$tev V Trstu, v P«tak 13. septembra 1918 Letnik XL1II. Iftftja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: r?lćfl sv Frančiška AsiSkega št. 20. !. nadstr — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu — Sierrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. L, [sdajateij in odgovorni ucedptk Štefan Oodina. — Lastnik konsorcij lista 'Edinosti". — Tisi; tiskarne yčdliiostj". — Telefon uredništva iit uprave štev. ll-Sr. — Naročnina fttaia: ta zelo leto K 40--, pol leta K 20-, tri IrietiKe K 10 - za nedeljsko inlajo za celo leto K 8 — pol leta K 4*—. Itteti Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vtaarjav. EDINOST Posamezne Številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20. vsaka nadaljria vrsta K -Mali ogla« p*> 6 yin. bese:!*. nrjTnnj n *>» Oglase sprejem inseratnl oddelek .;uiiiJOsti". Naročnina in reklamacije se poSUjajo upravi lUta. Plačuje se izključno le upravi .edinosti". Uprava in inseraini oddelek se naliajata v ulici sv. Frančiška As. si. J). Pošinoiua.uiiičiii ra;ti» št. 811.652. .. Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. ----> ZVEZNA ARMADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 12. (Kw.) Uradno se lavlja: Italijansko boiišče. — Na tirolski fronti mestoma patruljni boli. Na Aso-ionu so naše čete nov nenaden napad Italijanov hrabro odbile. Na fronti ob Piavl se nadaljuje tonovsko delovanje. Albansko bojišče. — Posrečen napad na grebenu Tomorice nain je prinesel posest nekaterih sovražnih posto- vori glede vprašanja izvoza v Ukrajino in žlede j/Ob«it»*H\eni odsek poclaaske zbornice .hi škandal s lesom v Galiciji. DUNAJ. 12. (Izv.) V današnji seji obnovitvenega odseka poslanske zbornice sta skušala poljedelski janK. • Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. 12. (Kot.) Veliki glavni stan BtiROLIN, javlja: Zapadno bojišče. — Severovzhodno Bixschooia smo odbili delne napade, pri Armentieresu hi ob prekopu La Bascee pa sunfee sovražnika. Na bojnih frontah se je tekom dneva pod močno topovsko zaščita razvilo več pehotnih bojev v sprednjem ozemlju uašUt novih postojank. Zvečer sjdit topovski boj med stama vodećima iz Arra^a in Peronna v Ćamhtai. Angleški napsoi, izvršeni v mraku proti prekop 11 emu odseku Mar-Quion—Havrincoiirt, so se izjalovili pred našimi črtami. f Tudi med AHeito in Aisno ie topovsko streljanje zvečer zopet nargstlo. Pehotno delovanje je bilo omejeno tu na boje v sprednjem ozemiju. Na višinah severovzhodni* Fismesa so bili francoski dekli »apasi odbiti. Uspešni poizvedovalni bon ob lotaiinšk! fronti in v Vogezih. BEROLIN. 12. (Kor.) Večerno poročilo. \Vol??ov ura-i poroča: Med cesiama ki vodita cd Ar rasa v Cambrai, so Se izjalovili ponovni napad? Angležev. Med Mozo in Mozelo so nacaGii Francozi in Amerika lici lok pri St. Mihielu. Bcii trajajo dalie. Prvi generalni kvartirmojster p! Ludendorfi. Iz Rušile. » nviJU^« i ^^j^gkih tarilov in carin. V zvezi z gospodar- Petrograd sort. Klaaje po aHcafc. J s)sSm dogovorom je bila sklenjena finančna pogod- AMSTERDAM, 11. (Kor.) Reuter objavila dose-j j>a v višini 1600 milijonov karbovancev. ki zaso-daj še z nobene druge strani potrjeno senza-«t^vlja Ukrajini-valuto osrednjih vlasti. Karz znaša j minister grof Sylva-Tarouca in oddelni predstojnik cijsko poročilo iz WashIngtona: Ameriški poslanik j/o karbovancev za 100 K in £5 za 100 mark. dr. Koller dokazati, da so bile prodaje lesa v Ga- v Kristijaniji brzojavlja, da Petrograd na 12 vnt- ♦ ^ ---. j j;cjjj nedolžne in da države niso oškodovale. stih gori in da se vrši po ulicah splošno >4>Tije. j Novi vpoklici v Ameriki. , Minister je zagotavljal, da je pripravljen podpirati BUDIMPEŠTA, 12.. (Izv.) *Az Eslc poroča iz WASKINQTON, 11. (Kor.) Uradno se naznanja, j vsako preskavo. Izvoljen je bil nato pododsek de-Kodanja: Neka danska tvrdka je dobila iz Petrogra-} da se prične vpisovanje 18—20 let starih in 30—3S j vetih članov da vest, da gori inesto na 12 krajih in da se vrši j ,et starih novincev dne 12. septembra, klanje po ulicah. Radi tega je upravičena domneva, da je pred kratkim omenjena kmetska armada prispela v Petrograd. Razširjenje sibirske fronte. LONDON, 11. (Kor.) Reuter poroča iz Vladivo-stoka: Razširjenje sibirske fronte na 400 milj ob zapadno-sibirski progi je velikega pomena. Boljše višt v o v Blagoveščensku, Tari in drugih mestih bo, odrezano od zapada, polagoma izumrlo. Na ta Dobava bombaža Iz Turkestaua. budimpešta. 12. (Izv.) Evropejski trgovski Italijanska ofenziva pred durmi? DUNAJ, 12. (Izv.) »Fremdenblatt« poroča iz Curi* i družbi se je posrečilo, da je nakupila za 60 mili- ha: Baje autentične informacije javljajo iz Rima, da j jonov bombaža v Turkestanu, ki se že nahaja na je po zadnjem ministrskem svetu in pod pritiskcin potu v Budimpešto in bo za daljši čas zadostoval Amerike in zapadnih vlasti pred durmi Italijanska [_za napravo obleke za prebivalstvo. Razdelitev mbaža bo v Budimpešti. Vsa pošiljatev utegne dospeti v Budimpešto tekom dveh tednov. ofenziva. Admiral Scheer o pod vodniški vojni. niačin se bo lažje uresničila obnovitev ruske fron- , BEROLIN, 11. (Kor.) Admiral Scheer je izjavi! o te. Zmešani politični položaj, ki se je razvijal vsled pCKjvcdniški vojni drž. posl. Wildgruber sledeče: nespravljlvega boja med političnimi strankami na vzhodu, se bo sedaj razvijal ugodnejše in na korist Rusije. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 11. sept. — Na asiaški planoti so-izvršile angleške čete uspešen sunek, tekom katerega so prizadejale sovražniku občutne izgube in privedle s seboj 77 ujetnikov, 8 strojnic in mnogo vojnega materijala. V ozemlju Asolona smo sprednje sovražne postojanke srdito obstreljevali s topovi, nakar so jih zavzeli naši oddelki in jih obdržali kljub srditemu protistreljanju in protisunkom, ki so se vsi krvavo izjalovili. Sovražne izgube so bile iako težke. 4 oficirji, 6 strojnic, par sto pušk in i.v.-.gjco vojnega materijala je ostalo v naših rokah. V dolini Daone, v Valarsi in dolini Oria so vdrle naše patrulje v sovražne črte. poškodovale sovražni obrambni sistem in ujele več mož. Južno Pume di Piave smo zasedli neki majhen otok in uničili sovražno posadko, ki se je nahajala tamkaj. Oddelki-, ki so se hoteli približati našim postojankam vzhodno Ledra in severno Alfissima, so bili gladko ustavljeni in razpršeni. Francosko uradno ucročilo. 