Spedlzfone te ftbbonuimto postale mi Leto XXIII«, šfc 104 Ljubljana, sobota 8« maja 1943'XXI Cena cent« 80 Upra vrnitve i Liublfaot. Pocdnilcn olics 5» Telefoo fc. 51-22. 31-23. U-24 fnseiatni oddelek: Ljobljana, Pncctnijera obča 5 — Telefoo h. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto! Ljubljanska cesta 42 Kačam: za (.tobl)aiwko pokrajino po pofeno-čekovnem ravodu k. 17.749, ca ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase a Kr. Italije io inozemstva ima Union« PnbblicitS Italiana 8. A. MILANO Naročnina hm poa«d«i)ks d • • e C o o lir 18.—, riti točno » »PooedeljjkitD f» man Lit 36-50. Utcdoiltfot Pnccmijcn ulica ke«. 5. (ter. 31-22 31-23. 31-24. Roko p i ■ r»ii oocbiem proia^uu-ski predlogi, predloženi že izvršnemu 'tllli:il!lri!>!!llili;i»iiiii!iliiiliii:>u.i ">:>n:<ii!.,ii,iH;iinili;illillii!l Visoki komisar za Ljubljanske nokraj'no na podstavi člena 3 kr ukaza z dne 3 maja 1941-XIX. št 201 glede na svojo naredbo z dne 8. aprila 1942--XX, št. 63. o urcd'tv povpraševanja in ponudbe dela glede na uredbo z zakonsko močjo bivše jugoslovanske vlade o legitimacijah (ooslovnih knjižicah) delavcev m na-1.. ščmcev z dne 24. marca 1938. št. 276 smatrajoč za potrebno, da se v Ljubljanski pokrajini poenotijo poslovne knjižice- r>o zaslišanju mnenja sindikalnih orGanizacij. odreja: Člen 1 Kdor daje svoio delovne moč v službo drugega na ozemlju Ljubljanske pokra« jir.e mora. kolikor jc zavezan obveznemu nameščanju po naredbi z dne 8. anrla 1942-XX-št 63. imeti posebno poslovno knržico ki je enotna za vse stroke delojemmkov Člen 2. Poslovna knjižica je predpisana tudi za kmetijske dclavce. za katere velja ob-veznost bolezenskega zavarovanja Drugi kmetijsk- delavci na si lahko r.abavijo noslovno kniiž co neobvezno Člen 3 Poslovne knjižice, ustrezajoče obrazcu. odobrenemu po Visokem komisariatu. dobavlia obč nam in sind'kaln;m združenjem, pristojnim za njih izdajanje. Borza de'a v Ljubljani. Knjižice morajo obsegati vse podatke, pred« pisane v uredbi bivše jugoslovanske vlade t dne 24 marca 1938- št 276 Predpisan^ toto-gafijo lahko nadomesti na zadnji strani platnic zaznamek s številko delavčeve osebne izkaznice Člen 4. Delovne knjižice za delavce in legitimacije za nameščence, ki bi ne ustrezale knjižicam iz člena 1., se morajo v šestih mesecih od uveljavitve te naredbe zamenjati z novo Knjižico. Zaposlenim delavcem se zamenjajo stare knjižice z novimi skupno preko delodajalca pri občini, v kateri podjetje posluje, ali pri pristojnem strokovnem združenju. Zaposleni delavci iz člena 1.. ki bi ne imeli poslovne knjižice, si jo morajo priskrbeti osebno pri občini svoieca bivališča v dveh mesecih cd objave te naredbe. Določbe o izdajanju knjižic delavcem, ki se prvič strokovno zaposlijo, ostanejo nespretne« njene. Člen 5 V dobi delavčeve zaposlenosti ostane knjižica v hrambi pri delodajalcu. Dclcdaj^lcc mora ob sprejemu na delo zahtevati. da mu delavec izroči knjižico in mora preveriti, ali je popolna in oblično pravilna. Če deia delavec v službi več delodajalcev, mora ostati knjižica v hrambi pri enem izmed njih. Ostali delodajalci pa morajo dobiti izjavo dclodaialca. pri katerem je knjižica, potrjujočo, da jc knjlž;ca pri njem. Ko docvno razmerje preneha mora delodajalec izročiti knjižico delavcu proti prejenmemu potrdilu, :n sicer najkasneje dan po prenehanju službe. Cen 6 Delavec je upravičen kadar koli vpogledPti knj žico, ki jo hrani njegov de-lodajlec. Strokovno združenje, ki zastopa delavca, ima pravico vpogledati knjiž:co samo v primerih, če nastane med delodajalcem in delavcem spor in ko ce je spor prijavi; ae-Icdajalčevemu strokovnemu združenju. Zcper delavčeve navedbe, vpsane v poslovno knižico, 'ma prizadeta stranka an delavčevo strokovno združenje pravico pritožbe na Inšpekcijo dela pri Visokem ko-mi?ariatu, Id lahko odredi popravek ah odstranitev navedbe, nekvarno prav'ci do tožbe. • Člen 7. Nezaposleni delavci so dolžni hkrati s prijavo po členu 3. naredbe z dne 8. aprila 1942-Xx Št. 63. da je zaposlenost prenehala ~redlož'ti poslovno knjižico Na-mestvitveremu uradu, kjer ostane v hrambi do nove zaposl'tve. Namestitvenim uradom je prepovedano vpisati v svoje sezname delavce, ki bi ns imeli knjiž;ce, kadar je ta obvezna. Člen 8. Nove knjižice dobavlja delavcem Borza c"ela brezplačno preko ustanov iz člena 3. te naredbe. Za izdajo duplikata v primeru izgube, poškodbe, izrabe knjižice ali preteka njene veljavnosti morajo plačati delojemniki zgporaj navedenim ustanovam znesek pet;h lir. Člen 9. Delodajalec, ki bi sprejel v službo osebe brez pravilne knjižice, ali ki bi ne izročil delavcu knjižico v predpisanem roku, se kaznuje vdenarju od 20 Ur do 50 lir za vsakega delavca, katerega se tiče prestopek, do najviiega skupnega zneska 5009 lir ln nekvarno drugi odgovornosti. Enaka kazen velja za delodajalca v primeru netočnega ali nepopolnega vp'sova-nja. Denarne kazni iz tega člena izrekajo upravna oblastva prve stopnje po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8. Člen 10. Nadzorstvo o spolnjevanju predpisov te naraibe je poverjeno Inšpekciji dela pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino. Člen 11. Vse druge v Ljubljansk- pokrajini še veljavne določbe c poslovnih knjižicah ostanejo nespremenjene, če in kolikor ne nasprotujejo ?.ll niso nezdružljive z določbami te naredbe. Člen 12. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 4. aprla 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna p£en'čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; ri£ navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Hre za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijcna 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. K»s, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mfcstno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. KULTURNI PREGLED Študija o »Lepi Vidi" Kot četrti zvezek Del filozofsko-filološko-historičnega razreda Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je izšla knjiga dr. Ivana Grafenauerja »Lepa Vida. Študija o izvoru, razvoju in razkroju narodne balade o Lepi Vidi« (310 str. v. 8°). Ta spis priznanega slovstvenega zgodovinarja. ki se v zadnjem desetletju prav posebno bavi z raziskavanjem začetkov slovenskega slovstva, prinaša strnitev dolgotrajnih proučevanj, slogovnih in ritmičnih razčlemb, slovstvenih primerjav in utrudljivega iskanja sledov v narodni poezij; cele vrste evropskih narodov; je edinstven spis o najlepši slovenski narodni baladi. Grafenauerjeva študija ima izrazito znanstven značaj in bo s svojo podrobno argumentacijo zanimala samo ožji kros bralcev. Za širšo kulturno javnost je zanimiva po izsledkih in z metodološke strani. Izsledk; so pokazali značilno razvojno pot nekolikih osnovnih motivov, njih strnitev, razvoj in razkroj. Tako se potrjuje tudi na primeru te narodne oalade in njenih raznih inačic zanimiva fluktua-cija pesemskih motivov izza siive davnine, prehajanje osnovnih motivov v narodna izročila posameznh plemen in nastajanje sorodnih oesemskih obrazcev pri narodih, ki imajo komaj še kake neposredne stike. Metodološko je Grafenauerjevo delo posebno zanimivo. Kdor si bo ogledal knjigo, ki seveda zahteva bolj proučevanje kakor branje, bo mogel spoznati metode udobnega slovstveno zgodovinskega -pziskava-nja, ki je nekdanje f loložke opombe k vprašanjem narodnega b;ags razširilo v formalistično raziskavanje sloga, ritma in drugih struktur, značilnosti. Dalje v etnološko preiskavo snovi, v obsežne primerjalne študije motivov, obrr^cev in oblikovnih značilnosti, v odkr v.anju zgodovinskega ozadja pod komaj naznačenimi ali močno zabrisani mi znaki. Skratka: v analize in sinteze, kakor jih ni poznala ne romantična in ne pozdtivistična literarna veda preteklega in polpreteklega časa. Dr. Ivan Grafenauer si je izbral za predmet takega smotrnega in metodičnega preučevanja in raziskavanja samo balado o lepi Vidi. mladi ženi-materi, ki jo ugrabijo tuji ljudje in odpeljejo v sužnest, in sicer v njenh raznih inačicah. Ni se oziral na lirične motive, v katerih se omenja »Lepa Vida« in ki nimajo osnovne vezi z baladni-mi motivi. Slovenske verzije so razdeljene v tri inačične tipe: tragičnega (A), ki se je ohranil v ihanski inačici, kakor jo je zapisal še kot gimnazijec slovničar prelat dr. Breznik, elegičnega (B)v Smoletovi inačici, kjer postane ugrabljena žena-mati sužnja španske kraljice in zaman objokuje mrtvega otroka in moža v daljni domovini in gorenjskega (C), k- ima srečen konec, ker postane ugrabljena žena ljubica svojega gospodarja in naposled uide v domači kraj. Prvemu tipu (A) se približujejo sorodni pesniški obrazci albansko-kalabrij-sko-sicilijanskega izvora, med tipoma B in C so krajše hrvaške verzije in krajša kočevska pesem kot prehodne inačice, medtem ko daljše inačice iz Kočevja pripadajo tipu C. • V Drvem poglavju označuje pisec obstoj, zpačaj in skupine inačic. V drugem razglablja zročiio Smoletove inačice, ki je najstarejši zapis »Lepe Vide«; pri tem prihaja pisec k sklepu, da je uporabil Smole zapis graščaka Rudeža in da poteka potemtakem inačica B z Dolenjskega. V tretjem poglavju so ponatisnjene vse doslej znane inačice o »Lepi Vidi«, med njimi poleg slovenskih, med katerimi so tudi doslej že neobjavljene, albanske, kalabrijske, sicilijanske, kočevske v narečju in v pis- meni nemščini. Pri nekaterih je prikazan z notam; glasbeni ritem. Reprodukcija teh pesmi je kritična, s prevodi in znanstvenimi opombami. V četrtem poglavju se bavi pisec z dosedanj mi razlagami »Lepe Vide« (Prešernovo, Cankarjevo, Jurčičevo, pa s Keleminovo domnevo o »Lepi Vidi« kot hudobnem demonskem bitju in prešuštni-ci, z Maroltovm tolmačenjem i. dr.), nato pa omenja druge dosedanje