Iskaja vsak dan rasoa o« dalj la | ul prssaikor. : . 4aily »xo.pt Suad«ys sad HoUdays, LETO—YEAR XXV. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnlikl la upraruUkl M67 8. Lawodals Ara Offtoo of Pobllcottoa MS7 South Lavndala An Talophona, gockwoU 4904 Cona liste ■Utur J«numt U. Iti«. «1 Um m< iffto* Um A«t «f Omii 4 IUNS k l«Tt Hooverjeva administracija proti kontraktorjem Accfptunce for mailina st S|>»ci»l r»te of poat Chieago, 111. pondeljek, 1. februarja (Feb. 1), 1932. ■■■■■■■■EHBHBaSEKUJUJLJnBaaEBBBHBHBHHHtrfHBbS^VSKCaaHHIMBHaMSHnH for in nrction 1108, Act of Oct. 8, ii»17, auUioriivu os Juaa 14, 1918. Subacrlptioa |6.00 ftTEV.—NUMBER 26 Izkoriščevalekim kontraktorjem .je zagrozila z odpovedjo dela, ako se ne bodo držali pogodb, ttlrokracija vojnega depert-menta podpira nesramno izže-man je delavcev pri vladnih delih Washington. — (FP) — Proti nesramnemu izkoriščanju delavcev pri vladnih delih je te dni nastopil predsednik Hoover in jim zagrozil z dekretom, da bo vlada odpovedala gradbene pogodbe, ako se ne drže določbe federalnega zakona o običajnih plačah. Dekret se tiče le kon-traktorjev, ki grade vladna poslopja, ne uključuje pa kontrak-torjev, ki grade jezove tn nasipe ob reki Mississippi in kjer je izkoriščanje najhujše. Dekret je objavil delavski tajnik Doak. V njem predsednik prepoveduje trganje plač na katerikoli način in v slučaju kršenja pogodb bo vlada pa odpovedala kontrakte in delo oddala drugemu podjetju ali ga pa sama izvršila, originalnega kontrak-torja bo pa držala odgovornim za morebitne večje stroške, katere bo moral trpeti. Proti temu ukrepu je takoj protestirala kontraktorska asociacija, ki Hooverja urgira, naj prej zasliši njene zastopnike kot pa uveljavi svoj ukrep. Protest pravi, da se bo kaotična situacija pri vladnih delih še poslabšala, ako bo predsednik insistiral na izvedbo odloka. V Washingtonu smatrajo, da je Hoover izdal ta odlok z namenom, da odvrne novo legisla-cijo v zvezi z oddajanjem vladnih del privatnim kontraktorjem in posebno še glede plač. O tem se že več dni vrše zaslišanja pred kongresnim odsekom, kjer je bilo razgaljeno notorično izkoriščanje delavcev pri vladnih delih, kršitev pogodb in zakonskih določb o običajnih plačah. Predsednikov dekret bo protektiral le delavce pri gradnji vladnih poslopij — kolikor jih bo. Pred kongresnim odsekom je prišlo na dan tudi dejstvo, da je za nesramno izkoriščanje največ odgovorna birokracija vojnega dopartmenta, ki vodi in nadzira delo pri nasipih in drugih konstrukcijah, ki spadajo v območje tega departmenta. Načelnik inženirjev vojnega departmenta general L. Brown je pred odsekom cinično izjavil, da ni nobena mezda prenizka. Pobijal je zakonsko določbo o o-bičajnlh plačah in protestiral proti vmešavanju delavskega de-parmenta, pod čigar območje spada enforsiranje Baconovega zakona glede mezd. Ko je bil vprašan, kaj misli o zadevi nekega delavca, ki je delal 0 dni pri S. K. Jones Con-struetion kompsniji za 12'/*c na uro ter v tem času zaslužil 45c manj kot mu je pa družab računala za stanovanje, hrano ln tobak, je rekel, ,4da ni bil najbrž več vreden." Nadalje je pri zaslišanju prišlo na dan, da so uradniki vojnega departmenta, ki s kontraktor-ji vred določajo "običajne" plače v krajih, kjer se vrši delo, izredno nepošteni. Za tesarje so na primer določili plače, kakršne prejemajo delavci pri zbijanju zabojev v openšaparskih tovarnah, za delavce pri vlivanju kon-krita pa mezde najnižje plačanih delavcev v tovarnah. Kongresnlk Keller je generalu in načelniku vladnih del vrgel v obraz, da. so "razmere pri vseh konstrukcijskih delih pod vodstvom vojnega departmenta sramota za vas ln vlado" ln da obstoja med delavci velika nezadovoljnost. Brovrn je zadnje tajil In rekel, da so protesti le Izjeme. "Mi imamo ogromrto evidenco.- ga je zavrnil kongresnlk Weich. "ds rsdi sedem do osem milijonov brezposelnih v deAeil kontraktorji lahko dobe kolikor delavcev hočejo sa vsakršno plačo. Insisttram, da moramo prlai Amorika bo omojila aktivnosti proti Japonski J'od vzela ne bo drastične akcije, ako se ne pridružijo ostale velesile. Kritika Hooverjeve in Stimsonove politike Wa*ihington, D. C., 30. jan. — Hooverjev kabinet je na včerajšnji razburljivi seji odklonil podporo drastični akciji proti Japonski. ki bi lahko zapletla Združene države v vojno na Daljnem vzhodu, ako se tej akciji ne pridružijo tudi ostale velesile, predvsem Velika Britanija in Francija. Evropske velesile ravnodušno opazujejo razvoj v Sangaj u ln nočejo podpirati Hooverja in Stimsona, ki sta jih hotela pridobiti za bolj odločen nastop proti Japonski. Ameriška vlada bo sedaj omejila svoje aktivnosti le na protekcijo življenj in lastnine svojih državljanov. Večina članov kabineta je bila mnenja, da se morajo Združene države vzdržati navalistič-nih demonstracij, bojkota in em-barga, ako se tem akcijam ne pridružijo ostale velesile. Obsodili so Hooverjevo in Stimsono-vo politiko, ki sta jo podvzela v poskusu, da ustavita japonske militaristične operacije proti Kitajski in forsirata Japonsko na upoštevanje določb devetdržavne pogodbe in Kelloggovega proti-vojnega pakta. Ameriški militaristični eksperti menijo, da je Japonska naletela na velike ovire pri svoji nameravani okupaciji doline Yang-tze. Pravijo, da so Japonci doživeli kar se lahko smatra za poraz s svojimi manevri v Sangaju. Japonci bi morali imeti najmanj 50,000 vojakov za izvrši-tev okupacije Sangaja in organiziranje tega mestni kot baze, ki naj bi služila za nadaljnje o-peracije, in več kot stotisoč vojaštva za okupacijo in kontrolo doline Yangtze. Predsednik Hoover je mimo poslušal mnenja članov svojega kabineta, toda podati ni hotel nobene izjave glede akcije v zvezi s tem vprašanjem. Nekateri vladni uradniki trdijo, da je bil predsednik zelo razočaran, ker se Velika Britanija, Francija in druge države, ki so podpisale Kelloggov mirovni pakt, niso hotele pridružiti ameriški vladi v svarilu proti japonskim aktivnostim na Daljnem vzhodu. DNEVNI BANČNI POLOMI Warnaw, Ind. — Vse banke v okraju Kosciusko, dvanajst po številu, so zadnji petek zaprle vrata "za nekaj dni," potem ko so razglasile moratorij na vloge. Chieago. — VVieraema State banka. 11106 S. State st.. ki je imela $»85,000 vlog, je v petek zaprla vrata.___ liti te neskrupulozne kon t rektorje, da prenehajo z nesramno eks* ploatacijo ameriških delavcev." Pred odsekom je sedanjo politiko zagovarjal tudi pomožni tajnik Payne. On je sicer Izjavil, da mu razmere niso znane, je pa za to, da vojni depertment določa "običajne" mezde. Rekel je, da bo v tem smislu dal izdelati zakonski dodatek ln ga izročil kongresu. Ko je bil vprašan, kaj je običajna mezda pri konstrukcijskih delih na jugu, je odgovoril, da plantažnih! lahko dobe kolikor delavcev hočejo po dolarju na dan. In ta mezda naj bi veljala tudi pri vladnih delih! Razmere niso veliko boljše niti pri gradnji vladnih poslopij. Pri nekem projektu v osrčju Washingtone delajo pleskarji za 20c na uro. Plača gradbenih delavcev je na splošno polovico nižja kot je unijaka lestvica. Ce ne morajo kontraktorji drugače, na* kašejo delavcem polno mezdo s mo roko, s drugo jo pa jemljejo kot " Kitajski trgovci proglasili stavko Trgovine ki banke v Šangaju zaprte. Nove japonske zahteve Šanga j, 30. jan. — Kitajski trgovci v Sangaju so v soglasju s proklamacijo trgovske zborni-ce in asociacije bankirjev razglasili stavko v znak protesta proti japonski agresivnosti. Vse banke in trgovine so zaprte, le nekaj prodajaln z šivili je še odprtih. Poročila se glase, da bodo Kitajci zaprli tudi te trgovine in tako popolnoma ukinili trgovske aktivnosti. Japonski admiral Koiči Sioza-wa je sinoči podal izjavo, v kateri pravi, da Japonci niso nameravali