10. se:Jt. pop — Vzhodno crozatskega prekopa so a vzeli Francozi Gibercourt in napredovali proti Bineaucourtu in Esignv le Grandu. Južno Ailettc smo odbili dva protinapada pri Nanteuiria Fosse Nemški sunki v Argonih in Vogezih so bili zavrnjeni. 10. "sept. zvečer. — Med Soinino in Oiso so napredovale naše čete kljub živahnemu sovražnemu odporu: prodrle so preko Bineaucourta in odbile protinapad iz Esignv le Granda. Ob cesti La Fere —St. Ouentin so sc razvili boji. Zasedli smo vas Travecv. Juino Oise smo odbili več protinapadov. Pri Laffauxu in v Vogezih sta se izjalovila dva nemška sunka. ^Angteško uradno poročilo. 9. sept. zvečer. — Sprednji angleški in novozelandski oddelki so zjutraj po hudem boju zavzeli nemško postojanko na planoti med Peizierom in havrincourtskim gozdom. -Dočim so bili sovražni protinapadi odbiti z izgubami, so dosegle naše čete *fnre angleške jsrke na grebenu, ki se dviga nad Unuzeaucourtom in zavzele gouzeaucourtski gozd. Na levem krilu so napredovale a{tgleške čete dalje in ujele več mož. Na ostali angleški fronti so se vršili boji v rajnih odsekih. Sovražni napadi na naše oddelke, ki smo iih postavili pred kratkim zapadno La Bassče, so bili zavrnjeni. Tekom pretekle noči in danes zjutraj je močno deževale. Vrenje je trajno viharno. 10. sept. zvečer. — Na bojni fronti južno Scarpe razven bojev pri Epehyu in Gouzeaucourtu, tekom katerih smo ujeli nekaj mož, nič važnega. Na fronti ob Lysu so naše straže nekoliko napredovale severovzhodno Neuve Chappella in zapadno Arincntieresa. Viharno vreme traja dalje. Ameriško voino poročilo. 10. sept. zvečer. — Razven topovskega boja v Lotaringiji in v Vogczth je !»ilo v odsekih, zasedenih od naših čet, mirno. Protirevolucija premagaaa? MOSKVA, 11. (Kor.) V predavanju v zunanjem in notranjem političnem položaju pred izvanredno komisijo je izjavil Radek. da je protirevolucija premagana. Upi buržoazije na pomoč angleških in francoskih socljalistov se ne bodo izpolnili. Bteletin o zdravstvenem stanju Ljeataa. MOSKVA, 11. (Kor.) Buletin o zdravstvenem stanju Ljenina: Temperatura 36, puk> 90, dihanje 22. Splošno zdravstveno stanje se je znatno zbol^šalo. Od jutri naprej ie bolniku dovoljeno sedeti. Od jutri naprej se bo izdal buletia enkrat na dan. Sibirska fronta. BUDIMPEŠTA, 12. (Izv.) »Az Est« poroča iz Roterdaina: Iz Vladi vos tok a javljajo. da se je razširila sibirska fronta vzdolž zapadne sibirske železnice na v&č kot 4000 kilometrov. Ceiio-sk>vaki so prodrli ircnto in so dobili na.ta način zvezo /. Irkutskom. MOSKVA, 11. (Kor.) Po poročilu iz Orenburga so boliševiške čete zavzele Uralsk. Govori se, da spraznujejo Ceho-Slovaki Samaro. Poroča se iz Taškenta, da so sc tam združili komunisti 19 socijalni revolucijonatci levice.- Ruska carica umorjena? LONDON, 12. (Kor.) Reutrjev urad po-roca1 » Daily Express« doznava, da so toljševiki umorili rusko carico in njene štiri hčere. Tudi na. carico viovo se je izvršil nedavno napad. Branili so jo mornarji črnomorsikega brodovja, katerim se je j>o 14urncm beju posrečilo, premagati rdeče gardiste. Sedaj se nahaja carica vdo-va na varnem. Kralj Finske. -HELSINY F O RS 12: (Kor.) Princ Friderik Karel liesenski se je izjavil, da sprejme krono Finske. Deželni zbor je skiican za 26. t. m., da izvoli kralja. Kantiltlat za finski prestol. BEROLIN, 12. (Izv.) »Lokalanzetger« poroča iz Kodanja, da je po neki brzojavki L Helsingforša pripravljen princ Friderik Karel hesnski sprejeti finsko kralievsko k011 o. Finski deželni zbor. se sestane 28. t. ni. Pr'nc Friderik Karel je star 50 let in je tekom vojne izgubil dva sina. Zadnji iregov si«n, presumptivni finski prestolonaslednik, je rojen 1. 1896 in je pri vojakih. Kralj Ljudevit bavarski v Bolgariji. SOFIJA, 11. (Kor.) Kralj Ljudevit Bavarski, car Ferdinand, kraljevski princi in spremstvo so se odpeljali včeraj v Plov-dir, da obiščejo grob kneginje Lujize, prve carjeve soproge. Nocoj sta se vrnila vladarža v Sofijo. Grol Forgacfe nm dopustu. KIJEV, 12. (Kor.) Avstro-ogrski poslanik grol Forgach ie odpotoval danes na Dunaj, da nastopi daljši dopust. Zastopa ga legacijski svetnik knez Fiirsteirberg. Z mirno vestjo poveste lahko, da niti trenotek ne dvomim o tem, da bomo prisilili Anglijo s podvoi-niki k mirovnim pogajanjem, samo to odklanjam, da bi se vezal na kak določen čas. Posvetovanja v Solnogradu. BEROLIN, 12. (Kor.) »Norddeutsche AUgemeine Zeitung« poroča: Z ozirom na poročila raznih ii-stov o posvetovanjih v Solnogradu se opozarja na to, da gre sedaj le za neobvezna predposvetova-nja. Predposvetovania izhajajo iz temeljne misli, da naj se gospodarsko življenje osrednjih vlasti brez sovražnega namena proti drugim državam ustvari čimbolj harmoničnem poglobi s tem tudi zvezno razmerje. Kakor hitro bodo dospela do gotovega zaključka, bodo na novo razpravljale o njih pristojne instance in šele nato se bodo zamogla pričeti končna in obvezna pogajanja. P O D L I S T E K. < Py§toiovcevi zapiski. i Ron an. Iz francoskega prevedel A. R. — Ne.... — Ali mi hočete pomagati? Ali dobim petsto-tisoć frankov? Baron je nekoliko pomišljal, potem pa ie odgovori!: /■ — Poslušaj me mimo in pogumno. Ta začetek ni obetal nič dobrega in Rjphacl je pobledel. _ Ne obupuj. — je nadaljeval baron de_ Mau- bert; — gotovo najdeva sredstvo, da odvrneva nesrećo, ki ti prcu.. Ponovili moram, da je materijalno nemogoče, do drevi spraviti skupaj o-gromniao svuto, ki jo potreb:--^; kajti ćvir ': hi 'iubil svoieaa notarja in meis;skejju asc.ita dun;.i. Gospodarska pogodba med Ukrajino in osrednjima vlastima. KIJEV. 11. (Kor.) Danes so tu ukrajinski minister Outnik, avstro-ogrski poslanik grof Forgach ian nemški poslanik baron Mumm podpisali pogodbo, ki ureja gospodarsko in finančpo razmerje med Ukrajino nea eni in Avstro-Ogrsko in Nemčijo niea drugi strani in sicer do konca 1. 