdaj si je obrisal v hlače potne roke, z roko pa je potegnil po čelu, ki so ga orosile hladne kaplje potu. Počasi je potegnil iz nožnice bajonet. Kako smešna in stara priprava in kako domiselno izpopolnjena je ost dolgega, mrzlega jekla, z žlebom za odtok krvi. Kaj je? Zob roparske živali? Ptičji krempelj? Kljun? Ostri kamen? Kopje? Pu- Pripombe ob robu dogodkov Verjetno ima pisec, ki nam je po branju nase objave brez komentarja ter zagovora v Tedniku poslal svoje gledanje na to nesoglasje v obliki pisma bralcev, najbolj prav, ko prihaja do zaključka, da Narodni svet iz načelnega Stališča ni hotel skupne proslave stoletnice taborov. Pisma zaradi pomanjkanja prostora tokrat zal ne moremo objaviti, zaradi zanimivosti namigov pa ga bomo po možnosti priobčili v prihodnji številki. Danes v tej zadevi le še tole: Članek v Tedniku od prejšnjega tedna vsebuje toliko netočnosti, nestvarnih domnev in neutemeljenih sumničenj, da bi se naravnost čudili, če se teh iznašanj ne bi bila takoj poslužila „Kleine Zeitung", ki je takoj na mestu, če gre za napad na ZSO. Zaradi česar smo tokrat osupli, je dejstvo, da je „Kleine Zeitung" prejela od pisca članka v Tedniku prevod v nemščini, ko tisk skoraj še ni bil suh in da je bilo to enostransko obvestilo Tednika istočasno sporočeno nemški javnosti. Preveč bi se ponižali, če bi odgovarjali „Kleine Zeitung", ki najbolj uživa, če lahko neti resnično ali dozdevno nesoglasje med koroškimi Slovenci. Vedno spet najde priložnost za intrige proti naši slovenski narodnostni skupnosti, kot so to v zadnjem času najbolj očitno pokazale objave izlivov raznih pisunov proti koroškim Slovencem ter umazana igra okoli Vetrinja in v najnovejšem času proti nameravani podružnici „Gorenja“ v Pliberku. Če se nekateri gospodje okoli NskS bratijo z odločujočimi pri „Kleine Zeitung", je to njihova zadeva; mi in večina našega ljudstva odklanja take stričke in štricle. Zato se kot doslej tudi tokrat ne bomo spuščali v polemiko s „Kleine Zeitung", čeprav bi morala preklicati številne netočnosti in nekatera podtikavanja. Odkrito pa se čudimo ORF, da brez sleherne presoje objavlja vesti, ki so netočne in diskriminacijske. Naše ljudstvo upravičeno sprašuje, kako je to mogoče in kdo je odgovoren za to zlorabo javno-pravne ustanove? V drugih primerih smo vajeni, da ORF prinese eno in drugo stališče; v tem primeru pa mu je zadostovala očitno samo „Kleine Zeitung", ali pa je morda kdo drugi v ozadju? Slovenska javnost vsekakor želi tozadevno pojasnilo! Pot na kraj proslave 100-letnice ljudskih taborov na Koroškem Do bodo obiskovalci nedeljske proslave 100-letnice ljudskih taborov na Koroškem tudi iz oddaljenejših krajev lažje našli pot na Bistrico nad Pliberkom (Feistritz ob Bleiburgj, jim hočemo na kratko obrazložiti najvažnejše prometne zveze na kraj proslave. # Obiskovalci iz Zilje in Roža ter z Gur se peljejo do Dobrle vasi (Eberndorf), kjer zavijejo na cesto ki pelje proti Šmihelu pri Pliberku (St. Michael bei Bleiburgj; iz Šmihela preko Dvora (Hofj ni več daleč do Bistrice. # Gostje, ki se bodo pripeljali z Jezerskega, iz Železne Kaple in okolice, lahko zavijejo proti Žitari vasi (Sittersdorf) ter bodo preko Globasnice (Giobasnitz) in Večne vasi (Wackendorf) prispeli na kraj proslave. # Obiskovalci iz Raven na Koroškem in iz Prevalj prekoračijo mejni prehod Holmec in se peljejo proti Šmihelu; lahko pa zavijejo proti kraju proslave tudi že pri Ko-novecah (Gonowetzj. Gostom iz Mežiške doline pa je v okviru maloobmejnega prometa odprt tudi mejni prehod med Mežico in Libu-čami. Najvažnejši cestni odcepi prot) Bistrici nad Pliberkom bodo označeni s posebnimi kažipoti z napisom ..TABOR". Na kraju proslave bodo reditelji prodajali spominske značke in skrbeli za red. Selški občinski svet v Škofji Loki Selški občinski svet z županom Velikom na čelu je obiskal v soboto, dne 12. septembra Škofjo Loko na povabilo Zdravka Krvine, predsednika tamkajšnje občinske skupščine. Ta obisk ni bil prvi kontakt med Selami 'in Škofjo Loko, saj goji domače prosvetno društvo »Košuta" že preko dve leti prijateljske stike in je predsednik Krvina lansko leto bil v Selah ob priložnosti predaje gasilskega voza. Tokratno srečanje občinskih predstavnikov obeh občin pa je že obstoječe vezi še poglobilo. Na obeh straneh je prišlo do izraza, da bi se sodelovanje v bodoče koncentriralo predvsem na kulturno prosvetni ravni. »Veseli smo lahko, da meje danes niso več tako ostre in stroge pregraje med narodi lin državami, kot še — recimo pred desetletjem. Prosto lahko gojimo stike in prijateljstva, izmenjavamo izkušnje na področju gospodarstva in uživa- mo kulturne vrednote soseda", je dejal župan V e I i 'k v svojem pozdravnem govoru. Gostitelji so selskim gostom na široko razkazali strukturo občine Škofja Loka in 'jim pokazali dve industrijski podjetji — predilnico in kamnolom, ter stari grad, v katerem se nahaja galerija in muzej. V zadnjem je ponazorjena pisana zgodovina preteklosti Loke, ki se je zdramila že v fevdalnem srednjem veku in je v vseh časih usmerjala oblikovanje bogate kulture in živahnega gospodarskega delovanja vse pokrajine. Da je bilo ob vsem tem vsestransko poskrbljeno tudi za telesni dobrobit, ni treba posebej poudarjati, saj prijatelji v Sloveniji slovijo po svojem gostoljubju in domačnosti. Izleta so se udeležiti tudi občinski uslužbenci in Selški moški kvintet, ki je gostiteljem v poklon, svojim pa v razvedrilo, ubrano prepeval. iiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiMiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiinmiiiimiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimimi OBJAVA Zveza koroških partizanov bo v prvi polovici oktobra — v času trgatve — priredila izlet v okolico Maribora. Interesenti za ta izlet se naj pismeno prijavijo do 20. septembra 1970 na naslov Zveze koroških partizanov, 9020 Celovec, Gasometergasse 10/1. Prijavite se pa lahko tudi po telefonu št.: (0 42 22) 85 6 24 ali pa (0 42 22) 7911 99. Odbor iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim PARTIZANSKA GROBIŠČA NA KOROŠKEM Smavjeia v Sožii Približno 5 kilometrov zračne linije, jugovzhodno od Celovca leži onstran Drave vas Šmarjeta v Rožu. Med vojno je bila tam močna postojanka nacistične žandarmerije. Zato je tudi bilanca padlih partizanov razmeroma visoka. Na pokopališču, ki je vzorno urejeno, in negovano počiva deset partizanov: Levko Lukas, roj. 17. 10. 1913 iz Bistrice pri Črni, padel 30. 1. 1944 na orožniški postaji v Šmarjeti, — Jožef Krajger, pd. Čačofov v Šmarjeti, roj. 3. 4. 1927, padel 14. 3. 1945, — partizan Mirko (ostali podatki neznani), padel 11. 5. 1945, — Adolf Selišnik, roj 11. 2. 1901 iz Solčave, — Franc Vatovec, roj. 2. 2. 1914, — Ignacij Relagranc, roj. 1924 in Vidmar Franc, roj. 23. 3. 1927. Zadnji štirje partizani so padli na Zavrhu 15. 3. 1945. Bili so borci zaščitnega bataljona OBKOM-a za Koroško. Osmi in deveti partizan na šmarješkem pokopališču sta nepoznana junaka, ki sta padla 23. 3. 1944 v Treb-Ijah nad Kuharjem. Od tam sta bila prekopana na šmarješko pokopališče 16. novembra 1947, ko se je vršila pogrebna slavnost šestih partizanov, ki so dotlej počivali na mestu, kjer so padli, na Zavrhu in Trebljah. Kmalu po vojni je oskrbela na partizanske grobove organizacija ki oskrbuje vojaške grobove, Črni križ, lesene križe z pločevinasto ploščo in napisom: Unbekannte Partisanen. Ko pa so ti križi strohneli je Črni križ postavil železne križe in spremenil napise tako, da ni bilo razvidno, da tam počivajo partizani, ker se je napis glasil: JJnbekannte Jugoslaven". Vendar pa zgodovine ne bo mogel nihče spremeniti. Dejstvo ostane, da na šmarješkem pokopališču počiva devet partizanov, ki so dali svoje življenje v boju proti nacistični Nemčiji, za osvoboditev vseh zasužnjenih narodov. KOT ŽRTVE SO PADLI V BORBI ZA NAS! Cirkus v Celovcu Od četrtka naprej gostujeta v Celovcu cirkusa Roland in Busch. Še pred nekaj dnevi so ugibali, kje bo združeno podjetje postavilo svoj šotor. Ugodno vreme, ki je preteklo nedeljo omogočilo izvedbo tombole, je prispevalo k temu, da so šotor postavili na gospodarskem razstavišču kot vsa pretekla leta. Cirkus Roland iz Bremna ima že staro tradicijo, cirkus Busch iz Berlina pa je prišel do veljave v zadnjih letih. Cirkusa potujeta že dalj časa skupaj in nudita obiskovalcem izjemen program. Za prevoz cirkusa je potrebno 150 najmodernejših vagonov in drugih prevoznih sredstev. 200 artistov in na-stavljencev zaposluje podjetje. Ti o-skrbujejo in negujejo 100 živali. Šotor sprejme kar 3000 gledalcev. Dnevno porabi združeno podjetje okoli 90.000 šilingov. Kot smo že zapisali je program cirkusa izvrsten. Obsega 19 točk. Nastopijo drzni artisti in krotilci živali. Ne manjka tudi priljubljenih dresur s konji. Posebna privlačnost za staro in mlado pa so seveda klovni. Skupina „Die Jocos“ spravi slehernega obiskovalca cirkusa v smeh. Cirkus je začetka poletja z velikim uspehom nastopil na Dunaju, nakar je odpotoval na Gornje Avstrijsko, na Salzburško, Tirolsko, Predarlsko in končno prispel k nam na Koroško. Povsod je podjetje zabeležilo izreden uspeh. Premiera v Beljaku začetka tedna je prav tako navdušila. Predstave v Celovcu bodo od danes naprej do vključno ponedeljka ob 15. in 19.30 uri. OBJAVA Pevci in pevke iz Celovca in okolice, ki bi želeli sodelo-vcti pri radijskem zboru in se še niso prijavili, naj pridejo osebno na razgovor, ki bo v soboto 19. septembra 1970 ob 16. uri v poslopju radia Celovec, oddelek za Slovence, Spcnheimerstrafje 13. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt • Celovec. Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — ščica? Meč? Krepko ga je stisnil v desnici, da je začutil bolečino v mišicah do ramena. Prisluhnil je škripajočim korakom in ugotavljal, kdaj se mu stražar približuje iin kdaj oddaljuje. Postal je radoveden 'in nestrpen. Stražar je zakaš-tjal. Ujel je zvok njegovega glasu -in sklepal, da je verjetno starejši možak, ker pri žandarjih mlajših niso imeli. Postal mu je ibližji. Ko je slišal, da se koraki oddaljujejo, je pomolil glavo izza vogala, toliko, da ga je videl. Težak, širokopleč, skoraj za glavo večji od njega, s čelado in brzostrelko na ramenu. Vznemiril se je. Dojel je, da bo samo od nekaj delcev sekunde odvisno, če bo neslišno skočil za njim in ga s prvim sunkom smrtonosno zadel. Čakal je in se usločil kakor divja žival pred skokom. Vtem pa so koraki nenadoma zastali. Tišina je napolnila prostor z negotovostjo. Zaslišal je šumenje lastne 'krvi v sencih in votle udarce srca v prsnem košu. Trenutna odrevenelost je vzbudila strah. Zbal se je, da se bo zgodilo nekaj, česar ni mogel predvideti. Iz teme se je utrgala mačka in tiho prerezala lok svetlobe. »Muci, mučil" je polglasno poklical žandar, se pomiril in znova so zaškripali koraki. Tudi on se je umiril. »Gotovo z ,muci' ljubkuje svoje priležnice, če jih ima ali če jih je kdaj imel," je pomislil. Ljubkovanje mačke, ki jih nikoli ni maral, jo bilo dovolj, da mu je postal sovražen. Nagnil se je izza vogala in zagledal široki hrbet nekaj korakov od sebe. Mačka se je Nemcu ovijala okoli škornjev, nagnil se je, da bi jo vzel v naročje. Verjetno je večkrat prihajala v goste stražarjem, ki so ji dajali jesti in jim preganjala čas. Pognal se je kakor vzmet. Skok ije bil tih, vendar se je Nemec ob nenadnem šumu vzravnal in obrnil glavo. Obstal je okamnel. Preogromen je bil, da bi ga zgrabil za bra- do, prenerodno obrnjen, da bi ga mogel zabosti v vrat, zato ga je udaril v hrbet. Nož se mu je zaril tik pod lopatico. Udarec ga je vrgel pokonci. Pošastno je kriknil. S silnim sunkom je izvlekel rezilo. Mož se je sunkovito obrnil k napadalcu in stegnil roke, da bi se branil. Izmaknil se je rokam, ki so ga hotele zadaviti. Zdaj je meril v vrat in poprijel za ročaj še z drugo roko. Nož je zaškrtal ob vretencih, stražar se je nagnil in se ujel na steno. Rezilo je prebilo žilo odvodnico. Tenak curek črne krvi mu je brizgnil v obraz in mu s topo, lepljivo gnusobo zalil oči, polzel po vratu in rokah. Vendar ni spustil. Ko je bil obveščevalec priskočil, da bi pomagal, sta že padla ob zidu. Slišal je samo pridušeno hropenje in grgranje krvi, nato je vse utihnilo. Potem je Vojko izvlekel nož in se dvignil. Z levico si je obrisal oslepele oči. Krvava megla je obstala pred njim. Opotekel se je in sunkovito dihal. Obveščevalec je skočil, da bi dal znak napadalni skupini, ki se je že približala postojanki. Ko se je Vojko zavedel, je bil sam. Na tleh je ležal mrlič kakor pijanec, ki je omagal pred domačimi vrati. Sladkobno slan okus po krvi, ki mu je polzela z lica na ustnice, ga je silil k bruhanju. Zdramili so ga nagli koraki in vrvenje v hiši. Zakolo-vratil je proti vogalu, kjer so ga Marko, Orlov 'in obveščevalec skoraj podrli. Za njimi pa je zagledal minerce, ki so svoje zavoje kakor božična darila nosili v rokah. »Ali si ranjen?" je vprašal Orlov. »Kor pojdi sedaj! Opravil si dobro!" Marko je brž odkril ranljivo mesto v zgradbi in njegovi minerci so že pristavili mine. S postojanke je jeknil rafal. Obveščevalec se je zgrabil za prsi in padel. Orlov je ustrelil v luč, nekdo pa v Nemca, ki je streljal od vrat. Steklo se je žvenketaje sesulo. Eden od minercev je vrgel težko bombo v vežo in paraliziral stražo. Potem pa je Marko zavpil: »Mine gorijo! Vsi strani” Odskočili so in si poiskali kritja za bližnjimi vogali. Blisk je preklal noč podolž in počez, splašene sence so hušknile čez ostrešja bližnjih hiš in orjaška eksplozija se je razlegla vse do golih, črnih gora na severovzhodu ter prebudila speče Nemce po vsej dolini. Poslopje se je rušilo in se zavilo v gost, belkast dim. S pokopališčnega zidu se je oglasil Primožev Šarec. »Bombaši naprej!" je rjul komandant Milče kot takrat, ko so vdrli skozi luknjo v zidovih turjaškega gradu in zmleli belogardiste. Takrat so izgubili strah pred zidovi. Naskočili so ruševino z ročnimi bombami. Prebliski eksplozij so osvetljevali postave, ki so uničevale sovražnika, ki je zmeden ječal prod ruševinami in se skušal postaviti v bran. Obkolili so postojanko. Nekaj preživelih Nemcev se je iz pritličja potegnilo v prvo nadstropje, od koder so začeli slepo streljati v temo in metati ročne granate, posebno okoli vhoda v postojanko. Komandant Milče je ukazal, da so privlekli minomet. Iz razdalje dvajsetih metrov so pošiljali mine v okna, od koder so se usipali streli in bombe, dokler niso utihnili. »S slamo naprej, da prožgemo podgane! In pripravite ročke z bencinom!" Vse je teklo, kot je bilo zamišljeno. Odločen naskok je povsem zmedel žandarije. Vojko se je kakor pijanec opotekal po uličici. Na vogalu, kjer je zavil proti zbornemu mestu, ga je srečal z grupo borcev namestnik komandanta Fazan, ki je hitel k postojanki. »Kam greš?” se je surovo zadrl nad njim In mu nameril brzostrelko v prsi. Ko sem bil še paglavec, so me zmerjali z jetiko, loko sem bil ves koščen in suh, pravi zelenec. Menda zalo, ker sem od jutra do večera letal po klancih, po sadovnjaku, Po gmajni ati po gozdu. In pa zato, ker sem bil izbirčen pri jedi. Ni mi dišalo miti zelje niti močnik niti krompir. Teh jedi pa je bilo največ na mizi. Rad pa sem otepat vsak kruh brez razlike. Od pšeničnega do ječme-•K>vega. Le ovsenega nisem maral, zdel se mi >je grenak. Najrajši pa sem imel sadje — cele kupe sadja. Na majo srečo smo imeli pri nas velik sadovnjak. Vsaj meni se je zdel velik, saj je objemal ves grič od klanca do sosedovega gozda. Pozimi iin pomladi, ko so bile veje gole, je bilo zame sedem suhih let. Od poletja, ko so začele cepati prve hruške, pa mi je bila miza vsak dan pogrnjena. Ded me komar in lev Komar je priletel k levu in rekel: „Šment, mislis, da si močnejši od mene? Kje 'neki! Kakšna pa je tista tvoja sila? Da praskal s kremplji in grizeš z zobmi? Jaz sem močnejši od tebe. Če ti je prav, pa se dajva!“ Komar je nato zatrobil in začel pikati leva Po golem gobcu in nosu. Lev je mlatil po svojem obrazu s sapami in se praskal s kremplji. Izpraskal si je do krvi ves obraz in obležal onemogel. Komar je zatrobil od veselja in odletel. Ko Pa je letel, se je nenadoma zapletel v pajčevino. Pajek mu je začel sesati kri. Komar je rekel: „Silno zver, leva, sem premagal; a glej, od sukorebrega pajka moram poginiti.“ jo pisano gledal, ker sem mu uteptal vso travo pod drevjem. Saj sem pazil in hodil po Prstih, a sem vendar puščal za seboj sled, kot da je slon prišel v goste. V jeseni mi ni bilo treba več plezati v veje ali vanje lučati krepelce, da sem sklatil sadje. Darovi so se fT|i 'kar sami usipali na glavo. Tu sem ujel debelo jabolko, tam sočno hruško ali pest ■sladkih češpelj. Bil sem sit ko boben; ko sem prišel k mizi, sem vihal nos nad zeljem in močnikom. Zapihali so mrzli vetrovi, padla je slana, tedaj je bito konec moje Indije Koromandije. Jabolka so bila potrgana, hruške posušene, češplje so se godile v čebrih za žganje. Tedaj sem stikal po sadovnjaku in kot žejna vrana zijal v veje in vrhove. Ali je še ostala kaka hruška, jabolko ali češplja? Hrušk ni bilo. Pač. Imela jih je še lišperna. A drevo je 'bilo neznansko visoko. Nisem se upal v njegove vrhove, četudi nisem bil slab plezalec. Te hruške so bile vse od muh. Preden so dozorele, so se tako držale s svojimi peclji, da jih ni otresel noben vihar. Ko so slednjič porumenele, so cepale v prvi sneg ... V drevju, ki mu je že odpadlo listje, se je prikazalo kako jabolko ali češplja. Te posladke sem krepeljal tako dolgo, da so mi prileteli v naročje ... Neko jesen sem okoli češplje, ki je stala nad njivico pred hišo, dolgo poplesoval kot maček okoli vrele kaše. Drevo je bilo že staro, ena veja je od debla vodoravno molela nad njivo. Na koncu veje se je mojim očem odkrilo za pest češpelj. Bile so temnomodre, več kot zrele, zgrbljene pri peclju. Vedel sem, da so zelo sladke. Te češplje mi niso dale mirno spati. Hotel sem jih imeti. Prinesel sem najdaljšo raklo, a ni bila zadosti dolga, da bi jih sklatil. Metal sem vanje krepelce in kamenje, a jih nisem zadel. Porogljivo so se zibale, nobena ni odletela. Več kot enkrat sem splezal na drevo, a si nisem upal na vejo. Zaman sem hrepeneče zrl na sadeže. Z očmi jiih nisem mogel utrgati ne sklatiti. Nekega dne sem se odločil, da bodo češplje moje, naj stane, kar hoče. Oprijel sem se veje z rokami in jo zajahal, da so mi noge bingljale navzdol. Previdno, počasi sem se ped za pedjo vlekel od debla. Z rokami sem zgrabit za vejo daleč predse in potegnil telo za seboj. Ena — dve . .. Pazil sem, da ne izgubim ravnotežja. Veja je trepetala, se zibala in se rahlo upogibala. Bilo mi je groza, da sem čutil mravljince po životu. Pod menoj je bila rjava njiva, a češplje na koncu veje so mi bile vedno bliže. Se malo, sem mislil, nato bom vejo potresel ... Tedaj se je nekaj zgodilo. Ne, ni se zlomila veja, kot si morda mislite, bilo je močna. Izgubil sem ravnotežje, glava je omahnita navzdol, navzdol so zletele tudi noge in zadnjica, le roke niso popustile. Obvisel sem na veji med nebom in zemljo. Danes, ko to pišem, se smehljam, a ta-'krat mi ni bilo do smeha. Bilo mi je tesnobno pri