razdajati železniške postaje, toda ko so doznali, da so Kitajci zavzeli važne pozicije v bližini postaje, so morale japonske čete otvoriti ofenzivo v svojo lastno protekcijo. Japonci so predložili nove zahteve, med temi razpust in po-tlačenje aktivnosti kuomintang-ske stranke, odpoklic kitajskih čet iz mesta in takojšnjo eliminacijo protijaponske propagande, ki se širi v šolah. Prominentni kantonski voditelji, med temi Sun Fo, bivši zunanji minister, Eugen Cen in šestnajst drugih, so včeraj slavili u-spehe devetnajste vojaške divizije, ker je odbila japonske napade. Sun Fo je naznanil, da bo iz lastnega žepa dal tisoč dolarjev kitajskim četam, ki so se udeležile včerajšnje bitke. Poroča se tudi, da je Ciang Kaišek, ki se je spet povzpel na vladno krmilo kot ."diktator," odredil dve nadaljnji diviziji iz Soohowa proti Sangaju. Kitajski militaristični poveljniki so sinoči izdali proglas, v katerem poudarjajo, da se bodo borili, dokler ne bodo pregnali japonskih vpadnikov. Pravijo, da se ne bodo umaknili ia tako onečastill ime kitajske republike, ki se mora boriti proti japonskim navalom. TOKIO MOZIZ ,±'kZ°Jaj° IZSTOPOM IZ Ll Rssija revidirala tvajs stališče Dovolila bo traasportacijo japonskih čet na kitajski vzhodni železnici, ako ne bo opozicije s strani Kitajske Moskva, 30. jan. — Da 11 bo Sovjetska unija dovolila trans-portacijo japonskih Čet v Harbin po kitajski vzhodni železnici, ki je skupna last Kitajske in Rusije, je odvisno od Kitajske. Ta odlok je sovjetska vlada sporočila Japonskemu poslaniku v Moskvi Koki Hlrotu. Hiroto se je včorsj obrnil na pomožnega komisarja aa zunanje zadeve Karakhana in ga vprašal, zakaj sovjetska vlada nasprotuje trsnsportaciji Čet po tej železnici v Harbin, kjer je v teku revolta kitajskega vojaštva, ki ograža življenje in lastnino Japoncev. Komisar je odgovoril, da sovjetska vlada ne more dovoliti transportacije, dokler ne dobi dovoljenja od kitajskih avtoritet. Omenil je tudi, da U železnica vozi po kitajskem teritoriju. "Ako bodo kitajske avtoritete dovolile prevoz japonskih čet, tedaj Rusije ne bo nssprotovala, zahtevala pa bo garancijo od Japonske, ds ne bo kršils interesov te Železnice," je dejal komisar.• Vesti is Harbina se glasa, da Je bilo dvajset Japoncev in Korejcev ubitih v izgredih med kitajskimi vojaki in poiganih In optenjenih veliko število trgovin. Japonske čete so potrebne za za-ščlto lastnine In življenj, ki so v nevarnosti. I Honolulu, Havaji — Mrs. Granville Porteeque, njen set In mornarski častnik Mešale in dva pomorščaka, ki eo vel skupaj ob-toženi, da so llnčall mladega Hs-vajca zaradi poeUJenJa Maasls-jove žene. so bili zadnje dni Izpuščeni Is zapora e pogojem, da s« vsak dan zgladijo na policiji GE NARODOV Kitajski delegat sahtevalod Sveta Ugc narodov, naj is vaja 15. točko pogodbe a|i pa naj prizna bankrot ^ Ženeva, 30. jan. — Kitajska je včeraj predlotila zahtevo, naj Liga kaznuje Japonsko radi invazije Sangaja. Ta zahteva je povzročila novo komplikacije in izzvala jezo japon|kega zastopnika. japonski zastopnik Sato je potem, ko je Svet Lige narodov izjavil, da bo [upošteval zahtevo kitajskega delegata, rekel, da je s tem*Svet prevsel veliko odgovornost. "Posledica te akcije bo usodne,*" je dejal Sato. ['Japonska bo morda izstopila Iz pge narodov. Nadaljnja Izjava oi tej proceduri bo podana jutri" Svet Lige narodov je ignoriral Satov protest ln pod v zel prve korake za izvajale 15. točke pogodbe. Pozval Ie delegacije Francije, Italije, Španije in Nor-veške, naj pošljejo vsoje zastopnike v Sangaj ln naj takoj uvedejo preiskavo prejšnjih ln tekočih dogodkov v zvezi z japonsko okupacijo kitajskih teritorijev. OdloČili so tudi, da pozove-jo Združene države na sodelovanje v tej akciji v kolikor se bo nanašala na oMigacije devetdržavne pogodbe. Zelesniško unije pristale na redukcijo Chieago, 1. feb r. — Sinoči je bil podpisan dogovor med ftelez-irUklml magneti la Bitka je trajala vso noč In Je dosegla višek ob osmih sjutraj. t Več krogel je padlo v mednarodno kolonijo, lder so bili ameriški pomorščaki ln druge Inoeem-ske čete v službi. Zjutraj je doipelo več tisoč kitajskih vojakov ls Nanklnga in sodi se, da so je krog 30,000 kitajskih vojakov udetcdilo protinapada na Japonsko posadko. Središče bitk Je bila severna točka na meji mednarodne kolonije.* Večje število krogel ls kitajskih topov je psdlo na oiem-Ue mednarodne kolonije, ko je kitajska artiierija pričela fe ofenzivo. Ena krogla je zadela Japonski budistični tem pel In ga deloma razdejala. Dve drugI sta padli na poslopje Usta Nlchi Nlchl In na urad šangajske telefonske kompanlje. Bombe, ki so Jih metali Japonski letalci, so ustvarile silno paniko med civilnim prebivalstvom. Ljudje so bežali sem ln tja ln lsksll zavetja. Na več krajih se je pojavil ogenj, ki je ras-dejal veliko število hiš. Sodi se, ds škode, ki so Jo napravili požari, snaša več kot pet milijonov dolarjev. Ena bomba, ki so Jo vrgli Japonski letalci, je padla na streho železniške postaje. Podrla Ja streho In stene in zadgala poslopje. Pri tej priliki je bilo več kot 160 Kitajcev ubitih. Natačno število Isgub ni znano, toda sodi se, da Je bilo več tisoč ubitih In ranjenih na obeh straneh. Med ubitimi Je bilo veliko število civilistov. DOMAČ DROBI £ Iz ('asowsburg% Pa.—Tukajšnji slovenski pevski zbor Ilirija nastopi v sredo. 3. febr., od Četrte do pete ure popoldne na radio postaji v okraju Waehing-ton. Najprvo bodo sapsli "Delavsko himno". Rojaki v okolici naj ee poslušljo te prilike in poslušajo. Peli bodo na postaji WNBO. Umoril šsst^člaaov l Kima, Man., Kanada, 30. Jan. — Hlnočl je nesnan morilec prišel na farmo Martina Sitarja ter umoril Sitarja, njegovo ženo in štiri otroke.'8emo en član družine, štiriletni otrok, jo ostal pri življenja. Po sločlnu Je morilec zažgai poslopje z očivldnim namenom, ds prlkrljs svoje grozno dejanje. Ogenj je privabil ds, ki so nsšli mrtvo žrtve Wrlgter zapustil 40 milijonov Chlcsgo. — Willism Wrlgley Jr., msgnst Žvsčtlnsga gumljs, ki je pred nekaj dnevi umrl, je zapustil premoženja v vrednosti 40 milijonov dolsrjev. Na žagah ▼ Wlaeeaslau nsje-mejo 10,000 delavcev Mllwsukss, Wls. — O. T. Swan, tajnik Northern Hanv lock t llsrdwood Manufsctur-er*s Assoclatlon, Je v sredo aa-snanll, da nameravajo najeti 10,000 delavcev pri parnih Žagah v severnem Wlsoonslnu do 1, julija t. 1. Prvi airaa v Chieagu lo Chlcago. — Zadnja sobota, 30. JaauariJ, Je bila prvi pravi sim-ski dan v Chlcagu in okolici V petek zvečer jo prišel ls Kanade val m rasa In temperatura je padla Is 44 na 6. Prvič to zimo smo videli led na šipah. Ker ni snega, se mraz ni toliko občutil. "t— —— PROSVETa TR ENLIGHTKNMBNT •LASILO m LifTHDIA SUIVSNSSB MASODHB POOPOB* NB JBDNOTK ntai Um Hm U.IU4 Mm * ChU I yt*r. CMtMi u4 CUmro 91M pm m n»fcj». Mnmriiu v« MI to um brk or thk tomobatkd == PROSVETA -—————————— Dogodki na Dalj njem vzhodu Japonske čete so zadnji petek okupirale Saniraj, največje in najvažnejše trgovsko mesto na kitajskem obrežju. Kakor poročajo, nameravajo Japonci okupirati še Nanking in Han-kov; če zasedejo še Tientain ln Peiping, bodo okupirana vsa večja obrežna ln bližnja mesta severne in centralne Kitajske. Amerižke in angleške bojne ladje stoje zraven in gledajo, kaj delajo Japonci. Liga narodov zboruje v Ženevi in se krega med seboj, kaj bi naredila. Medtem pa še nI bila napovedana nobenan ofi-delns vojna — čeprav traja vojna že od zadnjega septembra 1 Japonci uljudno razlagajo, da so okupirsli ftangaj, da kaznujejo kitajske "bandite", ki so bojkotirali japonsko blago. Ker je kitajski bojkot razširjen po veej Kitajski, so vsi Kitajci "banditje" ln Japonci, če hočejo biti do-sledni, morajo okupirati vso Kitajsko. To bo sicer nerodno delo, kajti vseh Kitajcev je