1918/19. Po teaj pogodbi bo dala Ukrajina osrednjima vlastima gotove množine Tita, sladkorja in drugih hranil, kakor tudi surovin. Najvažnejša ukrajinska živila, posebno žito in sladkor, se bodo plačevala na podlagi ukrajinskih domačih cen. Osrednji vlasti boste na drugi strani dobavljali Ukrajini premog in mineralno olje. Dalje so bili v interesu prometa med osrednjima vlastima in Ukrajino sklenjeni dogo- bi pogajanja zahtevala več časa. kot pa ga imava; toda predlagal bi ti nekaj---- — Kaj? — Vojvoda de Latour du Pic je neizmerno bogat in je svoji ženi zapisal posestvo, ki je-najmanje dva milijona vredno. Vem sicer, da voivodinja samona svoj podpis ne more dobiti posojila, ker samo njen podpis ne velja nič; toda v Parizu je dovoli kapitalistov, ki bi proti primerni nagradi posodili vojvodini! znaten del te svote. Drugače pa ima tudi krasne demante, ki jih more zastaviti. ... — Zastaviti? Ona? Kaj vendar mislite? — Če si mora človek pomagati iz neprijetnega položaja, so .dobra vsa sredstva, in zastavljalnica je. mislim, prav tako za vojvodirfje kakor za gri-zete____Bodi v estelem tako dober in daj, da izgovorim. Tekom treh dni bom imet jaz. baron f "b®ft, t^'ii pr?j?tHj in pokrovitelj, peistotisoč : cv :.r'rn t? j:h na raviiKilago in potem si vrnili r*>dpis____ fzgu'vm sicer tako Francija odpovedala trgov?nsko pogodbo s Švico. BERN, 11. (Kor.) Francoska vlada je odpovedala francosku-švicarsko trgovinsko pogodbo **dne 20. oktobra 1916. Anglija gradi nove tanke. LONDON, 12. (Izv.) Municijski minister je na nekem delavskem zborovanju rekel da se secfaj gradi na Angleškem več tisoč tankov. Po splošnem naziranju vojaških kritikov je mogoče izvojevati zmago zaveznikov le na podlagi industrijskega nadvladja. Sestanek severnih kraljev. KODANJ,. 12. (Kor.) Povodom rojstnega dne danskega kralja se bo vršil dne 26. septembra v Kodanju sestanek treh severnih kraljev. Bavarski kralj ▼ bolgarskem stanu. SOFIJA, 11. (Kor.) Bavarski kralj Ludovik prispel danes v spremstvu kralja Ferdinanda bolgarski glavni stan. Zasedanja poslanske zbornice. DUNAJ, 12. (Izv.) V jtrtrišnem posvetovanju zborničnega predsednika dr. Grossa z ministrski-m predsednikom baronom Hussarekom bo določen dan sestanka poslanske zbornice. Predsednik ie zato, da se sfcliče prva seja za 24. t. m., toda del nemških nacijoziaicev žeti sklicanje za 9. oktobra da zhoruje v rrie d ležečih dveh tednih finančni odsek in da ?e omogoči vladi, da predloži finančni načrt. Podučeni poslanci zatrjujejo tudi. da se pripravljajo veliki politpčni dogodki, ki bodo imeli odločilne posledice za parlament. Finančni- odsek. DUNAJ, 12. (Izv.) V današnji seji je bila sprejeta 3 23 proti 9 glasovom predloga o davku na vino. Opozicija se je skrčila na to majhno število. Danes je manjkalo pet Čehov. Nemški nacijonalci proti škofu dr. Jegliču. DUNAJ, 12. (Izv.) Na nekem zborovanju nemških nacijonalcev se je razpravljalo o slovenski propagandi, o delovanju škofa dr. Jegliča in o politiki po njem vodene večine slovenske duhovščine. Podana je brla Izjava, da prekaša sama sebe v sovraštvu proti državi in proti Nemcem. Izdan je bil komunike, v katerem izjavlja zborovanje, da vlada nikakor ne sme biti popustljiva napram tej slovenski politični smeri Ako bi se baron Hussarek ne priključil tej zahtevi, ki je samadbsebi umevna in v državnem interesu ležeča potem bi naletel na enoten odpor Nemcev. Sestavil se je tudi odsek, ki ima nalogo baviti se z jugoslovanskim vprašanjem. Na koncu zborovanja je bilo podano poročilo odseka -za Primorsko in se je razpravljalo o številnih nujnih zadevah primorskih Nemcev. dve tretjini svojega imetja, toda ti si rešen in to je vendar glavna stvar. Kaj misliš na to? _Izredno dober ste mi in le želim, da bi se mi nudila prilika, da morem za vas žrtvovati svojo srečo In življenje. _Kar storim, dragi mor sinko, je popolnoma naravno. Kar^ ti dam sedaj, bi bilo vendar keda* tvoja. Potemtakem |e samo predujem na dedščino. — In kaj naj storim? _ Pojdi hitro k vojvodinji. Govori žnjo, povedi jo k notarju njenega soproga, Če mu zaupa toliko, da mu poveri to" skrivnost, reči ji. da naj se obrne na prijatelje svoje rodbine, ki ji bodo gotovo radi pomagali, izroči naj ti svoje demante in lišp in prinesi vse semkaj. laz poskrbim potem, da dobi skoraj vso svoto nanje. Glavna stvar ie, da še dnnes dobiš pisma, kajti, kakor rečenot .v osmih dneli moreš računati name. R.^hael je z novimi upi odiel od ^ospcJa de M ti al-er ta, ki mu je tako 1 ubeznšvo hote! pomagali. * av ^ririiiih Bonna liussnreku zgodovinska — laž. Zdi se nam, kakor da hi bili v zlogla-sni dobi Hocheirburger - Stfirgkhovi! Naša monarhija ima za razpravljanje skupnih zadev korporacijo, katera je edina pristojna za to, delegacije; toda delegacije počivajo mirno, m voditelj naše skupne državne politike, minister za zunanje stvari, grof Burian, ne govori ža presojo svojega dejanja in nehanja edino pristojnemu činitelju, delegacijam, temveč — 15 časnikarjem iz nemške države! Imamo avstrijski parlament, čigar sklicanje ie nujno potrebno, ljudski par-lameant, ki ima kot zastopstvo narodov države menda vendar prvi pravico, da čuje predstav itelie vladie in njihove nazore o notranjih stvareh dTžave; ministrski predsednik! baron Hussarek pa odiga-ja -sklicanje zakonitega ljudskega zastopstva lastne države od meseca do meseca in govori tujcem, nemškim časnikarjem iz rajha! Kje bi bile mogoče enake razmere?! In kako je govoril ministrski predsednik baron Hussarek, mož, ki si je baje nadel nalogo, da preuredi in preustroji stari, prepereli, današnjim svetovnim nazorom s svojo starekopitnostjo naravnost v obraz bijoči državni nestvor Avstrije v moderno, demokratsko državo?! NL nam na tem, kakšno mnenje je hotel ministrski predsednik baron Hussarek nariniti nemškim časnikarjem m ne bi se niti najmanje spotikali; na njegovih izvajanjih, pa naj bi Lila kakršnakoli, ako bi bila- ostala med štirimi stenami dvorane, v kateri je gostil ministrski predsednik svoje drage goste iz sosednje države. Toda baron Hussarek ni govoril nemškim časnikarjem, ki so itak premalo poučeni o naših notranjih stvareh, da bi jim taidi najdaljša in v najmanjše podrobnosti se spuščajoča napotnica avstrijskega ministrskega predsednika mogla odpreti izčrpen vpogled v vso to našo zavoženost, temveč je govoril skozi okna v ves naš domači svet, govorii je nam, ki vendar poznamo svpjo lastno hišo, in je nam hotel natikati tista ojala, ki morda zadostujejo, da ne epazi vse golote žalostne naše resnice nepoučeni tujec, dočim pa mora vsakdo,, ki je le količkaj poučen o naših stvareh, smatrati njegova izvajanja naravnost za Izprevračanje resnice, za