duši. Obšel me je smrten strah. Srce ml je burno razbijalo, kri mi je udarila v glavo, trepetat sem kot šiba na vodi. Nič več mi ni bilo do češpelj. Pokesat sem se, da sem prežal nanje, a je bito prepozno. Roke, ki so se krčevito držale veje, so me vedno huje bolele. Popuščale so mi moči. Zdelo se mi je, da bom zdaj pa zdaj cepnil na zemljo. Zavpit bi bil na pomoč, a mi je groza vzela glas. Saj bi me tudi nihče ne slišat. Hiša je bila dobršno daleč in vsa okna so bila zaprta. In kako bi me tudi sneti s tiste veje, ko sem visel tako visoko? Poleg tega bi moral poslušati še pridigo. V stiski sem napel poslednje moči in se z nogami pognal kvišku. Posrečilo se mi je, da sem z eno nogo ujel vejo, nato še z drugo. Srce se mi je oddahnilo. Bil sem rešen. Vse drugo je bilo laže, četudi ne lahko. Roke sem pomaknil do kolen in se z nogami pognal naprej. In zopet... Tako sem se počasi pomikal proti deblu. Glava mi je visela navzdol, svet sem videt narobe, a vendar se mi je zdel ves rožnat in lep. . . Slednjič so se mi bose noge dotaknite debla. Oklenil sem se ga z rokami in po njem zdrknil na zemljo. Šele tedaj so mi pošle vse moči, ves sem se tresel kot v mrzlici. Legel sem na rjavo trato bolj mrtev kot živ. Bil sem navrhan hvaležnosti, da sem se rešil. »Nikoli več!" sem ponavljal pri sebi. »Nikoli več!" A oči so me bolele in srce, če sem le pogledat na konec veje. France Bevk kralj in njegovi trije sinovi Bil je kralj, ki se je zelo postaral. Nekega dne pokliče svoje tri sinove k sebi in jim govori: . w . „Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le eden naslednik. Težko mi je soditi, kateri je najvrednejši. Pojdite torej po svetu in vsak naj poskusi svojo srečo. Kateri mi prinese najdražje darilo, bo moj naslednik." Sinovi so se razšli. Vsak je upal, da bo poiskal najdražje darilo, postal naslednik po očetu in kralj mogočne kraljevine. . Najstarejši sin ni dolgo pomišljal. Vedel je, da so njegovemu očetu dragi ^kamni zelo všeč. Zatorej gre k draguljarju, tam kupi naj dražji demanr in ga nese očetu. Oče ta dragoceni dar z veseljem spremje in ga spravi. Drugi sin si misli: »Krona mojega očeta je že zastarela; če bom jaz naslednik na kraljevem prestolu, se bo premalo lesketala na moji glavi. Z zlatarju grem in naročim krono, lepšo kot vsaka druga kraljevska krona." . Kakor je mislil, tako je storil. Zlatar mu je izdelal krono iz čistega zlata. Najlepsi in najdražji kamni so se blesketali v njej. ........... Tudii darilo tega sina je kralj z veseljem sprejel in ga shranil med drugimi svojimi za- kladi. . v Najmlajši sin pa je bodil po svetu, iskal primerno darilo za kralja, svojega očeta. Vse, karkoli je našel, se mu je zdelo preslabo za dobrega očeta. Mislil si je: »Moj oce ima vsega tega, kar vidim po svetu, več ko dovolj. Stari ljudje tudi ne marajo za take posvetne stvari. Vidim, da ne najdem ničesar, kar bi razveselilo srce mojega dobrega očeta. S praznimi rokami se moram vrniti domov in prepustiti kraljevi prestol enemu svojih bratov. Naj bo! Saj ga nikomur ne zavidam, jaz pa lahko mirno in zadovoljno živim ob tem, kar mi bo dala očetova ljubezen." Tako misli in stopi v kraljevi dvorec pred svojega očeta kralja. Oče ga vpraša: »Kakšen dar mi prinašaš ti, moj dragi sin?" Ta mu plaho odgovori: »Oče moj. Po dolgem in širokem sem iskal po svetu darilo, ki bi bilo vredno vaše ljubezni do mene. Ali zaman! Na vsem svetu ne najdem takega darila. Prinašam vam torej svoje srce, ki vas iskreno ljubi. Vzemite ga z ono ljubeznijo, s kakršno vas ljubim jaz, in izročite kraljestvo enemu mojih bratov, meni pa dovolite samo to, da vam strežem z otroško ljubeznijo do tistega trenutka, ko vas loči usoda od nas." Ko kralj sliši te besede, ganjen od veselja objame najmlajšega sina in mu reče: »Ne tako, moj dragi sin! Nihče drug kot ti naj bo vladar mojemu kraljestvu, kajti tvoja sinovska ljubezen je meni najdražji dar. Vidim tudi, da imaš gorečo ljubezen do svojih bratov in podložnikov. Zato tebi izročam kraljestvo." Slovenska narodna pravljica Tone Svetina: UKANA ______Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Vojko mu ni odgovoril. Samo korak je odstopil v zavetje, da ga Fazan ni spoznal. »Panikar! Pobegnil si s položaja! Marš nazaj!" Bilo mu je, kot bi mu kdo vrgel v glavo vedro hladne vode. „Panikar," mu je jedko odmevalo v duši. »Ubil -sem stražarja," je komaj izustil in dodal: »Pošilja Orlov.” »Kaj mi mar. Marš nazaj," je zarohnel Fazan. »Poslu-š°j povelje starejšega po položaju!" Ko se kljub temu ni obrnil, je Fazana popadel bes. »Ustrelim te ikot psa, če se boš upiral!" Potegnil je vzmet bri brzostrelki in jo napel tako sunkovito, da je zoprno hesknilo. Eden od Fazanovih spremljevalcev je prižgal •“očno svetilko in posvetil fantu v obraz. »Ranjen je!" je dejal Fazanu in za korak odstopil. Vojku so se oči ubijalsko zalesketale in roka z bajo-^stom se je nevarno dvignila, kar ni ušlo Fazanu. »Nikamor ne grem," je odsekal oslepljen od svetlobe, '' kateri je Fazan izginil, kot bi se skril. Nekaj ga je zgra-“do, da bi planil -in zasadil vanj bajonet. »Pusti ga, tovariš namestnik! Ranjen je in živce je iz-9 ubil," ,je poskušal posredovati tisti, ki je posvetil in ki je Poznal Fazana, da bi znal pritisniti. »Kar streljaj," je dejal Vojko in odkolovratil mimo Fajona in mimo borcev, ki so obstali v koloni in gledali. »Norec, kaj ne blekne prej, da je ranjen," je osramočen pred vsemi jezno siknil Fazan, povesil orožje in dal Povelje, da gredo naprej. »O, svinja polikana," je zagodel Vojko in šel svojo Pot. Neko novo občutje ga je obšlo. Občutje nemočnega ke*a in tope žalosti. V hišo, 'kjer sta Nande in Ana čakala 7° ranjence, je vstopil gologlav in razmršen-ih las. Ana in *®nske so kriknile. Pogledal se je v ogledalo in se ustra- šil lastne podobe. Obraz in lasje so bili potoščeni z ostudno, sluzasto krvjo. Vprašali so ga, če je ranjen. 'Povedal jim je, da ni. Obrnil se je k njim in odprl desnico. Bajonet mu je padel iz rok in obležal sredi kuhinje. Razširil je prste in se stekleno zagledal v roke, oblite s krvjo. »Ranjen si, sedi, poskrbela bom zate!" Ana je hitela pripravljati povoje. »To je švabska kri. Moram jo zmiti s sebe!” Odšel je ven in si med potjo Vihal rokave. Napotil se je h koritu čez cesto. V dlani je zajel ledeno mrzle vode. Spiral si je obraz, umival roke, toda krvi ni mogel sprati. Strjena se je prilepila na roke in obraz, da bi jo moral praskati. Nad gručo stisnjenih hiš je izbruhnil požar. Ožarjal je nebo in težke detonacije so si sledile druga za drugo. Po opravljeni nalogi so se 'kolone umikale nazaj na Jelovico. S seboj so vozile orožje, opremo, hrano in muni-cijo. Zdaj se je Vojko spomnil, zakaj se mu je naloga uprla. Bit je še deček in ljubil je cvetlice, metulje, ptice in samotnost gozdov. Nekega jutra sta šla z očetom na lov. Oče je zastrelil srnjaka. Ko je pritekel do njega, je žival dvignila glavo in srečal se je z velikimi, žalostnimi očmi. Pogled mu je obstal na rani, iz katere je vrela kri. »Oče, obveživa ga!" je zaprosil. Stari pa se je sklonil k živali in jo je z enim sunkom končal. Tedaj je zasovražil očeta. Na dogodek je pozabil, toda surovost te smrti je v njem obležala. Zdaj je vedel, da ne bo nikoli več nikogar zaklal. Visoko na pobočju so počivali. Pristopil je Primož sin ga potrepljal po ramenu. Spogledala sta se in se razumela. V dolini so se še vedno oglašale strojnice. Bobnenje je prihajalo od železniške proge. Nemci so se hitro odzvali. Sedli so na -kamione 'in hiteli na pomoč napadeni posto-I janki. Pričakale so jih mine, položene v cesto, in zasede. Noč je oživela. Le nebo, ki je bilo zagrnjeno s težkimi oblaki, je bilo spokojno. Na zemljo je tiho padal sneg. TRETJI DEL NOČ IN MEGLA 1 Ljubim izdajo, ne maram pa izdajalcev Napoleon Štab 31. divizije je bil nastanjen na samotni kmetiji sredi strmih cerkljanskih pobočij in grap, več kot uro hoda od reke in ceste v dolini. »Dobro mesto Si je izbral komandant Dule,” je razmišljal Blisk, ko je hitel po stezi skozi gozd proti štabu. Pošiljal ga je šef obveščevalnega centra. Med sadnim drevjem je Blisk zagledal v soncu se svetlikajoča okna. V izbi je za veliko mizo sede! komandant divizije. Bil je star komaj šestindvajset let. Ker so revolucijo vodili večinoma zelo mladi ljudje, ni bil edini, ki je nosil brke zato, da bi -bil videti starejši. Bil je visok, postaven, zelo prijeten, kadar se je nasmejal, in poln ognja v temnih očeh. Nad visokim, obokanim čelom so mu lagodno valovili črni lasje. Njegov glas je bil topel in spodbuden, lahko pa tudi viharno odsekan in togotno zamolkel. Ljudje so mu zaupali, saj se je proslavil z napadom na Turjak. Komandant Dule je bil zatopljen v zemljevide, za pečjo pa je smrčal komisar Metod. Vsi člani štaba so bili pri enotah na položajih. Komandant je proučeval manevrski prostor divizije. Pred njim se je razprostiralo predgorje Julijskih Alp, prepraženo z verigami goro in hribov in pre- 6 — Štev. 37 (1470) 18. september 1970 Vsako jutro 65.000 fantičev M\\ v" recii »Živimo v dobi bleščečih raznaša deset milijonov iz- tehnoloških izboljšav," pra- vodov Asahi Šimbuna, naj- rinfivmk vi direktor dnevnika Tomoo večjega dnevnika na svetu. Hirooka, »in če časopisje V prihodnjem desetletju pa noče zaostati, mora zado- bodo naročniki bržkone do- voljitl zahteve ljudi po so- bivali Asahi šimbun prek na vuPtm dobnem prenašanju infor- posebne naprave, podobne televizorju; s hitrostjo ene macij. Prepričani smo, da bo na Japonskem kmalu strani na pet minut bo ta izhaja na tržišče za .telečasopise', in naprava, nič dražja od na- Asahi bo prvi, ki bo tak ča- vodnega televizijskega spre- Japonskem sopis lahko ponudil bral- jemnika, vsako uro naroč- v nakladi cem." nikom odtisnila novo izda- 4A jo njihovega lista. 