čez 460 milijonov, toda Kitajci nimajo dovolj modernega orožja in ne morejo ae braniti. Japonska ima močno, moderno mornarico, močno armado in veliko letalako floto. En sam japonski letalec, en aam mož v zraku, lahko terorizira milijon Kitajcev na tleh. Taka vojna, ko je zamo ena stran kompletno oborožena, j# igrača za Japonce ln zelo lahka stvar. Baš zato bi morala Liga narodov, če bi bila kaj vredna in če bi ne bila samo na papirju, najostrejše nastopiti proti japonskim mili-tarističnim bandltom, ki so si izbrali neugodne j II čaa sa avoj roparski pohod na Kitajsko in ki se požvižgajo na vse pogodbe in pakte, ka- I^O pO^j P iM^lšl ...... - . I Amerika neprestano pošilja note Japonski. Kaj je v teh notah, ne vemo, ker JIH ne objavijo. Ne vemo, ali Amerika protestira in grozi ali daje potu ho Japonakl, da si lahko odreže od Kitajske kolikor hoč«, samo ntij čuva interese drugih dežel, predvsem Združenih držav. Ameriški ln Japonski kapitalisti so v tesnih in velikih trgovinskih stikih; ti stiki so večji kakor ao s Kitajci. Kaj brigajo ameriške mogotce intereei In pravice revnega kitajskega 'Uudstva? Ameriški mogotci bi najrajši na-hujskall Japonce na vojno z Rusijo, ampak ao-vjeti so pametni In do danes se še niso pustili zaplesti V spor. Kar Je v tem konfliktu v Aziji značilnega, Je to, da Je vojna — ln nI vojna. Dejansko Je vojna, ker jO te vaa Južna Mandžurija okupirana in zdaj še ftangaj, kitajska republika Je bila invadirana v več krajih in veliko krvi Je že poteklo, toda dlplomatično in oflcielno še ni vojna* ker je nf še nihče formalno napovedal Morda Je drugače po avetovni vojni, odkar imamo strašilo Ligo narodov. Morda bo poslej tako, da bodo ropareke armade enostavno v padle v mirno dešelo in Izvršile vojno, potem bodo pa roparske vlade razglasile, da je bila v lastno obrambo potrebna kazenska ekepedicija proti "bandltom" in za "kasen" ee Izvrši anek-tacija. Liga bo pa poavana, da eankclonlra "fait accompll", dovršeno dejstvo, ker je to najbolje . .. _________ Wiacon«n je prvi! Philip La Follette, governer države Wlscon-ain, je 89. januarja podpisal zakon sa varovanja proti brezposelnosti — prvi zakon te vrata v Ameriki. Zakon ni najboljši, toda začetek je, led je prebit. Da jo led prebila država Wls-consln, ki ima devet socialističnih poslancev v avoj i zbornici in sociallatično upravo v svojem največjem mestu Mllwsukee, Je popolnoma logično. Zakon eo predložili progreslvcl kot protiutež socialistični predlogi, katera ee Jim Je zdela preveč radikalna. Zakon ni namenjen sa sedanjo depresijo. Veljaven postane šele 1. julija 1K1S, ako do tega čaea tslodajalcl v driM prostovoljno ne zavarujejo najmanj 176,000 delavcev. Zavarovanje nI državno, temveč Je prepuščeno posameznim delodajalcem, da ga sami Izvajajo: pobirajo prispevke in plačujejo podporo, toda pod nadzorstvom države. Socialisti niso hoteli tega, privoliti ao pa morali v kompromia, da bo vsaj nekaj sa začetek. Zakon določa, da delodajadi, ki imajo najmanj po deset delavcev s manj kot $1600 letne plače, Jemljejo po dva odstotka od plačo, dokler ae ne nabere aklod $76 sa vsakega dela v. ca. Kadar je delavec odpuščen brez svoje kriv-de. mu mota delodajalec plačevati po deert dolarjev tedensko za dobo desetih tednov. Delodajalec, ki garantira svojim delavcem najmanj 42 tednov dela v letu s najmanj 36 urami v te-dnu, je isvset od zavarovanja. Glasovi iz naselbin Zanimivo beležke Is krajev Se malo pojasnila Cleveland, Ohio. — Naš tajnik "jugoslovanskega odbora" je nadalje zmešal nekaj o premogar-jih in socisllstih, in koliko da Je pomagala National Mlners unija druiinam. Piše, da vidimo, kako je pa socialistična stranka pomagala premogsrjem in Vijih družinam. Kolikor je meni znano, je tajnik soc. stranke Sldney Yellen poslal $1,100 v Pittsburgh na Mlners' Relief soc. stranke. Prispevke smo pobirali za stradajoče otroke, žene in premogarje, brez razlike kateri uniji pripadajo, kakšne polti, vere ali prepričanja da so. Ali se ni tako vršilo, Trlnastlč? O Frank KeeneyJu ao poročali, da je organiziral neodvisno unijo, ki se pa bo pozneje pridružila eni aH drugi uniji. In kaj Je narobe tukaj, če Kee-ney ne ve, katera unija bo živela —NMU ali UMWA? Ce si jo je upal organizirati v West Vlrgl-nijl. mislim, da ima toliko bojevitega duha kot Kar) Trlnastlč. Pravijo pa, da se bodo v W. Va. organisirall tudi politično. Potem) *e Še lahko zgodi, da bodo zasedli premogovnike ln *o-cializirali. Ali ne bo to napredek! Nadalje nam pove tajnik jugoslovanskega odbora, d/so tudi v, illinolsu Imeli progresivno unijo, katere načelniki ao bili nekdanji komunisti, ki pa niao bili komunisti is prepričanja, ampak radii pozicij, katere bi bili radi dobili. Yep, to vemo ml dobro, Trlnastlč. Pozicije, Blagajna. Radi tega postane veliko komunistov v Ameriki. Ali pa biti špU Jon Justičnega tajnika in komunist obenem. Da citiram vprašanje, ki sem ga stavil že pred več leti na komunističnem shodu govorniku, nekemu Papanu Iz Penne: Zakaj bi se komunisti ne združili s socialisti, ko vendar Imajo Isti program za podržavljanje ljudstvu potrebne privatne lastnine kakor socUNstl? Kakšen odgo-vor ml Je dal? Ml bi se združili s člani socialistične stranke, ne pa z njihovimi vodji. To naj služI v odgovor onim, ki tudi vpra-Žajo, zakaj se ne združimo. Zato ne, ker komunisti hočejo biti t mo vodje. Kaj bi vi rekli, naprimer, da so se Spanci raskoaall na dve državi takoj, ko prvič niso mogli vreči Alfonza s prestola? Ali mislite, da bi ga biti odstranili, da niso ostali skupaj v eni državi In čakali, da ao postali dovolj močni v republikanskem mišljenju? Pritrdili ml boste: da je bilo boljše za Španijo, da je ostala skupaj In skupaj odstranila monarha. In tako ml bo tudi lahko priznal Trlnastlč, če hoče: da bi bilo boljše sa United Mine Woikers of America, da so ohra nlll evojo unijo toliko časa, da bi bili .lahko odstranili Levrlaa In njegovo mašlno. Ampak taktika komunistov Js so se bila: razbiti Unl ers unijo, pa pus rad*. Unijs razb Zapomnite si, d kel Abraham LI hotele Južne države ločiti od linije I "MI moramo ohraniti unijo." In ohranil Jo Je. Danes so mu hvaležni tudi njegovi nasprotniki, če še kateri šivi. U, poglejte koliko gorja sta vam Že povzročili dve uniji in nobene unijs. Komu jo dosedsj National Mlners unijs veliko koristila, kakor pravi Trlnastlč? Premogarskim baronom veliko vsč kot pa Lewlsova malina. Preračunajte. če bi vam bili plača tudi nekaj znižali, bi bili na bolj-šem kot ste. Ali ImeH bi človeka še pri tehtnici, jamafti odbor, da bi se prltoševsll Itd. Sedaj imate dve onljl In nobenih pravic Neki pregovor pravi: "Združeni stojimo, rasdruženi gubimo." Danes dobivate le obljube, da bo enkrat boljšo. Priboriti si pa ne morete, kar niste skupni radi taktik« komunistov. Nisem prijatelj Levriaa ne kapitalistov In ne komunistov, ker ti trije so sakrlvill vaš poraS. Baroni premoga radi konkurence. Letrla, da ae ettdrži na krmilu, komunisti, da pridejo do vodstva. Vse pa ka* še, da bo oatalo še tako precej časa, če se ae zgodi čudež Trlnastlč je pisal, ds je laž. kar Je pisal "The Cleveland Citizen." Ker pa nI navedel drugačnih številk, ker niti aam ne ve. kaj se je godilo pri obrambnem odboru Sacca In Vanzettija, bo ostalo tako kot sem poročal. Qs je urednik Max Hayes fašist, ni res. Hayes je bil pri socialistični stranki, dokler ni Ruthenberg pričel "revolucijo" na Public 8quaru v Cleveland u 1. 