pravcato zgodovinsko laž. Govoril je baron Hussarek o »kugi, ki se hoče iz sovražnega tabora zanašati v naše zdravo telo, katero pa gotovo izvrže iz sebe in premaga vse te kugonosce«. in ena tistili misli, katero vedno zopet oznanjajo naši sovražniki, da bi nam kalili vocio. je »fraza o tlačenih narodih In potrebi njih osvoboditve potom miru pravičnosti«. Odgovarjal si je potem baron Hussarek sam na vprašanje, kako je s 4em zatiranjem pri nas. Irska in carska ruska politika da se ni nikoli uporabljala proti nobenemu narodu države. »Ali je kaka druga država, enako kakor naša, sestavljena od več narodov, ki bi bila tako trajno in tako popolnoma sprejela misel enakopravnosti vseh klemen v svojo charto, kakor je pri nas izvedeno v členu 19. državnega osnovnega zakona? In enakopravnost se je praktično pretvarjala v pravo varstva in gojitve narodne posebnosti in kulture. In ta gojitev ni bila samo list papirja. V resnici so se narodi Avstrije kar najsvofcodneje, in reči morem tudi, najsrjajneje mogli razvijati pod zaščito tega državnega osnovnega zakona.« Baron Hussarek je navajal potem, da ima češki narod šolstvo, ki stoji na isti stopnji z nemškim ni dejal nato: »Tu±* za mala narodna plemena skrbi državna uprava kar najkrepkeje.« V dokaz je navedel, da štejejo avstrijski Italijani znatno manjše število analuibetov kot pa Italijani v kraljestvu in da imajo razmeroma naši Italijani znatno več šol kot pa oni v kraljestvu. Tako je pojasnil ministrski pred ednik baron Husarek nemškim časnikarjem, predvsem pa nam avstrijskim narodom veliko resnico zdravega telesa naše države! Da, res bi bHo to. Če ne bi bila resnica ravno — nasprotno! Da, imamo člen 19. državnega osnovnega zakona, ki zajamčuje enakopravnost vs£i avstrijskih narodnih plemen; toda tisti, kdor trdi, da se je ta člen našega državnega osnovnega zakona tudi v resnici Izpolnjeval in izvrševal, govori očitno nereroico, zgodovinsko laž! Člen 19. državnega osnovnega zakona se za iiarc.. r ni orak|ično izvajal nikoli, ali pa samo tolikOj kolikor je milostno dovoljeval tisti narod, ki je vedno hotel In tudi danes v Še povišam meri hoče Mneti nadvlado nad vsen?i ostalimi narodi države, hi debela zgodovinska laž je trditev, da tudi za mala narodnostna plemena državna uprava skrbi naj-krepkeje. Nočemo se tu ozirati morda na sedanja vojna leta, v katerih je skrb državne uprave za mala narodnostna plemena obstojala-skoraj izključno v zatiranju vsakega pojava narodnega življenja, v težk?h kaznih za izpregovorjeno ne-nemško besedo, v sodnih preganjanjih, zaporih, konflnacijah in internacijah, obsodbah, ječah in vešalih; ne, poglejmo v predvojno dobo, kjer ni bilo izjemnega in obsednega stanja, kjer ni bilo ozirov na vojevanje in vseh drugih sedaj vladajočih ozirov. Kako enakopravnost je užival tedaj m pr. naš slovenski narod, ki se je moral z vsemi svojimi močmi boriti za vsako najmanjšo narodno pravico, za vsak naizakotnejši napisič, za vsako najmanjše uradniško službeno mestece, za borno Luidskošolsko enorazrednico, celo za pravico slovenske govorice pred pravico? Ali je bila in ali je morda to enakopravnost, ali-je bilo to varstvo in gojitev narodne posebnosti in kulture, da so rna-hmacije vladnih števnih komisarjev v dveh ljudskih štetjih na Koroškem zbiralo 40.000 Slovencev, da vseh sedaj uradno naštetih 80,000 koroških Slovencev nima več kot eno samo slovensko ljudsko šolo? Ali je to morda enakopravnost, da se v slovanski Istri, kjer ni niti enega avtohtonega Nemca, za štiri priseljene nemške otroke ustanavlja dvorazrednica, v Trstu pa si moramo mi Slovenci vzdrževati sami 46 prenapolnjenih razredov? Ali je to morda praktično izvajanje enakopravnosti, če je moral naš narod skoraj vse svoje moči žrtvovati za priboritev malenkostnih drobtinic trstih pravic, katere bi mu bila vlada morala sama po sebi, brez bojev, nuditi na podlagi člena 19. državnega osnovnega zakona in katerih nima niti dandanes, dočim pa imajo Nemci vse, česar si požele, v najobilnejši meri, in si-ccr nam v Škodo, vsled kršitve naših pravic? Ne, zgodovina našega malega, po barona Hussareka trditvi s strani državne uprave tako skrbno upravljanega naroda od meseca decembra leta 1867., ko £10 zagledali luč sveta enakopravnost vseh avstrijskih narodov pruglaSujoči državni o-snovni zakoni, pa do današnjega dne. postavlja na laž vsakoga^ kdor tr£), da v Avstriji ni zatiranih narodov, kdor govori o enakopravnosti avstrijskih narodov. Kdorpahoče spoznati »irsko« in »carevsko rusko« politiko v Avstriji, naj samo čita zaplenjene interpelacije Jugoslovanskega kluba o dogodkih na našem slovanskem jugu v prvih letih vojne, pa mu bo kmalu preveč tega avstrijskega »irstva« rn »r»u-sovstva« i Celega pol stoletja bi moral biti naš slovenski, naš jugoslovanski narod 'Slep in gluh in brez občutka, da ne bi videl Ln slišal in čutil danes, kako velika zgodovinska laž je tista enakopravnost, s katero je ministrski predsednik baron Hussarek proslavljal avstrijsko državno upravo pred, nemškimi časnikarji. Njim je govoril, a namenjeno je bilo nam; oni so mu morda verjeli, mi, ki se nam je ta enakopravnost in škrt) za nas pisala z bičem po hrbtu, pa menda vendar ne bomo poljubljali roke, ki nas je bila, in pričakovali pravičnosti odtam, kjer ie nikdar ni bik) za nas in je tudi ne bo. Dejal je sicer baron Hussarek, da pride v bodočnosti še marsikateri ustavni element naše države bolj do veljave, toda le ob strogem varovanju dualističnega ustroja monarhije in enotnosti države! Kako naj potem od moža, ki pretvarja črno v belo in nam tudi za bodočnost obeta nadaljevanje dosedanjega zla, pričakujemo pravice?! Baron Hussarek se je razkril kot vreden naslednik svojih prednikov. Verjamejo mu lahko nemški časnikarji, naš narod mu ne more zaupali, ker v njegovih besedah ni resnice in tako tudi ne inore biti pravice v njegovih dejanjih, sedanjih in bodočih! Za komesarijat u Hrootshoj. Zagreb, 10. rujna. Gospodina Wekerla i njegove zagrebačke pomočnike nije op;unetio zadnji neuspeh pak rovare dalje protiv bana Mi-haloviča i srpsko-hrvatske koalicije. — Ovaj im je put cilj uvedenje komesarijata u Hrvatskoj sa »hrvatskim« (čitaj frankovačkim) kursom i svim drugim posljedicama, koje takov »kurs« vođi za sobom t. j. denunciranje, palenje, otimanje, razbijanje, obijanje