1U milijonov Za Asahi Simbun (po naše časopis vzhajajočega sonca) bo ta nova, nenavadna oblika le še en biser na dolgi ogrlici rekordov. S šestimi milijoni izvodov jutrnjika in štirimi milijoni večerne izdaje je najbolj razširjen dnevnik na svetu. Tudi njegovo uredništvo je največje na svetu: Tomoo Hirooka je na čelu 3218 novinarjev in fotoreporterjev. Bere ga 85% domačih politikov in vladnih funkcionarjev, 81 odstotkov industrijskih mogotcev in 48 odstotkov Japoncev s fakultetno izobrazbo: tako izobraženih bralcev nima noben dnevnik na svetu. Toda direktor poudarja: Nekaj superlativov 0 Največjo elektrodo na svetu je izdelala ameriška firma Union Carbide Co. Ta velikanska ogljikova elektroda ima premer 150 centimetrov, tehta približno 10 ton in jo uporabljajo za pridobivanje fosforja in kalcijevega karbida. B Največja bakterija je bazillus Mega-tarium. Njene mere so 1,5-krat 4 mikrone (1 mikrorn — ena tisočinka milimetra). B Najstarejše bankovce na svetu je izdala v letu 1661 svedska državna banka. Papirnati denar so tiskali tudi v stari Kitajski. B Najvišja železniška postaja v Evropi je Jungfraujoch v Švici. Leži v višini 3.454 metrov nad morsko gladino. B Najdaljši vodovod na svetu je leta 1939 dokončani vodovod colorado v Ameriki. Pod Hooverjevim jezom na meji med Nevado in Arizono zajezi Parkerjev jez reko Colorado v jezero Havasu. Od tod je speljan 630 kilometrov dolg vodovod skozi več gorovij in čez vroče pustinjske pokrajine do kalifornijske obale okoli milijonskega mesta Los Angeles, ki prav tako prejema vodo iz reke Colorado. Več kot sto kilometrov tega vodovoda je speljanih skozi predore, ki spadajo med najtežavnejše na svetu. B Največja cvetlična ura na svetu je na pokopališču Fort Lincolna v bližini Washing-tona. Številčnica, ki jo sestavlja več kot 10.000 cvetlic, ima premer 12 metrov. B Najkrajši boksarski dvoboj je bil 24. septembra 1946, ko je Al Couture premagal Ralpha Waltona v 10,5 sekunde s k. o. Najdaljši boksarski dvoboj pa se je odigral med Andryjem Boivenom in Jackom Burkom 6. aprila 1893 v Neu> Orleansu; ta dvoboj je štel 110 rund in je trajal 7 ur in 19 minut. „Naš dnevnik je hkrati edini elitni list, ki ga berejo tudi množice. Japonci kupujejo največ časopisov na svetu — približno en dnevnik na dva prebivalca — kajti žene jih mrzlična želja, da bi bili seznanjeni z vsem, kar se okrog njih dogaja. Senzacije pa iščejo drugje. Tako nam je uspelo, da smo dosegli visoko naklado, ne da bi enkrat samkrat objavili na prvi strani člandk iz črne kronike." Asahi se mora za svoj uspeh zahvaliti predvsem zagrizenemu delu in dosledni resnosti. Preizkušnja, ki jo mora opraviti novinar, preden ga sprejmejo v vrste uredništva, je med najtršimi na Japonskem. Sprejet je fe eden od osemdesetih kandidatov in še tega pošljejo za štiri leta v kako podeželsko uredništvo, kjer se uči posla. Mine dvajset let, preden lahko dela na odgovornem mestu. Hirooka, na primer, je postal direktor šele po 35 letih trdega dela pri časopisu dn tudi drugi vodilni časnikarji so zrasli pri domačem dnevniku, po trdih japonskih šegah, ki zahtevajo slepo zvestobo podjetju, kjer si zaposlen. V štirih centralnih redakcijah (Tokio, Osa-ka, Nagoia, Kita-Kiušu), v tristo dopisništvih na Japonskem otočju in v petnajstih tujih dopisništvih delo nikoli ne zamre: ker si izdaje iz ure v uro sledijo druga drugi, vrvež v uredništvih nikdar ne poneha. Deset novinarjev, na primer, vedno dežura v pisarnah japonskega premiera; na politične shode in pomembne konference jih časopis pošlje po dvajset ali trideset. Za železniško nesrečo je Asahi mobiliziral 27 reporterjev, 12 fotoreporterjev, 15 avtomobilov, dva helikopterja, dva prenosna radijska oddajnika in poljsko kuhinjo. V manjših središčih, kjer je le po en dopisnik, le-ta niti hip ne okleva, če se zgodi kaj pomembnega: brž vpreže vse člane svoje družine in tudi naročniki so vedno pripravljeni, da svojemu dnevniku sporočijo vse sveže novice. Za japonske novinarje se začno težave takrat, kadar je treba novico poslati uredništvu. Večino podatkov sporoče po telefonu, toda ker japonska pisava onemogoča uporabo stenografije, je treba vse besedilo do zadnje črke napisati. Zato so japonska uredništva opremili s posebnimi telefoni, ki prenašajo sliko besedila. Tuji dopisniki morajo svoja besedila »prevesti" v latinico, posebni izvedenci v japonskih uredništvih pa jih prestavijo v japonsko pisavo. »Ker ima v japonščini navadna beseda lahko po 43 pomenov," razlaga eden od teh izvedencev, »je to delo včasih podobno reševanju najbolj zasoljenih rebusov." V japonskih uredništvih ni znanega šklepe-tanja pisalnih strojev iz naših redakcij. Vsa besedila napišejo s svinčnikom, na kvadratne liste, da je stavcem posel olajšan. Pred desetimi leti so morali vse japonske časopise stavki na roko, čeprav so uporabljali le 2304 pismenke od več kot dvajset tisoč, ki jih pozna japonščina. Na stotine stavcev je kot brez glave tekalo od predala do predala in iskalo pismenke, ki so jih potrebovali. Danes pa dve tretjini časopisov stavijo s posebnim strojem tipa mono-type, ki so ga izumili Asahijevi tehniki in ki jim prihrani veliko časa. Stroj ima dve tasta-turi: na prvi so tipke s številkami od 1 do 12, na drugi pa skoraj dvesto tipk s pismenkami. S kombiniranjem stavec besedilo prenese na perforiran trak, le-ta pa ima dvojno vlogo: vodi vlivanje pismenk v svinec, hkrati pa po teleprinterju prenese besedilo v podružnične tiskarne, kajti Asahi Šimbun tiskajo hkrati po vsem Japonskem otočju. V podružničnih uredništvih seveda pripravljajo tudi dodatke za lokalne izdaje. Zavoljo zapletenosti japonskega tiskarskega postopka ima jutranja izdaja Asahi Šimbuna le 16 strani (24 ob četrtkih in nedeljah), večerna izdaja pa 12. Polovica strani je odmerjena oglasom. Ker pa ena sama japonska pismenka velja za več evropskih besed, stran japonskega časopisa zaleže za skoraj dve strani evropskega dnevnika. Asahi šimbun ima kar 54 glavnih in 134 lokalnih izdaj. Vsaka tokijska četrt dobiva ne-kolikanj drugačno izdajo. Kar 98,8 odstotka lista je za naročnike; v kolportaži je japonske časopise mogoče kupiti le v gostiščih in na postajah. Glede neodvisnosti Asahi Šimbuna si domačini in tujci niso edini. Direktor Hirooka trdi, da je njegov list povsem neodvisen od vlade, in opozarja na njegovo slavno preteklost. Usta- DROBNINASVETI • Preden je bil uveden metrski sistem, je vladala med merami v različnih deželah In krajih velika razlika. Tako je bila na primer v Franciji merska enota čevelj, ki pa je bil v Parizu dolg 144 „črt", v Rouonu 120 in v Štravs* bourgu 120,27 črte. • Občinski odlok, ki te sedaj velja v To-peki v ameriški državi Kansas, predpisuje, da ne sme imeti nobena družina več kot pet mačk. • Znanstveniki so ugotovili, da muhe najraje sedajo na predmete ali stene svetlo zelene barve. Potem so na vrsti bela, rumena in rdeča barva, medtem ko modre barve muhe očitno ne marajo. • Blizu Pandroseiona v Grčiji raste oljka, ki ji pripisujejo starost S000 let. Več kot stokrat se je je že lotil ogenj, vendar te vedno raste. • V nekaterih italijanskih pokrajinah uporabljajo pastirji še dandanes hodulje, da se laže premikajo po močvirnem terenu. novili so ga leta 1879, ko so bile prve japonske volitve. Leta 1936 je bilo uredništvo ena prvih žrtev vojske, ko je poskušala izvesti državni udar. Tudi po izbruhu vojne je časopis obdržal vsaj kanček samostojnosti (urednik Seigo Nakano je leta 1943 v ječi, kamor so ga vtaknili zavoljo napada na premiera Toja, napravil harakiri). V petdesetih letih je Asahi nosil zastavo v protiameriški gonji in leta 1960 spodnesel Kišejevo vlado. Zdaj lahko trdimo, da je malce bolj levičarski kot njegova velika tekmeca Mainiči in Jonriuti, vendar je kljub nenehnim kritikam ameriške intervencije v Vietnamu in pretesnih zvez Japonske z ZDA eden od stebrov sedanjega družbenega reda. Vojaki hočejo zaslužiti več Zahodnonemško (in gotovo 'tudi marsikatero drugo) vojsko poleg rožnih drugih problemov tare tudi skrb za mladi častniški naraščaj. Vedno manj je mladih vojakov, ki bi se hoteli obvezati na daljšo vojaško dobo; čedalje bolj primanjkuje ljudi, ki bi jih privlačevala častniška kariera. Eden izmed vzrokov, ki ga pri tem navajajo, se glasi: vojaki premalo zaslužijo. V vodstvu vojske so na te ugovore navedli različne protiargumente. Tako so ugotovili, da ima dvaindvajsetletni podčastnik že večjo neto plačo, kot jo ima povprečni zaposleni Nemec: podčastnik, ki mora skrbeti še za ženo in enega otroka, zasluži 796 mark, medtem ko je lani povprečna plača v Zahodni Nemčiji znašala 793 mark. Ker pa se tudi vodstvo Bundeswehra zaveda, da ni merodajno neko nerealno povprečje, so »dobre zaslužke" v zahodnonemški vojski skušali dokazati s tem, da so te zaslužke primerjali s plačami vojakov v drugih državah. Ta primerjava, izražena v šilingih, izg leda takele: H Mesečna plača vojaka: v Zahodni Nemčiji 768, v Vzhodni Nemčiji 546, na Nizozemskem 1120, v Italiji 110 in na Danskem 782. H Mesečna plača podčastnika: v Zahodni Nemčiji 3558, v Vzhodni Nemčiji 2560, na Nizozemskem 3880, v Italiji 3265 in na Danskem 8046. B Mesečna plača kapetana: v Zahodni Nemčiji 10.218, v Vzhodni Nemčiji 8050, na Nizozemskem 10.526, v Italiji 7212 in na Danskem 11.543. ■ Mesečna plača podpolkovnika: v Zahodni Nemčiji 17.690, v Vzhodni Nemčiji 13.354, na Nizozemskem 17.862, v Italiji 10.198 in na Danskem 18.190. B Mesečna plača generalmajorja: v Zahodni Nemčiji 27.527, v Vzhodni Nemčiji 22.575, na Nizozemskem 24.220, v Italiji 14.187 in na Danskem 28.046. Poleg tega 'imajo vojaki v Zahodni Nemčiji še mnogo drugih ugodnosti, vendar pa vse kaže, da danes tudi Nemci niso več tisti bojeviti narod, za katerega so nekdaj veljali. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — sekano z ozkimi dolinami in globačami, po katerih so tekle rečice; to je bil divji svet, porasel z gozdovi 'in le tu in tam obdelan. Na obeh straneh sta ga oblivali dve veliki reki, Soča in Sava. Železnica je po Baški grapi z ene strani vodila na Trst, z druge pa čez Postojno naprej v Italijo. Brigade so bile razporejene na robu osvobojenega ozemlja 'in so napadale tiste predele, ki so jih nadzirali Nemci 'in belogardisti. Bila je trda, neusmiljena zima. Že nekaj nemških načrtov, da bi zrinili obe diviziji od prog in drugih prometnih zvez ter ju potisnili v hribovje in uničili, se je izjalovilo. Ti nemški načrti so biti komandantu nenehno pred očmi. Reševal je vprašanje, kako ohraniti vojsko, jo pomnožiti z novimi borci in udariti tja, kjer jih najmanj pričakujejo. Na klopi poleg njega so ležali debeli svežnji operativnih načrtov. Divizija se je pripravljala na ofenzivo. Brigade so izvrševole povelja glavnega štaba. Okupatorjem niso pustili, da bi le eno noč mirno zatisniti oči. Napadali so jih povsod, ponoči, podnevi, v zasedah in v postojankah. Enote so ostajale na mestu le dan ali dva, da so zmedli nemške štabe in onemogočiti ovaduhom, da bi o položaju enot obveščali gospodarje. Divizija je nameravala razbiti postojanke v Selški dolini in povezati Jelovico s Škofjeloškim hribovjem. Potem bi udarili v Poljansko dolino in naprej v Dolomite. Vse je bilo v redu, le poročila obveščevalnega centra so korrvandonita spravljala v slabo voljo. V zadnjem času je prebedel mnogo noči 'in razmišljal. Posvetoval se je z vsemi, ki jim je zaupal in zahteval je nove in nove podatke. Dogodki, ki so si 'iz dneva v dan naglo sledili, so ga silili k odločitvi. Obveščevalna služba je v zadnjem čosu odkrila nekaj vrinjencev, saboterjev in diverzantov. Po zaslišanju so jih postrelili. Toda kljub temu so se nenadni in drzni nemški napadi na nepripravljene čete ponavljali. Izdone so bile akcije, kolone so padale v zasede in poročali so, da so neznanci večkrat streljali komandan- tom v hrbet. Moštvo je zajelo vzdušje nemira in nezaupanja. Za Duleta so bili to najtežji dnevi partizanstva. Odločitev je bila zdaj mnogo težja, kot je bil napad na Turjak. Takrat mu je štab 14. divizije zaupal poveljstvo gorenjske brigade lin mu dal nalogo uničiti jedro slovenskega belogardizma. Ne on 'in ne borci se niso ustrašili tudi po tri metre debelih trdnjavskih zidov, ki so se jih lotili z laškimi topovi. Sovražnika je imel pred seboj, znane so mu bile njegove namere in v odprtem boju so pomeriti svoje sile, dokler jih niso dotolkli v gorečih ruševinah gradu. Sedaj pa se je Dule znašel pred drugačno nalogo. Sovražnik je bil neviden, vendar povsod prisoten. Zbujal je strah kakor globoka noč na neznani zemlji. Ne veš, kam in kako bi udaril. Pri Turjaku je stal ob haubici in poveljeval, kam naj padajo granate. Sam je vodil napad bataljona, ki je po lestvah vdrl v grad in z ročnimi bombami prisilil belogardiste k predaji. Takrat je vedel, kaj mora storiti, sedaj pa je nagonsko slutil, da bo spopad z nevidnim sovražnikom težak in dolgotrajen. Vedel je, da je na delu spretno zasnovana mreža gestapovskih agentov, ki so se vriniti tudi na višja mesta. Za njimi pa je bila centrala zvitih in surovih šefov, ki za svoje ailje niso izbirali poti niti sredstev. Zato je bil neviden sovražnik za komandanta najvažnejša naloga. Preden bo šel v ofenzivo, si mora biti na jasnem. Dvom ga je razkrajal. Nezaupanje se je prenašalo tudi v nižja poveljstva. Strašilo so videli tudi tam, kjer ga ni bilo. Nešteto možnosti sta s Pemcem prerešetala, preden sta prišla do nekaterih oprijemljivih sklepov. S svojimi ugotovitvami sta seznanila komandanta korpusa, tovariša Novljana In vodstvo pokrajinske varnostne obveščevalne službe. Domenili so se za način boja v spopadu z gestapom. Po drobcih so odkrivali spretno zasnovan načrt, ki je zahteval dvojno previdnost v ukrepanju. Prišli so že tako daleč, da so približno vedeli, s kom imajo opravka. Kdo je nevidni protiigralec, s kakšnimi sredstvi razpolaga in kakšnih metod se poslužuje. Dule je vzel s klopi debel sveženj papirja in ga razgrnil po mizi. Pregledal je spisek blejske gestapovske centrale in njenih niti. Bežno je preletel imena pomočnikov SS-generala Rossnerja. Rucks Karel, polkovnik, Rosumek Helmut, major, Klement Walter, major, dr. Bauer, kriminalni komisar, Fogt, SS-major, in preiskovalec Laske, Hitmer, Liegel. Tu je 'bilo nešteto imen in ugotovitev, ki j'ih je zbrala varnostna obveščevalna služba. Potem je preletel spiske ljudi, ki so šli skozi njihove kremplje, ki so bili aretirani, v zaporih, morda v taborišču in so bili sedaj po brigadah. Spiske ljudi, ki so imeli z Nemci zveze pred vojno. Potem sorodniki, zveze, poznanstva in drugi važni 'In nevažni podatki, iz katerih bi lahko sklepali na izdajo v zadnjem času. Gradivo se je kopičilo in komandantu se je zdelo najteže izluščiti zrna resnice. Stvari niso bile preproste. Z zimsko ofenzivo so nameravali presenetiti sovražnika. V tem primeru pa je bilo treba računati na okrepljeno sovražno dejavnost in sabotažo vrinjencev. Zato bi Dule rad očistil enote, preden bi šle v napad. Toda tu so bili ljudje, ki jim ne bi smeli storiti krivice. Njegovo razmišljanje je zmotil stražarjev »Stoji”, škripajoči koraki pod oknom in trkanje na vrata. Razveselil se je Bliska. Poznal ga je še iz mesta. Z njegovim bratom, vodjem vosovskih grup, sta bila prijatelja. Blisk je po vojaško pozdravil, komandant pa ga je povabili naj sede in govori. Prižgala sta cigareti. Blisk pa je položil pred Duleta sveženj novih poročil. (Dalje prihodnjič) življenje za JAMES HOLDINS življenje Z nekaj fotografskimi kamerami, kakor da bi bil reporter, se je znašel v Bahii. Kamere so mu služile samo za kritje, ker je bil po poklicu plačan morilec. Fotografije za — Euniaia Cammara. Ni mnogo manjkalo, pa bi se bil onesvestil od presenečenja, toda uspelo mu je, da se je obvladal. Ko je druge deklice odslovil, se je časnike je prodajal samo mimo- pričel razgovarjati z Eunicio. grede, ker se je v tej deželi prvi Poklic bolj 'izplačal. Tisti, ki ga je najel, mu ije za neko tretjo neznano osebo dal naslov in ime, Amara-lina Baia, Eunicia Cammara. V resnici mu ni bilo posebno všeč, da gre v tem primeru za žensko, toda 'kaj je hotel? Bil je brez denarja, a do tistega, ki ga je najel, je imel obveznosti. Sicer pa tudi znesek tristo tisoč cruzeirov — deloma plačan vnaprej — ni bil malenkost. Eunicia Cammara. Žensika. Kaj je 'in kaj je storila nekomu v Riu, da s® je hoče rešiti? Kdo ve? Stopil je iz avtobusa, ki ga je pripeljal v to lepo turistično mesto, in odšel takoj na peščino ob morju. Čakal je, da mu naključje pripelje koga, ki bi mu povedal, v kateri hiši stanuje njegova žrtev. Ležal je na obali, se sončil (in razmišljal. Zmotil ga je glas deklic v modrih šolskih plaščih. Ogledovale so si njegove fotografske kamere, ki so ležale v odprtem kovčku. Nasmehnil se jim je in jih pozdravil: —■ Bonas dias, senanitas! Deklice je to opogumilo. Odzdravile so in se mu približale. Posebno veliko zanimanje je kazala neka plavolasa deklica. — So to vaše kamere? je hotela Vedeti. — Dovolite, da si jih ogledamo? Nas ne bi hoteli slikati? De-Jate tudi barvne posnetke? — tako ie žuborel dež njihovih vprašanj. Med smehom jim je dejal: — Ne morem vam odgovoriti na vsa vaša vprašanja hkrati, senoritas. Tu je Več kamer. Ena je leica, druga je rotleitlex lin slednjič mala vohunka •ninoK. Zdaj vas bom slikal v šolski obleki. Deklice so se zbrale v skupino in nopravil je nekaj posnetkov. Mala plavolaska je vprašala: — Nam boste poslali slike? Moja babica bi jih gotovo želela videtii. —- Seveda, pa še brezplačno! — Nadaljeval je zabavo z njimi, ker je Pričakoval, da bo izvedel, kar po-trebuje. Ni imel vzroka, da bi hitei. Želel se je poprej okopati v morju. Zaprosil je deklice, naj pazijo na njegove kamere; navdušeno so privolile. Mala plavolaska ga je še °Pommila, naj se ne približa strmim stenam, ker je morije tam globoko, struja pa močna in nevarna. Ni mnogo pazil na to, kar mu je T6kla. Vrgel se 'je v vodo in zaplava'. Sele tedaj mu je postalo jasno, Oa je ibil opomin male plavolaske r®sen. Poskušal se je boriti, toda struja je bila močnejša in ga je vlekla v globino. Pomislil je še, da , 1 bil moral poslušati dekle, in to 'Je bilo vse... , Ko je odprl oči, je videl nad se-“°i sinje modro nebo. Počutil se je zelo slabo. Ko je pogledal okoli s®be, je videl deklice, kako so si °blačile plašče, ki so jih pravkar . Žele. — Ne glejte sem, senor! — J® kriknila plavolaska. — še malo, Pa se uredimo ... Ko so se oblekle, so prišle k nje-^u- — Opomnile smo vas, a vi niste 'Pazili! Vaša sreča, da smo vse obre plavalke, komaj smo vas re-" ® na obalo. Občutil je veliko hvaležnost do •klic. — Vam se moram zahvaliti a življenje, senoritas, 'in prav zato ,a rn hočem poslati slike. Te bodo J>ko velike, da takih še niste vi-,i 6 ®/ — Ko se je obrnil k plavo-ski 2a jme jn nas|OV( na katerega °J Pošlje slike, je dobil nepričako-an odgovor: Izvedel je, da živi sama z babico, ker so ji starši umrli. Babica da je zelo bogata. Eunicia ima polbrata po materi, ki je mnogo starejši od nje in živi v Riu. Babica ga nima rada, ker je nepridiprav in od nje stalno kaj zahteva. LJUDSKA MODROST 0 Vsak naj nase gleda. # Vsak je svoje sreče kovač. # Vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin. & Sam najbolje veš, kje te čevelj žuli. $ Samo bedaki prosijo ženske, naj o tem, o čemer so govorili, molče. ® Samo valj je debel od dela. 9 Sam sebi je vsak mil sodnik. ® S čim se kdo oprti, to nosi do smrti. 