1919, potem je pa odstopila "Citizen" je glasilo cleveland-skega strokovno organiziranega delavstva. Ker so v tem gibanju tudi komunisti, socišlisti, demo-kratje In republikanci, je smer lista kot naše Prosvete. Ce je Hayes fašist ln "Citizen" fašističen list, potem so tudi naši uredniki in Prosveta z njimi fašisti. Ampak po mojem mnenju so fašisti komunisti, ker se borijo za diktaturo — a la Musso-lini. Naš govemerski kandidat za državo Ohio, sodrug Sharts, pa je rekel: "Ml moramo isobra-zltl ljudstvo, da se bo znalo bojevati proti diktaturi." Opozarjam že enkrat društva in tajnike 8NPJ, da je Jugoslo-vsnski odbor firma komunistične stranke. Praktičen boj proti šikaniranju tujezemcev morajo podvzeti jugoslovanske podporne organizacije, posebno feddracije družtev in jednot. Frank Barblč. Konvencija soc. stranke Detroit, Mlch. — Konvencija socialistične stranke države Mi-chiganu ae je vršila 23. in 24. jan. tukaj navzočnosti nad 60 sodrugov ln delegatov. Raspra-ve o socialnih problemih so bile živshtne. Poročila stalplh uradnikov ln delegatov so Jasen dokaz, da se stranka povoljno razvija, ustanovljajo se novi klubi in stranka raste na članstvu. Iz-gleda, da se delavci prebujajo in se zavedajo svoje dolžnosti, da njih mesta so v organizaciji. ' Na konvenciji zta bila nomi-nirana tudi kandidata za governer j a In podgovernerja, sod. J. Baanser in mrs. Wllson. Ona že v tretjič kandidira sa omenjeno mesto, dvakrat v Michigami in enkrat v državi Texaa. Razveseljivo je poslušati nad 60 let sta. ro ženo, ki s tako vnemo dela sa ISboljžanje delavskega sistema. Njen poziv na Šanstvo, naj se organizira in pomaga do osvoboditve izpod kapitalistične sužnostl, je izzval buren aplavs. Doba, v kateri se je smatfalo žensko za nekaklno kuhinjsko opremo, je mlnuls. Dolžnost današnje žene je, da se bori ramo ob rami z možem za izboljšanje življenskega stsndarda, še več, žena je noslteljlca in vzgoje val ka človeške družbe; torej Je nje na naloga še večja ln težja od moškega, zato je potrebno, da se ženske prehude ln poalužljo svojih pravic enakopravnosti. Moški si pa Izbirno ls k lave, da žen-ska spada v kuhinjo In da je,samo zato tukaj, da človeški zarod ne propade. Kuhinja bo postala prejalislsj Industrijsko podjetje. kot so poŠta* kovačnlce krojsčnlce in dhlge rokodekkt obrti. (V gotovih slučajih ti že to Uvaja.) Konvencija Js tudi involila ^pc -kaj Js re* alovslni odbor sa državo Mišh.. Mine Work Levvisa v u-Lewls cel! Konferenca klubov, katero je sklical klub št. 114 dne 8. jan. je bila velike važnosti; 6 klubov je bilo zastopanih. Želeti je, da se tudi ostali klubi pridružijo. Oživela se je spet mestna centrala, katera je bila zadnji čas zadremala. Potrebno je, da se bližje spoznamo, da ne bomo vedno mednarodni tujci. Le na ta način nam je mogoče skupno delati ; posamezni klubi in posamezne osebe ne morejo tega izvršiti. Temelj je postavljen, naša dolžnost je, da z delom nadaljujemo. Klub št. 1 je zelo aktiven, Ima svoje prostore, kjer se vrše seje, predavanja in druge aktivnosti. Tudi Detroit Labor Colje-ge obdržava tu svoje poučne tečaje. Za mladino je zelo koristno, da se vpiše v to delavsko u-stanovo. Predavanja kluba št. 1 se vrše vsak petek in soboto na 69 Er-sklne ave. Vsak torek se vrše predavanja pod avspicijo Lige za industrialno demokracijo. V teku so tudi priprave za proslavo prvega maja, mednarodnega praznika vsafS zavednega delavstva. Zamišljenih je tudi več shodov in kampanja za volitve v jeseni, pobiranje podpisov aa državno starostno in bresposel-noatno zavarovanje. Kampanja za pridobivanje članov v soc. stranko^ Jugoslovani ste napro-šenl, da pristopite v JSZ in pomagate zgraditi močno organizacijo, posebno tistim se priporoča. ki vedno naglašajo skupno delo. Skupnega dela ne more.biti, Če nismo skupno organizira. nI. Z iskrenim delom odstranimo predsodke eden napram drugemu. Naše geslo naj bo: "Prole-tarci celega sveta, združite se! ' Joe Korale. "Kdo je kdo" • Welteburg, W.' Va. — V Pro-sveti dne 19. jan. sem čitala dopis s podpisom Karla Trinastlča, v pojasnilo F. Barbiču, "naj se vidi kdo je kdo." Ker nisem nobena dopisovalka, se nerada vtl kam v javnost, posebno ne z osebami, ki so vajene dopisovati v liste kakor je K. T. Ker se ml pa vidi nekaj nepravilnega v njegovem dopisu, hočem tudi jaz povedati, kdo je kdo. Jaz sem bila še zmerom aa pravico, zato hočem pa z resnico na djui. Mislila sem dati v javnost takoj ln zatem opustiti vso stvar. K. T. piše, kakor jaz razumem is njegovega dopisa, da je socialistična stranka pomagala samo rudarjem UMWA. Ne bi me tako zagrelo, toda to som slišala tudi ne organizatorje, ampak kričale od !*MU vjGanonsburgu, Pa. Ko smo zadnjo pomlad stopili na stavko, seveda pod NMU, nam je socialistična stranka takoj poslala živež iz Pittsburgh*. To se je rszdelllo družinam. Potem so pa prišli od Rslief komiteja NMU ln ustanovili kuhinjo, Štrajkarjem pa naroČili, naj hodijo kolektat in tako so žli od hiše dO hišo, v5asih so dobili malo sit celo nič; kar tuk#|<> bila \f katerega je Isvoljen tudi ha* sod. Peter Benedlct. Izvoljenih Je bilo tudi pet delegatov na strankino konvencijo, katera se bo vršila v Mlheaukeeju. Wls.. v aprilu to leto. Sprejeto je bilo tudi več resolucij, med temi resolucija zs prlananje sov. Rual-Je. Sprejeta jo bila bres vsake opozicije. Resolucija sa izpustitev T, Mooneyjs In vseh poletnih jetnikov, resolucija proti registriranju tujezemcev, kot Sadi proti vojaškemu vrfbsnju v ameriških višjih šolah In univerzah. za boljšo preskrbo šolskih otrok ia enako izobrszbo, ss državno stasšatno in brezposelno zavarovanje, proti brutalnem* postopanju jetnikov, katar! se nahajajo v ječah redi aktlvfcstl v delavskih organIsacijah in proti brutalnemu postopanju pre-mogarskih baronov napram premo «nrj*m v Kentucky In Penn. Na konvenciji se jo dvignil pre-teet radi brošure, katero je 9|» dala M. divizija llllnolaklh miličnikov. kako postopati z demonstranti, ako bi se lačni sešel i puntati: "Dajte Jim krogle In strupeni pMn. ako bodo zahtevali kruha-, to je tudi vse kar Mi-ko pričakujemo s te strani. Torej, detavel-trplnl. to lahko vidite kako je potrebno, da ae organiziramo. ena tovarna zaprta* so bili Und-itrudapolnodelo; ki ste toliko mlaje tudi precej iprlzdeti. (dfh fantov |n deklet naučili, da Včasih so v rlttsburghu nako- so zmožni stopiti na oder pred [lektali* da so ptlpeljali poln truk, kuhati ntap pa )caj Imeli, ker dali so jim* da ao tre počistili, da ga njim nI bilo treba—ga Ne špirta-še in rdeča redkvice. SdfclsRsttč-na stranka iz Pittsburgha jim je pa redno vsaki teden vozila vsega: moke bele ln koruane. sladkorja, rlža, kave, krompirja In več drugih stvari, kakor obleko in obuvalo. Ko so pa žestič pri peljali, »o pa bili pričujoči tisti orgailsatorji ali kričeči in so Jih vprašali: od kod so tn kdo jim js pripeljati* ter jim sa poda so obratu traka s ži-naaaj v Pittsburgh, na ps so krišall, da sozisli-Straaka pomaga UMWA. en dokaz, "kdo Je kdo.' Ravno tako je bilo ns Avell, Ps Ofrrafo so jih nasad in oa aejah prSfcaveiali. da ne smejo nič od njih vaetl. Niso Jim pa branili tnftUletitl za gnilobo. I rt^feiu clo®t I tdk^fft materi-jala, toda naj zadostuje aa danee, aaj vemo, "kdo Jo kdo" ia viuaa. da na vsaki njivi raste plaval, na nobeni pa ne toHko kakor aa ameriškem komanizmu, ker povečini so — M rekla le-m*UU bi rodi šivali od drugih žuSg. Saj imamo dosti loka sorK njih. Tukaj so taki trije tičkl, vneti komunisti is McKin-levvilla. W. Va.. preko rlverja v Ohlu napadli svešer neko družino In Jo hoteli okrasti toda 6-letni otrok je šel seeede klicat, kateri so poklicali policijo. Dva že aa varnem v kletki* tre- publiko In igrati to naporno opereto "Lucky Jade," ki šteje 36 oseb. željni in Veseli smo Slovert ci takih kulturnih priredb kakof jih prirejate, ker res spadajo med kulturo. Saj kultura Je potrebna človeku, je podučljlva ln ga naredi čvrstega kdorkoli Jo zvesto opazuje. Ampak pole# toga kulturnega dela je vaša dott nost, da se udejstvujete in podu-čujete vašo skupino mladih fantov tn deklet