i sve drugo, što su frankovci provadjali svojim legijama za Rau-ehovog vladanja godine 1908. Kako sada živimo usred svetskog rata, koji nas je odrezao od kulturnog sveta, ovaj ne bi mogao voditi kontrolu nad takovim nedelhna, uvereni su frankovci, da bi im sada »posao« bolje uspevao. Ali nije nam do toga, da se bavimo ovim banditima, nego se moramo čudom pitati, kako je moguće, da oni nalaze svoje saveznike u tako visokim krugov ma kao što je VVekerle i druga gospoda ma-rja i viša od njega? Danas«, u petoj godini rata, posle svih nasilja, koja su skr'vili na našem narodu, hoče gospoda Mag jar i da uvedu komesarijat u Hrvatskoj. Najpra Štran II. .tUlNOST" ttev. 25l» onc&naJ iz-iava Pester LIoyda«, tla ie i pravo sa m oodr e d Jen i a iscovjerao sa ras-{ padam li^arsk )^ imperija. aslcd se j A"-agjari bore protiv roin od ceiog civili-1 zovano£ sveta prihvaćenom i prova d ja-j iioin načelu. onda neprestani progoni pro- j ti narodnostima, a ponajpače Slovacima j i konačno -uvedenje komesarijata u Hr-j vatskoj. Svojom iskrenošćn Magjari nam; prave velike usluge, a ako svoj naum u» pogledu Hrvatske ostvare, onda će naSa zahvalnost biti još veća, jer tako ćemo konačno doći do -Narodnog Veća« s a koalicijom. Medju-tiin, kolikogod upućeni faktori uveravaju, da je komesarijat i hrvatski kurs gotova stvar, još uvek u to ne Verujemo. jer toliko bedastima ipak ne držimo ni naše državnike. Jugoslovan. Razne politike vesti. Ali se bliža mir. Graški ,Tagespoštiu se poroča iz Berolina: »Kakor doznava vaš dopisnik, je v najbližjem času pričakovati skcije v smislu sporazumljenja med vojujo-joćimi se vlastmi." „Tagespost" je to sporoči o vzela za mctto uvodniku, v katerem poudarja, da je z ozirom na zadnjo i?javo grofa Buriana in sporočila, ki fprihajajo iz Berolina, v resnici v najkrajšem času pričakovati take akcije. Pred pol letom da bi kaj takega ne bilo mogoče v Nemčiji, medtem pa je pc stalo tudi tamkaj razpoloženje bist eno nrrneie in se je že udomaćio mnenje, da treba iskati sporazuma med vojujočimi. v^iankar meni, da bi bilo razpoloženje za i ko akcijo tudi ugodno na en-tentni strani in da je je torej tudi v resnici p i Čak o vat i Predlog bi seveda moral biti tako iasen in nedvoumen, da bi se ne mogtl z, vijati, ter imeti tako vsebino, da bi vodilni en entni državniki ne mogli govoriti o dvoumnosti in zahrbtnosti. Ententa da menda prič ki-je takega predloga s strani osrednjih viasti, — Ali niso postaji ponižni vsenemški vojni hu skači ! Politična izjava Čehov in Jugoslovanov v finančnem odseku. Imenom čeških in jugoslovanskih članov je podal posl. dr. Fuuk v finančnem odseku izjavo, ki pravi: Ni samo parlamentarni, običaj, ampak odgovarja tudi dejanjskim razmeram, ako se smatra dovoFtev davkov za politlkum, kajti davki omogočajejo nemoten razvoj skupne uprave in torej vladi tudi njeno upravno delovanje. Pri tem mora samo-obsebi umljivo obstojati jamstvo, da bo dot;čna vlada dovoljena ji sredstva uporabljala pravično in pametno. A- ravno ti predpogoj: pa pri sedanji vladi nikakor ne obstojajo. Sedanja vlada nadaljuje pristransko in narodno nepravično politiko svojih preinlkov. in to kljub svojim izjavam v ekspozeju, da hoče vladati pravično. Ustanovitev okrožnega sodišča v Trii m ove m na Češkem, ki pomeni uresničenje enostranske zahteve nemško-na-ciionaine stranke, je le en zgled za to. Iz komunikeja nemških strank, ki je bil objavljen pred par dnevi, smo izvedeli, da je sedanji vladni načelnik obvezno izjavil Nemcem, da bo razdelil češko deželno upravno komisijo in približal s tem uresničenju tuui načrt o dejanski razdelitvi kraljevine Češke. Kakor na Češkem, se nadaljuje pristranski -kurz tudi proti Jugoslovanom. Narodne želje Jugoslovanov se sploh popolnoma negirajo. Kar se govori o namerah vlade glede rešitve bosensko-hercegovinskega vprašanja, pa mora razburjati vse Jugoslovane sploh. - Klovač In Udržal o nalogah in dolžnostih češkega naroda. Češka državno-zborska poslanca Klofač in Udržal sta imela te dni v Visokih Mitih skup_en shod, na ka terem sta nagfaševala, aa Čehi od sedanjih leprezentantov avstrijske države nimajo nič pričakovali, kalii oni nimajo ^ne dobre volje ne moči, da bi zadovoljili Cehe in jim dali narodno in državno pravico samoodloče-vanja. Dolžnost Cehov je, da delujejo in-t nzivnejše in vztrajnejše kakor kdaj prej. Deže a in mesta se morajo za vsako ceno medsebojno podpirati. Ako bi pripustili, da bi nekateri živeli v preobi.ici, drugi pa umirali lakote, bi s tem le napeljevali vodo na mlin n sproinikov. Vse se mira razdeliti enakomerno, ako se hoče češki narod-okaniti in ga rešiti. Govornika sta nastopal i tudi proti onim Cehom, ki samo TRi ijubega denarja prodajo živila lujcem. Če k: producenti moraj) imeti pred očmi le : voj narod, ne pa kako papirnato tele. Varnostne odredbe v Varšavi. Zaradi razp loženja v poljskem naro:'u in v zvezi z grozodejstvi v Rusiji so nemške oblasti v Varšavi ukrenile v varstvo nemških fit :krije narje v izredne ukrepe, kateri se tičejo v prvi vrsti oseb, ki prosijo za avdijenco pri generalnem guvernerju generalu ven Bese-lerju. Generalnega guvernerja samega straži o zelo skri no. Palača Belvedere, v kateri stanuje, je \ojaški zastražena od vseh strani. Dohod k palači je zelo težaven. Javni park je v času, ko se izprehaja po njem general von Bcseier, zaprt za ostalo obinstvo. Ko se je general povodom rojs.n ga dne cesarja (Kr.r-a peljal k slovesni službi bolji, je voz v katerem se je vozil, spremlja! koidon obore že a h kolesarjev, ožje ulice pa so bile za-iprte po vojaških patruljah. * Fochevi načrti za jesen. »Beriiner Tagrblatt« po-H.ca. iz Rotterdama; Ccdočnost je odvisna tre-■ netno od dosedaj še nerazkritih načrtih maršala jFocIia. Vsa znamenja kažejo, da umaknitev Netn-;cev v Kijidenburgovo črto nikakor še ne pomeni ! konca bojev na zapadu. Ker ima Foeli pred seboj se dva meseca dobrega vremena za vojevanje, se lahko trdno računa s tem, da niti oddaleč nima namena, da bi počival. »Lokalanzeiger« poroča iz Ženeve, da so $emci ozemlje pred Cambraijem spravili pod vodo, ki stoji približno meter visoko, , vsled česar so postali tanki tamkaj popolnoma nc-jporabn! za boj. \ Ne rr.'k o rezerve. -Journal de Geneve« pore j a. ;dn »e nemško armačno vodstvo obdržalo takozva-\an žeiezrc rezervi:o -..o.