študije, ki so pripomogle k lažjemu umevanju kulturnozgodovinskega ozadja te balade, ter odkritje motiva iz »Lepe Vide« v nemškem epu »Rother« (12 stol.). — V petem poglavju je podvrgel dr. Grafenauer podrobni for-malističn; razčlembi in primerjavi pripovedno fbaladno) dolgo vrstico in značaj njenih ritmičnih preudarkov. Primerjalna preiskava ga je vodila celo k Homerju n srednjeveškim liturgičnim pesmim ter v široko zak'ado'co narodnega pesništva raznih narodov p Imičn.o-slcgovna analiza je pač pokazala, da je pripovedna dolsa vrstica najbolje ohranjena v Rreznikovem zapisu iz Ihana in b: bil potemtakem to najstareiš' tip --Lene V de«, vendar ritmi-čno-slogovna analiza ne mere povedati končnega odgovora np vprašanje o starosti. Zaradi tega je treba izvršiti motivno analizo vseh :načic balade o ugrabljeni m'adi materi, kol'kor so dosegljive, ne samo slovenskih, ampak tudi tujerodnih. S šestim poglavjem prehaja pisec prav k temu najtežjemu in najobsežnejšemu raz'skavanju. Najprej razglablja in primerjalno prikazuje tragični sklep v baladi o ugrabitvi mlade žene-matere. njen skok v morje, navajajoč dolgo vrsto sorodnih motivov od Ilijade do narodne in umetne poezije raznh narodov. Po njegovem dognanju je prešel motiv skoka v vodo iz legendarne pesmi v tragično balado o ot-mici, odtod pa v tragično balado o ugrabitvi žene matere po nevernjku. V osmem poglavlju razpravlja p'sec o osrednjem motivu drugega dela balade v vseh inačicah dolenjskega in gorenjskega inačičnega tipa »Lepe Vide«, namreč o pogovoru s soncem in mesecem. Obsežno je deveto poglavje z naslovom »Zvabitev na ladjo«; v njem obravnava pisec nje prvo obliko, razvoj, razkroj v zvezi z razvojem in razkrojem baiadne vsebine. Deseto poglavje ie posvečeno Russovi sicilski pripovedki-inačici »Lepe Vide« in srednjevisokonem-škemu novelističnemu epu »Rother«. V enajstem poglavju odgovarja pisec na vprašanje: »Od kod motiv zvabitve na ladjo?. razpravljajoč zlasti o motivu z zdravilom (uspavaln m sredstvom) kot pripomočkom ugrabitve — motiva, ki Je razširjen na Balkanu in ki odmeva v epu o »Rotheru«. kamor je utegnil priti z Balkana po križarski poti v Sveto deželo. Dvanajsto poglavje obravnava tuje vplive n razkroi slovenskih inačic »Lepe Vide«. V trinajslem poglavju podaja pisec strnitev* svojih izsledkov in sicer po shemi: predhodnice — izvor — razvoj — razvoj v stran — razkroj albansko-italskih enačic — razvoj hrvatskih in slovenskih inačic. Pisec končno odgovarja na vprašanje, kje in kdaj je nastala tragična balada o »Ugrabitv mlade žene-matere«in njeni po-g'avitni tipi. Naposled je v štirinajstem poglavju napravil pisec poskus tekstno-kn-tične obnove. Resume v italijanskem jeziku. napravljen pregledno po posameznih poglavjih, zaključuje knjigo. Delo dr. Ivana Grafenauerja nima ni5 podobnega v naši literaturi, če uvažujemo ob^eff. kajti metodološko so zgrajene po istem al; podobnem načinu tudi njegove manjše razprave o narodnem blagu in o liturgičnih obrazcih. Je to plod v širino in globino zajemajoče učenosti, kj osvetljuje z novo lučjo narodne pesmi in pripovedke kot ostanek ljudskega slovstva, v katerem so ohranjeni odrazi davnih časov, pojavov in dogodkov. Smisel takega raziskavanja ni samo speznavalen, ijiarveč tudi nravno podneten, ker kaže skrite silnice skupnega duhovnega razvoja narodov in prinaša iz pozabljenih globin ljud- ske zavesti dokaze skupnega človeškega čutenja v vprašanjih, kakor se jih dotika z rahlo baladno lepoto prav naša »Lena Vida«. Čutenja, ki tvori podlago sleherne človečanske kulture, namreč odpora zoper krivice in užaljena človeška čustva. Med novimi knjigami Dr. Andrej Gosar, Eden je Gospod. Misli o božjem kraljestvu na zemlji. Izdala Nova založba v Ljubljani (178 ser.). Pisec pravi v uvodu, da se mu je porodila misel »obdelati vprašanje božjega kraljestva na zemlji s praktične, življenjske plati«. Svojo razpravo je razdelil v pet poglavij. V uvodu označuje naš čas in njegove stiske (materialno stisko in krizo človekove osebnosti) in nakazuje »pot k rešitvi«. V drugem poglavju piše o smislu, značaju, obsegu, potrebi in pomenu božjega kraljestva na zemlji, nakar se v tretjem poglavju bavi s temelji božjega kraljestva (živa vera. popolna vdanost Bogu), z življenjem v Kristusu in njegovi Cerkvi ln z ljubeznijo! V četrtem poglavju razglablja pisec med drugim posebne nagibe k napačnemu pojmovanju božjega kraljestva v naši dobi. stavi zahtevo po brezpogojni resničnosti in pravičnosti in proglaša potrebo popolne odpovedi kristjana materia-lizmu in mamonizmu, kot pozitivum pa mu nalaga intenzivno socialno delo v duhu krščanske ljubezni. Ob kancu podaja pisec sklepne misli. Dr. Gotsarjeva zasnova »božjega kraljestva na zemlji« se v marsičem razločuje od teokratične koncepcije sv. Avguština v »De civitate Dej«; slovenski religiozno usmerjeni sociolog vidi v pojmi* božjega kraljestva predvsem človekov etos, ali kakor pravi v sklepu: »Za to gre, de bi prav vse svoje osebno in skupno, socialno ravnanje in življenje od najbolj skritih in nevidnh misli pa do najbolj vnanjega, moralno na videz brezpomembnega, zgolj svetnega vedenja spravili v sklad z božji- Pred koncertom Egressy-Auersperg V vrsti koncertnih prireditev, ki nam jih obeta glasbeno tako izjemno bogati maj, je tudi vokalni koncert tenorista Tibora E g r e s -s j j a in sopranistke gdč. Ade Auersper-gove v sredo 12. t m. v frančiškanski dvo» rani. Koncertu daje značaj in pomen skupen umetniški nastop mlade pevke, ki sicer ni začetnica, vendar bo to pot nastopila prvič na jaeni koncertni prireditvi, in priznanega umetnika, člana kr. gledališča v Budimpešti. Obo- Kronika Ada Auersperg fico umetnikov druži poleg visokih umetniških kfeaJov tudi skupnost milanske pevske šole, ki jo je g. Egressy že pred leti dovršil in v kateri gdč. AueTSpergova zdaj nadaljuje v Ljubljani uspešno začete glasbene študije. Mlada sopranistka gdč.Ada Auersper-gova je domačinka iz ugledne stare aristo* kratske rodbine. Glasbene študije je začela zasebno pri našem pianističnem mojstru prof. A. Trostu, nato pa se je odločila za petje in ga je začela študirati v današnjem središču italijanske pevske kulture, v Milanu. Pevka je polna navdušenja za lepo umetnost muze Melpomene in njena šarmantna zunanjost m splošna kultura utegneta tudi prispevati svoj delež k uspešnemu razvoju njene umetniške osebnosti in k učinku njenega kon« certnega nastopa, za katerega se pripravlja z vso vnemo in z vso resnostjo. Gdč. Auerspergova študira petje pri istem milanskem maestru, kakor je študiral g. Egres-sy. Je to prof. De Rivalta, učitelj mnogih pevk m pevcev, ki dosezajo sedaj uspehe na italijanskih, srednjeevropskih in južnovzhodno-evropskih koncertnih podijih in opernih odrih. — Prav ta moj sedanji učitelj — nam je dejala mlada pevka —,. me je izpodbudil h koncertnemu nastopu in g. Egressy me je kot izkušeni pevec ljubeznivo podprl pri pripravah za pavi koncertni nastop. Izpočetka sem se nekoliko obotavljala. Zdelo se mi je, da ni nikdar študija in priprav preveč, naposled pa sem se le dala prepričati, da je prav, če po« kažem koncertnemu občinstvu svojega ljubljenega domačega mesta, naše Ljubljane, sad svojega dosedanjega truda. Pod pokroviteljstvom tehnično tako odlično izobraženega pevca. kakor je g. Egressy, smem upati, da bo dcrbno pripravljeni nastop dosegel zaželen uspeh. G. Tibor Egressy je znan ljubljanskemu občinstvu po nastopu v Open, kjer je pred razprodanim gledališčem pel glavno tenorsko partijo v »Madame Butterfly«, Pinkertona. Do» kaj skromni glasbeni obseg te vloge mu ni dal prilike, da bi pokazal v polni meri svoje pevske kvalitete in na raznih tujih odrih uspešno preizkušeno umetniško kulturo, zato je prepričan, da se bo tem laže uveljavil na tem kon- * Topel sprejem vojaških povratnikov z vzhodnega bojišča. Te dni se je vrnil v Trento z vzhodnega bojišča alpinski armad-ni zbor, ki je bil sprejet z največjo prisrčnostjo. V vladni palači so spre jedi oficirski' zbor aJpincev v navzočnosti generala Nsscia ter generalov Fiiippia in Tamassia, navzoči pa so bili tudi prefekt, zvezni ta jiik, nadškof in župan. V imenu meščanov je pozdravil povratnike župan narodni svetnik Men-dini, na njegov pozdrav pa je odgovoril v imenu vrnivših se častnikov alpinski kapetan Leoni! Scanagatta. Manifestacija se je zaključila z vzklili Kralju ki Cesarju ter Duceju. * Razstava slikarja Rebeza v Triestu. Slikar Mario Rebez, ki je že pred dvema letoma razstavil v Triestu, je ponovno otvoril razstavo svojih del v prostorih salona Jerco. Rebez razstavlja motive z morja in pokrajine v vseh letnih časih. * Smrt abesinskega duhovnika v Rimu. Na kliniki Mante Mario v Rimu je umrl abesdnski duhovnik Abba Jallou Socquar iz Dikse v Eritreji, ki se je zadnje čase mudil v italijanski prestolnici. * Smrt pevke Ferrarijeve. V Camburzanu je umrla znana italijanska operna pevka Cesira Ferrairi. Bila je znana širom Italije ter si je stekla poseben sloves kot pevka naslovne vloge v Puccinijevi operi »Manon«. * Umetnostna razstava triestinskih bojevnikov. Poveljnik vojnega okrožja v Triestu general Oorte je dal pobudo za otvoritev umetnostne razstave likovnikov iz Julijske Benečije. Pripravijani odbor je izvolil za predsednika generala Corteja. Razstavo bodo otvorili 26. maja v reduti gledališča Verdi. Doslej se je priglasilo za udeležbo na tej razstavi 150 oficirjev, podoficirjev in vojakov. * Naročeno netipizlrano pohištvo se sme izročiti naročnikom do 30. junija. Ministrstvo za korporacije je izdalo tolmačenje, ki pravi, da se sme naročeno pohištvo ne-tipizirane vrste izročiti naročnikom še do konca 30. junija letošnjega leta. Pohištvo pa se sme izročiti samo v tistih primerih, ko se lahko dokaže, da je bilo naročeno pred 