tudi o napredni politiki, taki, kakršno oznanjajo socialisti. Qejte Jih navajati, da pristopijo k socialistični stranki, ker le s tem boste pomagali mladini do boljšega in poštenega življenja. Saj Je morda vsakemu znano, mislim, da je tudi vam, da se ftobena stranka ne bori tako strogo In znanstveno sa delavske pravice kakor se socialistična in moremo biti uverjenl* ds bo v d ogled nem času zavladala coR svet. Kolikor bolj bomo navajali našo mladino k temu. toliko f*ej bo zavladsla Ozrimo se samo aa zbornice, mestne ali državne, če je kaj socialistov v njih, kako se oni borijo sa delavske pravice. V wls-kodhlnški postavodajni zbornici je samo mala skupina socialistov pa kako ae oni Mre s reakcionarni sa vsako drobtino delavske zakonodaje. Ismed obeh zbornic, Id štejete 1*7 oseb, ao v višji Sbomicl. ki šteje M oeeb. samo S eeabe v veČini Is reakcionarne stranke, pa samo te 8 ose- xaa j Vesti iz Jugoslavij (Izvirna poroiiU Is Ja* oalarija.) Ljubljana, 13. januarja 1982. Cenzura tu in tam Načela cenzure se menjavajo s kraji in cenzorji. Poročali amo, da je v Delavski politiki podal s. Mlinar Ivan izjavo, da v seznamu volilcev, ki se niso udeležili volitev 8. hov*, po krivici manjka. On ni volil in spada torej v knjižico, ki so jo izdali demo-kratje v Ljubljani. Tako je javno izjavil. Izjava aeveda ni bila brez pikrih opazk, češ, da je knjižica res potrebna, toda biti mora popolna, ker bo ostala značilen dokument sedanje dobe. Izjavo je v nedeljo 10. jan. ponatisnil klerikalni "Slovenec", a ljubljanski cenzor mu je glavne pripombe v izjavi prečrtal.. V Delavski politiki, ki izhaja v o-kolišu mariborskega cenzorja, pa je izjava izšla neokrnjena. Uboj v Prihevi V Prihovi pri Vitanju je prišlo do novega pokola, ki je apet zahteval smrtno žrtev. Fantje so se pijani stepli, obdelovali so ae s koli in noži. Na tleh je obležal — mrtev fant H lasteč. Sledilo je kot po navadi: orožniki, aretacija, zapor ... Morilec čaka v zaporu na kazen. Je to pravi morilec? Visoko odlikovan domači zajec So pri nas ljudje, ki imajo Že dovolj časa in mnogo veselja do reje domačih zajcev-kuncev, do združevanja v društvo za zaščito živali, za zaščito mačk itd. Ti ljudje imajo svoja društva, društva imajo važne seje in pri njih imajo živalice velik ugled, večjega kot človek s ceste. In svoje živali odlikujejo zelo visoko, i_ Kuncerejci (reditelji domačih zajcev) so imeli tudi že razstavo. In zelo ponosen je lahko neki Anton Golija iz Studencev pri Mariboru, ker je prvi dobil v našo državo kunca pasme Lux. Tega kunca je razstavil že v Avstriji, razstavil ga jena ljubljanskem in zagrebškem veleaejmu teh pbvaod prejel zanj Šampfjo-nat z zlatimi kolajnami. Nedeljsko "Jutro" (10. jan.) priob-čuje fotografijo tega znamenitega in plemenitega kunca ter sporoča, da je lastnik poklonil tega zajca Njegovemu veličanstvu kraljici za rojstni dan, ki ga je imela te dni. Kako so ga poslali v Beograd in kakšna deputacija je šla z njim, tega "Jutro" ne poroča. "v l Pogorelo mu je vse Na Kamnem vrhu pri Sv. Križu v litijskem okraju je živel v bedni koči« upokojeni rudar Janez Logar. Tu je imel vse svoje imetje. Malo je bilo tega, nekaj bore živeža, veža, soba in alam-nata streha. Te dni pa mu je sredi noči vse pogorelo. Jedva da je rešil samega sebe. Vse drugo je pogorelo do tal. Mnogo nI imel, a to je bilo vas, kar je imel za stara leta. In to mu je pogorelo. Ustrelil ženo, otroka la esbs Dne 12. jsn. so nsšll zjutrsj v stanovanja inženirja Vladimlrja HIM Bledu Neko deblo ae je zataknilo sredi drče in Zunko je skočil, da ga sproti. Pri tem mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da je udaril s glavo ob deblo ter si prebil lobanjo. Bil je na mestu mrtev. — Druga nesreča se je zgodila v MaJehovi. 48-letni posestnik Ivan Bogatin je na poledenelem dvorišču padel tako nesrečno, da je priletel s trebuhom ob panj in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v mariborsko bolni-co, a je poškodbi podlegel. Štiri leta robije ss ubijalca svoje matere Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal 33-letnl posestnik Franc Roj ko iz Prodnega vrha pri Ptuju radi ubojs svoje matere Elizabete Rojkove. Sin je pomagal materi 9. oktobra stiskati grozdje v zidanici. Pomagal jima je tudi Alojzij Kovačič. Ker ilRojkože je bil pijan, mu je mati govorila, naj ne pije vina več. Razjarjeni sin je nagnal delavce domov, češ, če ne smem piti, tudi delali ne bomo. Potem se je prepiral s msterjo ln govoril, ds jo bo ubil ("tegs črnega hudiča"). Napadel je tudi Kovačiča in ga vrgel ob Ua s tako silo, da si je Kovačič zlomil kost v ramenu. .Naalednjega dne ao našli Rojkovo mater mrtvo, ležečo ob mizi. Sin jo je bil pretepal in vrgel s tako silo ob mizo, da si je niatl ob robu mize razbila lobanjo in jI je kri zalila možgane. Sin se je pred sodniki Izgovarjal, da je mati sama padla na mizo in se ublls. Sodniki so verjeli bolj pričam ter obtoženca obsodili ns štiri Ista in tri mesece robije. Obenem Izgubi za pet let častne pravice ter mora plačati nad 1000 Din odškodnine Kovačič u. AvtoMtizam Stražnik je opazil na ulici čudno žensko, ki je očividno oprezovala okoli Izložbe pred veletrgovino, in jo začel potajmo nadzirati. PriOe mimo pogrebni sprevod in neznanka nese roko k glsvi, kakor bi hotela pridvig-niti klobuk. Potlej se premisli, spusti roko ln se skušs pomešati med množico. "Oko poatave" pa etopi za njo in jo povabi a seboj na policijski komisarijat, kjer se žensk* razkrinka ... za moškega. Ta nedovršena kretnja, kako bi pozdravil pirtvažko krsto, je izdala možak£jd 1 red»r-stvom v najboljšem skladu. Seveda ni tegs nalašč naredil. Bil jO to zgolj avtomatlzem: neprostovoljen gib/ kakršni so tsko tesno spojeni z mišicami, ds postajajo refleksi (odrssni zgib-ljajl)H brž k • Sličen zgled navsja E. Gautler Iz Šuanake dobe v, Bretaniji. Rojalistlčen zarotnik ss v žensko preoblečen pritihotspi v krč. mo, kjer so se shsjsJi "modri". PROSVETA ter ss izvsjajo samodejno, 0 jih izžove kak vranji po- Klimca v vasi Zagorice pri Bledu Bil je tako dobro načičkan ln vso družino mrtvo. Inženir, nje-' nallčkan, njegovo vedenje tako gova žena in njun 7 letni sin — pretehtano In pretuhtano, da ži vsi trije so ležsli v stsnovsnju * prestreljenimi glsvsml. Ugotovili so, da je inženir ponoči u-strclil svojo 31 letno Ženo Gabrijelo roj. Pretnar ln 7 letnega sina Vlsdimirjs, nato ps je uatra-lil še sebe. Ko so zjutrsj opazili sosedje zaklenjena vrata ln ss nihče ns trksnje nI odzvsl, so S vitrihi odprli vrats in nsšll družino mtrvo. . Prsd nehaj meseci je drnšina izgubila 5-Mtno hčerko, radi še-ssr so bili starši zelo žalostni. Zakaj pa je zdaj oče ubU šeno (n otroka ter še sebe, tegs si ne ve razlagati nihče. Oče pokojnega inženirja Vladimirja Klimea je bil okrožni zdravnik na Bledu, u-mrl ps je prsd kskfmi 20 leti v umobolnici v Celovcu. Mogoče je tudi njegov sin Isvršfl to dejsnje v blaznosti. Dve Mnrtal aserstl Iz Msribors poročsjo o dveh smrtnih nesrečah v tamkajšnji okollel; prvi ponesrečenec je postal žrtev nesrečnega naključja pri delu, drugi pa je postal Žrtev zime. V Kamnici pri Mariboru se je pri sprav Ijaaju drv smrtne ponesrečil -tg-lMni Zanko. Sprav-ljsli so dna S gosds na hribu. va duža ni niti sa Časek sumila o njegovi Istovetnosti, fods o-reh, nesrečen oreh, ki ga je bil nekdo possbil ns mizi, se je ze-kotalil in padel vsiljivcu naravnost proti kolenom. Krsljevi pristaš urno stisne bed rs. Samo tobko Je bilo treba, da so mu prerezali vrat Tedaj pač niso poznali šale. Naš nezgodni šuanec Je ponevedoma isdsl svoj spol Kadar hoče prestreči kak predmet, ki pada. ženska nehote razmakne koleni' Ja bolj racprostre krilo. Prav tako nehotoma pa jih Iz istega vzroke moški stisne, ds povečs prestrezal00 ploskev. ce