štvo popolnoma nedetak- njeno, da bo lahko pripravljeno za vsak sitlčaj. Ta rezerva obsega približno 20 divizjj najboljših čet, ki se ji bo prizanašalo toliko časa, dokler bo pač mogoče izhajati brez nje. bodisi tudi za ceno neprestanega umikanja. Razven tega imajo Nemci še druga sredstva, da zvišajo .svoje moštveno stanje, predvsem vpoklic najmlajših in najstarejših letnikov, potem poziv na zaveznike in ne v zadnji vrsti tudi na Poljake. Kameujev o bližajočih se odtočHnih bojih na Ruske;a. Ljudski komisar Kameniev je imel te dni v moskovskem sovjetu govor, v katerem je pojasnjeval položaj na češko-slovaški fronti. Izjavil je med drugim: Na podlagi raznih Informacij za-morem ugotoviti, da so vse vojaške predpriprave rdeče garde končane. Naše armade so nastopile prodiranje. Vse ovire so odstranjene. Upamo, da bomo v kratkem zasedli celo vrsto važnih mest ob Volgi. Južno Onege In Dvine smo Angleže odbili in prisilili angleške ladje, ki so se nahajale v Izlivu Onege, da so se umaknile. Razpoloženje rdečih gard je sijajno, zlasti odkar le došla vest o atentatu na Lenjina, se bojujejo kakor levi. Angleži, ki se nahajajo na Murmanskem in na Koii, se zamore jo držati tamkai le do zime. Ker severna pristanišča niso prosta leda, bodo morali obti-čati v Arhangelsku. Ravno zato se trudijo, da bi se združili s Ceho-Slovaki in ustvarili novo fronto, ki bi segala od severa do Juga Rusije. Ako se nam posreči, da se polastimo strategične črte Jekate-rinograd—Simbirsk. bodo Angleži: v pasti ih obkoljeni od revolucionarnih čet z vseh strani. Prepričan sem trdno, da mora nastopiti ta slučaj, in zato imam najboljše nade za bodočnost. MadžarilAf strahu. V Jašu izhajajoči romunski list Bratianove stranke je povodom enteninega prrznanja Cehoslovakov objavii članek pod naslonom »Konec legende«. v katerem pravi, da je ententa s tem priznanjem Tazpršila ibajko, da bi di-plomatle morali napraviti državo, kakršna ie Avstro-Ogrska, če bi je ne bilo. — Priznanje Cehoslovakov za poseben državotvorni narod da pomenja, da so diplomati danes đirug&ga mišljenja, m da je priznanje Cehoslovakov prvi oficijelni-korak za politiko razkosanja Avstro-Ogr-ske. Ta izvajanja so tako razburila budimpeštanski »Pester Lloyd«, da poziva romunsko vlado na odgovor, da zahteva od ministrskega predsednika Manghilo-mana, da na/ bo jasnejši, da mu očita. zakaj ni dal zakleniti članka, ko v mestu, v katerem je izšel, še obstoji obsedno stanje itd. Pisava tega romunskega lista da ne pomenja drugega, kot da upajo na Romunskem, da ostane Avstro-Ogrska brez gospodarja in da Sedmograš-ka in Bukovina avtomatično pripadeta Romurrsiki. Prodala kuriva. Oglje. 20 kg na rdeče izkaznice. Razdeljevanje 13. septembra. Cena 60 vl«L za kg. Staro mesto r 2001—2100 (27) Punta dei Forni. — Novo mesio: 301—«00 (30) Gelsi 13. — Stara milnica: 1—200 (29) Settciontane 16. — Sv. Jakob: 3401—4200 (20) Rivo 10. — Skedenj: 171— 220 (8) Skedenj, 50S, cena 82 v za kg. Koks. 10 kg iia modre izkaznice. Cena K 2*70 za 10 kilogramov. / Staro mesto: 1—120 (45) Punta del Foruo 4. — Stara mitnica: 151—350 (54) Bosco 32, 351—550 (54) Settefontane 16. — Kjarbola Zg.: 201—310 (49) Guardia 9, 1—20 (50) Guardia 9. Izkaznice za petrolej. One osebe, ki so svoječasno iz tehtnih razlogov (bolezen, odsotnost itd.) zamudile rok za prevzet-je petrolejskih izkaznic, dobe te izkaznice naknadno v prihodnjih dneh, ako se bodo navedeni vzroki smatrali za tehtne. V to svrho se imajo poglavarji domačih gospodarstev (oziroma njih namestniki) mestnega okraja Novo mesto in sicer naslednjih ulic: dei Forni, Poste vecchie, Canale, Ponterosso, trg Ponte rosso, Campanile, S. Nfcolo, S. Caterina, Canal piccolo, S. Antonio, Zonta, Legna, S. Laz-zaro, S. Spiridione, S. Giovanni, Carradori, Torri, Torrente," (lihe številke), Marije Terezije, trg-S. Giovanni, S. Giovanni, piazza Negozianti, piazza Nuova, Lesni trg (št. 15, 18, 20) Riva de! Sale, riva Carciotti, Corso (sode številke), Cassa di rispar-mio, Ponte.della Fabbra, prosta luka, jutri, v soboto 14. t. m^ in v ponedeljek 16. t. m., v času od 8 dop. do 2 pop. zglasiti v poslovalnici za premog c. kr. namestništva v ulici nadvojvode Josipa št. 4. S seboj je prinesti živilsko izkaznico za premog. — Neresnične navedbe se kaznujejo s trajno odtegnitvijo petrolejske izkaznice ter se vrhu-tega kaznujejo še v smislu obstoječe naredbe glede uredbe petrolejske prodaje. Dontaie ves*!. Narodni Svet. Dne II. 1 m. so se vršila v Trstu \ navzočnosti predsednika N. S. dr. Korošca posvetovanja tržaških jugoslovanskih političnih krogov o ustanovitvi tržaškega odseka N. S. in tržaškem vprašanju. Pri posvetovanju se je pokazalo enotno naziranje ▼ vseh načelnih točkah. Ustanovitve tržaškega odseka N. S. je pričakovati v najkrajšem času. Proti pooemčevan|tt Utre. Kakor je znano, je istrski deželni šolski svet odredil ustanovitev deželne mešane cnorazredne nemške ljudske šole v Puli, dasiravno obstoji te v Puli Že dve nemški ljudski šoli, državna in mornariška. Uboga slovanska deca v Istri v neštetih krajih nima prilike, da bi se mogla izobraziti v svojem materinem jeziku. ker dežela »nima sredstev« za šole v našem jeziku, na (frugi strani pa ustanavlja^mestu, kjer je ni točke, ki bi bila oddaljena 4 icm od že obstoječih nemških šol, novo nemškojtolo na deželne stroške, torej stroške iste dežele, ki za našo deco niama naših šol. Pulski »Hrvatski List« objavlja sedaj utok, ki ga je proti tozadevnemu odloku vložil na naučno ministrstvo pulski hrvatski odvetnik dr. Lovro Scalier in v katerem dokazuje nezako^ nitost ukrepa deželnega šolskega sveta. V utemeljevanju utoka se poudarja, da obstoječe nemške šole poseča najmanje 75% otrok nenemškega pokolenja, da imajo že te šole očividno ponemče-valni namen. V Istri naemščina sploh ni deželni jezik. Za novo šolo niso prosili starši, temveč so jo zahtevale oblasti same, kar je protizakonito, pristaniški admiralat s svojim reservatnim poveljem. Pri komisijski obravnavi so glasovali starši, katerih otroci žc štiri leta niso več v Puli, a če bi bil? ti otroci v PnTi. bi njiho\'i starši ne smeli glasovat:. ker so o*roc: zahajali v že obstoječe nemške šole. Glasoval je za novo nemško šrlo pred- sednik komisije, čigar otroci še niso niti videti