29. decembrom 1942. IZ LJUBLJANE Nakazila za sir za trgovce Prehranjevalni zavod Vis. komisarijata za Ljubljansko pokrajino poziva vse trgovce z racijoniranimi in kontingentira. nirni živili mesta Ljubljane, ki dvignejo do 11. maja t. 1. nakazila za sir za mesec maj v Gosposki ulici 12-1. Razdeljevanje sira potrošnikom Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse potrošnike mesta Ljubljane, da dobijo od 12. maja dalje pri svojih trgovcih zu mesec maj na odrezek B po 60 gr parmezana in 150 gr mehkega sira. Tibor Egressj Nov grob. Po kratki hudi bolezni je dotrpel inšpektor državnih železnic v pokoju g. Avgust Zadnik. Zapušča soprogo Ma-ro, hčerko dr. Zvezdano, sinova Ljubana ln Črtomira ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v soboto ob 15. iz kapelice sv. Andreja na 2aSah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. certu. Koncert bo po svojem sporedu večer opernih arij iz Puccmija Boita. Cilsa, Bizeta, VVagnerja, Verdija in Donizettija G. Egressy je kar navdušen za Ljubljano in njeno tako preevitajočo glasbeno kulturo ter govori z velikim priznanjem o slovenskem občinstvu, saj v času svojega tukajšnjega bivanja pridno obiskuje naše gledališče in koncertne prireditve. V razgovoru kaže svetsko razgledanost m široko kulturo. Že z nastopom v Operi je izpričal, da ima lepo izšolan glas in da se odlikuje po velikih tehničnih kvalitetah svojega petja. Zato ne dvomimo, da se bo v vrsti z-branih opernih arij tembolj razživel njegov glas in da bosta oba pevska partnerja pokazala resnične odlike in značilnosti svoje šole. Pri klavirju ju bo spremljala ga. Marta Bi-zjakova. u— Poročila sta se med. imiv. dr. Boršt-nar Marijan in Ada Burgerjeva slušateljica glasbene akademije. Mlademu paru želimo obilo sreče! u— Nestalno vreme imamo zadnje dni Zdaj je oblačno, zdaj posije sonce, potem nas spet zaliva dež v gostih pljuskih. Kljub deževju pa se ozračje po malem spet ogreva in smo v četrtek čez dan zabeležili 17.6° C včeraj zjutraj pa 10.4° C. Jutro je bilo oblačno, vendar je za kratek čas posijalo sonce, potem smo imeli dopoldne nekaj dežja in oblačno vreme traja dalje, proti poldnevu pa se je začelo jasniti. Barometer je padel na 762 mm. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja in stenografije! Novi poletni tečaji pričenjajo ta telen. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno do 10. maja: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Opozarjamo na koncert slavnega pianista Carla Vidussa, ki bo v ponedeljek, dne 10. t. m., ob 7. zvečer v veliki filharmonični dvorani. Pianist Vidusso je eden največjih umetnikov klavirske igre, znan po vsej Evropi in tudi Južni Ameriki in spada v prvo vrsto stalnih konccrtantov, kiterih igro občuduje ves muzikalni svet. V ponedeljek, 10. t. m., bo nastopil v veliki filharmonični dvorani ter izvajal nasled. spored: Beethoven: Sonata op. 10; Fercjum Trecate: 6 Etude; Chopin: 12 Etud op. 10 in 12 Etude op. 25. Na koncert opozarjamo in vabimo. Začetek točno ob 7.; predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. u— Maturantom gimnazije sporočamo, da bomo v začetkn maja pričeli tečaje, v katerih se bo temeljito poučevala in predelala vsa učna snov, ki je potrebna za višje in nižje tečajne izpite. Poučevali bodo profesorji.. Javite se pravočasno in ne zamudite ugodne prilike! Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16 Korepetitor«j, Mestni trg 17, I. u— Kreditna zadruga železničarjev ljubljanske pokrajine v Ljubljani sklicuje za petek, dne 7. maja ob 18. sestanek ljubljanskih članov v gostilni »Pri starem tišlerju«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 33. Gg. delegati in člani vljudno vabljeni. Upravni odbor. u— V®dstvo »KorepetUorija« vabi dijake srednjih, meščanskih in ljudskih šol, da se vpišejo k nam, kjer dnevno uspešno poučujemo vse šolske predmete. Po želji tudi posebne ure iz posameznih predmetov (razlaga. naloge, izpraševanje). Važno za one, Ki Žele Konec leta polagati razredne m privatne izpite! Honorar zmeren! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14 do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17. L u— Zadruga Učiteljska samopomoč v Ljubljani vabi vse zadružnike na XI. redno letno skupščino, ki bo v nedeijo, 9. maja t. 1 oo 9. na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani — Cojzov graben. u— Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole: L\ maio maturo v vseh preimetih pripravjarro dijake in dijakinje 3. in 4. razr. gimnazije in 4. razreda meščanske šole. Učni honorar nizek! Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Informacije im prijave vsak dan dop. ol 9. do 12. ure in pep od 4. do 6. ure; llussoM-nijev (Kongresni) trg 2, H. nadstr. Središče mesta! u— Boljši moški dežnik, ki je bil 3. ali 4. t. m. nekje pozabljen, naj se odda proti nagradi v urelništvu »Jutra«. u— Nesreče. V četrtek so sprejeli v ljubljansko bolnišnico naslednje ponesrečence: Z zlomljeno desnico je isksl zdravniške pomoči lOIetni dijsik Joško Rijavec iz Ljubljane. Levo nogo si je zlomila pri padcu s stola 51etna hčerka posestnika Marija Mučičeva iz Šmarja. lOIetni sin hišarja Jožo Turk iz Stične se je vsekal v desno nogo. 121etnemu dijaku Stanetu Adamiču iz Ljubljane je na glavo padel kamen in ga precej hudo ranil. Desno nogo si je zomii 71etni posestnikov sin F ram Oblak z Iga. KINO MATICA RADI IZREDNE DOL2INE FILMA PREDSTAVE OB DELAVNIKIH: OB 14.30, 16.30, IN 19.00 URI V NEDELJO: OB 10.30, 14.30, 16.30 IN 19.00 URI ■MmgmmmM^^ «?:¥ i: « ✓ - - ' s* , " - " " .. v '' y ^ • ■':->:;.; < ( «*:•• . -.'•'»J:«:.. Nostri MAS in crociera di guerra nel Mediterraneo — Italijanski MAS križarijo po Sredozemskem morju Z Gorenjskega Državni v°dja nemške policije in oddelkov SS Henrik Himmler je prispel 3. t. m. na Koroško. Sprejel ga je na vrhu Katsch-berga pokrajinski vodja dr. Rainer z večjim spremstvom. Odpeljali so se v Velikovec, kjer je Himmler prisostvoval svečanostim v spomin na 2. maja 1919. Po svečanosti, pri kateri je imel daljši govor, se je Himmler vrnil s spremstvom v Celovec. Odlikovančevo predavanje. V Celovec je prispel na dopust standartni vodja SS Oton Kum, poveljnik polka »Der Fiihrer«. Te dni je predaval v Celovcu o borbah oddelkov SS pri Harkovu, kjer je komaj 33 let stari polkovnik Kum dobil hrastov list k viteškemu križcu reda železnega križa. Ob lOletnici ustanovitve nemške delavske fronte so bile povsod na Koroškem in na Gorenjskem v obratih in podjetjih svečanosti in mladinske prireditve. Nadomestni pokrajinski vodja Thimel se je udeležil zborovanja pri oboroževalni industriji v Celovcu. Danes in jntri vodstvo na Vavpotičevi razstavi Spominska razstava umetnin Ivana Vapotiča je dobro obiskana. Zlasti je prav lepa udeležba, kadar je vodstvo na razstavi. Ker bo razstava prihodnji torek zaključena, bo vodstvo po razstavi danes in jutri. Danes ob 17. uri bo vodil pokojnikov ožji prijatelj in tovariš prof. Saša Šantci Jutri, v nedeljo ob 11. dopoldne. pa avtor spominskega kataloga in dobeT poznavalec Vavpotičeve umetnosti dr F Š i -l a n e c. Kdor si Vavpotičeve razstave še ni ogledal, mu priporočamo- naj te dni izkoristi posledno priliko, da spozna lepoto in' moč V?vpotičcve umetniške tvornosti. mi nauki in zapovedmi...« Taka popolna podreditev pa ostaja tudi po pdšoevem priznanj« samo ideal. Pisec zahteva torej čim popolnejše notranje življenje in temu božjemu vzoru ustrezajoče vnanje, socialno ravnanje, odklanja pa siehern poskus, »uveljaviti božje kraljestvo na zemlji z Zgolj vnanjiml, svetnimi sredstvi, kaj še z nasiljem.« Fran Erjavec, Živalske podobe. Priredil prof. Janez Logar. »Cvetje iz domačih m tujih logov« zv. 17. Založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani (212 str.). Po nepopolni izdaji Erjavčevih zbranih spisov v redakciji dr. A. Slodnjaka smo dobili v »Cvetju iz domačih in tujih logov« že drugi zvezek Erjavca. Medtem ko je prvi prinesel značilen primer njegovega pripovedništva (»Hudo brezdno«), nam prinaša pričujoči novi zvezek izbor tega. kar je pri tem pisatelju najznačilnejše in najboljše: njegovih opisov živalstva iz poljudne, v našem slovstvu že klasične zbirke »Domače in tuje živali«. Tu je Erjavec nadomestil slovenskemu ljudstvu Brehma, dal mu delo. ki ne bo v našem slovstvu morda nikdar pozabljeno, saj mu ne določa vrednosti zgolj znanje, katerega spis posreduje, marveč ga predvsem odlikujejo slovstvene kvalitete nadpovprečnega značaja. Znanje je tu združeno z umetniškim oblikovanjem, s takim stilom in jezikom, da ju v tej književni zvrsti ni lahko pre-kosdti. Zaradi tega ostaja Erjavec za vedno klasik slovenske poučne proze. Potemtakem je bilo prav, da je prof. Logar pripravil za »Cvetje iz domačih in tujih logov« izbor iz »Domačih in tujih živali« in »Naših škodljivih živali«. Tako je dobila zlasti naša srednješolska mladina knjigo, ki bo hvaležno in podnetfio čtivo vsakemu mlademu človeku, saj ga bo vzpodbujala k spoznavanju narave in k ljubezni do njenih tako raznoterih bitij, vplivala bo nanj tudi etično s svojim srčno toplim in plemenitim značajem, obenem pa mu bo kazala vjore doHrega slovenskega pisanja. Erjavčev jeitk je pre- prost, ljudski, a ves živ in prijeten, tako da ga prebiramo s tisto slastjo, ki jo nudi bralcu samo izborna domača knjiga. Prof. Janez Logar je opremil knjigo s pregledom Erjavčevega dela in življenja in z daljšim uvodom, kakršni so sploh velika odlika te zbirke, ter z opombami ob koncu knjige. Med sestavki v tem izboru je uvod v »Domače in tuje živali« z naslovom »Človek in narava«, dalje uvod v zvezek o ptičih »Ptiči«, potlej najdeš v knjigi sestavke »Gozd«. »Žaba« in »Mravlja«, ki so poleg »Raka« in še nekaterih vprav vzorni primeri Erjavčevega naravo-znanskega pripovedovanja in končno je tu okrog štirideset črtic o posameznih živalih. Knjiga je nekoliko obširnejša, vendar s svojo tehtno vsebino in trajno vrednostjo visoko odtehta ceno. Mirno lahko rečemo, da smo lahko veseli tega novega Erjavca! Anton Martin Slomšek, »Blaže1 in Nežica«. Priredil dr. Vinko Brumen. Cvetie iz domačih in tujih logov. zv. 18. Založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani (144 str.). V nadaljevanju komentiranih izdaj starejših in novejš'h slovenskih s'ovstvenih del smo dobili sedaj tudi Slomškovo knjigo za nedeljske šole »Blaže in Nežica«. Ta spis se je večkrat omenjal, zlasti če je bila beseda o začetkih slovenskega pedagoškega Slovstva, toda koliko ljudi ga je podrobneje poznalo? Prva izdaja je izšla 1. 