ae mu zapletaj|u boji se. Sam nase se ne bo mog#l zanesti, dokler ne bo vmes avtomatizma. Enaka je z vsemi opravili, celo z nsjplemenitejšimi. Človek se vadi prav misliti, spoštovati tujo svojino, dajati prednost dobremu pred zlim — kakor se človek uči tujega jezika — mehanično, brez oklevanja in brez obotave, brez napora. Na vse sadnjer Čemu vsa nravstvena vsgojs razen za ta namen, da vršenje dolžnosti preide iz za-vceti v podzavestnost —•. drugače rečeno: da postane čimbolj samogibno, samodejno, avtomatično? Razi* zanimivosti Zemljevid Krištofa Kolumba Iz Carigrada poročajo, da so odkrili učenjaki v knjižnici starega dvora turžki posnetek morale poti iz Španije v srednjo A-meriko. Zemljevid jfc posnetek ksrte, ki jo je po svoji vožnji ob odkritju Amerike narisal Krištof Kolumb. Pomen te najdbe je tem večji, ker danes si ohranjena več nobena karte Krištofa Kolumba. Odkrito kopijo je daroval turškemu sultanu Selimu I. admiraj Piri Rediš. Učenjaki, ki preiskujejo knjižnico bivših turškth vladarjev, pravijo, da ni nobenega povoda dvomiti v avtentičnost admiralo-vsga posnetka Kolumbovega zemljevida. Turki- pa so prišli v posest Kolumbova ksrte po vsej priliki na ta način, da so ujeli Spanca, ki je služil na eni izmed Kolumbovih ladij. Zš NAŠE FARMARJE Piže Frank Lukanckh Ne morem svetovati, kam prodajati jajca, da jih boste drago prodali. Navadno producenti lahko prodajo evoje blago doma. To pa rečem, da so jajca danes (7. januarja) popolnoma zadosti draga — 26 centov ducat Krma za perutnino, dano« plačam $1.30 za 100 funtov Žita, suha mleta mešanica pa $1.90 za 100 fun-tov. Pred 4 leti sem plačal več kot polovic^ dražje za krmo, jajca so bila ps ob tem času po 46c ducat. Prosim, ne vprašajte takih "zanimivosti," ker nisem odrešen i k sveta. / Pesa je zelo dobra zelena ali aveža krma aa perutnino, pozimi pa naj bo sveža ali kuhana. Bolje je, da se krmi le sveža, drobno naribana. Ce ae pa kuha, se naj pomešava med suho (mash) mešanico. Leninove nagrsda za znanstveno delo Po dolgem času ao te dni v Moskvi znova podelili I^jenlnove nagrade za najboljža znanstvena dels. Teh nagrad, ki so nekakšna boljševiška paralela k Nobelovi nagradi, je pet Jn obstoji vsaka iz listine in 2000 rubljev. Doslej jih je prejelo 18 znanstvenikov. Letos • je prejel nagrado akademik Gubkin zs svoje raziskovanje nafte, prof. Man-delatamm za zadlotehnlko in fiziko, pt6t. Frumkin za kemijo, prof. Uhtomski za fiziologijo živčnega sistema in akademik Wil-liems za poljedelstvo. Koledar za farmarje v januarju Cas je premisliti, preračunati In preskusiti semenje, koliko, kje in kakšno bomo sadili ali sejali. Posebno moramo pszfti, kje bomo kupili semenje, da bo kaljivo in ds bo primerno Za naše kraje in podnebje. »j Sedaj Še premislimo in pre-f5 računajmo, kje bomo imeli se-lenjadni vrt. Tam, kjer je najboljša osušsna zemlja in dobro gnojna. Ne napravljajmo vrta v senčnem kraju. Glejmo, da I-mamo vrt,v proti jutranjemu solncu obrnjen. Sedaj se že pričsnjs misliti o brizganju ssdnega drevja proti mrčesom. Nabavimo si koledsr o brizganju (sprsy calendsr), katerega si lahko nabavimo od okrajnega fsrmsrskega zastopnika, ali pa od poljedelskega kolegija: Cou«yty agent of agrlcul-tural state college. Sedaj imamo tudi raznovrstne popravke poljedelskega o-rodja. živina potrebuje v tem času posebno praktične in dobre oskrbe v poklsdanju. Nemška ln druga deteljs so v zimskem čs-su posebna sladčica za Živino, kakor tudi«insvlič (enailgge) in razne korenjske krme s6 nujno potrebne. iKravam mlekarlcam dajmo en Dunt žitne krme na vsoke 4 funte dobljenega mle- ka na dan. To se čestokrat izplača, krmiti žito molznim kravam. Kmalu pride Čas za valjenje piščancev umetno, da si pridobimo zgodnjo pomladansko perutnino. Zberlmo samo močno in lepo razvito za pridobivanje jajec za valenje. Predno pričnemo hraniti jaj ca za valenje, motimo imeti najmanj 10 dni petelina a kokošmi. Krmimo perutnino dobro y tem času, ali ne toliko, da .bi jo odebelili. Ne poaablmo suhe mešanice, da jo ima perutnina vedno pred aeboj. Nekaj o gnojilih Izvažajmo ln podorjimo takoj gnoj na njivah že kedaj, kjer je to mogoče. Spomladanska otajevina izpira rasns gnojila v zemljo. Ker ae počasi sneg topi, tako tudi pomalem zemlja povživa gnojila. Tudi alama in razni pleveli hitreje gnije jo, ako se pognoji preje kot je čas in podorje. Skoraj val poljedelski kolegiji (state colleges of agriculture) imajo v tem čsau po en teden študije aa farrparje; vssk es lahko udeleži tega tedenskega ktirza. Kogar zanima, nsj piše ns state oollege za pojasnila. (Dalje prihodnji*.) IfHAZNEVESTI Pridigarji naglaslli opozicijo proti vojni Clevelsnd, O. — Pridigarji, ki so prižli iz vaeh atrani države V Clevelsnd ns svojo konvencijo, so sprejeli reeolucljo, v kateri kritizirajo obatoječl ekonomski red, urgirajo izenačenje diatribucije bogastva ln obsoj*H jo vojne. "Mi ne bomo nikdar več sankcionirali ali ae udeležili vojne," pravijo v resoluciji, "Prižnlce in naše šole ne smejo služiti vojni propagandi in odrekli bomo finančno in moralno podporo vsaki vojni." Nekateri starejši pridigarji so pobijali resolucijo, češ, da je ncpatrlotlčna, toda mlajši pridigarji ao zmagali. Rev. Donald Timmermsn, ki se Je kot poročnik udeležil svetovne vojne, je ns konvenciji vodil pselflatične elemente. Glasovi iz naselbin Našteti bi vam mogel šs celo \ r*to primerov, kjer avtomati-zem nosi nesrečo; šs več ps je tak*, Id m človeku koristni. _ Ves, Im deUmo najboljšega, Jesemogibn* Avtomatizem sa-gotovi kolesaril ravnovesje, vir-tuoznost pianistu, telovadcu In sabljaču. Prežema vso našo dejavnost. Id M ss brss nJega tro-šils v nesveanosti In anarhiji. Sam življenjski Spotika se, (Nadaljevanj* • 8. ilrani.) be zs vira jo celo zbornico 184 o-seb z governerjem ns čelu, da ne morejo sprejeti delavstvu koristnih zakonov. Governer PhtlUp La Follette je predložil legislativni zbornici v zsčetku izrednega za-aedanja minimalno vaoto 17 milijonov dolarjev za pomoč bednim družinam brezposelnih delavcev, pa ko je bila nižja zbor-nica, v kateri je 9 socialističnih poslancev in Id šteje akupno 108 osebi, je bilo aprejeto e prvim glaaovanjem, «6 proti 12. Nato je Šel ta predlog v višjo aborni co in tam je bil (kepiUHatlčna stranka Ima veČino) poražen a 8 glasovi, poeehno še ssto, ker je bilo določeno, ds bo Imel vir dohodkov od velikih dohodkov In kspitsls. Potem se je pa o tem debatiralo toliko časa, ds so prišli do kompromlss, kstsrega je vendsrle sonatns zbornica apre-jela, in to samo a enim glasom večine. Polakow*k«ga predlog predvtdeve 12 milijonov dolsrjsv v ta namen, in menda šele asdsj bo postal sakon. Ja tega ae jasno vidi, kako uelikegs pomena Je sa delavstvo »ooialltslčna politika. Drugi dokss. Ozrimo ss tudi ns meato Milwaukee, ki ima ao-ciallstlčnega župana. V mestni zbornici socialistična stranka nima večine, ps je vseeno eno is-med velikih mest v Ameriki, ds ni dolšno is Še lm* v blagajni 4 milijone dolarjev prebitka In poleg tega plača svojim uslužbencem precej eieoke mezde. Ne dogajajo ae ifcrimlnalna dejatva, velike tatvine in ubijanje po u-lltah, kakor ae v drugih večjih ameriških mestih. Joaepk Ule. Nesrečne taktika la delavsko nreklanje Whlte Vaftey. — Odkar U-ha j a Proeveta, Še ni bilo tako zanimivih dopisov kot ravno zadnje čaae, Is čeaar Je aklapstl, da ima liat vsakovrstne dopisovalce in čitatclj*. Joseph Drobnlch Is Gleasona, Wls., v št % pravi, da sa novo zgradbo je trebs tudi prostora, ssrsdl tsgs ss nsvadno tudi nsj-prvo uniči vss, ksr bi snslC ovirati novo zgradbo. Ako bi Drob-nich Imel v mislih kakšno ma-tsrlalno sgrsdbo, bi Imsl delo- sa na cedilu." To ni res. Tisti, ki se danes sklicujejo, da so komu-niatl, sq ju pustili na cedilu, ker ao v kritičnem