Pule. Ljudje so morali priti h glasovanju, ker se jim je zagrozilo, da jim drugače otroke izženejo iz momarične šole. Najvišja vojaška oblast v Puli je ob raznih prilikah prepovedala otvoritev hrvatskih in italijanskih šol, kakor jih je zahtevalo domače prebivalstvo, otvarjala pa so se nemške šole, kler nikdar ni bilo nobenega Nemca, v Kanfa-naru in Rovinju. In skrčil se je celo rok za utok od 60 na 28 dni, v očividni nameri, da bi se pospešila ustanovitev nove ponemčevalnice. — Radovedni smo res, kaj ukrene naučno ministrstvo v tej stvari sedaj, ko je ministrski predsednik baron Hussarek tako silno poudarja! v Avstriji vladajočo enakopravnost narodov in zanika! obstoj zatiranih narodov! Za sodelovanje socijalne demokracije v Narod-neiam Svetu se je v srednem »Napreju« oglasil neki V., ki pravi med drugim: Ali je ustanovitev »Narodnega Sveta« tak zgodovinski moment, ko nai razredno-zavedno delavstvo sodeluje?! Z ozir rom na vse okolnosti, ki jih je težko danes napisat!. dejali bi odločno: da; ustanovitev N. S. je nekaj takega, kjer socialno demokratična delavska 5tranka malega, narodno zatiranega naroda lahko sodeluje, pravzaprav: kjer .mora sodelovati. Pri tem je seve treba konštatirati, da sodelovanje za dosego samostojne Jugoslavije ne zahteva od nobene stranke kake zatajitve načel ali zatajevanja samega sebe. Ne. tu druži vse ena misel: samostojnost naroda v vsakem oziru.« Pisec poudarja, da le tako sodelovanje v korist proletarijatu, ker bi v samostojni jugoslovanski državi jugoslovanski proletarijat mogel doseči tiste predpogoje. predvsem izobrazbo, ki so neobhodno potrebni za končno popolno zmago njegovih idej. Delavstvo samo pa ne more doseči take izpre-membe razmer, temveč edino v družbi ostalih strank v narodu. »Ce hočemo zmago socijalizma, meramo vzgojiti socijaliste. Vzgoja pa je najboljša v materineni Jeziku!« Dravinjske dokiade istrskemu učiteljstvu. Na pcdhsi najvišjega pooblastila je odobril minister za uk in bogočastje z nekoliko spremembami sklep istrske deaželne upravne komisije o draginjskih dokladah učiteljstvu javnih ljudskih in meščanskih šol Isire za leto 1918. Samo ne hrvatski. Splitska »Nova Doba« poroča, da }e kr. pomorska vlada v Reki začela dopisovati s pristaniškimi uradi v Dalmaciji — madžarski. V madžarskem jeziku z dalmatinskimi uradi! Da je stvar še lepša, sc madžarskemu izvirnemu spisu prilaga prost prevod brez Številke, brez datuma in brez podpisa v italijanskem jeziku. Kr. pomorska vlada v Reki torei hoče z Dalmacijo »radovati madžarski, po milosti tudi italijanski, .samo ne hrvatski. Po ljubljanskem sestanku. Dalmatinski poslanec Dujam Mikačič, ki je bil tudi navzoč pri ljubljanskem sestanku, je poslal načelnrku Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu naslednje pismo: »Presvijetli gospodine doktore! I prije povratka u uži zavičaj dopustite, da Vam iz glavnoga grada Hrvatske, u ime i svojih drugova iz Dalmacije ponovim izraze udivljenja i zahvalnosti za veličanstveni doček, bratsku gostoljubivost 1 za neprolazne patriotske utiske, što ih svi doživjesmo u bijeloj Ljubljani, a u neposrednom dodiru s najizloženijem diljelom našega naroda, koji je u Sloveniji, na raskršću nacija, jednodušno progovorio glasom ujedinjenih Hrvata, Slovenaca i Srba za slobodu zajedničke nam domovine, zbratimljene u radu za prava potlačenih sa srodnim nam Ćehoslovačkim i Poljačkim narodom, u osvitku .nove slavenske demokracije. Na stazi za ostvarenje najviših ljudskih i narodnih ideala nema sile. koja bi nas mogla od vas rastaviti, jer bi to značilo propast sv4ju nas, a mi vjerujemo, da ćemo do kraja složno izdržati "borbu, koja će svijetu otkriti: Jugoslaviju, taj oduševljeni, zanosni poklik nezaboravnih ljubljanskih dana 16-, 17. i 18. VIII. 191S. Mi ćemo ih se u bolje doba spominjati. Blagodarim Vam i odabrenim duhovima oko Vast Izvolite primiti izjavu najdubljega osobnog poštovanja i pristajanja .— Dujam Mikačić.« Laskavo priznanje slovenskemu delu za skupne ciijc izreka v uvodniku splitske nedeljske »Nove Dobe« dr. M., pišoč o nujni potrebi, da se ves jugoslovanski združi v skupno delo za skupne cilie. »Naši najmlajši sestri Sloveniji se ne da očitati nič, ker pošteno vrši svojo dolžnost: to naše pleme se je z neizrecno vnemo in doslej ne-videvano složnostjo in kompaktnostjo bipoma združilo, prešlo fe preko vseh stanovskih in strankarskih pridržkov, šlo preko narodnih garjavcev ter čilo, krepko in drzno, kakor bratje Cehi, ne ozirajoč se niti na desno niti na levo, ne brigajoč sc nit! za lajanje psov niti lažnivi glas siren, koraka po začrtani poti.« In ko Je naštel to in ono, kar je treba, da store ostali Jugoslovani, pravi: »Oprijemimo se dela; složno zaigrajmo kolo, a v tem nam bodi živi zgled naša najmlajša sestra Slovenija, katera Je takorekoč edina med nami pojmila pomembnost trenutka, ki se ne vrača več.« — Bodi nam to priznanje v še večjo vnemo pri našem delu za skupne cil?e! „ Za mestne otroške vrtce. Vladni komisar je ukrenil, da se učiteljem in rednim pomožnim učiteljicam mestnih otroških vrtcev za izplačilo petletnic: desrevajočih in bodočih, všteva njihovo nepretrgano službovanje v svojstvu rednih pomožnih učiteljic. 'Javna produkcija dramatične šole se bo vršila ▼ s onikarskih . % Dvorazredna zasebna slovenska trgovska šola s pravico javnosti v Trstu, ul. Stadion 21 I. Vpisovanje učencev in učenk se bo vršilo 16. in 17. septembra od 9. do 11 dop. in od 3 do 5 pop. Sprejemni in ponavljalni izpiti sc bodo vršili 18. in 19. t. m. od 8 zjutraj naprej. 20. t. m._ ob 8 zjutraj bo otvoritvena sv. maša pri sv. Antonu. Redni pouk se prične 21. septembra ob 8 zjutraj. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. Meddežclua zveza občinskih nameščencev sklicuje za nedeljo, 15. dne t m., ob 10 zjutraj izredni občni zbor v redutno dvorano občinskega gledališča. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora; 2. poročilo zveznega predsedstva; 3. eventualnosti. Občnega zbora se udeleže vsi člani zveze in sicer: Občinski učitelji Trsta, Istre in Furlanije, ter nameščenci vseh občinskih zavodov. Vpisovanje v otroški vrtec v Kolonji se bo vršilo v nedeljo, 15. t. m., od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop. Prinesti je s seboj krstni list (izpisek) in izpričevalo o cepljenih kožicah. Vrtna veselica »Pri Tirolcu«. Kakor že objavljeno, se preteklo nedeljo ni mogla vršiti napovedana vrtna veselica »i>ri Tirolcu«. Vršila pa se bo prt hodnjo naedeljo, 15. septembra, na vrtu »Gospodarskega društva« (»pri Hrolcu«), ob 4 pop. — Sodelovalo bo iz prijaznosti pevsko d.