1842. še v bohoričici, druga 1. 1848 v ga-jici in tretja 1. 1857. v Celovcu. Lansko leto je minilo potemtakem sto let, kar je izšla Slomškova vzgojno najpomembnejša knjiga. Morda je že sam jubilej zadostno opravičilo za prirejeno in komentirano izdajo te zdaj že častitljive Tterarne relikvije slovenskega slovstva. Povrh tega pa opažamo, da se čedalje bolj utrjuje in uveljavlja pomen Slomška kot pedagoga ln kot »sflužabnika božjega«, kakor ga imenuje pok. dr. Kovačič v svoji obsežni biografiji (Celje 1934—35). »Blaže in Nežica« je knjiga, ki jo je sestavil S. nalašč za potrebe tedanje nedeljske šole v slovenskih krajih. Knjiga pa ni bila potrjena in ven- dar se je razprodalo več kakor 6000 izvodov; zd; se. da je bolj služi'a za lastno izobraževanje kakor pa kot šolsko čtivo. Pedagoški pisec dr. Vinko Brumen. ki je že 1. 1936. spisal razpravo o tem Slomškovem delu, je bil prav posebno poklican, da prired. slovenski šolski m'a-dini »Blažeta in Nežico«. Njegova izdaja je seveda zvesta preizkušenemu vzorcu zbirke »Cvetje iz domačih in tui h logov«. V uvodu prikazuje pisec tedrmje uradne šole in slovenske začetne ali nedeljske šole, pa nastanek Slomškovega de'a. podobo in načela njegove šole ter pomen »Blažeta m Nežice«. Ob koncu dostavlja opombe in slovarček manj znan h besed Iz knjige je seveda izločeno to kar je neposredno služilo poduku (na pr. nemške naloge, opisi živali in rastlin, zemljepisnih in zgodovinskih pojmov i. dr.). Ostalo je to. kar ima v Slomškovem delu pedagoški in pripove-dno-literarni značaj in kar je vsaj v glavnem še dandanes kolikor toliko živo. Današnji pomen knjige pa vid prireditelj v tem, da je knjiga zanimiv kult-irnt.zgodovinski vir, ki nam pričuje o nvšljenju .n čutenju naših ljudi orsd sto ^eti. obenem na »moramo še danes občudovati nravno zdravje, ki d ha iz knjige plemenitost mišljenja in čutenja« Tako se bo slovenska učeča se mladina seznanila tudi s to častitljivo »babico« slovenskih učnih knjig. ZAPISKI Vrnitev lanskega »Evgenija Onjegina« Letos smo slišali Cajkovskega opero »Evgenij Onjegin« z Vidalijevo v vlogi Tatjane. V nedeljski predstavi pa se bo docela ponovila lanska predstava, tako da bo Tatjana zopet Heybalova. kneza Gre-mina bo pel Betetto. Lenskega pa Sladoljev. Vsekako je to z vid ka primerjave zanimivo. Tu lahko presodi poslušalec, kako posameznik dojame vlogo, na katero nje- no stran položi težišče in glavne akcente in kako nterpretjra kot človek svojega čustvovanja zr>3čai bolj lirično ali dramatično. Šele v takih primerjavah posameznih pevcev al igralcev je moči izmeriti vse možnosti odtenkov, ki jih je položil skladatelj v glasbeni lik osebe Tako najde tudi vsak pos?.mezn'k iz občinstva v kreaciji enega ali drugega pevca tisto, kar je nieTvemu čustvovanju bližje in doim1]!-vejše. " M. Collodijev »Pinocchio« Učiteljska tiskarna v Ljubljani je izdala v prevodu Josipa M e z e t a znamenito italijansko mladinsko povest. C. C o 11 o d i j a »Pinocchioi« v knjifli z naslovom »Trdoglavček ai> dogodivščine lesene lutke« Carlo Lorenzini je nosne! svoje literarno ime po rodnem kraju Izmed njegovih del je dosegla največji uspeh prav ta knjiga, ki je poleg D'Amiciso« vtga dela »11 cuore« najznamenitejša knjiga italijanske m'adinske literature. Slovenci smo dobili te čudovite zgodbe o lutki v prevodu dr. J. Lovrenčiča v založbi »Sigma« pa je izšla še prej v prireditvi Jurka Hočevarja izdaja z naslovom »Lesenjač Cefizelj«. pri čemer je pisatelj naveden s pravim imenom. Tako je Mezetov prevod že tretji — dejstvo ki bolj kakor vse drugo pričuje o pomenu in priljubljenosti Lorenzinijeve. danes v nekem smislu že klasične mladinske povesti »Pinocchio« ie spisan z živahno, kar prekipevajočo in vendar urejeno fantazijo ter s humorjem, ki podžiga in razvnema mladega bralca, slog pa je lahak in prijeten, tako da som potegne čitatelja za seboj Škoda da ta izdaja ni primerno ilustri« rana. vendar je tudi v tej obliki z vso svojo vsebino dovoli mikavna in prijetna. — Carlo Lorenzini. ki se je s to knjigo uvrstil med najuspešnejše :talijanske avtorje, se je rodil leta 1826 v Collodiju pri Firenzah. umri pa je leta 1800. t Naročite se na »DOBRO KNJIGO« Spodnja štajerska Z železnim križcem prve stopnje je bO odlikovan vojni poročevalec pri oddelku SS dr. Hermaim Piilh, ki je doma iz Ptujia. Sodeluje na vzhodni fronti. — K železnim križcem druge stopnje pa je bil odlikovan Emil Berglez iz Brezna, ki se bori v Afriki Novi grobovi. V Mariboru je umrla 73-letna zasebnica Julijama Petrovičeva, v Oplotnici pa 45-letna zasebnica Pavla Vort-Grundnerjeva; polažlii so jo v družinsko grobnico v Poljčanah. V Celju je umrl bevši trgovec 731etni Ignac Sparkakl, pri Sv. Urbanu pa dr. Fric Marinič, deželnosodni predstojnik v Celovcu, star 66 let; k upepelitvi je bil včeraj popoldne prepeljan v Gradec; zapustil je sorodnike tudi v Ljubljani. Na vzhodni fronrti je padel 201etni Erik Malgaj iz Ormoža, višji grenadir pri oddelku SS, odlikovan z bronasto značko za ranjence. Delavska zborovanja, v Nemškem domu v Celju je priredil delovno politični urad zborovanje gradbenega delavstva. Pred tem so zborovali celjski obratovodje in delavski (poverjeniki. Okrožni uradni vodja Lenz je predaval o nemški socialni politiki in vojnih dogodkih, inž. Bauer pa o mezdah in socialnem skrbstvu. Isti dan je bil sklican zbor gradbenega delavstva v Vojniku. Izjavljam in zavračam! Na anonimne izpade, kakršnega si je dovolil »ia« v zadnji številki »Umetnosti«, stran 148, ne bi odgovarjal. Ker pa je tu žaljen še nekdo, ki mi je drag in ki se danes ne more braniti, sem moralno prisiljen zavrniti, neresnično trditev, ki je — obenem povedano — tudi edina resna misel v tem zgrešenem izlivu, prepolnem onemoglega gneva, jeze in — zavisti. Torej! Omenjena beležka (polna nesmiselnosti, ki naj bi bila po prepisovalcu >iac: dlaka v jajcu) je izšla v nekom ljubljanskem dnevniku (torej ne v »vodilnem«, kakor trdi: »ia«) dne 6. avgusta 1942. Kmalu zatem sem podal v strokovno poučnem sestavku svoje pojasnilo in je izšlo na 4. strani ponedeljskega »Jutra«, št. 32, z dne 24. avgusta 1942. Kljub temu je prepisunček »ia« zagtešil to »dlako v jajcu« in šel to prepisovat za revijo, ki je njena sveta naloga in dolžnost, da poučuje svoje čitatelje, saj v umetnostnih vprašanjih: pravilno in razumljivo! Mar ni tako prav? Odločno pa tu zavračam še anen-imno namigavanje, da bi pri našem listu ne smel izpovedati tako, kakor mislim. Da, res je — samo enkrat sem se prekinil r.a pol pota svoje strokovne kritike, in to na dobrohotne besede in pojasnila urednika; s svojim razumevanjem in uvidevnostjo. Bilo je to takrat, ko je »nekdo« ves bled moledoval ob izidu »neke« knjige, ki je bila seveda vse prej kakoi pa »bibliofil-ska«, češ da bo v nasprotnem primeru finančno ruiniran. Se razumemo? Ne razumem pa po vsem tem, da dovoli gotov »krog« tako podtikanje, kakršno je iznesel »ia« v svojem izlivu, da je to slabo prepisano beležko zagrešil »vodilni dnevnik«, ko vemo prav vsi dobro, da je kulturna rubrika tega resnega dnevnika v veščih rok3h in vsestransko zelo naobraženega gospoda m ki do danes še nisem opazil (kljub temu. da iščem »dlake v jajcu«), da bi zagrešil kaj podobnega. kakor greši ravno prepisunček za »Umetnost«. Nasprotno! Opazil sem, da se članki in sestavki prav tega urednika pogosto prav s te strani ponatiskujejo ali citirajo v različnih odlomkih, seveda v večini primerov brez navedbe vira ali avtorja, kar gotovo ni lepo in je to res stvar okusa in — časti. Kakor sem velik prijatelj jasne in pošteno povedane kritike, sem enako odločen nasprotnik osebnega obračunavanja po listih, posebno še, Ce se to meša z žolčem onemoglega srda in nevoščljivosti, kakor je to zagrešil v ostalem svojem izpadu, nanašajoč se na moje delo, omenjeni »ia«, ki se povrhu vsega še žalostno skriva za anonimno žensko krilo. Ta njegov zadnji odstavek ni resen, zato je nevreden moje zavrnitve. Povem mu pa v brk. da se čuti prav iz +eh njegovih zadnjih vrst strupen dah zavisti in da je to res napisal: »i a« kakor se je sam s tema samoglasnikoma dostojno overovil. S tem je ta osebni i^pad, ki je izšel v »Umetnosti«, za mč zavrnjen in zaključen. V primeru ponovnega neumestnega napada na mojo osebo in na moje Jelo (za resno kritiko sem seveda vedno dovzeten!) pridem na dan z jasnimi imeni in podatki o različnih Tavželjnih. Ponikvir-jih in šarlatanih, ki se hočejo s tem. da smešijo resno delo drugih, nasilno polastiti tega, kar jim že od rojstva manjka, — daru pridnosti in stvarjalne sile: Ljubljana, dne 1. majnika 1943. E. JUSTIN, slikar-graffk. metuljega življenja Med vsemi žuželkami so najbolj zuani metulji. Pcvsod jih je videti, zlasti pa t .t, kjer je dosti cvetlic. Hranijo se r .meč ponajveč s sladkimi sokovi, ki jili srebijeio iz cvetov s cevastimi sesali, z ženimi iz žlcbastih srednjih čeljusti. P/ijajo jim pa tudi razni drugi sokovi. >:i se izcejajo iz rastlin. Za odp ranje :nc-dovnikov v cvetih ima sesalo na koucu trd kaveljček. V miru je sesaio zvito kake r vzmet in spravljeno med pipalkama za in jih čeljusti. Sesalo je pri raznih vrstah metuljev različno dolgo. Dolgost se ra^na po potrebi, to je po globini cveta, iz katerega srka metulj nektar. Vsaka metulja vrsta ima namreč svoje določene ra:.tline, ki jih najrajši ali celo izključno ob.skuje. Oni metulji, ki .iščejo hrano v plitvih cvetih ali se hranijo z drevesnimi ali sadnimi sokovi, imajo prav kratko sesalo. Tako je sesalo smrtnoglavca. ki je naš največji somračnik, dolgo komaj 1 cm, v tem ko meri sesalo sorodnega slal:ovega veščeca, ki je manjši, celih 8 cm. Ta metulj namreč obiskuje samo dolgocevaste cvete in ima za dosego nie-dovnikov, ki tiče na dnu cveta, temu pri. merno dolgo sesalo. Največ metuljev vidimo v poznem poletju. ko je največ cvetja; mrzle jesenske noči i"'h pobero do .malega vse. Le nekaterim pedicem mraz ne škoduje; v pozni jeseni in celo pozimi, tja v januar, še letajo nekatere vrste okoli in se iščejo za ženitev. Redki so metulji, ki prezimi.jo v doraslem stanju. Tak je n. pr. znani clt-ronček ali rumenjak, ki otrpel pod od-padlim listjem prestane zimski mraz. Prva pomlad ga pokliče potem v novo življenje. Sicer zimijo metulji navadno v nedoraslem stanju, namreč kot jajca ah kot bube. Le o sovki plusia gamma Je dognano, da more prezimiti v vseh štirih življenjskih stanjih, torej kot jajce, gosenica, buba ali kot dorasel metulj. Let podnevnikov je mahav. prav -ako ponočn-,akov; sovke letajo trepetaje, so mračniki pa smerno in jako hitro. So-mra "niki imajo med vsemi metulji razmeroma najožja in najbolj toga, pa tuoi dol "M krila. Kakor pri ptičih vidimo torej tur:i pri metuljih, da so najboljši in najbolj okretni letalci tisti, ki imajo ozka krila, oziroma peruti. Hitrost leta je za-visna tudi od razmerja med težo trupla ti, velikostjo- letalne ploskve, potem od oblike telesa; vzdržnost pa od jakosti in množine letalnih mišic ter nekih drugih činit-rljev. Tudi v tem pogledu so metulji eornrnčnild na višku. Pri ribjem orlu pii-de na 1 g telesne teže 160 mm2 letalna ploskve, pri lastovici 675, pri kalinovem veščecu pa 1000. Prav tako je tudi truplo somračnikov (veščecev) prav primerne oblike za hiter polet: vretenasto je kakor torpedo ali trup letala. Letalnih mišic je mnogo; vse so piogaste in torej jako krcljive. Somračniki ne sedajo na cvet, kadar srkajo nektar iz njega, kakor je to navada pri drugih metuljih, ampak trepečejo s krili pred njun na mestu kakor, postov-. ka. kadar s ometa nebo«. .Jasno je, da se pri tem poslu kakor tudi pri hitrem iete-nju sprosti iz mišic mnogo toplote, ki povzroči zvišanje telesne temperatuie. Zato je umljivo: da si somračniki za svoje vztrajne polete izbirajo hladnejše večere, ko toplota laže in hitrejše iz telesa izžareva kakor v podnevni vročini, in da drugi metulji ne letajo zdržno. ampak se med letom odpočivajo, vsaj tedaj, ko srkajo hrano sedeč na cvetih. V prostoru, kjer je bilo 32° C toplote, so primorali vrbovčevega veščeca, da je letal. Pred poletom je znašala njegova telesna toplota 34». Ko je nepretrgoma letal tri minute, je omagal, telesna toplota pa mu je zrasla na 40,8«. Po 22 minuta'.- si je opomogel in ropet letel. Tnda to pot je zdržal samo pol minute, nakar se je onesvestil in obležal. Metulje oči so velike, zložene iz mnogih očesc, pa se ne moreje priravnavatl različnim razdaljam. Zato slike predmetov v njih niso jasne, toda vidno obzorje ie veliko, ker so oči polob'asre. Oči so-mračnikov in ponočnjakov so v notranjem ustroju nekoliko drugačne kakor podnevnikov, namreč prikrojene so svetloD-nim razmeram noči. Vendar so tudi te ustvaijene bolj za to, da opazijo premi- C ? c !?i s a večina oglaševalcev se obrača ttsi v Jistr©v" oglasni oddelek! kanja predmetov kakor pa njihove podrobnosti, kar je za življenjsko varnost metulja bolj važno nego točna oblika okolice. Bližnje predmete pa morajo dobro videti, kar dokazuje dejstvo, da vtikajo svoja sesala brez peskušanja točno v prava mesta cvetov. Za medsebojno iskanje ob času ploditve metulje oči ne morejo priti v poštev, zlasti ne pri onih vrstah, katerih zastopniki so redki. Metulji morajo torej imeti kako drugo čutilo, ki jih vodi pri tem važnem poslu za oh:ani-tev svoje vrste. To čutilo so po eni strani tipalnice, kjer je sedež voha, po drugi strani pa vonjalne žleze, ki izpuhtevajo posebne, posameznim metuljim vrstam svojstvene duhove. Vonjala so predrobni stožci ali resice, ki tiče v vonjalnih jamicah. Voh je tem boljši čim več vonjal je na tipatoicah. Ker pa samci iščejo samice, kar je običajne pri živalih na splošno, imajo pogosto samci metuljev ploskovno večje tipalnice nego samice. Samčeve tipalnice so zato zlasti pri ponočnjakih često češljaste aH pernate, samičje pa ne. Mnogi samci ima- jo tako na tisoče vonjalnih jamic na svojih tipalnicah, samice pa le po nekaj sto ali pa de mnogo manj. Vonjalne žleze imajo samice. Navadno so na zadku med osmim in devetim obročkom. S pritiskom krvi jih more samica izpahnitl in odpieti. Cesto so na njih čopki dlačic, ki pospešujejo izhlapevanje dišeče snovi. Topi človeški nos teh dišav ne ovoha, metulji pa jih občutijo na neverjetne razdalje, kakor dokazujejo poskusi, raznih prirodopiscev. Tako so o o času ploditve izpostavili nekaj samic večernega pavllnčka. V vrtu, oddaljenem 2 km, so Izpustili osem zaznamovanih samcev. 2e čez deset minut so prileteli \ štirje samci drug za drugim k samicam, ostali štirje pa so se zamudili za nekaj minut. Metuljarji izrabljajo to okoliščin« da je priletelo k Izpostavljeni samici na za svoje zbiralne »vrhe. Znani so primeren večer po petdeset in več samcev, in sicer take vrste, ki so precej redke in jih je drugače težko dobiti. Razen vonjalnih žlez pri samicah pa poznamo tudi posebne vonjive luske :n dlake pri samcih. Te luske in dlake pa ne služijo temu, da bi se samci in samice laže našli. Zdi se, da s temi dišavami samci mami j o samice, potem ko so jih našli, in I jih spravljajo v ženitovanjsko razpoloženje. Ti duhovi so tako močni, da jih ovoha tudi človeški nos in vobče prav prijetno diše. Tako diši kapusov belin po žeravcu, gorščlčnl belin po citroni, repni belin po katancu itd. Zastopani so tudi duhovi ananasa, helietropa, čokolade, va-nilje ln drugih dišav. Vresov za vrtač diši po rdečih gozdnih jagodah; vonjalne betiče ima na zadnjih nogah. Diši tako vabljivo, da mu letajo, čemu nizko nad zemljo pritrepeče samica, ki se sicer skriva v gostem vresju, sama nasproti. Vonj je v živalstvu, zlasti v njegovem spolnem življenju posebnega ln velikega pomena, dasi to polje še ni podrobno preiskano. Zdi se, da ima tudi za človeka večji pomen, kakor navadno mislimo. S. B. 39 W1UUE | COLLIN.-.. Nezadosten dokaz Detektivski roman O © Stana Vinšek: Tička je bolna Naša mala Tička v posteljci leži, bleda so ji lička, kislo se drži. Sila je velika — kaj jo vse boli! Na jezičku pika jo močno skrbi! V zobčkih vseh jo kljuva, glavica boli, desni palček buba, nosek jo srbi. Jokca, naglo diha, težko govori, pokašljuje, kiha — bolna je za tri! Sila je velika, jo j mene, gorje! Hitro po zdravnika da nam ne umre! Brez zdravnika mama k Tički pohiti, ve najbolje sama kaj jo ozdravi. že prinese lonček sladke mlečne kave, lep rdeč bonbonček, košček čokolade. Jabolčno sladico, fige in seveda z makovo potico polno žličko meda. To pa je bolnički medicina prava, koj zarde ji lički in je zopet zdrava! Zviti tej lisički se kar samo smeje, seže po potički — vrže proč odeje! čokolado vzame, s posteljice švigne — mamica jo ujame in v naročje dvigne. Zdaj je prihitela z očko sestra Metka, z njima sta vesela stric in te tka Betka. Tetka de: »Resnično, dobra so zdravila, ki so gospodično malo nam rešila.« »A v nameček Tički,« očka se smeji, »ji dajmo še dve žlički brezove masti!« Manica: Stric s kosem »Pozdravljeni, striček! Veseli smo, da vas vidimo. In vendar vas moramo okre-gati. Kar nezvest ste nam postali zadnje mesece. To ne gre, pa ne gre!« »Nič nezvest, otroci, nič nezvest. Po-potovati, obenem pa bivati med vami, je nemogoče. Hodil sem po tujini, a mislil sem vedno na vas. In tudi nabiral sem za vas. Samo poglejte moj koš! Zvrhan je in težak, da se krivim pod njim. Ali to ni nič, kaj?!« »O, saj res. Besedo nazaj! Ste že pridni. Zdaj pa kar koš odložite in nam kaj lepega natvezite!« »Otroci, danes ne bora odlagal. Sem pretruden. Nekaj malega vam pa le vržem iz koša. Na primer eno uganko.« »Dobra bo, striček. Kar povejte! Morda jo uganemo.« Stric se zvito nasmeje: »Ne verjamem, da ji boste kos. Uganka je tale: V čem se razlikujeta učenec in nOvopadH sneg?« Otroci se spogledajo. Premišljajo... Nato prično drug za drugim: »Težka je ta uganka, stric.« »Med učencem in snegom je toliko razlik. Kdo naj ugane pravo?« »Seveda. Na primer, učenec je živ, sneg pa ni —.« Strie hudomušno pomežikne: »Saj sem rekel, da bo težko kaj. Cujte torej! Razlika med učencem in novepad-lim snegom je ta. da mora učenec ob sedmih zjutraj vstati, sneg pa lahko še Svoje zlato življenje je dala na oltar materinstva moja žena, mamica, gospa K0SENINA roj. Rakoš Pogreb bo dne 9. maja 194S ob pol 5. pop. iz hiše žalosti, Cesta v Rožno dolino XV/14, na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 7. maja 1943. Slavko Košenina, soprog; Vekcslav, sinček; rodbine: Rakošove, Harmel, Battefino, Ladič, Sede), Tergek V moje veliko presenečenje je doktor Playmor prekinil ra razgovor. Uvidel je, da me ne more prepričati. »Vidim, da kljub vsemu, kar vam pravim, vztrajate pn svojem mnenju. Ste trdno odločeni, da še enkrat obiščete Dexterja?« »Da.« »P*azmisllte. Prišli ste me prosit nasveta ln jaz vam z vso resnostjo svetujem, celo prosim vas, da ne greste več k Dexterju.< Prav tako mi je govorila moja tašča, tako sta mi govorila Benjamin in major Fitz-David. Vsi so mi ugovarjali, jaz pa sem vendarle vztrajala pri svojem sklepu. Advokat je čakal na moj odgovor, motreč me s skrbečim pogledom, ki me je spravljal v zadrego; vstala sem in obstaia pred njim, z očmi uprtimi v tla Tudi on je vstal. Najin razgovor je bil končan. »Dobro!« je dejal na pol resno, na pol v šali. »Razumem, da je nespametno, ako se nadam, da se bo ženska, kakršna ste vi, strinjala s starim možem postave, kakršen sem jaz. Ni mi treba še posebej povdarjati, naj ostane najin pogovor strogo tajen. Obljubite mi nekaj: razmišljajte o tem, kar sva govorila in pridite k meni jutri zjutraj.« »Z veseljem, gospod doktor, toda pridem le, da vas pozdravim in se vam zahvalim za vašo dobroto « Ločila sva se. Zavzdihnil je, ubogi človek, ko mi je odpiral vrata. Ta vzdih se me je dojmil globlje od vsega njegovega prepričevanja in ko sem odhajala, sem se skoro kesala, da sem se tako trmasto upirala njegovemu dokazovanju. Dvajsetpeto poglavje GLENINCH Benjamina sem našla v hotelu, zatopljenega v čitanje časopisa, ki ga je takoj odložil, ko me je zagledal in me živahno vprašal: »Kakšne novice imate, Valerija?« Povedala sem mu, kar sem smela, o svojem razgovoru z advokatom, a nisem mu omenila njegove sumnje, ki jo je bil izrekel o Dexterju. »Ah, ah,« je dejal zadovoljno, »vidim, da je advokat mojih misli, da bi bilo kaj nespametno vračati se k Dexterju. Nadejam se, da se boste ravnali po njegovem nasvetu, kaj ne?« »Morate ml oprostiti, dragi prijatelj; bojim se, da se ne bom mogla ravnati po nobenem nasvetu. Prišla sem sem s trdnim sklepom, da se bom ravnala po -dvokato-vih nasvetih, zdaj pa se bojim, da bom vseeno morala spet k Dexterju.« Zdaj je Benjamina minila potrpežljivost. »Zamorec ostane črn, pa naj se umiva z vsemi vodami tega sveta! Bili ste najbolj trmast otrok, kar sem jih Kdaj poznal. Bolje bi bilo, da nisva šla iz Londona.« »Nu, zdaj pa, ko sva že v Edimburgu, bova videla nekaj zanimivega, ogledala si bova hišo mojega moža, ki leži le nekaj milj od tod. Jutri pojdeva v Gleninch.« »Kjer je bila zastrupljena uboga gospa Macallanova?« je vprašal z žalostnim glasom. »Da, videti moram sobo, v kateri je umrla. Prehoditi moram vso hišo.« Benjamin si je zakrll obraz z rokami. »Zaman se trudim, da bi razumel novo generacijo. Ta nova generacija odločno presega moj razum.« Poslala sem dve vrstici advokatu Play-moru, da sem ga obvestila o svojem sklepu in mi je odgovoril, da bo, ako bi ga hotela dalje leži. Zdaj veste. Pa zbogom, ljubi moji!« , In stric je s svojim košem odkrevsal dalje. Otroci pa v smeh. Striček je bil že daleč, ko so malčki klicali za njim: »Stric, hvala lepa!« Smešnice — Teta, zatisni oči, — pravi Janezek svoji bogati sorodnici. — Cemu pa, Janezek? — Ker je moj očka rekel, da bomo lahko kupili avto, čim ti zatisneš oči. * Gluh je. »Zakaj se tvoj sosed tako dere?« »Sam s seboj govori in ker je gluh, mora kričati, da se sliši!« GLEDALIŠČE DRAMA Sobota. 8. maja, ob 15: V času obiska, nja. Zaključena predstava za šolsko mladino. OPERA Sobota, 8. maja, ob 18: Prodana nevesta. Prvič v sezoni. Red Premierski. Nedelja, 9. maja, ob 17: Evgenij Onjegln. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Opozarjamo na nedeljsko predstavo Caj-kovskega opere »Evgenij Onjegin«. V njej bodo peli prvič v letošnji sezoni: partijo Tatjane - Heybalova, Gremina - Betetto ln Lenskega-Sladoljev. Ostala zasedba je Ista kot pri prejšnjih predstavah. Radio LJubljana SOBOTA, 8. MAJA 1943 XXI 7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 12.20: Plošče 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba 13.00: Napoved časa: poročila t italijanščini 13.10: Poročilo Vrhovnega peveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Simfonična glasba. 13.30: Znane pesmi izvaja orkester, vodi dirigent Kramer. 14.00: Poročila v italijanščini 14.10: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec. sodelujeta sonnrvstka Dra ga Sok in tenorist Janez Lipušček; operetna glasba 15.00: Poročila v slovenščini. 15.15: Pokrajinski vestnik. 17 00: Napoved časa; Počila v italijanščini. 17.15: Glasba Claudija Monteverdija 17-55: Gospodinjsko predava« nje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; Poročila v italijanščini 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.40: Pi&ana glasba 21.10: Koncert vod' dirigent Antonio Cece 21.55: Predavanje v slovenščini 22.05: Orkester vodi dirigent R'zza — 22 4V Poročila v italijanščini. počakati do popoldneva, opravil svoje delo in me spremil v svoji kočiji. Ko se je Playmorjeva kočija ustavila pred hotelom, se je Benjamin spomnil, da ima v Edimourgu starega prijatelja, ki ga mora na vsak način pozdraviti ter naju je zapustil. Gleninch ni imel na sebi ničesar, kar bi utegnilo zanimati potnika. Polje je bilo lepo in dobro obdelano park zanemarjen in zapuščen. Na hiši ni bilo uiC posebnega, bila je mrka kakor zapor. Otožna zapu-ščenost praznega stanovanja mi je mučno legla na srce. Odkar je oil končan proces, je bila hiša zaklenjena. Neka postarna dvojica, mož in žena, sta hranila ključe. Mož je žalostno zmajal z glavo, ko naju je zagledal v hiši in ko ga je advokat Play-moi prosil, naj odpre vrata in okna. da besta zrak in svetloba lahko prodrla v te zapuščene prostore. Vendar je v knjižnici in na galeriji gorel ogenj, da je varoval platna in knjige pred vlago. Vesel plamen, ki je plapolal v obeh kaminih, je dajal vtis, kakor da morajo vsak trenutek priti gostje. V prvem nadstropju sem videla sobe, ki sem jih že poznala iz procesa. Vstopila sem v majhen kabinet, kjer sem videla stare knjige v omarah in kjer še vedno ni bilo ključa v vratih, ki so vodila v spalnico pokojne gospe Macallanove. Videla sem posteljo, na kateri je nesrečnica trpela ln umrla. Ostala je na svojem mestu in divan, kjer je bolničarka nekaj minut počivala, je bil še ob njenem vznožju. V omarici, v kateri so našli zmečkan papir z nekaj zrni arzena, so se še vedno nahajali različni predmeti. Soba je bila mračna in žalostna, s težkim vzdušjem, kakor da je še vedno čutiti v njem vonj po razkužilih. Kar vesela sem bila, da sem jo lahko zapustila. Ko sem šla lz sobe, sem se ozrla v Evsta-hijevo spalnico, na hodnik gostov, pred katero je prisluškoval in vohunil Miserrimus Dexter. Videla sem hodnik, ki ga je prehodil po rokah, da je sledil služabnici, preoblečeni v obleko svoje gospe. Zdelo se ml je, da strahotna tišina v hiši govori: »Ne bom izdala skrivnosti zastrupljenja, skrivnosti smrti.« Tesnoba, ki sem jo čutila, je postala neznosna, čutila sem potrebo po svežem zraku. Moj spremljevalec je opazil to mojo željo in mi je predlagal, naj greva na vrt. »V večerni tišini sva se sprehajala po vrtnih alejah. Naposled sva dospela v ze-lenjadni vrt, katerega majhen del sta stari vrtnar in njegova žena obdelovala, med tem ko je bil ves ostali del zapuščen in prerasel s plevelom. Na koncu vrta se je nahajala majhna lopa, ki je najbrže služila za shranjevanje vrtnega orodja Vrata so bila odprta in pokukala sva v lopo.- Bila je prazna. Le v enem kotičku se je nahajal kupček smeti. Ne vem čemu mi je ta kup smeti, prahu, črepinj in zarjavelega že-lezja vzbudil radovednost. Bili so tam po-nošeni klobuki, stari čevlji in tu in tam kak papir ali cunja. »Kaj vas tu tako zanima?« me je vprašal advokat. »Ta kup smeti.« »Oh, kot dobra Angležinja bi najraje spravili stran te umazane odpadke, kaj ne da? Toda tu ljudem vse prav pride, danes ali jutri bodo lahko uporabili te smeti kot gnoj. Trenutno se nihče ne zmeni zanj, dokler ne širi okrog sebe slabega vonja. Priti mora nova gospodinja, da bo naredila red po vsej h'ši. Danes ali jutri utegnete vi kraljevati tu.« »Nikdar več ne bom videla Glenincha,« sem dejala. Kaj vem, kaj znam? 217. Med katerima mestoma obratuje železniški trajekt med Nemčijo ln Švedsko? 218. Katera glasovna lega jc za mogki glas normalna? 219. Kaj je dilema? * * * 220. KRIŽANKA Vodoravno: 1. orodje, 4. igrača, 8. doba (tujka), 10. orientalsko gostišče, 11. veznik, 12. moli (lat.;, 14. kratica za Ze- dinjene države, 15. poset, 17. lošč (tujka), 18. veznik, 19. ozvezdje, 22. predlog, 24. žensko ime. 25. časovni prislov, 26. nedoločni števnik, zaimek ali pridevnik 28. stop, 29. »nedeljiv« delec snovi, 30. stavba, ki se rabi z'asti kot shramba. Navpično: 1. dan posta in kesa, 2. irska revolucionarna organizacija (kratica), 3. mak za prvino, 5. vzklik, 6. stezica, 7. ozvezdje. 9. predlog, 12. sibirska reka, 13. igralna karta, 15. čutilo, 16. tatarski knez, 20. znak za prvino, 21. oblika glagola iti, 23. sorodnik, 25. važno dopolnilo obleke, 27. Italijanski spolnik, 28. reka v Ita!i£, Rešitev nalog 6. t. m.: 213. Glavno mesto Turčije je Angora ali, kakor pravijo Turki, Ankara. 214. Kapsko mesto leži ob vznožju »Mi-zne gore«. 215. Največjo železniško postajo v Evropi ima Lipsko. Samo za osebni promet ima ta postaja 25 tirov. 216. Nekaj za računa rje: 82 + 36 + 13+34 = 165. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! ŠPORT Pred novim! dododki na tekališču Dve propagandni tekmovanji za moški in ženski naraščaj v atletiki — v dnevih 23* in t m. Ni se še povsem polegel odmev lepih uspehov, ki jih je dosegla pokrajinska izbirna tekma za veliko nagrado za srednje proge in že je Lahkoatletska zveza v Ljubljani spet na delu za dve drugi zanimivi propagandni atletski tekmovanji, ki bosta v nedeljo 23. in 30. t m. Prireditev na dan 23. maja, na kateri bodo nastopili samo moški, bo obsegala naslednje discipline: teke na 100 m, 300 m in 1000 m, skoke v višino in v daljino, met krogle (5 kg) in met kopja (600 g). Prireditev dne 30. t. m. bo rezervirana samo za ženske, in sicer za naslednje discipline: teka na 60 m in 100 m- skok v daljino in v višino ter met krogle (4 kg) in kopja (600 g). Mladinske igre v lahki atletiki (Ludi Juve-niles). ki so pravkar v tetcu in na katerih sodeluje okrog 600 gojencev vseh ljubljanskih šol. so prav gotovo najzanimivejši uvod v obe prireditvi, ki jih zdaj pri nravi ja naša Lahkoatletska zveza. Ni odveč, če pri tej priliki opozorimo naša športna društva na važnost teh propagandnih tekmovanj na tekališču, o katerih si že v naprej obetamo, da bodo poslala svoje zastopnike na obe prireditvi kar se da polnoštevilno. Da bo udeležba čim večja, je zveza že sklenila, da bo nastop dovoljen vsem brez obvezne predložitve športne dovolilnice. Podrobna navodila za nastop bodo objavljena v najkrajšem času s posebnimi razpisi. Znano pa je že danes, da bo CONI tudi pri tej priliki poklonil poseben pokal, ki ga bo prejelo ono društvo, ki bo v obeh tekmovanjih zbralo največje število točk. SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONI-a IZ LAHKO ATLETSKE ZVEZE Objava št. ll. Ljubljana, 6. maja. Verifikacija izidov. Verificirani so izidi s tekmovanja za veliko nagrado za srednje proge, ki je bila v nedeljo 2. t. m. Najboljši čas v teku na 1000 m je dosegel v I. predteku Ivan Šosterič z druge moške gimnazije (2:57.6), v II. predteku pa Pleničar Marjan. Ilirija (2:59.2). V finalu je bil prvi šošterč Ivan s časom 2:55.6, drugi Novak Janez. Ilirija s časom 3:00.2. Prvcplasirani se bo udeležil finala, ki bo dne 30. t. m. v Vigevanu. Zapisnike sta odobrila odbora za pravilnike in za tekme. Kartoteka za atlete. Zveza bo sestavila posebno kartoteko za vse včlanjene atlete, v kateri bo vodila evidenco o njihovem delovanju in doseženih tehničnih izidih. Propagandne tekme. Dne 23. t m. bo prireditev za atlete, ki še niso bili nikoli vpisani pri Lahkoatletsiki zvezi. Enaka prireditev bo dne 30. t. m. za atletrinje, M prav tako še niso bile članice Zveze. Spored teh tekem in kraj prireditev bosta objavljena pozneje. Tečaj za sodnike. Na pobudo sodniškega zbora se bo dne 20. t m. začel tečaj za sodniške pripravnike, ki bodo po končanem tečaju opravili teoretične in praktične izpite. Prijave za tečaj se sprejemajo do 15. t. m. Društvo Planina je razpustilo svojo žensko sekcijo. Vse atletinje ženske sekcije SK Planine se lahko vpišejo v ostale klube. kakor obramba in spet obramba od začetka do konca, toda tako preprosto tudi to pot ne bo šlo. Bitka bo vroča tako ali tako, kajti žabjačani so si zavihali rokave od vse ga začetka, pridno trenirajo in nikakor ne mislijo kar tako poceni prodati svoje kože. Največ pozornosti nevtralnih obiskoval-cev pa bo seveda pritegnila tekma med Do-polavorom t. t. in Marsom za naslednji dve točki v glavni skupini. Kakor smo že zapisali, imata oba jutrišnja tekmeca v tej borbi za točke eno skupno željo, m sicer tx>, da bi zmagala, kajti dozdaj jima je obema šlo po strani. Dopolavoristi so star-tali dobro na terenu, pa so potem zaigrati dobljeno za zeleno mizo, Marsovci pa so zadeli v svoji prvi tekmi na močno Ljubljano in ji morali, radi ali neradi, pust ti ves izkupiček. Učinek je bil za oba enak, to je, da sta do danes ostala brez točke kar jima bo vlilo enako volje, da bi jutri zabeležila prvo postavko v dobro. Kolikor poznamo obe enajstorici, moramo računati, da bo obračun za točke med njima bolj ali manj buren in tudi neizprosen. Ker imata obe v svojih vrstah nekaj predstavnikov, ki znajo v okoliščinah in »po potrebi« uporabiti tudi manj nežna sredstva, prijjoro-čamo vsem z obeh strani, naj se ne dajo zavesti na slabo pot, temveč naj ostanejo v mejah dovoljene igre. Šport je šport samo tedaj, če v njem prevladujeta znanje in disciplina in zmaga naj samo tisti, ki je boljši. Ce pojde tako, bo jutrišnja glavna tekma zelo zanimiva in napeta do konca. MALI OGLASI Kdor M* •lufbo plato n Besedo I, _jo. za dri. tn prov. takso —.60, ea dajanje naslova ali £lfro L 2.—. Najmanjši Iznos ea te oglase Je L 7.—. — Za ženltve tn dopisovanja Je plačati aa vsako besedo L i.—, za vse druge oglaae L —.60 za besedo. zm dri ln prov. takso —.60. za dajanje naslova aH žlfro L 3.—. Najmanjši ton na ta. te oglase )• V 10.—. Hišni posli dobijo službo Deklica od 15. do 17 let, pridna, poštena in kršč. staršev se sprejme kot pomoč v gospodinjstvu. Naslov v vseh posl. Jutra. 7430-la nedsljske točke? Ali Mars proti Dopolavora v I. in ali Korotan proti Viču v II. diviziji? že včeraj smo si nekoliko v naprej ogledali nedeljski nogometni spored na stadionu Hermesa v šiški, danes pa smo o njem zvedeli nove podatke, in sicer predvsem njegovo časovno razdelitev, obenem pa tudi to. da bo ta dan na onem igrišču nič manj kakor šest nogometnih srečanj, in sicer kakor sledi: ob 9. uri Hermes rez.—Vič rez., ob 10.30: Hermef—Vič, ob 14: žabjak—Korotan (prvenstvena II. dlv.), ob 16: nog. sodniki—nog. funkcionarji in ob 17: Dopolavoro t. t.—Mars (prvenstvena I. div.). Tako bomo torej jutri imeli pred seboj celih šest ena.jsfccric iz letošnje prvenstveno konkurence in še dve sestavi gg. sodnikov in nogometnih odbornikov v tekmi za razvedrilo in v dobrodelne namene. Dopoldanski del sporeda, je posvečen treningu, ki se ga bosta po dogovoru udeležili po dve enajstor*ci Hermesa in Vič®. Obe moštvi sta sredi spomladanskih dogodkov prej na šibkih kakor .na krepkih nogah in kaj je bolj naravno, da sta si prosti dan med seboj izbrali za dan vežbanja. Ker je trening koristen le tedaj,, če je resen, je gotovo, da bosta igri nudila tud?. gledalcu svoj užitek. Za vstop na igrišče pred poldnevom bodo pobirali neznatno vstopn no za propagando, in sicer od 4 lir navzdol. V peturnem popoldanskem nogometnem filmu zavzema čisto posebno mesto tako imenovana sodniška in odbsrniška tekma na kateri bo nastopilo 22 »igralcev«, ki so sicer že davno nogometne čevlje spravili pod streho — ali pa jtih morda niti nikoli nosili niso — zdaj pa opravljajo važne funkcije v domačem nogometnem življenju, bodisi kot sodniki ali pa kot funkcionarji razniih nogometnih forumov. Imena nasto-pajočih so deloma tajna in je tudi prav tako, kajti nekaj senzacije je prav za prav že v tem, da do zadnjega ne bomo vedeli, kdo vse vedri in oblači za zelenimi mizami in kdo vse spada v naš sodniški kader, iz katerega jih redno srečujemo na terenih le nekaj zmerom istih, ki jih pa ni toliko, da bi lahko sestavili popolno nogometno moštvo. Misel take prireditve rta zelenem polju že dolgo ni več izvirna, jma pa v danih okoliščinah spet svojo privlačnost, ker gre vendarle za osebe, ki so tesno povezane z vsakdanjim obratom v tem športu, pa bo prav zanimivo videti, kako velika je prav za prav razlika med teorijo in prakso in kako res prijetno je sedeti na strani občinstva in udrihati zdaj po sodniku zdaj po igralcih ter vedno znova prihajati do zaključka, da je treba ves naš nogomet z vsem, kar se ga drži, že kdo vc kdaj vreči med staro šaro. Jutri si bodo eno uro — tekma bo namreč trajala samo 2X30 minut — takega veselja za žogo privoščili nogometni sodniki in odborniki, gospodje igralci pa bodo sedeli na tribunah in kritizirala, Takšen dogodek je gotovo vreden ogleda, ne glede na to, da so se prireditelji in »igralci« zedinili za ta nastop predivsem za to, da bodo zbrali nekaj sto lir in jih nato priložili kot podporo največjim revežem med slepci. Kdor pojde torej jutri na to tekmo v šSško, ne bo imel samo užitka zaradi ljubkih prizorov na travniku, temveč bo obenem tudi koristil plemeniti stvari. Glavni dogodek pa bosta seveda obe prvenstveni tekmi, v katerih bosta spet po dve piki oddani v vsaki diviziji. Ob 14. je napovedan dvoboj med žabja-kom in KOrotanom, obema nasprotnikoma iz nižjega razreda. Korotanci imajo skoraj vse napovedovalce na svoji strani in 2ab-jaku bi po njihovem ne preostalo drugega s— Zveza ribarskih društev in Ribarsko društvo vabita svoje odbornike na sestanek v nedeljo 9. t m. ob pol 10. uri v Novinarskem domu, Gosposka ulica (Banka Slavij a). Ker se bo sklepalo o zelo važnih ribiško - športnih vprašanjih, prosim za zanesljivo in točno udeležbo. — Predsednik zveze in društva. Tragična smrt pri ribolovu. V Viare-ggiu se je primerila nekemu ribiškemu čolnu huda nesreča. Ribiška barka z bratoma Evgenom in Rafaelom Caneschijem je trčila v neko ladjo, pri čemer sta oba brata padla v morje. Rafaela so potegnili iz vode in ga rešili, Evgen pa je utonil, ker je dobil pri nesreči takšne poškodbe, da se ni mogel rešitL t Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod IVAN LOTRIČ MIZAR Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 9. maja ob 3. uri pop. z Žal, kapele sv. Jakoba k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. maja 1943. Žalujoči: ANGELA, soproga; MARJAN, ERNEST, SILVA por. BIRSA, otroci in ostalo sorodstvo Urafhiištvo dobi službo Uradnico urno strojepi-ko. z znanjem stcnofnf:je in italijanščine, po možnost' z advokatsko prakso, išče odvetnik. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takojšnji nas-opc. 7435-"2a Tovorni avto Sevrolei. nosilnost IjiHi kg. v odličnem stanju, naprodaj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Chevrolet«. 7353-13 Diesel-motor 20 HP, stabi]ni, kupim. Po nuibe: Murn, Novo mesto. avtomi-hanik. 7378-10 Gramofon in plošče si izposodite proti mali odškodnini pri tt. »Eve-rest«, Prešernova 44. 212 M-J Mrčes (nši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite * »Toxin« praškom. Drogerija Kane, Židovska nlica 1. 7327-6 Bramorje in voluharje uniči preizkušeno sredstvo Bremorin. Z navodilom v drogeriji Kane, židovska ulica 1. 7326-6 Brezove metle in držaje za lopate ter mo-tike dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiweisova 29. 7333-6 Dva para gojzeric 42 in en par rujavih usnjenih dokolenic, ugodno prodam. Dolenjska 7, priti. 7464-6 Moške čevlje ]etne, močne in lepe, it. 41, prodam. Naslov t vseh posl. Jutra. 7463-6 Zaboje vseh velikosti in paradižnikove sode od 25 do 200 1, primerne za kislo zelje, smolo itd., dobite večje števijo v Kolodvorski ni. 3 na dvorišču. 7450-6 Papir za zatemnitev črn 2 m Širok, dobite v papirnici Bahovec, Tromoetovje. 7440-6 V V"•:••/•:;; ' jv- - -si ... ■" • •••••"V 'V '" v V - • tf Po kratki, težki bolezni je dotrpel naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, svak, stric in tast, gospod Avgust inšpektor drž. železnic v pokoju Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 8. maja 1.1. ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Ljubljana, Bucchianico, Capodistria, Bohinjska Bistrica, dne 6. maja 1943. Žalujoči: MARA, soproga; dr. ZVEZD AN A, hčerka; geom. LJUBAN, ČRTOMIR, sinova; ANTON, brat; dr. DUŠAN REJA, zet — in ostalo sorodstvo Otroški voziček eleganten, globok, krem barve. predvojna roba. prodam. Ogled: Trnovska nlica 25. 7441-6 Pijavke (medicinalne), kupimo. Lekarna Gartus, Ljubljana-Moste. 7436-7 Kolesa Dobro kolo najraje žensko, dobro ohranjeno, kupim. Bevčar, Lepo-dvoreka 26. 74S7-TL Posest Parcelo 1280 kr. m, prodam samo direktno ▼ severnem deln mesta. Ponudbe na ogi. odd. Ju-tia pod »Tudi polovico«. 7470-30 iLLL odda Enosob. stanovanje s kabinetom, oddam pri Sv. Križu. Naslov v vseh posl. Jatn. 7449-21 3000 lir nagrade, Mor mi preskrbi kon-fortno 3-sobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 3000«. 7188-21a Opremljeno sobo lepo. sončno, CKidam. Naslov v vseh posl. Jutra. 743G-23 Višjemu oficirju oddam lepo sobo v centru mesta. Naslov v vsth posl. Jutra. 7443-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, od.iam mirni osebi, katera plača pol leta vnaprej Naslov v vseh posl. Jutra. 7431-23 ffSRMP Opremljeno sobo v oentru Ztii miren Ljubljančan. Ponudbe na oglasni oid. Jutra pod »Ljubljančan«. 7423-23a Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama, iščem za takoj ali « 1. junijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novoporoetncac 7461-23a LEPOTNA PENA il pospešuje krvni obtok v koži Vzpodbuja živahnejše delovanje kožnega tkiva axoMC Vad i»c p&mCadtC Dobi se v drogerijah in parfumerijah m Sivo moško obleko in površn;k zu srednjo postavo, staro blago, takoj prodam. Vegova ulica 2-1. levo. 7447-13 Opremljeno sobo kjerkoli, preprosto, iščeta dve gospodični za takoj. Ponulbe na ogl. odd. Jutra pod »Odsotni 1A30«. 7442-23a Opremljeno sobo tudi opremljeno stanovanje od 1—<2 sob. event. tudi prazno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro in točno*. 7432-23a Pisalne in računske stroje staJno kupuje po najvišji dnevni ceni a! i vzame v račun za nove Everest, Prešernova 44. J-211-M-29 Šivalni stroj pogrezljiv, dobro ohranjen, nemške znamke, prodam. — Pred škofijo 19, levo stopnišče — Viktor. 744S-29 Dve mladi svinji za rejo. prodam. Ljubljanska ulica 63. 7439-27 Suho sadje prodaje Gospodarska zveza. Bleiweisova 29. 7354 33 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 Per decenni la cinematografia americana — con disinvolta e cinica ingiustizia — ha diffamato in tutto il mondo 11 lavoro italiano, la fierezza italiana, la sobrieta italiana, 1'onesta italiana, la poverta italiana. L'Italia risponde ora — con con-sapevole ed intelligente obbiettivita — con un grandioso film: HARLEM, spoglio di ogni arbitraria ritorsione polemica ed ogni vuota amplificazione rettorica. Un drarama travolgente ed avventuroso nel drammatico ambiente di New York, domi-nato dal furore e dall'odio. Realta viva e vera in una vicenda densa di umana passione. HARLEM: un grande film CINES, interpretato dai migliori attori dello sehermo. Ameriška kinematografska produkcija je obrekovala desetletja — z neprisiljeno in cinično krivico — povsod italijansko delo, italijanski ponos, italijansko zmernost, italijansko poštenost, italijansko uboštvo. Italija odgovarja sedaj — z zavestno in inteligentno objektivnostjo — z veličastnim fiV-morrt: HARLEM, ki je podan brez vsakršne samovoljne polemične zvitosti m brez praznega retoričnega raztezanja. Vzbudlpwa drama polna degod-ljajev v dramatični sredini New Torka, vsa divja in sovražna, živa. in prava stvarnost v prfpefcjja* ju, polnem človeške strasti. — HARLEM: veBk film CINES, podajajo ga boljši filmski igralci Amedeo Nazzari in mali Gianni Glori v sceni filma »HARLEM« produkcije CINES; Izključno zastopstvo E. N. L C. In programmazione al Cine 14it4} «ff Na programa v kinn lillllCU A. \LKXAjYDER: 85 POZABLJENI NAPEV ROMAN Hearn se je dolgo razgovarjal z njim ter mu iz-molzel vse, kar je bilo moči zvedeti od njega. Ko jo je čez kakih dvajset minut VVubbels rdeč kakor kuhan rak ubiral po stopnicah, je kapetan zapisal v svojo beležnico: »Izprašal Wb... Same marnje. Sn. m bil udeležen pri umoru Fr. Mnh... Podoba pa je, da ima na vesti marsikaj drugega. Niti Wb. ni zapleten v umor: preneumen je, da bi zmogel kaj takega.« »Gospod Huntington čaka v predsob ju,« je naznanil stražar. »Oh, res!... Spustite ga noter!« je ukazal Huntington in se nato obrnil k detektivu, ko je stopil čez prag: »Čisto sem bil pozabil, da sem vas povabil k zaslišanju Snyderja. Prosim, potrpite nekoliko, dokler ne pride. Izvolite ta čas sesti.« Huntington se je kratko naklonil. »Hvala,« je rekel, »rajši stojim.« Čez deset minut so privedli osumljenca, ki je obstal pri vratih in se naslonil na zid. Čeprav je vedel, da se mu ne more nič zgoditi, ga je vendar nemalo vznemirjala misel, da je zaslišanje poverjeno baš Hearau, ki so se ga bali bolj od ognja in živega vraga. Pripovedovali so o njem, da zna razvezati jeziik tudi najbolj prekanjenim in trdovratnim zločincem in da se pod bobnajočim ognjem njegovih vprašanj tudi najkrepkeje podprti zagovori sesip-ljejo kakor hišice iz papirja. Snyder se je ozrl po skopo opremljeni sobi. Sredi sobe se je Hearn izprehajal sem ter tja in si mel roke; v kotu je sedel pisar in čakal, da mu začno narekovati zapisnik; blizu okna pa je stal Huntington in kadil cigareto. »Izvolite sesti, gospod Snyder?« je vljudno rekel kapetan ter pokazal na stol pred pisalno mizo. Osumljenec je sedel, in kapetan je zavrtil stikalo svetilke s senčnikom iz temnozelenega blaga. Nato je sedel tudi sam v svoj oguljeni naslanjač. »Nu, gospod Snyder?« je raztreseno zamrmral, brskaje po uradnih spisih. »Kako se imate, gospod Snyder?« Snyder ni odprl ust; njegov obraz je izražal globoko nejevoljo. Hearn ova pisalna miza je bfla pokrita z uradnimi spisi. Kakor poveljnik, ki je zadovoljen s svojim načrtom, je še enkrat spustil oči po razloženih listih in tu pa tam uredil kak sveženj. Nato se je vzravnal v naslanjaču in izbočil prsi kakor kak kalin. »Torej vztrajate pri tem, da ste nedolžni, gospod Snyder?« je mahoma vprašal. »Seveda sem!« je Snyder z mrkim obrazom odvrnil. »Verjamem vam! Na mojo besedo, da vam verjamem!« je hitro izjavil uradnik. »Če je tako, bodite tako prijazni in me ukažite izpustiti na svobodo!« je ta ogorčeno vzkliknil. Hearn je skomignil z rameni. »Ničesar si bolj ne želim! Ves nesrečen bi bil, če mi ne bi verjeli! A vidite, opravka imam s starej-šinami, ki bi morda terjali od mene dokaz, da ste nedolžni Kaj pravim, morda? Gotovo bi ga zahtevali! In zdaj mi povejte, kako naj vas izpustim, kar tako, tebi nič meni nič?« Snyder je obmolknil. Hearn se je bil znova skrčil v naslanjaču, in videti je bilo, kakor da se je globoko zamislil. Toda izpod priprtih vek je napeto opazoval vsako najmanjšo izpremembo v drži moža, ki ga je imel pred seboj. »Seveda nimate dokazov ne o moji krivdi ne o moji nedolžnosti,« je nazadnje vendarle, in to dokaj nestrpno izpregovoril osumljenec. »Na žalost, na žalost! Oh, to vam je mučen položaj! A če ste resnično nedolžni, se nadejam, da bom to v nekaj minutah lahko dokazal.« »Teh ,neka j minut' je bilo od sile mnogo!« je pikro rekel Snyder. Kapetan se je tiho zasmejal. »Dobro pazite, gospod Snyder!« je živahno vzkliknil. »Zdaj vam boim naglo zaporedoma narekoval deset besed, kakršnih koli; kakor hitro izrečem eno, mi takoj odgovorite z drugo, prvo, ki vam pride na misel, samo da je v zvezi s tisto, ki sem jo izrekel jaz.« »Še na pamet mi ne hodi!« je ogorčeno vzktikml Snyder. »Pravico imate, da me zaslišujete, nikakor pa ne, da bi se na moj rovaš zabayali z družabnimi igricami.« Hearn je obupano zavil oči proti stropu. »Škoda, res škoda! A krivda je morebiti na meni Moral bi vam bil obljubiti, da vas po tem poskusu takoj izpustim! Nu torej, obljubim vam, seveda pa le tedaj, če se izkažete, da ste nedolžni. Ako ste res Manhattanov morilec, imate po tem takem veljaven razlog, da odbijete.« »Nisem Manhattanov morilec, razumete ?« je Sny-der zavpil. »Sicer pa vobče ne verjamem, da bi me imeli namen takoj izpustiti. Toda če vam je res kaj do tega, le napravite svoj poskus ali kakor ga že imenujete. Povem vam pa, da si še vedno ne morem razložiti, kaj prav za prav hočete od mene.« »Evo torej,« je jel Hearn pojasnjevati. »Jaz rečem ... se pravi, vi rečete, kadar jaz rečem ... Prosim, ne zamerite, da se tako slabo izražam.« Pogledal je okrog sebe, kakor bi iskal pomoči, in oči so mu obstale na detektivu, ki je stal s prekrižanimi rokami pri oknu. »O. glejte si ga! Vi, gospod Huntington, ste me gotovo razumeli... Prosim, ali bi hoteli razložiti gospodu Snyderju, za kaj gre?« Huntington je pristopil. »Rade volje!« je rekel. »Stvar je v tem...« »Trenutek, prosim, že vem!« je zmagoslavno vzkliknil Hearn. »Pokaživa gospodu Snyderju, kako je treba. Stvar je preprosta, da nikoli tega. Jaz bom vpraševal, vi pa odgovarjajte.« Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Vkant — Za Narodno tiskamo d, d, kot tiskamarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Lgubomir Voiete — ¥» v