momentu (v vojnem čaau) soc. stranko zapustili in a tem povzročili, da aoc. stranka nI mogla nadaljevati u-spešno za počete skcije. Obsojanje saslušljo v prvem nsjvsč Usti komunisti, ki skačejo is stranke v stranko ter a tem abegavajo šs ostslo delsvatvo. Komunlatična stranka še ne bo mogla letoa ln tudi ns v kratki bodočnosti v Zdrušenih državah pokaaatl najmanjšega uapo-ha. Prvič radi sgrešene taktike, drugič imajo pa kapitalisti dovolj rasnih Oozov ns razpolago, ki bodo zmožni držati maso, če bo še tako seatradana, na uzdi pred kakšnimi večjimi dogodki. Medtem pa znamenja kašejo Že sedaj, da ae bo aoc. atranka pri letošnjih volitvah poatavlla na najvišjo točko v avojl zgodovini v Ameriki. Kdor Ima reaen namen pomagati ameriškemu delavatvu v splošnem, naj odda svoj glaa pri letošnjih volitvah aoc. atranki. komur ae pa voditelji aoc. stran-ke vidijo preveč konaervatlvni, naj s*opt v stranko ln ae lahko pridruži opoaicijl, katera Je že delj čaae na delu, da atranka zavzame radikalnejše llcs. Kskor kapitalizem koncentrira ln sdrušujs v eno telo, tsko ss mora dela vat vo v obrambo proti njsmu. Edino ns ts nsčln ss bo ksj dossglo. Eden razred, sns delsvska stranka ln končno edini cilj t socializem. Jos Brits. *** ište? — V Prosvstl št. 9 od 12. januarja J. Jane pi-šs, ds ssm mu dsls Ime šogs ssto, ker je bil aktiven v stranki. To nI rsa. Prosim, ds prsčlts še snkrst svoj dopis v št. 896, potem ps še mojegs, pa bo videl, ds js bila bsseds šogs popolno-ms ns mestu. Ako bom kdsj plssls "kdo js kdo" v Detroitu (ksr ps ne obljubim), takrat tudi Jsncs ne bom posabllsj tudi njsgovo lnw» bo notar, če ne to, ps ns ono stran, ako naa slučajno ns adru- sUvknl dslavri sgUdsjejs napel nebotičnike, kater* rjrjr. ma prav, ker ima pa v mislih šljo oni, ki čsksjo ns obeh etra-komunlstlčno stranko, js ps po neh, ds bo zrsstls snotns fronts. mojem mnenju v vsllkl zmoti, j Toliko x* dsnsa, ker Imsm do-Da prideva bliže sporssums, volj drugih skrbi, ker mi soprog bom nsvsdal sn primsr: lili težko bolan v bolnišnici. V povojnsm Čssu Js snani' Mar v Herntck, članica društva Charlajr Novak tu po Psnnsylvs-'št. 121. nlji organiziral komunistične | - i? Pustni vsšsr v Detroitu narok, Mir h. — Odbor Slo-venekegs delavskega doma Je eklenll, da priredi pustno maške-rado na puatnl torek I. feb. v domovih prostorih na 487 g. Ar-tillery ave, Prlčetek ob 7. zvečer. Pripravljenega bo nekaj Izrednega sa vse. Zato pa ae potrudite In pridite pogledat. Godba aa plas bo v spodnji in sgor-njl dvorani. In vstopnlns bo ss-lo niska, aamo 26c 1 Prigrizek ln pljašs bo seveds kot nsvsdno—-nsjboljšs. Ns bo msnjkslo tudi običajnih krofov in drugegs pe-3lvs ter Jedi, Pridite ns pustni torek vsi, ki se redi ssbsvste v najvsaelsjši družbi, Prebitek od vecMice gre v korist domu. Nsj dodam, ds js mestne uprsvs spremenila ime ulice, ns ksterl ss nshsjs naš SDD, ftedsj ss |. men u je Mvemols. Zs veliko udeležbo ns veselici se priporočs domov odbor. ' Tajnik. Osebke vedi Ksneshs, W|* —Tudi pri ns* občutimo res. Glava Ja bila zadaj odprta in takoj, ko so prišli do konca jezika, s# je Toni ju od silne svetlobe zableščalo. ■ -k "Ak>, barabica, zdaj pa le vsta-nir ga je dregnil prvi možiček pod rebra. ' "Dovolj dolgo te že nosimo!" » Pot, po kateri so nato hodili, je bila posuta s samimi pomarančami namestu s kamenjem. Ob nji je tekel potok malinov-ca, po travi na obeh straneh pa so se pasli leseni konjički in druge igrače, ki jih prinesel sv. Miklavž. Vsndar pa Toni ni mogel vsega dobro ogledati, ker so zelo hitro hodili in ker je tolikokrat padel na pomarančah, ki ao se mu valile pod nogami. Ves je bil že 0, pol leta $3.75, za čl* ne $6.30. Za Evropo stane za pol leti $4.50, za vse leto pa $9.00. Tednik stane za Evropo $1,70, Člani doplačajo samo $1.00 zi poštnino. Upravništvo "PROSVETA* 2657 S. Lawndale Ave., Chicago Naročite Mladinski boljši mesečnik za mladino! list, naj. slovensko "Je, kralj!" so potrdili možič- Cene: • voHU aoM n je Tom Mkoljial Kularjev Toni Je doma v prijazni hiši sredi Dravelj. Zelo majhen je še — tako majhen, da mora stopiti na krtino, Ae si hoče zavezati čevelj, kl se mu ja pri letanju odvesal. Toni ima dve sestrici, Stano ln Francko, ln bratca Jolka ln jih ima salo rad; ima atrica, kl mu nagaja "stric, klobaae clč!" in ga ima hudo rad; ima teto, kl Ji nagaja "teta, petelinova peta!" in jo ima stralno rad; i-ma atka in mamico, ki jima nagaja, kadar ln kjer more, ln Ju ima groeno rad — najrajši pa Toni skače in leta okrog. Se na veliko soboto, ko vsi o-troci gledajo doma, kako mami ca pripravlja dobrote aa velikonočne praanlke, nI mogel Toni o-stati doma, ampak Jo Je ubral s Kantovim Rokom na Kamno gorico. Podila In valila sta se po aolnčnlh bregovih, trgala Aroben-tiče, petellnčke, kronice, vellko-nočnlee, bobkove strajčke ln vijolice in pozabila na pirhe, pomaranče. potice in Veliko noč. Tudi poldanako zvonenje sta preslišala, dele, ko Ja zazvonilo k vstajenju, ki je pri nas v soboto zvečer, je Toni poskočil: "Rok, poldne zvoni! Tepen bom, če ne bom opoldne doma! — Tačka!" Nekoliko se je U mračllo, ko sta pritekla v vas. Doma Je Toni samo toliko odpri vrata, da se je postrani zbasal v sobo, kjer so se igrali njegovi bratci. Ce bi bil pa za časa priiel. bi bila komaj na atefcaj odprta vrata do-volj široka zanj. Hitro se je pomešal med Igrajoče s«, tako da ae ni čisto nič poznalo, da je šele prtiei. Mamica je ie prodajala v trgovini ln skoraj takoj poTonlje- da vem prihodu je vpralala: "Bta na. ali Tonlja le zmerom nI?" "O. je! Je te prlšeir časa!" Je hitro povedal Toni, kl se Je bal, da bo za Veliko noč dobil klobase (saj veste kaki-ne!). Mamica je bila pa gotovo v trgovini preveč zaposlena ln je samo vpralala: "Koliko »i pa že lačen, potepuh ti večni?" Nič nisem lačen, mama, čisto nič! Samo majčkeno sem žejen. Kno pomarančo bi rad," je hitel Toni in stekel v trgovino — sij Jo vedel, da ne bo hudega. "Pomaranče se jedo Jutri, zdaj naj ti pa Stana da kos Itruk-lja, ker ai gotovo lačen. Za žejo bol dobil kave. potlij pa spat, da bol Jutri spet lahko letal!" — Toni pa Je postal is predrzen: "Štruklja ie ne bom jedel; če ml ne'dal pomaranče, grem pa kar spat!" "Ena hvala, če ga jel, dve pa, če ga nočei! Ga bol pa jutri glodal namestu potice! Mu pa samo kave daj. Stana, potem bo šel pa spat!" Tudi kave nočem!" j* trmoglavi! Toni ln se sam apravll mi "Da bi vaaj umrl ponoči!" je ielel taloat mamici. "In ko bi vsi kl. . J,. c "Kave si mu gotovo že ti dovolj dal, na pomaranče je tudi že jezen ker je vso pot padal nad njimi, naj se torej naje> samo še štruklja, da bo poslej ubogal! — Izvršite sodbo!" . Kralj se je odpeljal dalje, njegovi služabniki so pa Toni ju zvezali roke an ,hrbtu ln ga po neskončno dolgi poti vlekli naprej, dokler niso priill do lepo pečenega štruklja, ki je bil velik kakor hiša. Možički so odprli vrata v velikanski štrukelj in oni, ki je prej svetil, je rekel Toni-ju: "Semkaj noter te bomo zaprli. če na onem koncu pregrizei U itrukelj bol priiel izpod Kamne gorice, če ne, bol pa umrl v njem, ker al bil trmast. Na tem koncu ne bol priiel ven, bo-m , i , . , mo dobro aaprii. — Toni, pri tem Toni je hotel poklicati mami- itruklju bol moral biti pa le co, pa ni mogel, ker mu je drugI | trmoglav kakor si bil pri o- možiček vili kave v usta, ko je zazljil. Prvi Je pa stekel nazaj v velo in pripeljal s seboj le dva motička z noellnlco, kakor jih i majo vojaki. 