*.5tvo »Kolo«. Na sporedu je razen petja tudi kolo sreče z lepimi dobitki (večinoma živili), tombola, licitacija, šaljiva pošta itd. Vstopnina prosta. Rade voljni darovi se bodo hvaležno sprejemali. — K obilni udeležbi vabi magdaienska podružnica CMD. ' Učiteljsko društvo za Trst in okolico ima v nedeljo točno ob 9 predpoldne na Acquedottu 20 važen sestanek. Edina točka dnevnega reda je: Naše krnšno vprašanje Mestna zastavljalnica. Danes, v petek, se bodo dopoldne in popoldne prodaj-ali na javni dražbi nedragoceni predmeti, popoldne obleka in perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. Tatvine v poštnem uradu na Borznc.n trgu. Na pošti na Borznem trgu je zmankalo včeraj 3000 K. Tatvine osumljena ie neka blagajničarka, ki Je bila aretirana. Sumi se, da je pGneverila v zadnjem času različne manjše svote. Tatvina obleke in perila. Ferrucciju Luzzatu so neznani zlikovci odnesli iz njegovega stanovanja v ul. Pacinotti 5 obleke in perila za 17.500 kron. V Trstu, dne-13. septembra 1918 « Zobozdravnik Otto Layprecht se le povrnil. Ulica S. Nicolo 7 (Dreherjeva hiša). Dobroznana urarna in z"niama B. POVti v Trsta. Tre stare mitnlte štev. 3. Bašsta zaioša vsaReur^iiih ur I ter raznih zMenin. iDli ii v Trstu, uL della Scaiinaia 2 se prodajajo plaineni čevlji s podplati iz ce vine z usajatimi podplatnimi nabitki. Prevzemajo se tudi naroČila po meri in izvrsujrj' v 2 « /-*> Dubrovnik. Kotor, LJubljana, Metković, Op tija C_II. Proda se krasen )davir (Schrabl) dolg IGO cm. Barrierd 83, 1. Kravos. 1711 f AffO velike in majhne, pripravne za shrambo jUllKf češpelj prodam. Petronio 2, Gulič. 1707 ftaltrffcm novo ia staro pohištvo, — Opčine, rrOUUSll Benftič. (brivec). 17(8 Split, Štoenlk, Zadar. VLOGE NA~KNJLZICE 1 o % o = 3 fltPfiint&ffl fD fe^oi v gosposko hišo kot jJtltrfjclfKiU )v £>ostrežnika, zakonika hn? otrok. Dobro plačilo id stanovanje Predstaviti Fe cd 2—5 pop. v nI. Tor S, Piero. 1700 Mirjani, pridem danes cd 2—3. Dorit. B 23 VtfltfiflFtib za kurja očesa, pooblaščen, spreje-LUilmlElf ma od 1—4, ob nedeljah od 0-1, Piazza della Borsa 7, II. Zuban. 2662 Tfflfl&ft l^erjev> refoška, raznovrstnih vin iu fclllUjU malinovea. Postrežba na dom. S. Štokn, al. Sta i i on 29. 2655 B 23 Vrefe vsake vrsta kupuje ia plača po najvišjih cenah Fran BabiČ v Trstu uL Molino grande St. 20. 2301 EfltflAltftE Anton Jertdfi posluje v svojem atelje}« roiugnu T Trstu. Via deJle Poste St. 10. 40 Samo na deUeiot preprodajalce, galanterije in drobnine. — Jakob Levi, Tr?t. ulica S. Nicolo 19.' 3147 ali sobama v Rojanu ali Čkorklji išče slovanska družina. Cenjene ponudbe s ceno pod .Uradnik* Ins. odd. Edinosti. 1705 Stanovanje «sobo- 8°bieo 10 ^^ Bitem v najem hišo z zemljiščem. — Škorklja (vetta) 860, Mahnič. * 2702 VfViifinikfl izurjenega posebno v zemljifiko-lllUtllUlill knjižnih in izvršilnih stvareh, sprejme takoj pisarna dr. J. Abrama in dr. O. Rvbafa. 1704 MIftffi g°sP°di£ni želita radi pomanjkanja znan-lllUUI stva prijateljstva t mladeničema. Ponudbe s sliko pod .Dorit in Mitjam" na Ins. odd. Edinosti. 2095 frf!?Ylftrifft*fl j ž če meblirano sobo čisto, solnčno UlJ^UlUiU sobo v sredini mesta. Ponudbe na In--, o^td. Edinosti pod „Učiteljica". 17' 2 f|ffirtM|i samostojen obrtnik, zeli znanja v VllUVISItf svrho Ženitve s pridnim dekletom ali vdovo brez otrok od 30—35 let staro z nekoliko premoženja. Resne ponudb« pod „Vdovec" na Ins. odd. Edinosti. 1701 Hrvatska industrijalna banka traži vrsnoga sasvim samostalnog HATKIfJNOVeOJI potpuno vještog hrvatskemu jeziku. Obzirom na to, da je mjesti DOBRO PLAĆENO, te osiguran dostatan dobo-, ^fV traže se samo takvi reflektaptf, koji se ne bave zakotnim trgovino m, niti kakvim nuzgrednim poslovima. — od dneva vloge do dneva vzdiha. Tfeatni da7B plačni© bauk.v svojega. Obrestovaaje vio' n tekočem in žiror^&unu pi uo:»ovoru. - A era fot! v čeki ia nakaznic aa vsa ta-in ima j tr^ij.i a KUPUJE IN PRODAJA : vre ino^ni papir}« 3 renta, obligacije, zastavni pisma, prioritete k de!uice, srečke, valute devi/o, promosc itd Dajo PREDUJME na vrednostno papirje i a bla^o ležeče v javnih skladiščih. riAFE DEP031T3 PROMESE.--Proi j a sr uV< razre iaa lote - _ rije. Zavarovanja vsakovr.^niit ps'>irjov proti ti kurzni izgubi, revizija žrebtnji sroS « i. t- d. 8 brezplačno. Stavbni kredit, rembour* krediti. !!■ Borzna naročila. — Inkaio. MENJALNICA. — - — ESKOMT ME NI O Telefoni; 1463. 171)3 in 2S7J. Uradne urai od 9 da 1 papalina :: Brzojavi: JADRANSKA. j — r 1 "1 w —■ i -1 » ■■ ■ n—i—» Riunions Aurfrilca tii Sfcuriu u Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1333. Zavarovanj? proti škodi, f ovzroconi po o«jojn streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSiljatav na morju in po suh^m. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombi, načitah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 Stanje zavarovalne glavnico na življonje (31 12 1915) K 546,4*>j.S49-— Odkar obstoja družba, je bilo v vs»h branJab ii- plačano na dkodah K 872.45 M43 85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in vai nejSih krajih Avstro -Ofirskc stonartiije. svoji dve znameniti gostilni.; prva Je d^bro znana restavracija na kolodvoru v Poljani (Slavonija, Pakrački kotar), kjer se 6 obč n steka na kolodvor. V krsju je obč nski urad, pošt % šola in v bližini 3 km se je odkril znamenit vrelec sirovega o ja, kar se bo tudi vse prevažalo črez kolodvor v Poljani. Druga gostilna z mešano trgovino Je v An-tun^vcu, 3 km oddaljena cd kolodvora v Poljani; na križišču 4 glavnih ce-t, i liru katoliške cerkve ia šole. V kraju, ki je jako bogat, posebno letos, na žitnih pridelkih, je tudi občinski urad, pošta, parna mlekarna in evangeliška cerkev. Antunovac ima tudi vsak petek znamenit tedenski semenj. Hiša je zgrajena leta 1914, zidana z žgane opeke, iipa 8 sob in 1 In pol hektara zemljišča. — Cena vsakemu posestvu je 150.000 K; prodaje se radi drugega podjetja. Obrni'i se je na lastnika: Stjepan Cajbert, Antunovac, Slavonija. — - - -