9 V mlinu in od otrok se vse izve. ® Voda in ogenj nimata duše. — Tu pa tam mu pišem, toda babica ne sme vedeti. Ko bom odrasla, bom odšla in bom živela pri njem. Babica mu noče ničesar zapustiti, vse dokler živi kdo od njene družine. Zdaj mu je bilo vse jasno, zakaj bi morata plavolaska postati njegova žrtev. — A kako mu je ime? — Luis Ferreia. Dela v hotelu Aranha. Preden sta se razšla, jo je zaprosil, naj mu pokaže, kakšen je bil, ko so ga nezavestnega potegnile iz morja. Deklica mu je rada ugodila. Legla je na pesek, zaprla oči in zvila eno roko pod telo ... Vzel je svojo kamero minox in napravil nekaj posnetkov. — No, senorita Cammara, bodite prepričani, da bom storil za vas nekaj neprecenljivo važnega. Samo tako vam bom mogel vrniti dolg za življenje, ki ste mi ga rešili. Še isto noč se je vrnil v Bahiio. Z letališča se je odpeljal v svoj fotografski atelje in takoj razvil film. Posnetki male Eunicie, kako leži mrtva na pesku, so mu odlično uspeli. Porinil jih je v ovitek in priložil negativ. Nato je zavrtel številčnico na telefonu in dobil zvezo s človekom, s katerim se je dogovoril. Domenila sta se za sestanek naslednjega dne zjutraj. V majhni restavraciji, kjer je bil njegov sogovornik v službi, se je najeti morilec razburil: — Ni bila ženska, ampak deklica! Nameščenec iz restavracije je gledal fotografije. Zadovoljno je kimnil z glavo. — Mislim, da boljšega dokaza ne potrebujem. Tega dne popoldne je prejel drugo polovico dogovorjene vsote. Vzel 'je taksi in se odpeljal do obale, kjer je bil hotel Aranha. Iz telefonske celice je poklical Luisa Ferreira. Ko se je ta javil, mu je dejal: — Čakam vas na oboli blizu J. LEONOV mati se pritožuje »Res ne vem, kaj naj bi še počela z njim," mi je potožila mati in si brisala solze. „Včeraj, na sprehodu, je populil vse cvetje v parku. Sedel je na tuje motorno kolo in napravil z njim dva kroga. Spet bomo imeli opravka s policijo. Pomagajte mi, prosim!" Sedela sva v stanovanju, ki je bilo videti, kot da je v njem pred nedavnim pustošil polk barbarov. Ogledalo je bilo obrnjeno k zidu, po steni so bodli v oči sledovi umazanih sandal približno št. 30. Polica za knjige je ležala na divanu, okoli pa je bilo vse polno drobcev razbitih kozarcev. „Včeraj je streljal s fračo,“ mi je pojasnila mati in vzdihnila. „Toda kako je meril! Niti enkrat ni zgrešila Mati je povzdignila roke v tragični pozi. Na noben način nisem maral spoznati tega čudnega otroka. Toda prav ta hip so se vrata odprla in v sobo je stopil močan človek petih ali šestih let, s pentljo okoli vratu. Spoštljivo je pozdravil in ponudil materi čelo v poljub. „Si se že vrnil s sprehoda, Mucek?" je z nenavadno sladkim glasom zapojčkala mati. „Da, privoščil sem si majhno rekreacijo,“ je koketno odgovoril Mucek. „Zdaj pa sem prišel prosit za azil. Hišnik mi je na sledi." „Se je mar kaj zgodilo?“ je razburjeno vprašala mati. „Malenkost. Razbito je le izložbeno okno pekarne. Mislil sem, da imajo debelejše steklo.“ Mucek je počasi stopil k oknu, ki je bilo obrnjeno na dvorišče. »Vidite"? je šepnila mati, »ali je to otrok? Brž ko se prikaže na cesti, se že kaj primeri...“ Mati še ni končala, ko se je Mucek vrnil k njej in ji nekaj po-šepnil na uho. Zaslutil sem nesrečo in vstal, da bi odšel. »Ne, ne, Mucek ... Ni treba. Ni treba. Stric je dober...“ »Ni treba?" se je namrgodil Mucek. Vrgel je s sebe mornarsko majico, legel na tla in naenkrat tako zatulil, da so se stresle šipe v oknih. Mati je vila roke, nenadoma pa se je njen pogled ustavil na meni in postal tako krvoločen, da sem zledenel. »Otrok bi rad preskusil svoj lok," je rekla ljubeznivo. »Kaj pa je v tem slabega? Striček ti bo gotovo ustregel in si posadil jabolko na glavo ..." Opazil sem, kako mi mati z lastnim telesom poskuša onemogočiti beg. Vendar se mi je na neki način le posrečilo, da sem se ji iztrgal, za spomin pa odnesel sledove manikiranih nohtov in nekaj, resda nenevarnih, ugrizov. mu kraju sestanka. Spoznal je, da je to človek, ki ga išče. Iz žepa prodajalca limonade. Imam neko je potegnil drobno stvar, podobno sporočilo za vas iz Bahie. Sestaneva se čez deset minut. — Obesil je slušalko 'in zapustit telefonsko celico. Čez deset minut je zagledal mladega gizdalina, ki je stopil iz hotela in se približeval domenjene- injekcijski igli. Stopil je Ferreiru naproti. Ko je obšel skupino kopalcev, ki so ležali na pesku, se je na videz spotaknil, tako da je z nogo krepko udaril Ferreira. Le-ta je krikniI od bolečine in rvi čutil, da mu je v tistem trenutku roka, s katero ga je nerodnež hotel obvarovati pred padcem, zabodla drobno iglo v goli podlaket. Opravičil se je iin nadaljeval pot. Ni se mu mudilo, ker je vedel, da ima še dovolj časa za beg. Smrtonosni strup kurare, s katerim je bila konica igle namazana, bo deloval šele čez dve minuti. Avtobus se je spuščal po ozkem klancu, polnem prahu, ki je delil goro na dva dela, nato pa je, vozeč mimo plantaž, pripeljal na vrh. Odtod so se videle bele hiše nekega mesta in modro morje, obsijano od sonca. »Santa Rena,” je neprizadeto rekel voznik Mehikanec, skomignil z rameni in pristavil: „Biser zaliva.“ Mladi Tobin, ki je sedel za šoferjem, je odgnal nekaj mušic z lica in začutil, kako postaja vedno bolj toplo, bolj ko so se spuščali proti morju. Njemu se Santa Rena ni zdela kot biser. Tudi njegovi starši niso govorili o tem mestu kot o biseru zaliva. „Ali poznate gospoda Gibsona?” je vprašal Tobin voznika. „No, poznam ga,“ je prikimal voznik. »Poznam ga zares dobro. Malo je prismojen.” „Je nor?” je vprašal Tobin. „Ne gospod, ni nor, samo malo je prismojen. Sam hodi v gore. Včasih ostane tam cele tedne. Išče staro kamenje in podobno. Razumete?” „Da, seveda,” je odvrnil Tobin, srečen, ker Gibson ni nor. »Arheolog je,” je nadaljeval. »Da, seveda,” je odgovoril voznik avtobusa. »Seveda, to je. Prismuknjen arheolog.” Spuščanje avtobusa po strmem hribu do glavnega, vročega in prašnega trga San Rene se je zdelo kot prihajanje letala. Končno so obstali. Tobin je izstopil in odšel po ulici, vodeči proti morju in do hiše, kjer je stanoval človek, ki ga je iskal. Ni mogel zgrešiti. Hiša je imela — tako so mu rekli starši — na vhodu kamnitega zmaja — figuro iz malega planinskega templja. Tobin je vstopil skozi vrtna vrata in odšel po senčnati stezi, obkroženi s tropskim cvetjem. Prišel je pred težka lesena vrata. Še preden pa je potrkal, se je spomnil nečesa, kar so mu nekoč rekli, in je odšel po stezi, ki je peljala za hišo. Spoznal je, da je imel prav. Tu je bil majhen vrt, poln cvetja, in okrogel bazen s tremi majhnimi vodometi. V senoi je sedel mož v rumeni pomečkani obleki, napol omamljen od močnega vonja rož in vročine. »Gospod Gibson,” je rekel Tobin. Gibson se sprva ni niti premaknil. Potem se je obrnil, kot da je čul odmev, ne pa besed. »Kdo je?“ je vprašal. »Kdo je tu?” Tobin se mu je približal in stopil iz senčne strehe na rdeč in oranžni kamen, s katerim je bil tlakovan mali vrt. Stopil je še dva koraka naprej. Šele tedaj je opazil, da je človek slaboten in bolehen, čeprav je bil šele v srednjih letih. »Ime mi je Tobin Jones,” je rekel. »Poznali ste moje starše.” Najprej je pomislil, da bo človek zajokal. Obraz se mu je skremžil, roke so se mu gibale v majhnih krogih, izražajoč tako mnogo tistega, kar se je v njem dogajalo, in zopet tako malo, skoraj nič. »Sedite. Sedite, prosim,” je na koncu rekel John Gibson. Dal mu je roko in Tobin mu jo je stisnil. Sklanjajoč se iz svojega naslonjača, je hotel Gibson zvedeti vse o Tobinovi materi in njegovem očetu. Tobin mu je pripovedoval, kako žive in kaj delajo. Sam je pričel opravljati kot nadzornik pri Mineral Company isto delo, kot ga je nekoč opravljal njegov oče v Mehiki. »Davno je že tega,” je pokimal Gibson. »Ne vem, ali je to zame dolgo ali kratko razdobje, I . THOMAS O-gj^Liea ali je vse minevalo hitro ali počasi, zdaj sem bolan in kmalu bom umrl. živim v mislih na tiste dneve.” Čeprav je Tobin zanikal za glavo, ko mu je Gibson pravil o skorajšnji smrti, je bil prepričan o tem, kar mu je povedal. »Veste, mi smo prvi odkrili tempelj v planinah,” je ponosno rekel Gibson. »Našli so ga v džungli pred petdesetimi leti, toda mi smo tam prvi delali in odkrili njegova čuda.” »In tam je bilo čudes! Poglejte tole.” Vstal je iz naslanjača in počasi odšel proti oknu, ki je gledalo na vrtič. Tobin je komaj videl v sobo, ker je bila tema. Gibson je segel z roko v sobo in se vrnil do naslanjača, držeč v roki ogrlico iz prekrasnih črnih kamenčkov. Dvignil je roko; kamenčki so se lesketali na nitki, vsak od njih bleščeč in krasen. »To je iz templja,” je rekel. »Nikjer na svetu ni takih kamenčkov.” Nekaj časa je molčal in nato nadaljeval: »Ko sem bil mlad, ko sem šele začel zahajati v planine in obiskovati templje, sem bil zaljubljen v prekrasno dekle. Bila je Angležinja. Živela je s starši, ki so bili tukaj pri rudarski družbi. Tudi ona me je imela rada. Rekla je, da se bo poročila z menoj. Skupaj sva našla mnogo takih črnih kamenčkov tam gori v templju. »Tu jih je triintrideset,” je rekel John Gibson, manti in rubini. Takšne kamne lahko najdete v vsej Južni Ameriki. Toda to je oblikoval in zgradil nekdo, ki je bil v templju pred nekaj stoletji. Nihče ne bi mogel danes napraviti takih. Enkratni so, je nadaljeval Gibson. Bila sva zaljubljena in sklenila sva, da bodo kamenčki ostali skrivnost, samo najina skrivnost. To so bili najini kamenčki, skriti v razpokah templja. Vsako leto sva si tako obljubila, da bova odšla v planine in vzela po enega. In ko bodo leta minevala, bova sestavila ogrlico. Preštela sva črne kamenčke. Bilo jih je 61. Smejala sva se in obljubila, da ne bova umrla prej, preden ne bova vzela vseh in sestavila ogrlico. Tu jih je triintrideset,” je rekel John Gibson, kot da bi hotel pomagati mlademu človeku, da jih ta ne bi prešteval. »Ali je umrla?” je vprašal Tobin. Moški je skomignil z rameni. „Ne,“ je vzdihnil. »Zgodilo se je, da se nisva nikoli poročila. Tri tedne pred poroko je odšla v Vera Cruz, da bi kupila nekatere stvari za balo. V tistih časih še ni bilo ceste čez goro, zato je morala z ladjo čez zaliv. Ostala je tam tri dni, in ko se je vračala z ladjo, je srečala drugega. Čez nekaj mesecev sta se poročila. Imela ga je rada, in kaj sem mogel narediti? Toda vsako leto — kakšen norec! — sem šel v tempelj. In vsakič sem vzel po en črn kamenček. Prav tako, kot sva si nekoč obljubila.” Ostal je z Gibsonom ves popoldan, nato pa se je vrnil v Mexlco City. Nikoli več ni videl Johna Gibsona. Leto zatem se je vrnil domov v London. Šele tedaj je zvedel, da je John Gibson umrl v svoji hišici v Santa Reni. Mesec dni po vrnitvi domov je Tobin prejel zavitek. Sporočila ni bilo, samo ogrlica iz črnih kamenčkov. Dal jih je na levo dlan in jih nežno gladil, čuteč pri tem neizmerno žalost. In ko je tako stal z ogrlico iz črnih kamenčkov, je prišla v sobo njegova mati. Brez besed mu je vzela ogrlico, jo pogladila prav tako nežno, kot je to naredil malo prej on in si jo dala okoli vratu. »Lepo se ti poda,” ji je rekel Tobin. »Vedno sem vedela, da bi mi lepo pristajala,” je odgovorila. Zagledal je solze v njenih očeh. EXPO 70 v Osaki je bila velik uspeh V Osaki na Japonskem se je prejšnji teden zaključila letošnja svetovna razstava EXPO 70, ki je bila prirejena pod geslom »Napredek in harmonija za človeštvo". Razstava EXPO 70 je bila odprta 14. marca in je trajala pol leta ali točno 183 dni. V tem času si je razstavo ogledalo več kot 64,5 milijona ljudi iz vseh predelov sveta, tako da je svetovna razstava na Japonskem tudi glede na število obiskovalcev prekosila vse dosedanje rekorde tovrstnih prireditev. Največ zanimanja je vzbujal paviljon Sovjetske zveze, v katerem so našteli več kot 25 milijonov obiskovalcev. Letošnja svetovna razstava EXPO 70 je bila tudi velik finančni uspeh. Japonsko združenje za svetovno razstavo v Osaki namreč sporoča, da cenjo čisti dobiček na približno 28 milijonov dolarjev (v našem denarju več kot 700 milijonov šilingov). RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 4.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 — 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. — Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 4.00 Jutranja gimnastika — 4.35 Glasba in dobri nasveti — 4.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8 05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 14.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 19. 5.05 Veselo zaigrano — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Oddaja za ženo — 11.00 Naša lepa domovina — 14.20 Godba na pihala — 15.30 Festival folklore — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — Takoj vam bomo postregli — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba. Nedelja, 20. 9.: 4.08 Igra na orgle — 7.35 Ljudske viže — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 14.00 Otroška oddaja — 14.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Murska Sobota med polko in čardašom, reportaža — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgled — 20.10 Vesela oddaja — 21.30 Igramo operete Ponedeljek, 21. 9.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetna glasba — 11.00 Ljudska glasba iz Nižje Avstrijske — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Kulturni problemi Koroške — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 14.15 Tolikokrat se mi lagajo — 14.30 Otroška oddaja — 17.10 Ritmične kapriole — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.05 Oddaja SPd — 18.45 Note in beležke — 20.10 »Tirolski Ulenspiegel" — 21.30 Robert Stolz dirigira. Torek, 22. 9.: 5.05 Ljudske viže — 11.00 Ljudska glasba iz Nižje Avstrijske — 14.45 Koroška z evropskega vidika — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 14.15 štiri velike bojazni ženske — 14.30 Otroška oddaja — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 18.05 Oddaja OVP — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Slavnostni koncert ob 100-letnici smrti Michaela Brand-Mosonylja — 21.30 Kabaret stare šole. Sreda, 23. 9.: 5.05 Ljudske viže — 11.00 Ljudska glasba iz Alp — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 14.15 Najboljša leta niso več dobra — 14.30 Iz francoskih operet — 17.10 V koncertni kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 18.05 Oddaja SPO — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Dunaj v filmu — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Iz domovine. četrtek, 24. 9.: 5.05 Ljudske viže — 11.00 Ljudska glasba iz Nižje Avstrijske — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz knjige gostov — 14.15 Kakor mi vidimo — 14.30 Leto otroškega vrtca — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 18.05 Oddaja FPO — 19.15 Kulturna prizma — 20.10 »Sveta Hema" — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 23. 9.: 5.05 Ljudske viže — 11.00 Ljudski plesi iz Avstrije — 14.30 Problemi koroških mest — 14.45 Literatura iz štajerske — 15.00 štajerski zbori — 14.15 Žena v kmetijstvu — 14.45 Otroški zbori — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 18.05 Oddaja SPO — 19.15 Iz dobrih starih časov — 20.10 Iz koroškega glasbenega življenja — 21.05 Pokrajinska slika — 22.25 Pogled k sosedu: Madžarska. Slovenske oddale Sobota, 19. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — Za jugoslovanske delavce v Avstriji — 14.00 KoroSka poje. Nedelja, 20. 9.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo In glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 21. 9.: 13.45 Informacije — Za našo vas. Torek, 22. 9.: 13.45 Informacije — Popevke in ritmi za mlade — športni mozaik. Živinski sejem Zveza rejcev pincgavskega goveda za Koroiko in Vzhodno Tirolsko priredi v sredo 23. septembra s pričetkom ob 9.30 url v Feldkirchnu svoj prvi le-toinji jesenski živinski sejem. Prijavljenih je 60 bikov in 80 ženskih živali. Sreda, 23. 9.: 13.45 Informacije — Slovenski solisti, četrtek, 24. 9.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. Petek, 25. 9.: 13.45 Informacije — Cerkev in svet — Za prijeten konec tedna. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 4.00 Jutranja kronika — 4.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 14.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 19. 9.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Od vasi do vasi — 12.10 Slavni napevi v predjesenski ubranosti — 12.40 Veseli zvoki s pihalnimi orkestri — 14.10 Glasbena pravljica — 14.20 Pojo jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 15.40 V domačem tonu — 17.05 Plesni zvoki — 17.30 Revija ansamblov in solistov naših delavcev v tujini — 19.15 Z ansamblom Henčka Burkata — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 20. 9.: 4.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Mednarodni pristaniški koncert — 9.30 Operetne uverture — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Igrajo pihalne godbe — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 S pevcem Mišo Kovačem — 15.05 Iz opernega sveta — 14.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 21. 9.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Popevke v izvedbi jugoslovanskih pevcev — 12.10 Humoreska in divertimento — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.10 Operetne melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Z orkestrom Montematti — 17.05 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.45 Naš podlistek — 19.15 Trio Avgusta Stanka — 20.00 Alban Berg: Wozzeck, opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Anton Aškerc: Stara pravda — 23.15 Plesna glasba. Torek, 22. 9.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola: Prvo potovanje na luno — 9.35 Narodne pesmi v priredbi Lojzeta Slaka — 12.10 Kitara in še kaj — 12.40 Lepe melodije — 14.10 Mladinska instrumentalna glasba — 14.25 Mladinska oddaja — 14.40 Z ansamblom »Dubrovniški trubadurji" — 15.40 Arije iz Mozartove opere »Čarobna piščal" — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 19.15 Ansambel bratov Avsenik — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Rodolfo Usigli: Drevesa ne segajo do neba, radijska igra — 21.27 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Pavel Golia: Pesmi — 23.15 Plesna glasba. Sreda, 23. 9.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Mali ansambel — 9.45 Skladatelji mladini — 12.10 Iz oper Jakova Gotovca — 12.40 Ansambli domačih napevov — 14.10 Orkester Philharmonia — 14.35 Voščila — 15.40 Pianist Marijan Fajdiga — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Orkester berlinskih filharmonikov — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Vokalno instrumentalni koncert zbora in orkestra Slovenske filharmonije — 21.20 Iz zakladnice slovenske lahke orkestralne glasbe — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Plesni zvoki. četrtek, 24. 9.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola: Slovenska knjižna beseda pred Prešernom — 9.35 Pihalni orkester — 12.10 Liszt v češki izvedbi — 12.40 Lahka glasba — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.25 Popevke iz studia Zagreb — 15.40 Skladbe sodobnih slovenskih zborovskih skladateljev: Alojz Srebotnjak — 17.05 Operni koncert — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 S pevcem Ivico šerfezijem — 19.15 Ansambel Les Paul — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Cirilom Kosmačem — 22.15 Iz sodobne makedonske simfonične literature — 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Zaplešite z nami. Petek, 25. 9.: 4.50 Rekreacija — 9.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Škotske narodne pesmi — 12.10 Iz opere »Othello" — 12.40 Ansambel bratov Avsenik — 14.10 Dela Franza von Suppeja — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 17.05 človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Dobimo se ob isti url — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Z ansamblom VValterja Skoka — 20.00 Koncert zbora Slovenske filharmonije — 20.30 „Top-pops" — 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo. TV AVSTRIJA 1 Nedelja, 20. 9.: 14.55 Običaji na Gradiščanskem — 15.55 Za otroke — 14.05 Cappuccetto — 14.30 Flipper knjižnice — 18.30 Otrokom za lahko noč — 19.00 čas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Čar glasu: Skozi Mozartovo opero »Čarobna piščal" — 21.10 Pariz aktualno — 22.05 Čas v sliki. Ponedeljek, 21. 9.: 18.00 Orientacija — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Mož včerajšnjega dne — 19.30 čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 FBI: Dvojnica — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.15 Prometna vzgoja — 22.15 Čas v sliki. Torek, 22. 9.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Sante Fe: Dvoboj — 19.30 čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Jean Anouilh: Mačka — 22.30 Čas v sliki. Sreda, 23. 9.: 11.00 Gospodar Divjega zapada — 14.30 Za otroke: Potovanje v vesolje — 17.05 Kdo r‘o-kodelči z nami — 17.30 Tukaj pride Peter — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.40 Oddaja SPO — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.30 Čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 Obzorja — 21.15 Umor, dokumentacijska igra — 22.30 čas v sliki. četrtek, 24. 9.: 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Oče Brown — 19.30 čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 »Neustavljivi", komedijske igre v Spittalu ob Dravi — 21.35 čas v sliki — 21.50 Oporoka, filmska utopija. Petek, 25. 9.: 11.00 Indiskretna soba — 18.00 Kakor so drugi videli — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja kmetijske zbornice — 18.50 Dogodivščine ob Rdečem morju: Zadnje potovanje — 19.30 čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 Komisar: Krogla za komisarja — 21.15 Mestni pogovori — 22.30 čas v sliki — 22.45 Dunajski dnevi mednarodnega jazza. zzf| TV AVSTRIJA 2\ Sobota, 19. 9.: 18.00 Kemija — 18.30 Obzorja — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar — 20.04 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Talenti 70 — 21.45 Telereprize. Nedelja, 20. 9.: 18.30 Iz ilovice oblikovan — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Mednarodna televizijska univerza — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Indiskretna soba, problemski film — 22.15 Telereprize. Ponedeljek, 21. 9.: 18.30 Kaj morem postati — 19.00 Postanite lepši, ostanite mladi — 19.30 čas v sliki — 20.04 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Pogovori med generacijami — 21.15 Mednarodne risanke — 21.45 Telereprize. Torek, 22. 9.: 18.30 Kibernetika — 19.00 Otroka dobim — 19.30 Čas v sliki — 20.04 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Na širnem morju — 21.00 Moja melodija, zabavna oddaja — 21.45 Telereprize. Sreda, 23. 9.: 18.30 Mikroskop — 19.00 Revolucija v računici — 19.30 čas v sliki — 20.04 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Z dežnikom, očarljivostjo in melono — 21.15 Enaindvajset, quiz — 22.00 Telereprize. četrtek, 24. 9.: 18.30 Kaj morem postati — 19.00 Tako je treba napraviti — 19.30 čas v sliki — 20.04 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Benito Mussolini, dokumentarni film — 22.05 Telereprize. Petek, 25. 9.: 18.30 šele mesto dela zgodovino — 19.00 Svet nove matematike — 19.30 čas v sliki — 20.04 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Fatty 49, usoda slavnega jazz ansambla — 21.15 Telereprize. Gesucht in erstkJ. Knabeninstitut tuch-tige T O C H T E R mit guten Kochkenntnissen als Zvveit-kochin und Ablosung der Kochin vvdh-rend ihrer Freizeit. Sehr guter Lohn und Arbeifsbedingun-gen. Schones Zimmer, 4 Wochen be-zahlte Ferien pro Jahr, geregelte Freizeit. Offeden mit Lohnforderungen erbeten an: Institut Schlofj Kefikon, CH 8546 Islikon/Thurgau (Schvveiz). TV JUGOSLAVIJA Sobota, 19. 9.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnova splošne izobrazbe — 14.00 Državno prvenstvo v tenisu — 17.45 Obzornik — 17.50 Narodna glasba — 18.20 Mladinska Igra — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Kajkavska popevka — 22.15 Ironside, ameriški film — 23.45 Kažipot — 0.05 Poročila. Nedelja, 20. 9.: 9.00 Madžarski pregled — 9.25 Poročila — 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.40 Kažipot — 13.30 Skrivnosti morja — 14.00 Državno prvenstvo v tenisu — 15.00 Svetovno prvenstvo v padalstvu — 18.10 Druga stran medalje, jugoslovanski film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Ljubezen po kmečko, humoristična oddaja — 21.20 Godala v ritmu — 21.40 športni pregled — 22.10 Dnevnik. Ponedeljek, 21. 9.: 9.35 šolska oddaja — 17.15 Madžarski pregled — 17.50 Film za otroke — 18.15 Obzornik — 18.30 Od zore do mraka — 19.00 Mozaik — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik -— 20.35 Pisarna, poljska drama — 21.50 človek okvir človeka, reportaža — 22.25 Poročila. Torek, 22. 9.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 Šolska oddaja — 15.55 Vrtec — 17.45 Pravljica — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Melodije iz Brašova — 19.00 Mozaik — 19.05 O našem govorjenju — 19.30 Kajenje in pljučni rak — 20.00 Dnevnik — 20.35 človek Iz zastavljalnice, angleški film — 22.15 Veliki orkestri — 22.55 Poročila. Sreda, 23. 9.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.15 Madžarski pregled — 17.50 Zaklad kapetana Parangala — 18.30 Obzornik — 18.35 Na sedmi stezi — 19.00 Mozaik — 19.05 Narodna in zabavna glasba — 19.20 Oddaja za italijansko manjšino — 20.00 Dnevnik — 20.35 Ibsen: Sovražnik ljudstva, prenos iz gledališča — 22.50 Mednarodni jazz festival — 23.10 Poročila. četrtek, 24. 9.: 9.35 šolska oddaja — 13.00 Mednarodno prvenstvo v tenisu — 15.55 Šolska oddaja — 17.15 Madžarski pregled — 17.45 Potujmo v naš svet, mladinska oddaja — 18.15 Obzornik — 18.30 Filmi s festivala športnih in turističnih filmov v Kranju — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Doktor v hiši — 20.00 Dnevnik — 20.35 Primeri dr. Finlaya — 21.25 Kulturne diagonale — 22.00 Koncert ob 90-letnlcl Roberta Stolza — 22.50 Poročila. Petek, 23. 9.: 9.35 šolska oddaja — 14.10 Osnove splošne Izobrazbe — 14.55 Mc Pheetersovo popotovanje — 17.45 Obzornik — 18 00 Balkansko košarkarsko prvenstvo: Romunija-Jugoslavlja — 18.35 Mladinski klub — 19.00 Mozaik — 19.05 Svet na zaslonu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Slika Doriana Graya, angleški film — 22.25 Koncert ob 90-letnicl Roberta Stolza — 23.10 Poročila. Naclt sem W,enet, Sulzburget und mus-brucket Sensalions-erlolg nun in Klagen-lurl und Vlfollsberg! Das Circus-Groa-Erelgnls! *K3K3S3Ea¥ mil Europas besten Musical-Clovvns: „Die Jocos", mit „Juba“, dem einzigen Reit-Nilpferd der Welt, mit Fischers kostlicher Ele-fantenrevue und mit Artisten von VVeltklasse Klugemurt, Messege-lunde, Telelun 80360 Festllche Premiere: Donnerstag, 17. September, 19.30 Uhr. Ab Frel-tag, 18. September, bls Nlontag, 21. September, taglich um 15 und 19.30 Uhr. Wolfsberg, festpluiz MIttvvoch, 23. September, und Donnerstag, 24. September, taglich um 15 und 20 Uhr. Kinder, Rentner, Schvverbeschadigte und Militar nachmittags und abends halbe Preise. Auch nachmittags volles Abend-programm Eine elnzige Rundmanege von allen Piatzen beste Sichtl Die sehenswerte Tierschau mit der groBen Menschenaffen-Station ist an allen Tagen ab 9 Uhr ganztflgig ge-Gffnet Am Sonntag wahrend der Tierschau ab 9.30 Uhr 61-fentliche, unentgeltliche Dres-surproben in der Manege. Von 11 bls 12 Uhr groOes Tierschau-Sonderkonzert und das beliebte Klnder-Ponyrelten. Zeli hat Kllmaanlagel GesucM per sofort oder nach Uberein-kunft freundiiche SERVIERTOCHTER event. Anfangerim, in gut gehendes Restaorant. Kost und Logi* im Hause. Verdienst Fr. 1000.— bis 1200.—. Offerfen mit Bild on: Farmitie Hochuli, Resitaurant Seethcrl, CH 5615 Fahrwan-gen/AG (Schvveiz). Gesuchit nette, freundiiche SERVIERTOCHTER vvenn moglich nicht unter 20 Jahren in gut gehendes Restauranf, Verdienst Fr. 1000.— bis 1200.— nebst Kost und Logis. Bildofferlen erbeten an: Familie Ernst Jošt, Restaurant Sternen, CH 3283 Koll-nach/Bern (Schvveiz).