'Tegale naložita, kl noče kave ln ttruklja ln bi rad umrl, da bi bila na Veliko i^oč mamica žalostna !" nem doma! L* noter/le!' Pahnili so ga v štrukfelj in se zagrohotali za njim vsak drugače. Prvi Hihlhihi! drugi: Hehe-hehe! tretji: Hahahaha! četrti: Hohohoho! Toni je pa v štruklju zatulil: Uuuuu :..! Nekaj časa je vpil in skakal, nato se je pa v jezi zaletel v Komaj je spregovoril, je Toni, , atmkUa tako da le bil na nosllnici. Hotel je pokH- »M0 f*"1* da ca ti mamico in povedati neusml-1 }• ljenim možlčkom de! vse, pa ni mogel, drugi možiček takoj vlil kave v, ... _ .. .. . - , . , usta, če Jih je le nekoliko odprl. «* Toni je mislil, d. bo moilčku m<£ kmalu zmanjkalo kave, ker ima ™' ,e ®u tako majhno skodelico, pa je z »«» *ko si no irrnzn n1m7.il rad le- ** ,Tl J6 ni m0*el kPuliti' br mu ll 1)1 "nebi »duM, > morftl SEi vin vTvVv «ttl Jsatl. Jedel je ln jedel, da so NAZNANILO IN ZAHVALA Neprlčakovaaa sla usoda naa Je britko zadala, ko nam je po dva in pol mesečni bolezni dne 15, Januarja 19S2, ob t:30 »večer v 44 letni atarosti v bolnišnici Rochester, Minn., preminula naša ljubljena soproga, mati, hči in seatra . ''zM^M^Š^' MARY NAGODE Rojena je bila v Bevkah pri Vrhniki v letu 1887^ v Ameriko je priila še'kot mladenka in je bivala tukaj 29 lat. Bila je skrbna mati avoji družini. Zapustila naa je veUko prerano in teiko jo bomo pogrešali. Storili smo vse, kar nam je bilo mogže, da bi ji vrnili zdravje, da bi se vrnUa veaela med naa, kot Je vedno bila ali oaoda nam ni bila mila. Pogreb ae je vršil dne 19. januarja t. 1. ob 2. uri popoldan, na Nortk Skore pokopališke v North Chicago, IIL in sicer civilno ob veliki udeležbi aorodnikov, prijateljev in društvenikov. Nemog«»te nam Je v beaedah izraziti veliko hvalešnoet aeatram in avaku pokojne John Želesniku, kl ao nam stali na atrani In bili v veliko pomoč in tolaibo v času njene bolezni, kakor tudi vaem Sosedom In mojemu bratu Frank Nagodetu. Naša najpriarčnejša hvala vsem oatalih sorodnikom, prijateljem ln druitvenikom, ki ate Jo obiskali ob njenem mrtvaškem odru In nas tolažili v naših težkih ■rak., Najlepša hvala sa vence aestrsm in svskom, ter zetu pokojne, Hermanu Lats, Mr. in Mra. Joha Železnih, Mr. in Mra. Mike Kaučič, Mrs. France« Mesec in Mra. Rosi Svete. Nadalje mojemu bratu in ostalim sorodnikom. Mr. ln Mra. Frank Nagode, Mr, in Mra. Frank Opeka, Mr. in Mra. Joeeph Mesec, Mr. in Mrs. Jeaeph Novak is Cicero, 111., Mr.ain Mra. Frank Japelj, Mr. in Mra. Jack Nagode. Priarčna hvala sa podarjena vence društvom ln ss saatave na domu in pri pogrebu. 8 lov enakemu Samostojnemu podpornemu društvu. Ženakemu društvu št 119 SNPJ. Dr. Sloga, štev. 14, SNPJ, Dr. Uttle Ford, štev. 5ft8 SNPJ. .Iskrens sahvala sa vence in šopke sledečim družinam in poaamesnikom: Jack Mesec, Math Bes palec, Gsšper Leskov ee, Frank Lats, Anton Lukančič, Dolenc in Leakovec, John Slabe, Frank Frlan, Frank Podboj, Jack Hodnik, Anton Končan, Anton Železnik, John Mesec. Anton Stritar, Paul Peklay, Jack Novak. Frank Artač mL, John Repp, mL, Anton Kobal, John Gantar, Fr. in Annle Gantar. Lloyd McDovrell, John Goatiša, Joe Slabe, John, Frank in 8tanley Paiser, Anton in Frank Dolenc is Auburn. lik, J. Kolar in Kramera is Cicetp, IIL, Anton Mervar is Cleveland, Ohlo, Are. Wooda. John Bnaick Joeeph Seblea in Rey Ako.. Hvala seetrični Jeimle Skubelj is Argo. UL, ki je prišla k pogrebu.—Zahvaljujemo se ostalim organisadjam in klubom, S. N. Čitalnici, SNPJ, Šport Klubu, Ženakemu bowlaškemu Klubu,.delavcem zadružne prodajalne, Local 248 American Federation of Muaiciana, Fantom Star Nipple Ca. is Chicaga, IU. Ca Je alučajno katero ime pomotoma izpuščeno, prosimo prizadete, da nam oproste. Na moramo pa dobiU dovolj beeed da bi ae sahvalili vsem, IU ate dali na razpolago avtomobile in vosili brezplačno, katerih Ja bilo nad 190 v pevorki ob sprevodu. Prihiteli ate od blisu in daleč, in nam pripomogli, da amo aa če« priarčneje poslovili od naše drage, de enkrat Iskrena hvala vaem akupa)-—Draga soproga in mati, vemo, da ai pomoči sa našo arčno bol, v duhu bomo v Tvoji bližini in obiskovali gomilo, jo krasili s cvetlicami dokler tudi naa ne poneeo v končni mir k počitku. Pokojna zapušča mene. žalujočega soproga, Antona Nagode. Marjr, omoženo Lats in Francee, hčere, Anton mL in Jack, ainova; I)olo-raa, vnukinja, t« živeče štiri aaatre, Jennie, France«, Rosic in Antonija. V starem kraju pa očeta, mačeho ln eno sestro, in popoln brata. Anton Nagode in družina, North Chicago, IU. TELEFON BOCKWELL 4904 grozo opazil, da je skodelica vedno polna ln da gotovo ne bol mogel zavpiti. "Pojdimo!" js ukazal prviTJ odlel z lučjo naprej. Za njim sta ila ona dva a nosilnlco, ob nosllnici je pa hlačal drugI možiček s kavo in jo pridno vlival Toniju v usta, kadar je hotel zavpiti. v štruklju i pod Kamno jokali nrf moji postelji, bi jim rekel: Cisto nalaič sem umrl. da veste zato, ker ml niste dali pomaranče. Pa tudi kave nočem in štruklja ne bom Jedel, bom rajli umrl! Zdaj pa Imate!" 8 solzami togote na licih ln a takimi mislimi v glavi i< Toni kmalu zaspal, ker Je bil silno truden .., O polnoči so se brez glasu odprla vrata v ni roško spalnico ln vstopila sta dva mofttčka s belima bradama In rdečima kapi cama. Prav taka sta bila. kakor je pripovedoval stric, da so pod Kamno gorico. Prvi Je držal v roki veliko kresnico In svetil s njo po sobi, drugI Je pa nosil i nJim skodelico kave. * "Kateri Je tisti, kl bi nyi umrl. l>i mamici napratil žalost T' je vprašal prvi. 'Tistile tamle, kl mu od togote le sedaj kar lasje pokonci umreti gorico. Ko je bil le do smrti utrujen in le bolj sit, se mu je zazdelo, da se mu glaVa več ne zadeva ob mehko itrukljevlnot i Pognal se je z zadnjimi močmi le nekoliko-krat in res js pogledal v beli dan — Izpod odeje, kl ai jo je bil v Pri temni raspokl pod Kam-|hud,lh "njah »P^ll čez glavo. SPREJEMA VSA IJh! Koliko čaaa aem ie do-|«toje", je drugI pokazal na To- ma! Saj sem bil le zunaj dolgo'nI j«. In le sta bila pri njem,. no gorico so se ustavili in prvi moAiček je potegnil sa pajčevl-no, kl je bila napeta v špranji. "Lo—kdo—te Is—je—ter Je vpralal stralen glas v latovlčini, katere as Js bil Toni naučil od Roka In Jo je torej dobro razumel. "U—ml—te!" je [odgovoril prvi, na kar ae je špranja takoj raatirila in ao lahko vstopili. | Ko je mamica priila od rane male, jo Je Toni proeil sa kavo ln Itrukelj. ker so mu bili kam-nogorliki moUčki v VsHki noči pregnali trmo. Vse dopoldne je Toni premil-Ijeval svojo kazen, opoldne Je pa z veseljem ugotovil, da so ga možički kasnovali samo za trmo In da čisto gotovo ne bodo hudi. 6» nekoliko poskoči s otroci. -Zato v tiskarsko obrt I "Mgrrra—mgrrra !M je obup. popoldne ni več premišljeval, no aagrgral Toni skoai kavo. ko ***l>»k •• i« P«1" ■ je hotel poklicati mamieo, da bi M« JI« kazal pomaranče ln pirhe. ga ralila v zadnjem trenutku.! Vedel Je, da ne bo mogel nihče več do njega, ko se Ipranja spet stisne, sam pa tudi ne bo mogel' uiti. Po temnem hodniku ao priill! do velike, stralno grde glave, kl i je popolnoma zapirala hodnik in je Imela v noeu velik obroč. Za| Js bil priklenjen veliki pes. kl je bil gotovo Is bolj hud kakor Kularjeva Vajdat Ton! jel kakor pa prsgrietl veliki takoj vedel, da se mimo tega kelj pod Kamno gorico! kl jih Je dobil toliko, da mu jih je morala pnitetl Stana, ki fte hodi v iolo. Toni Ima namreč vse silno rad: «e*trici stano ln Praneko, bratca Jolka, strica-clca- teto-peto. atka In mamico -r najrajši pa leta t otroci okrog, cesar mu pa sedaj nihče ne iteje v zlo, ker pride sa čaaa domov in rad uboga, saj Je •bogati veliko tale, ■■fiMMrh Tlaka vabila sa veselice ln shode, vizltnlce, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku !■ drugih -k VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .Vsa figjasnila dajs vodstvo tiskarne Cene smerne, unijsko delo prve vrsta Pišite po informacijo na naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2667-59 So. LafqgUk Avenije CHICAGO, ILL. TAM 8E DOBE NA 2ELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA