PRIMORSKI DNEVNIK ____________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI . štev. H2 (1830) Ra tepla n! Tamburo! ★ ES TRST, nedelja 17. junija 1951 Cena 25 lir ifiataplaa! Tambiuro! sento che mi chiaroa la L [bandiera. Pi che gioia, oh, che conlento! vado a guerreggiare! 'ataplanj ho paura delle bombe e [1 [dei cannoni: j Vado alla ventura, sara poi [quel che sara.» | Tako učijo otroke na neki C®- osnovni šoli v Trstu. In fflrjetno so zvoki te prelepe Poljubne pesmice zveneli v ! Rešili tržaškega župana Bar-~‘tia in tistih osmih Tržačank, ] J so odšle predvčerajšnjim v l^ologno v kasarno 21• polka j Mjskega topništva obnovi je-I** divizije «Trieste». Smisel Wrnje pesmice in zastave, ki p je te Tržačanke darovale o-j®4.njenemu polku, je namreč Ir"- Vse skupaj pa spada v o-tiste bojevitosti sedanje jjttsfce vlade, ki je diktirala, 4 nosi ena izmed tistih treh menitih italijanskih divizij "®t> ime «Trieste». Pa ne sa-*>o to! JflZnafc polka bo tržaški rde-3 belo helebardo in vsi |'”cirS in vojaki, nosijo na It . ‘k ta grb, ki je vtisnjen I tOU. na vsa vozila tn na vseh lV9ovih». Poročilo včerajšnje-J* tOiornale di Trieste» sicer k Pove ali je na topovskih ,Veh in na rokavih oficirjev '‘vojakov napisano tudi: «Ra-gN Non ho paura...» Ven-š Po bi takšen napis vseka-Kb Popolnoma harmoniral jptii z besedami, ki jih je tem jakom in oficirjem govoril iaški župan: ..'‘Prihajam med vas, o voja. * iz mesta, ki ga hoče krivična pogodba pokopati v mrtvo J~*° dežel brez državne pri- dnosti, ki pa je iz opominov iz živih spominov na mrtve jPodgore, s Sabotina, Banj-Gorice prejelo občudo-vTedno m°č protesta in Jj^ianja, da bi se vrnilo in stoletja ostalo Italija! o vojaki, vam borbeno in LVav° romanje vaših očetov . bratov preko moje dežele, J® hi nam dali Italijo in svo-ri®°> vračam jaz, nevredni sin „ rnega Trsta in mučenice I-e, vračam vam s tem po-T^htbnim darilom zastav va-polku, darilo, ki vas iz-r^buja m vas obvezuje, da si e ostali zvesti kot vašiočet-" stvari Trsta in da jo boste ^nili in s tem ter zanj brani-} svobodo, bodočnost in mir Poročilo, iz katerega smo iz-za županov govor pa pove, kako je n. pr. v .oteklosti omenjeni polk, ki * vedno nosil rdečo zastavo z ečim grbom in belo helebar- «branil mir m bodočnost ‘talije» Pred ss let{ ^ ^ boril ^Afriki, pred 40 zopet v Afri-’* hied prvo svetovno vojno p na Krasu, med drugo svetno vojno v Albaniji in zo-v Afriki, «kjer so bile slav-e etape zelo številne» in so J; imenovale «Bardia. Bir el £obl, Tobruk, El Alamein, akrouma», dokler ga niso «v 1943 razpustili v Tuni-,Ul>- Pri vsem tem je bilo v du-V tržaškega imena in tržaških | (j^holou prav gotovo edino le da je prenehal obsta. . '■ Zaradi poraza namreč, o femor pa seveda ni predvče-linji bolognski svečanosti albrže nihče govoril. Namesto tega se jo slišala j “meiiijeva himna in aRagaz-! e di Trieste)> ter geslo 0bnov-ynega polka: «Ardente la ‘®bvma intrepido il cuore«. Dn deslo zelo podobno l ^emu iz tržaških osnovnih , • «/o vado a guerreggiare/ ® vado alla ventura, sara poi I ,n! che sara!« Namesto ma-® 1943 pa se lahko pripeti te-! 7V polku nekaj podobnega ko kikrat v nekem drugem mese-'in letu kajti s tržaškimi ^Jnboli očitno regiment in di-I. 'j‘i'ja nista imela sreče. Kot '* namreč Trst simbol Italijan-i^ega imperializma, tako je mo nujno, da je italijanska ^iska pod tem simbolom zašla ” imperialistične vojne in ni kraja, kjer se je borila, da I J nosil italijansko ime kot vi-; *hp iz zgoraj naštetih etap. „^e Gasperi in Sforza sta , ®sfi v pretekli predvolilni ®uipanji večkrat omenjala v govorih Trst. Medna-yina javnost je najbolj orar a besede zunanjega ministra *c, ki je v Genovi pred spfo enim mesecem dejal: P*‘banje za revizijo mirovne ima v Italiji moralno lglag°. °no odgovarja tudi . Bilci duha naroda, ki je dal ^®vilne dokaze stroje aktivno-in vitalnosti«. Sforza je. P°~ »ja** * tem v zvezi dve toč-■ «1. Sedanja meja Italije je tj^miena z Atlantskim P«k-Tf1. ‘n s tristransko izjavo o ho,’ kar bi moralo biti po-d ”no potrjeno... 2. Vojaške he))ibe morai° biti odstranje- i Kot v‘dimo sta De Gasperi ‘rtv)!°rZa <(moralni Podlagi» za ^ o mirovne pogodbe do-9 ka*ekahSno voiofko podlago f rstom divizije «Trieste» in ^Havicami iz Trsta ter Bar-Jjevim blagoslovom. lmska vlada se izgovarja. J® trebi vse to počenjati in mirovno pogodbo revidirati ’ ker so kcrminformovske države Vzhodne Evrope, ki so bile prej prav tako kot Italija na strami fašistične nacistične koalicije, prekršile določbe mirovnih pogodb glede oborožitve. Sforza torej predlaga, naj bi se z revizijo mirovne pogodbe z Italijo kršitve kominfor-movskih držav enostavno potrdile. On torej ne predlaga, naj se s kršitvami mirovnih po. godb preneha, temveč nadaljuje, čeprav dobro ve, da je prav kršitev mirovnih pogodb glavni vzrok sedanje napetosti v svetu. Pri tem pa rimska vlada nenehno prosi za sprejem v OZN, kar je prav nič ne moti, da izven te najvišje mednarodne organizacije, v okviru katere ves miroljubni svet išče jamstvo Za trajen mir predvsem na podlagi spoštovanja podpisanih mirovnih pogodb, predlaga naj se italijanska mirovna pogodba revidira. Takšno stališče rimske vlade, zlasti pa zadnji primer iredentističnega krsta v Bologni vsekakor prav dobro služi napadalni politiki Kamin-forma. Gromiko je v Parizu lahko zadovoljen s Sforzovim argumentom. Seveda iredentistična svečanosti ne bodo vplivale na bodočo konferenco štirih, na kar je vsai zadeva verjetno zračunana. Tisti, ki jim je za mir in za preprečitev načrtov napadalca, bedo rimski vladi prav lahko dopovedali, dri je njihova revizionistična in iredentistična politika nasprotna resničnim interesom italijanskega ljudstva. Spet odklonilen odgovor Moskve na predlog za sklicanje konference štirih? Malo obetajoč komentar agencije Tass, ki je izpustila stavke v noti, da bo sovjetski delegat na konferenci zunanjih ministrov lahko postavil vprašanje atlantskega pakta - Davies je optimist - Komentarji svetovnega tiska PARIZ, 16. — Sovjetska urad. na agencija Tass je včeraj ponoči objavila izvleček iz nove note zahodnih velesil in mu dodala komentar, ki gradi svojo argumentacijo na odklonitvi Washingtona, Londona in Pariza, da bi bilo v dnevni red konference vpisano vprašanje atlantskega pakta in ameriških oporišč. V svojem poročilu o noti je agencija Tass izpustila one stavke, o katerih zahodne velesile ponovno priznavajo sovjetskemu delegatu na konferenci zunanjih ministrov pravico, da postavi vprašanje atlantskega pakta in ameriških oporišč med diskusijo o vzrokih sedanje napetosti. Agencija Tass daje potem razumeti, da bo zahodno stališče, po moskovskem mnenju, povzročilo neuspeh pripravljalne konference v Parizu. Izvedenci za sovjetsko politiko izražajo mnenje, da je agencija Tass s takšnim prikazom novega zahodnega koraka hotela pokazati, da bo moskovska vlada nespravljivo vztrajala na stališču, da mora dnevni red konference štirih zunanjih ministrov • vsebovati vprašanja atlantskega pakta in ameriških oporišč. V diplomatskih krogih v Moskvi, kjer nove zahodne note niso pričakovali pred francoskimi volitvami, izražajo mnenje, da je nota odraz želje zahodnih držav, naj se konferenca namestnikov ne zavlačuje več, in da je treba prepustiti besedo zunanjim ministrom. Prav tako menijo, da se ZSSR ne bo odrekla zahtevi po vpisu atlantskega pakta na dnevni red. Britanski delegat na pariški konferenci, Ernest Davies, se je danes popoldne odpeljal iz Londona v Pariz, kamor se bo vrnil v ponedeljek. Ko s0 ga ob prihodu na londonsko letališče vprašali novinarji, ali še upa v sklicanje konference zunanjih ministrov, je Davies odgovoril: «Ne morem si misliti, da ne bi prišlo do konferenc^, ker ne morem verjeti, da bi bila Rusija pripravljena prevzeti odgovornost za neuspeh, ki bi razočaral upanje vsega sveta«. Svetovno časopisje spet obširno komentira včerajšnjo za-hadno noto. Londonski «Daily Graphics piše, da nihče he more biti več optimist glede izida dolgotrajnih razgovorov, ki jih imajo namestniki zunanjih ministrov v Parizu. Vendar bi soglasje vsaj v eni ali dveh točkah pripomoglo k olajšanju sedanje napetosti, nadaljuje list in pravi, da prav za to zahodne velesile želijo, da bi se štirje zunanji ministri res sestali, kar potrjuje tudi nota, ki so jo včeraj izročili Gromiku. Kljub jutrišnjim volitvam so francoski časopisi posvetili precej prostora konferenci namestnikov. Skoraj vsi listi, razen severa kominformističnih ugodno ocenjujejo novo zahodno noto. List «L’Aube» poudarja predvsem včerajšnje Gromi-kove izjave, ko je takoj po sprejemu note «po lastni iniciativi in ne da bi počakal na mnenje Moskve, odbil novi zahodni poskus, da se doseže mir». List poudarja, da je Gromiko prekoračil — in ne prvič — pooblastila, ki jih imajo namestnik in ki so efav po moskovski želji omejena na naštevanje vprašanj, ki naj pridejo na dnevni red, in ,ie segajo v razpravljanje o bi^vu vprašanj. «Le Auroren pravi, da bi bilo nov negativen odgovor Moskve treba razumeti tako, da Rusi nočejo sodelovati na konferenci štirih zunanjih ministrov. «Naj bo kakor kolin, pravi list, «dobro je, da pride do jasnosti)). koncu sovražnosti, ne le z obrambo proti napadalcu, temveč tudi s tem, db »postavljajo na-pUdalnemu besu v bran svojo enotnost*. Poročilo dodaja, da, je junija 1950 vlada ZDA prepovedala trgovsiki izvoz v Severno Korejo in da je v decembru, too je postalo jasno, dla so se Kitajci zapletli v Obsežne operacije proti sSlaim OZN na Ko-n&ji, ukinila vse dobave v LR Kitajsko. Ljudska fronta Bosne in Hercegovine za Kulturni dom SARAJEVO, 16. — Izvršni odbor Ljudske fronte Bosno in Hercegovine je sklenil pri-speivati 3 milijone dinarjev, kot pomoč za zidavo slovenskega Kulturnega doma v Trstu. Skupno s prispevki glavnega odbora Ljudske fronte, Jugoslavije in glavnega odbora Ljudske fronte Crne gore je jugoslovanska Ljudska fronta doslej dala za Kulturni dom vsoto 13.700.000 dinarjev. 25 lir bo odslej cena našemu dnevniku, ker se je podražil papir in se bodo po tej ceni prodajali odslej tudi vsi ostali dnevniki v Trstu Gross o embargu za izvoz na NEW YORK. 16. — Ameriški delegat v OZN Ernest Gross je v spremnem pismu k poročilu ameriške vlade glede izvajanja embarga na pošiljanje strateških surovin na Kitajsko med drugim napisal, da meni. da bedo »gospodarske sankcije proti kitaijskim mapadblcem v svobodnem svetu izvedene skoraj stoodstotno)), Gross je pripomnil. d.a odbor za sankcije nadlzoruje izvajanje sklepa OZN o embargu Gross izraža prepričanje, da 53 d!ržay članic OZN, ki podpirajo njeno akcijo v Koreji, prispevajo k čimprejšnjemu RIA DAHI SOI ZA NAFTO V TEHERANU IioiIb Angleži zahtevali podaljšanje roka za odgovor Verjetno bodo iranski predstavniki pristali na podaljšanje roka torka Morrison opozarja, da uprava nacionaliziranih podjetij ni lahka zadeva TEHERAN, 16. — Ničesar več ne more spremeniti zakona o nacionalizaciji nafte, je včeraj zvečer izjavil Karim Hasibi, predstavnik perzijske komisije, ki se pogaja z odposlanci «Angl o - Iranian«, Uveljavljenje zakona r-e sme trpeti nobene zakasnitve, prav tako pa tudi ni mogoče odlašati z uveljavljenjem pogojev, ki jih je postavila Perzija gl.e.de rezervnega fonda v višini 25 odst., kot odškodnino za naprave družbe. Te Izjave dovolj potrjujejo današnje razpoloženje v perzij. ski prestolnici. Obenem pa zanikajo mnenje ameriškega poslanika Grandyja, ki je svojega kolego, Angleža Shepherda tolažil, da so znaki, ki govore o novem stališču Perzije, po katerem se bo dalo laže pogajati. Perzijski ministrski predsed. nik Mossadegh je v sedanjem težkem trenutku še vedno resno bolan. Vlada se vsled tega ni sestala. Vladni predstavniki bodo jutri sprejeli delegacijo «Anglo-Iranian» v letni rezidenci ministrskega predsednika, Cheimrasu, predmestju Te. herana. Najbrž bo predstavnik družbe Jackson zahteval podaljšanje roka za odgovor glede zadnjih predlogov Irana. Glede tega, da delegacija družbe v Teheranu še ni dobila nobenega odgovora iz Londona, se zdi, da je danes Jackson ob. ve=til finančnega ministra Va-rasteha. Zdi se, da mu je Va-rasteh izjavil, da bi hotelo perzijsko predstavništvo jutri razpravljati tudi o «drugth vprašanjih*. liaiieor se le danes izvedelo v perzijski prestolnici iz dobro obveščenih virov, ima Perzija namen prhiliti Angleže, da bi se njih zveze z Londonom izboljšale, torej da ne bi prišlo do morebitnega zavlačevanja. V ta namen se zdli, dia ima perzijska vlada namen izdati odiedlbo po kateri bi prepove- dali pretakanje nafte na angleške petrolejske ladje v pristanišču Abadamu, č» ne bi družba dala, zadovoljivega odgovora na perzijske zahteve. Pravijo, da če ne bi prišel do torka zvečer odgovor iz Londona, bi ta odlok stopit v veljarvo. Danes so demantirali vest, po kateri bi zaprli 19 Angležev na petrolejskem področjiu. V resnici so zaprli samo dva v bližini Khorrambada, 300 km severno od Albadama, ker nista imela dovoljenja za bivanje na tamkajšnjem področju. Za jutri napovedujejo stavko angleških uradnikov v Abada-nu v znak protesta protj odločitvam državne komisije za nacionalizacijo. Medtem ko označujejo sedanje predloge Perzije v Londonu kot «popoinoma nesprejemljive v sedanji obliki*, je danes govoril o angleškem stališču zunanji minister Morrison v Pontafractu. Izjavil je, da se teheranska vlada vdaja (aluzijam, če misli. d!a je dlovodj sprejeti vrsto resolucij v parlamentu za nacionalizacijo naprav Anglo-Iraniam*. Omenil je potrpežljiv^ napote ki se morajo nadaljevati še ddliga leta za izboljšanje uprave in organizacije angleških nacionaliziranih podjetij. Tudi mi b; vdajali iluzijam, če bi-mislili, da je dovolj za socialno spremenite v sprejeti resolucije in parlamentarne zakone, ne da bi 'zagotovili temeljito nadzorstvo po nacionalizaciji. Iz Teherana še poročajo, da je dar.es približno 50.000 oseb sodelovalo na veliki demonstra. ciji, ki jo je vodil verski voditelj Kashani. Med svojim govorom je dejal; da se bliža ura, ko bo iransko ljudstvo osvobojeno suženjstva in našlo svoj stari sijaj. «Z božjo pomočjo so nacionalizirana naftir.-a polja. Sedaj moramo dati našemu mi- nistrskemu predsedniku vso našo podporo, da konča delo, ki ga je pričel*. Vzroki potopitve „Affraya" LONDON, 16. — Angleška admiraliteta je danes objavila poročilo o dosedanjih uspehih preiskav o vzrokih nesreče podmornice «Affray», ki je pod morsko gladino že 60 dni. Admiraliteta navaja v svojem poročilu, da so našli to podmornico pred tremi dnevi in, da se «riahaja v normalnem položaju na morskem dnu*. Zdi se poškodovan samo apart Snorkel, ki služi za dovajanje svežega zraka v podmornico, ko pluje pod morsko gladino. Vse odprtine so napite, signalne boje sp na svojem mestu in podmornica je usmerjena proti površini. Kot vse kaže ni posadka povzela nobenega poizkusa, da bi uporabila reševalne aparate. To se zdi, da potrjuje mnenje, po katerem je posadko podmornice presenelita nenadna katastrofa. Strokovnjaki so mnenja, da je treba iskati vzrok nesreče v poškodbi aparata Snorkel. Kot vse kaže, se je hotela p od -mornica dvigniti na površino, ko ji je pot prerezala neka ladja in ji s tem odlomila drog aparata Snorkel. Namesto, da bi ta aparat dovajal sveži zrak, je bila kontrolna kabina podmornice v trenutku zalita z vodo. S tem je bil prostor, iz katerega vodijo vse akcije podmornice brez vsake vrednosti in so bili v trenutku preprečeni vsi morebitni ukrepi za reševanje. Potapljači angleške mornarice, ki so s pomočjo potaplja-skega zvona preiskali trup podmornice «Affray» so danes izjavili v Rortmouthu. da je bil zlomljen snorkel. Z njim se podmornica preskrbuje z zra- kom, ne da bi se dvignila na površino. Zlomljen je približno 50 cm nad poveljniškim stolpom. Ugotovili so tudi, da j« tako nastala 75 cm2 velika luknja, skozi katero je voda zlahka vdrla v velikih količinah v trup. V potapljaškem zvonu je ugotavljal posledice nesreče poročnik Bill Eiler. Potapljaški zvon so spustili tik ob bok poveljniškega stolpa. tako da je poročnik lahko prečita! ime podmornice skozi okno. Obenem je tudi ugotovil, da so bili vsi stranski izhodi zaprti in ni^p uporabili signal-nalnih boj. DANES VOLITVE V FRANCOSKI PARLAMENT Incidenti zadnjih dni so skalili sicer mirno volilno kampanjo - Rezultati bodo znani v ponedeljek PARIZ, 16. — Danes opolnoči se je končali volilna kampanja. Opazovalci, ki so sledili potek predvolilne borbe, se strinjajo, da je potekla zelo mimo. Nekateri itrdijo celo, da ob brezbrižnosti Francozov, in se na podlagi te ugotovitve boje zelo nizke volilne udeležbe, ki bi mogla povzročiti celo vrsto presenečenj. Številni pa spet pravijo, da jih uči dolgoletna parlamentarna izkušnja, da pomeni ta brezbrižnost predvsem, da se je velika večina volivcev že odločila za koga naj voli, in da se ji je zato zdela udeležba na volilnih zborovanjih odveč. Mnogo se -je govorilo o mirni volilni kampanji, kar v glavnem tudi drži. Smrtnih žrtev ni bilo, ugotavlja agencija AFP. Vendar pa spopadov med nasprotnimi skupinami ni manjkalo. Opozoriti je treba predvsem- na Nico, kjer so se komin-formisti in degolisti spoprijeli celo z brzostrelkami in na pariški pretep med degolisti in Petainovimi privržene]. Zadnji dan volilo« borbe so se inri-denti dogodili tudi v Lionu, kjer Herriot zaradi kominformistič-nih motenj ni mogel govoriti. Ge so bili incidenti na splošno redki, zmerjanja in žalitev ni manjkalo. Nekaj procesov zaradi razžalitve časti ali klevetanja se je že začelo, mnogo bolj številni bodo pa oni, ki pride-jb na vrsto po volitvah. Glede volilne propagande poudarjajo predvsem veliki pro. pagandni napor degolističnega gibanja. Njegov voditelj, general De Gaulle je napravil pravi «Tour de France*, ki se je zaključil danes zvečer v Stras-burgu, kjer se je poleg De Gaulla na govorniški tribuni pojavil tudi njegov kolega, pri- jatelj in kandidat, general Koenig. Ob 8. zjutraj se bodo odprla volišča. Čeprav bodo prvi volilni rezultati začeli prihajati že ob 21 zvečer y nedeljo, bo treba na boljšo sliko izida volitev čakati do ponedeljka zjutraj. Francozi se izgovarjajo, da je tega kriv zapleteni volilni sistem (v Italiji, kjer je volilni sistem kljub vsej kompliciranosti le nekaj manj zapleten kot francoski, je bilo na volilne rezultate treba čakati tri ali štiri dni). Danes sp naračunali, da približno milijon in pol žensk in pol milijona mož, med onimi, ki so dosegli Po zakonu določeno starost, (in teh je približno 26.300.Q00), verjetno ne bo moglo voliti, ker s0 se pozabili vpisati v volilne imenike, ali pa se jim to ni zdelo vredno truda. Večer pred volitvami s0 se pomnožila predvidevanja o izidih. Po poluradnem mnenju bodo socialisti najmočnejša stranka v novem parlamentu s 120 do 130 poslanci ■ štirih.ivelikih. Komaj dva tedna sta potekla, odkar je Mosuva na prvi tak zahodni predlog napravila gluha ušesa, se zavzela za nadaljevanje konference v Rožnati palači in s tem hote prezrla, glav-no; delo namestnikov je zašilo na plitvino in ni pričakovati, da bi se je tako hitro (če sploh še) rešilo. Zato nam ne ostane drugega, da glede pozitivnega sovjetskega odgovora na novo noto -postorimo velik vprašaj. Pa tudi ni verjetno, da so zahodne države upale, da bo Moskva v štirinajstih dneh spremenila svoje mnenje in sprejela nekaj, kar je pravkar — ne odklonila, pač pa prezrla. To, da Moskva ni imela po guma za odkrito odlonitev — ki bi jo svet razumel kot jasno prizna-nje, da ji ni do sporazumevanja — je verjetno napotilo zahod, da izkoristi sovjetsko slabost, ki je v tem, da ne more s svojimi pravimi nameni na dan, da mora svojo vse drugo kot miroljubno politiko zakrivati za miroljubne fraze. Pošiljanje note za noto je moralni pritisk na volka, katerega ovčja koža postane po vsaki, čeprav polovični odklonitvi bolj oguljena. To nam dokazuje še nekaj — in to je pri vsem še najbolj razveseljivo: ne le grožnje z letali in topovi, temveč tudi miroljubno javno mnenje v svetu je činitelj, ki resno soodloča v razvoju svetovnega položaja. k k k Sicer pa Moskva, kot smo omenili že zadnjič, čaka. Seveda, vsak izmed njenih treh sobesednikov ima svoje križe in težave: Anglija v Iranu, Amerika z mdkarturjevščino, Francija z uganko, ki jo bodo rešile današnje volitve: bo novi parlament dal četrti republiki vlado, ki se ji ne bo treba dan za dnem tresti za borno življenje, odvisno od muhavosti tega ali onega poslanca. ZSSR upa da se bodo težave — ponekod bolj drugje manj — razvile v politično krizo zahodnega sveta. Takrat bi spet priše/ čas za izsiljevanje, za mešetarjenje za zaprtimi vrati — in za nove pridobitve. Francoske volitve same pa imajo za Kremelj še drug pomen, kot so ga imele tudi italijanske. Kot pogorelec v Schillerjevi Pesmi o zvonu Moskva «šteje glave svojih dragih:» od volitev v zahodni Evropi, zlasti Pa še v Italiji in Franciji, si obeta odgovora na vprašanje, s kakšno manevrsko množico razpolagajo njene pete kolone. Iz tega razloga je razumljivo tudi zanimanje zahoda za razpoloženje francoskega volivca. * * k Ugibanj o izidu volitev v Franciji je mnogo. Vsa pa so precej brezplodna, vsaj kar se tiče sestave novega parlamenta. Volilni zakon je namreč silno zapleten, po možnosti, še bolj kot italijanski: vezava list, večinski sistem razdelitve mandatov (razen v dveh okrožjih, kjer velja proporcionalni sistem), razdeljevanje sedežev po kvocientih in ostankih raznih vrst, pa še mpanachage» (dobesedni prevod bi bil približno mešanje barv«; beseda prihaja od «panache«, perjanica), to je možnost, da volivec glasuje za eno listo, preferenčni glas pa dg, kandidatu druge liste. Teo- retično lahko razlika enega ali dveh glasov (kolikor jih je potrebno za absolutno večino) prinese eni listi vse sedeže v okrožju ali pa povzroči proporcionalno razdelitev. Ob takem sistemu je vsako prerokovanje, ki bi morda za približno razdelitev glasov še držalo, glede razdelitve sedežev več kot tvegano. Volilni zakon je nov; lahko rečemo, da je bil sestavljen «ad usum delphini«. po potrebah «tretje sile« (socialisti SFIO, ljudski republikanci MRP in obe radikalni skupini.. Lahko bi govorili tudi o njegova nedemokratičnosti; kot absurd se sliši, da je moral biti nedemokratičen zato, da bi preprečil propad francoske demokracije. Pa je tako: francosko parlamentarno demokracijo ogrožajo z ene strani kominformisti, z druge pa degolisti, in še to ne vsako gibanje zase niti obe sku•* pa j (saj se gledata, vsaj zaenkrat, kot pes in mačka), temveč zato, ker puščata premalo širine za razne skupine sredine. V Franciji je že tradicija, da je vlada plod parlamentarne kombinacije; stranke, ki bi bila tako močna ,da bi sama lahko sestavila vlado, v Franciji že dolgo ni bilo — in verjetno Francozi, ki imajo svoje muhe, niti ne bi dopustili, da bi kdor koli postal tako močan. Ker niti s kominformisti niti z degolisti sodelovanje na podlagi francoske parlamentarne tradicije ni mogoče, je mogoče sestaviti vlado samo iz parlamentarne sredine, ki se nekako enači s «tretjo silo«, čepnav obsega še druge skupine, ki v zadnjem času vse bolj pogosto govorijo o «četrti sili« ta «četrta sila* nekam cika na prikrit degoli-zem). Toda polje parlamentarne sredine, stisnjene med oba skrajna bloka, je preozko za razne kombinacije med njenimi dokaj raznolikimi sestavnimi deli, ki se v raznih vprašanjih vedno ne skladajo. Ce je bilo doslej tako — in česte vladne krize so dekaz — v parlamentu, kjer je bila de-golistična skupina razmeroma šibka — kaj bi bilo šele, ko bi se degolisti na novih volitvah okrepili do moči kominformi-stov in ko bi ti ostali pri sedanjem številu poslancev- Polovico parlamenta in morda še čez bi zasedla oba skrajna bloka, ki se med seboj ne moreta (ki bi se pa nekoč utegnila razumeti, in predstavljajte si Francijo, ki bi izšla iz poroke med fašizmom in kominfcrmizmom!), vmes pa bi se uvrstila sredina, ki bi z malenkostno večino le stežka in z velikimi krči nekaj podobnega kot vladala, z manjšim pa še tega ne. Pot v degolistični fašizem bi bila odprta. Volilni zakon hoče to preprečiti. Današnje volitve bodo pokazale, koliko mu bo uspelo. Ce mu ne bi uspelo, bi Francija zaradi notranjih zmed izpadla iz vrste velesil. Vidite, tudi tu je moskovski račun. k k k Za izid francoskih volitev čas za Adenauerjev obisk v Rimu ni bil najbolj srečno izbran. Ne gre samo za neko, kako bi rekli, ukoreninjeno nezaupanje Francozov do Nemcev in Italijanov, ki ga spomini na nedavno 09 Rim-Berlin samo še krepijo. Gre za to, da ni prav jasno. ali so rimski razgovori v znamenju povojnega nemško.italijarv skega zbližanja (kar je treba, kot vsako mednaredm zbliža. nje, samo pozdraviti), ali pa v znamenju praktičnega oživljanja že stare ideje, nekake katoliške zveze pod vatikanskim okriljem. Ce sodimo po pisanju (Nadaljevanje na 8. straoi>. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Nedelja 17. junija Adolf, Budin Sonce vzide ob 4.14, zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 18.05, zatone ob 1.51. Jutri, ponedeljek 18. junija Feliks, Bogdan Sporočilo rojakinjam! Napočil je veliki praznik na-1 še slovenske narodne noše. Ve- \ dro plapolala v tržaškem soncu ob zvokih plesnih melodij m v dostojanstvenem ritmu pregibov častitljivih običajev naših prednikov, običajev zraslih v stoletjih na kamniti toda prelepi naši kraški zemlji. Zato pa naj ne bo ostala prav nobena v zaprašenih skrinjah, na to dan in ob nobeni priliki, ko je treba pokazati tudi na. zunaj vse naše spoštovanje tej lePi stvaritvi slovenskega ljudskega duha na tržaški zemlji, pokazati ne le da ni umrla — ravno narobe — da bo vedno bolj živa kljub vsem nasprotnim^ prizadevanjem njenih sovražnikov in prilaščevalcev. Enkrat za vse čase se nam mora poživeti misel in skrb za bodočnost naše narodne noše. Čuvajte jo bolj kot punčico svojega očesa. Prav nobena več se nam ne sme uničiti ne v mestu, predmestjih ne v vaseh. Nobena več ne sme v grob, — Za nobeno ceno! Prenaša naj se iz roda v rod: hčeram, snaham, vnukinjam... Noše so Umetnine, ne le dokumenti, ustvarjene za življenje in nik-do, prav nikdo nima pravice, da jih uničuje. Prepričajte o tem naše stare mamice, vi. ali ugledni znanci. Noben testament, nobena poslednja volja, ki ob soja umetnino na smrt in uničenje, ne sme biti izvršena, prav Po nobenem pravu ne! Vsak kulturen, zaveden Slovenec mora to preprečiti. Prav nobena vez osebneaa spoštovanja, obljub, pomislekov ali celo predsodkov, nam pri tem ne sme zadrževati roke. V nesrečnem primeru, če bi se prav morala katera odločiti, da jo odda: nikdar v roke prekupčevalcu, špekulantu, tujcu! Skrbite, da pride v roke strogo zanesljivim našim iju- conskega upravnega odbora S SEJE OBČINSKEGA SVETA NA REPENTABRU I SLAVA PADLEMU BORCU! Za Ljudski dom že 13 mil. lir1 Sinoči je bi ia r.*a Repentabru I načrtu odobrenih 5 milijonov prva seja pomladanskega zase- lir, tako da bo zdaj v ta namen danja občinskega sveta. Po pre- na razpolago 13 milijonov lir. čitanju zapisnika zadnjih dveh Občinski svet je nato določil, sej je občinski svet odobril na-1 da se uvede užitninski davek na razne pijače in likerje v znesku od 3 do 8 lir na liter. Glede cevi prejšnjega občinskega vodovoda pa so po živahnem razgovoru sklenili, da ne bodo dopustili da bi predsedstvo cone odvzelo cevi, kot je zahtevalo. Razdelili jih bodo med občane. Predsedstvu cone pa bodo vsekakor poslali seznam stroškov, ki so jih imeli za odkopavanje in prevoz. Župan je r.ato obrazložil, ka- kup opreme za nov občinski sedež v znesku 1,873.500 lir. Stroške bo krila ZVU. V novem poslopju bo tudi lepo opremljena zdravniška ambulanta in stanovanje za hišnika. Za hišnika je bil izvoljen na tajni seji Križman Starko iz Velikega Repna 34. Občinski svetovalci so odobrili prodajo 600 kv. metrov ob. činskega zemljišča, za katerega je zaprosil Guštin Karlo iz Cola 33, da si bo sezidal na Poklonu nasproti gostilne Rau-ber stanovanjsko hišo in trgovino. Prav tako so sklenili, naj se uredi zadeva z Guštinom Jožefom iz Cola 26, ki je že i leta 19.33. kupil občinsko zem-ljišče in si sezidal hišo, toda iz raznih vzrokov ni bilo še prepisano na njegovo ime. V okviru osmega gospodarskega plana za drugo polletje 1951 bo repentaborska občina dobila od ZVU 20 milijonov lir. Občinski svet je soglasno sklenil, da se iz omenjene vsote uporabi 8 milijonov lir za r.ov Ljudski dom, 4 milijonov lir za ureditev prostora pred županstvom, za popravilo repentabor-ske cerkve in župnišča 3 milijone. za popravilo ceste Veliki Repen . Briščiki pa 5 milijonov lir. Za nov Ljudski dom ie bilo v prejšnjem gospodarskem ko je z zadevo poljskih čuvajev, dva tedna Kakor je Znano, ZVU ne do voli vaških čuvarjev, kot so bili včasih in je to nalogo, poverilo civilni policiji. Glede izredne podpore prizadetim družinam zaradi dolgoletne bolezni v hiši je občinski svet poveril občinski podporni ustanovi nalogo, da prouči položaj posameznikov in jim dodeli podporo. V poštev pridejo Škabar Jože iz Velikega Repna 61, Purič Karlo iz Velikega Repna 37 ter Taučer Marjan iz Velikega Repna 42. Prihodnja seja. na kateri bodo v glavnem razpravljali o kamnolomih, bo približno čez ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV NAŠEGA Pomorskega tehnikuma Učenci šole, ki je na Slovenskem edina in na katero je upravičeno ponosen ves slovenski narod, je imela sinoči svojo zaključno šolsko prireditev. To je naš Pomorski tehnikum v Piranu, ki nam vzgaja in nam je vzgojil prve kapitane naše trgovske mornarice. Prireditev je otvoril pevski Seja Prispeuajie za Kulturni dom dem ali ustanovam, ki znajo ceniti njeno vrednost. Čuvajte naše dragočene narodne noše in vse predmete na-sega ljudskega izročila! Tržačanka. Kmečka zveza za zaščito pred koloradskim hroščem GRde na nevarnost, lsi preti našemu kmetijstvu, je Kmečka zveza v Trstu poslala 14. junija uradu za kmetijstvo in ribištvo ZVU siedece pismo: Po najnovejših poročilih se je koloradski hrošč razširil do Tržiča, to je do mejfe našega ozemlja Znano je. da koloradski hrošč povzroča krompirju, ki ie glavni pridelek kmetovalcev STO, ogromno škodo. Ta strašni škodljivec ne ogroža samo krompirja, temveč tudi nasade paradižnikov in drugih kultur, ki so izredno važen dohodek za tukajšnje poljedelce in vrtnarje. Zato je nujno, da podvzamejo odgovorne oblasti pravočasno ir* sporazumno s prizadetimi kmetovalci oziroma z njihovimi predstavniki yte potrebnt ukrepe in mere, da bo zatiranje navedenega škodljivca uspešno že takoj, kr. se pojavi n® tukajšnjem, področju. V imenu tukajšnjih kmetovalcev. svojih članov in tudi nečlanov, ima Kmečka zveza zaradi tega za potrebno: 1. Prositi vas, da nas takoj obvestite o vseh morebitnih ukrepih in merah, ki ste jih in jih boete skupno s podrejenimi organi podvzeli za zatiranje koloradskega hrošča. 2. Predlagati vam, da skličete nemudoma sestanek strokovnjakov, ki jim je poverjena organizacija borbe prot.; škodljivcu ter predstavnikov kmetijskih organizacij, dia skupno proučijo sklepe in navodila ter se dogovorijo za njihovo čim uspešnejšo praktično izvedbo. 3. Svetovati vam, oziroma fi-topatološkemu zavodu, da naveže neposredne stike, če jih doslej še na, z Evropsko organizacijo za zaščito rastlin, ki bo najbrž mogla priskočiti na pomoč našemu kmetijstvu v boju proti koloradskem hrošču in drugim rastlinskim škodljivcem ne samo s koristnimi, temveč tudi potrebnimi sredstvi. Na zadnji seji conskega upravnega odbora, kateri je predsedoval profesor Schiffrer, je bilo med ostalimi administrativnimi zadevami pregledano tudi več zahtev trgovcev zaradi trgovskih dovolilnic ter drugih pritožb zaradi odpovedane izročitve privatnikom izpričeval o dobrem vedenju. Potrjena je bila odločba, da se nekaterim zdravnikom asistentom v tržaških bolnicah, ki so že dovršili predpisano dobo navedene službe, poveri služba izrednih asistentov do rednega razpisa natečaja. zbor Pomorskega tehnikuma z «Mi vstajamo«, pod odločnim vodstvom tov. Rupnika. Nato je ravnatelj šole tov. kap. Kavšek podal obširno poročilo o delovanju šole, o katerem bomo še drugič obširneje pisali. Sledilo je poročilo o delovanju mladinske organizacije šole, nakar -je zbor zapel Vodopivčevo «Ob večerni uri«. Aljažev «Triglav». koroško narodno «Dečva» ter moravsko narodno «Zabučale gore«. Navzoče sta navdušili zlasti zadnji dve, a pri posled-nji se je prav dobro izkazal lepi tenor solo. Tudi recitacija Jadranove ((Trenutek zanosa« je bila lepa, medtem ko je Milčinskega predolga «Legenda o birokratu, ki ni mogel umreti« navzoče bolj dolgočasila, kot zabavala. Prireditev -je zaključil prav dobro uvežbani zbor s Kozinovo «Hej tovariši« in narodno «Po polju«. Se bolj kot na prireditvi pa so učenci našega Pomorskega tehnikuma v Piranu pokazali, kaj znajo s sv#jo razstavo, ki bo odprta do 20. t. m. in katere obisk toplo priporočamo vsem našim ljudem, ki se zavedajo, kaj pomeni za Slovence morje in naš edini Pomorski tehnikum. Naš list pa bo objavil o razstavi obširno poročilo z zanimivimi slikami. Pojen je bil 9. VI. 1904 v Prečniku. Stopit je v partizane 4. VI. 1944, kjer je b'il borec 18. divizije. Pri Pliskovici na Krasu so ga zajeli Nemci in odvedli v Nemčijo dne 17. VI. 1944. Od tedaj ga pogrešamo in ni bilo več vesti o njem- Njegova žrtev je uvrščena v neskončno vrsto spominov na naše najboljše sinove delovnega ljudstva, ki mu bo ohranilo trajen spomin. \l II Hvaležnost naših dijakov Uredništvo je prejelo v objavo naslednjo zahvalo gojencev Dijaškega doma: Podpisani gojenci Slovenskega dijaškega doma v Trstu se toplo zahvaljujemo Dijaški Matici za materialno in moralno podporo, ki smo jo bili deležni v tem šolskem letu. Globoko smo hvaležni Dijaški Matici za vse ter obljubljamo, da si bomo tudi v prihodnjem šolskem letu prizadevali, da bo naš šolski uspeh čim boljši. Zahvala nosi 144 podpisov. Brzovlak Beograd-Rariz je z majhno zamudo pripeljal včeraj popoldne na Opčine. Z o-ken zadnjih dveh vagonov je gledalo polno mladih obrazov. Takoj smo vedeli: to so naši gostje, člani Državnega ansambla narodnih noš in plesov iz Zagreba ter fantje in dekleta Študentskega kulturno umetniškega društva «Tone Tomšič« z ljubljanske univerze. Pregled na Opčinah se je precej zavlekel: pisanje podatkov vsakega posameznika ~ 82 jih je vseh skupaj — je bilo za policaje velik in naporen posel. Kulturniki, pa čeprav jim je bilo vroče — v Ljubljani in Zagrebu sonce še ne pripeka tako kot pri nas — Pa utrujeni so bili od vožnje, so potrpežljivo čakali, da se urede vse obmejne for-malnosti. na kar so zasedli dva avtobusa in se čez Prosek odpeljali proti Trstu. Pogled na Trst izpod Konto-vela jih je navdušil, čeprav so na svojih gostovanjih prepotovali precej sveta. Takoj so opa- zili letake za današnji praznik po naših slovenskih vaseh in v mestu samem. V Dijaškem domu je bilo že vse pripravljeno. Okrepčali so se, osvežili, vendar jim ni bilo do počitka: želeli so si ogledati mesto in šli v skupinah na prvi obhod. Seveda le za kratek čas. Čaka jih naporen dan. Danes zjutraj vaje na stadionu, popoldne pa nastop, za katerega morajo biti sveži in spočiti. Zagrebški ansambel pa ima še v ponedeljek samostojen večer, ki zahteva od njih velik napor. Čas za kopanje si bodo pa vseeno odtrgali, saj so vsi — tudi v Državnem ansamblu narodnih noš in plesov iz Zagreba so večinoma študentje — mladi, in so že ob prvem pogledu na morje izrazil; željo, da se okopajo v njem. Ob njihovem prihodu želimo vsem našim gostom, da bi se med nami dobro počutili in da bi iz našega mesta odnesli najboljše vtise! ČLANI ZAGREBŠKE IN LJUBLJANSKE FOLKLORNE SKU. PINE NA OPENSKI POSTAJI. DSPEI.A PRIREDITEV slovenske osnovne šole v Rojanu Akademija slovenskega učiteljišča V nedeljo 24. t. m. ob 18. url priredi slovensko učiteljišče akademijo v Avditoriju s sledečim sporedom: 1. Zupančič Oton: Naša beseda, recitira Marinka Tbeuerschub (II.b razred). 2. Beličič Vinko: Pomladanska, uglasbil Mirko Fi-lej, poje mešani zbor. 3. P. Kri-zostom: Pastirica Jerica, uglasbil Mirko Filej, poje mešani zbor. 4. L. M, Škerjanc: Nokturno v seks-tah, Fred. Burgmueller: Balada, klavir igra Ceiarin Mara (III. razred). 5. J. Foerster: Plesna pesem, klavir igra Vrabec Neva (Il.b razred). 6. Gradnik Alojz: Devin, recitira Žerjal Imelda (1. razred). 7. K. Sancin: Gavota, E. Jenkison: Ples vil, violino igra Majcen Sergej (Il.a razred). 8. Gor čez iza-ro, proste vaje fantov na napev narodne pesmi. 9. Narodna: Kazen. uglasbil E. Adamič, poje mešani zbor. 10. Narodna: Kje so tiste stezice? priredil Mirko Filej, poje mešani zbor. 11. Narodna: Srce je žalostno, priredil Mirko Filej, poje mešanj zbor. Razdelitev nagrad najboljšim učencem. 12. J. Paderewsky: Menuet, klavir igra Mezgec Lavra (I. razred). 13. F. S. Vtlbar: Ukazi, J. Pavčič: Dedek samonog, poje Vermer Marijan (Il.a razred). 14. S. Portkye-wlcz: Valček, F. Schubert: Koračnica, klavir igrata Tbeuerschuh Marinka in Vrabec Neva (Il.b razred) 15. Rajalne vaje deklet. 16. Br. Nušič: Analfabet, enodejanka, igrajo dijakinje in dijaki II. razreda. 17, Narodna: Dekle na vrtu, priredil Mirko Filej, poje mešani zbor. II. Goriška: Na plan, uglasbil H. Volarič poje mešani zbor. Vabimo vse prijatelje naše mladine, da se polnoštevilno udeleže nadvse zanimive in lepe prireditve. Sporede, ki veljajo kot vstopnice, dobite na tajništvu u-čiteljisca. Da je bilo veliko zanimanje za prireditev slovenske osnovne šole v Rojanu, je najlepši dokaz ta. da je bila telovadnica nabito polna gledalcev. Treba je priznati, da so nastopajoči igralci s skromnimi sredstvi pokazali res jep uspeh. Cvetke, metuljčki, škrati, vile in vsi ostali so vredni priznanja, ki jim ga je občinstvo izkazalo z večkratnim ploskanjem. Res, da je pri tako mladih začetnikih skoraj nemogoče mimo napak, ki se pogosto pokažejo tudi pri starejših igralcih. Med našimi malčki pa so se nekateri kljub svojemu začetništvu pokazali pravi mojstri. Mali Saško Bucik je mojstrsko igral bolnika tako, da se nam nehote vsili misel, da je morda njegova mamica med gledalci kar zares bila v skrbeh, da ne bi bilo morda sinčku zares kaj slabega. Pri pevcih jn cvetkah se je odlikovala Marta Ščuka v zeleni oblekci in druge. Sicer pa so se večinoma res mojstrsko odrezali. Zanimivo je, da so se najbolj izkazali s komadom iz Smetanove ((Prodane neveste«, ki jim je najbolj šel 0d rok, ali bolje rečeno, jz pojočih ust. Vse navedene pohvale pa gredo posredno požrtvovalnim učiteljem, ki so imeli gotovo mnogo truda in jih je moralo stati precej požrtvovanja, da jim je uspelo pripraviti za oder tako veliko število otrok. Veliko priznanje zasluži tudi orkester, ki je v nekaterih negotovostih mladih pevcev krepko pomagal in uspel pripeljati glasove v pravi tir. Upoštevati je treba, da zaradi premajhnega odra in prevelikega števila pevcev in pevk, (kar je hvale vredno), nekateri manjši pevci niso mogli videti dirigenta in ni čuda, ako je ob zaključku kak glasek šel malo .iz tira. Med poslušalci pa to ni pokvarilo dobrega vtisa in iskrenega priznanja. Se dolgo po prireditvi so mamice govorile o uspehu svojih malčkov, ki je obenem uspeh učiteljev in njih samih. IZPRED SODIŠČA Dvanajst lei življenja sn mu vrnili Leta 1940 je bil v Trstu aretiran in obsojen na 18 let zapora 39-letni Niccpdemo Brunet-ti rojen nekje prj Catanzaru. Dne 8. julij® 1942 leta so ga potem cdlposladi v voltersike zapore, kjer je sedel db 1944 leta in ušel na prostost y medvojni zmešnjavi, medtem ko so zavezniki zasedli Valterro. Cim je bil na svobodi, pa se je Bru-netti tako; pridružil italijanskim partizanskim odredom in odi tedaj dalje pokazal voljo zabrisati svojo nelepo preteklost in pričeti novo, pošteno življenje1. Ker se v vsej povojni dobi nihče ni zmenil zanj, jie bdi možakar prepričan, da se je tudi njegovega primera usmilila ta ali ona amnestija: in sle* je letos januarja, brezskrbno vrnil v Trst. kjer je prej živel dolga leta. ter zaprosil n g anaigraf-skem, uradu za osebno izkaznico. Toda tržaška policija je takoj padla po njem in ga spravila v zapore, češ da mora odsedeti še 12 ječe. se pravi do 17. novembra 1963. Na podlagi zbranih informacij iiz Toscane, kjer se je Bru-netti boril kot partizan in glede na njegovo pošteno povojno življenje pa je bil te dni odi tukajšnjega sodišča izpuščen na svobodo, potem ko je bil njegov primer uvrščen v člen 48 amnestije z dne 2 marca 1946. v ©no sobo v Ul. s. Spiridione •12, Prvi, Armando Accaparub-ba je prodajal padtnevi po mestu odrezke blaga, druga dva, Mimi no Birtolo in Giuseppe Mandeliini pa_sta se ukvarjala vrag vedii s čim, kajti gospodinja sobe 59-letna Arigliano Cosima se ni mogla ravno pohvaliti z njihovo poštenostjo. 27. avgusta, vedno v letu 1947, pa, je eden izmed trojice nenadno izginil iz sobe in z njimi 3 odrezki blaga gospoda Accaiparubbe. Bil je" to 23-l«tni Giuseppe Mandeliini, ki ga je tukajšnje sodišče predvče- rajšnjim obsodilo na 2 meseca zapora in 4000 lir globe, in sicer v odsotnosti, ker se je ta čas poštenjakovih vrnil v Taranto in tudi tam našel zavetje v jet-nišnici. O treh rojakih in treh odrezkih blaga Trije rojaki iz Cri«piana pri Tarantu so se leta 1947 znašli v Trstu in se vsi trije vselili IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Ob zobe je prišel Čeprav bj moral biti 27-letni policijski agent Pietro Evangelisti iz Ul. DAlviano št. 82 posebno previden medi vožnjo z motorjem, }e prav njega doletela Jn po njegovi krivdi nesreča, ki se k sreči n.i končala preveč tragično ter si bo mož kmalu opomogel a tem, da si bo našel dobrega zobozdravnika, ki mu bo pripravil nove zobe. Evangelisti je namreč spregledal znak puščice nekega tovornika, katerega je vozil 23-letni Giovanni Likar iz Ul. Rossetti. ki je hotel zaviti vstran. Zaradi te malomarnosti se je policijski agent zaletel z motorjem v avto in odletel na tla. pri čemer si je polomil nekaj zofo. SLOVENSKI KRAJI morajo ponovno dobiti slovenska imena! Delo v sečoveljskem rudniku Znano je, da so pred dobrim, letom začeli delo za obnovo rudnika v Sečovljah. Kljub neprestani borbi z vodo je rudarjem uspelo montirati vse naprave, ki so potrebne za črpanje vode. Prvo delo je bilo izpraznitev nad pol km dolge-va rova, ki je (bii poln vode. Nato so prešli k dirugi fazi dela, k izkopu še enega rova. Skozi katerega bodo črpali vadb hitreje kot prej. Pripraviti bodo morali tudi nove prostore za nove črpalke, ki jih bodb dobili. Borba rudarjev ni lahka. Vedeti moramo, da delajo 200 metrov pod zemljo, kjer stalno kaplja voda, kot bi padaj dež. Pri vsakem metru napredovanja morajo obstreljevati skale. Zgodi se večkrat, da po odstrelitvi sikal udre voda. V takih primerih morajo rudarji pokazati vso svojo sposobnost, dg preprečijo nadaljnje zalivanje rova. Potrebna je največja pažnja. da voda rova ne zalije znova im tako onemogoči nadaljnje dielo. Napori sečoveljskih rudarjev Pa niso zaman. Po enem letu dela lahko pokažejo prve uspe-, • ,. so tisti tihi in delovni tovariši, ki se borijo za to, da bo ta rudnik kmalu popolnoma obnovljen in bo začel dajati naš; industriji potrebnega Premoga. “ ^ Delavnost kulturnega krožka ,.A. Gramsci v Kopru Italijanski kulturni krožek «A. Gramsci« v Kopru bo organiziral od 24. junija do 1. julija društveni kulturni teden. Na sporedu je med drugim večja predstava na prostem, pri kateri bodo sodelovali vsi društveni odseki, fotografska razstava o delavnosti krožka, izlet in prost* zabave. Nekai podatkov o ribolovu Z vso upravičenostjo so se tudi ribiči pritoževali nad neugodnim vremenom, ki jim je oviralo lov. Pravijo celo, da so %, ribe umaknile na visoko morje. Skoro, da je bil boljši zimski lov, pri katerem so so delovali ribiči iz Pirana, Umaga in Novigrada. Pri tein jim je ljudska oblajat pomagala z mrežami im motorji za barke. Želeti bi bilo. da* bi za prihodnjo zimsko sezono pripravili vse potrebno tudi; tisti ribiči, ki letos v zimskem času niso lovili. Tako bodo sami sebi zagotovili več dobička, trgu pa več rib za domač kanizum in še za izvoz, kar jim bo prineslo še pravico do deviz. Pri tem jih bo vsestransko podprla ljudska oblast, da se bodo za zimski lov lahko dobro priipra vili. Ze letos so naši ribiči naleteli na polno razum, Vanje tudi pri oblasteh v FLRJ, ki so jim dovolile, • ' J* ", L, v/zrV 41 , *■ ____ /rsttc. g-.'/. L_ Dragi prijatelj, poslužuj se razglednic Kulturnega doma!« Kako? Kakšnih razglednic, boste vprašali. Kje pa se dobijo?... Takoj vam povemo. Odbor za zgraditev slovenskega Kulturnega doma bo na «Dan slovanskih narodnih noš im plesovn dal prvič v promet razglednice, ki nosijo na hrbtni strani napis: Darujte za Kulturni dom. Razglednice predstavljajo tržaške motive — umetniško delo slovenskih slikarjev Jakca in Spazala Dolžnost vsakega Slovenca je, da se za korespondenco poslužuje teh slovenskih razglednic in taiko podpira akcijo za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu. KREMELJSKA »VELIKODUŠNOST* Kako in zakcil i& pitalo do nedcima koleMktie meja med Poldko in V vrvežu velikih mednarod. nih dogajanj od Koreje, preko Perzije, Pariza do Newyorka je kaj lahko mogoče, da , ne prodro v svet dogodki, ki se v večji ali manjši tajinstvenosti odigravajo v vzhodno - evropskem ((sovjetskem* pašaluku. Kmalu bi s'e namreč zgodilo, da bi šla mimo sveta sPrenietnba meje med Poljsko in ZSSR, če ne bi o tem nekaj malega in sramežljivo pisal, poljski tisk in če n'e bi pozornejši poslušalci poljskih in sovjetskih radijskih postaj ulovili majhen spor glede te zadeve, ki pa ga je močnejši partner znal kmalu ((Ugladiti*. Sovjetska agencija TASS je v svojem uradnem razlaganju nedavne korekture meje med ZSSR in Poljsko namreč trdila, da ie «vlada ZSSR ugodila nedavni zahtevi poljske vlade Po izmenjavi ma. lega dela poljskega ozemlja za znaten del sovjetskega področja, da bi bila tako dosežena ekonomska povezava obeh področij*. To veliko ((darežlji-vost» sovjetske vlade je demantiral glavni organ združene poljske delavske stranke »Tribuna lidu», ki je dan po oddaji sovjetskega radia zapisal, da je bil poljsko - sovjetski sporazum sklenjen na osnovi enakopravnosti in da bosta izmenjani področji enake velikosti 480 kvadratnih kilometrov. To je potem potrdil tudi podpredsednik poljske vlade Zavadski, ki je zatrjeval, da bodo izmenjavo izvajali kilo. meter za kilometrom, tako da skupni površini Poljske in ZSSR ne bosta utrpeli nikakršne škode. Toda opustimo prerekanje, kdo je bil pri tej ((izmenjavi* bolj darežljiv in poglejmo raje, kaj je vodilo kremeljske mogotce, da so se polakomnili sicer malega, toda vendarle tujega področja. Po sporazumu je Poljska odstopila ZSSR del področja, na. seljenega s poljskim prebivalstvom med' rekami Bug, Selokia in Hičova. Poljska pa bo dobila v zameno od ZSSR 480km2 planinskega sveta v Karpatih pri mestu Ustšiki Dole na poljsko - sovjetsko • češkoslovaški tromeji. T0 področje s povprečno nadmorsko višino od 800 do 1000 metrov prikazuje Zavadski kot ((-petrolejska polja z velikim številom aktivnih vrelcev in izvori zemeljskega plina*. In namesto da bi Zavadski postre. gel osuplemu poljskemu ljudstvu s podatki o številu teh vrelcev ali vsaj s splošno karakterizacijo ekonomskega ((bogastva* tega sicer zapuščenega in redko naseljenega področja, avtomatično poudarja le, da bo njegova priključitev doprinesla k ((ekonomskemu razvoju Polj ske* v «skladu z življenjskimi interesi poljskega ljudstva*. Prav tako Zavadski namerno opušča primerjavo ekonomske vrednosti obeh področij, ker bi sicer moral na dan z dejstvom,, da je sovjetska vlada veliko-dušno odstopila Poljski pasivni planinski predel v zameno za daleko bogatejšo poljedelsko pokrajino. Vendar je kljub vestnemu prikrivanju dejstev moral Zavadski priznati, da bo prebivalstvo, ki se bo moralo izseliti, smelo odnesti s seboj le nekaj premičnin in (Ja za nepremičnine (razna podjetja z zgradbami in stroji, tisoče stanovanjskih, gospodarskih in drugih poslopij, razvite komu. nikacije, obdelana polja itd.) ne bo izvršena nobena kompenzacija med Poljsko in ZSSR. To pomeni, da prinaša sporazum na «osnovi enakopravnosti* dejansko vse koristi Je ZSSR. Sovjetska vlada je odstopila Poljski samo mali hriboviti del onega velikega področja V Karpatih na planotah okrog Droi hobiča, ki je že od desetega stoletja bilo zgodovinsko in et, nično sestavni del poljske zemlje. To ozemlje so po drugi svetovni vojni pograbili sovjetski hegemonisti skupno z obsežr.-im področjem zapadno od nafto« nosnih polj pri Drohobiču in pregnali na stotine tisočev poljskih naseljencev. Teh 480 km leži kakih 100 km od naf-tonosnih polj pri Drohobiču in za 600 d'o 800 m iznad njihoVe. , ga nivoja. Sovjetski hegemonisti so se nadejali, da bodo na tem ozemlju odkrili kdo ve kakšne bogate izvire nafte. Toda v šestih povojnih letih so se prepričali, da razpolaga to področje s tako neznatnimi naftnimi izviri, da se jih ne izplača izkoriščati. Toda razen tega, da je pri tej obmejni korekturi iskala ZSSR gospodarske koristi zase ne oziraje se pri tem na «mlaj. šega brata».Poljsko, predstavlja ta mejna korektura tudi propagandni manever tako moskovskih hegemonistov kakor varšavskih satelitov, ki so po šestletnem pripovedovanju in hvaljenju bratske sovjetske ((pomoči* ^potrebovali tudi nek konkreten, čeprav za Poljake negotovi primer. S političnim ozadjem tega manevra so si sovjetski trgovci hoteli v sedanji mednarodni situaciji obnoviti pri poljskem ljudstvu simpati. je, ki so že davno ugasnile zaradi odkrite eksploatacijske po. litike ZSSR do Poljske. Vendar tudi ta primer ((vračanja Poljski* pasivnega prede, la v bistvu itak poljske zemlje to vsa zlagana propaganda o ((velikodušnosti moskovskih gospodov, ne bo prevarala poljskega ljudstva, ki vidi v tem trgovanju s poljsko zemljo nov dokaz, da je bistvo kremeljske politike najsurovejši imperializem. ZNAČAJI Prinašamo majhno, vendar dovolj ostro sliko o tem, kako vstopa mlad Anglež, ki je dovršil šole in napravil izpite, v službo. Obenem je to slika, kako se vsi Angleži kot ognja branijo edJomišljSvosti«; zalo so med vsemi kulturnimi narodi najmanj zavistni. Izvemo tudi o tem, kaj pomeni za Angleža do njegove smrti in še skozi 2 do 3 generacije njegov Oxford ali Cambridge s spornimi zmagami in porazi tekmovalcev dveh univerz. Cim se Anglež ironično nar. smehne, si že natakne humoristična očala in že izginejo tuji in njegovi uspehi, zasluge, vrline, sreča. Veliki pesnik Milton je v svoji veliki pesnitvi na vaznem mestu rekel veliko, besedo: vVse je slučajno» ... Navesti hočemo cdlomek iz večjega teksta o začetku kariere poznejšega uglednega novinarja in pisar telja iz znane rodbine Russel: kako je mladenič tel s svojim očetom v eno izmed pisarn znamenitega lista Timesa in vprav k slavnemu lordu North clifu, ki je vodil mnogo časopisov in tudi Times. Nekega popoldneva jeseni lhll leta sem se vzpenjal po stopnicah Timesa in slišal za seboj besede svojega očeta; e Danes je zate srečen da n.. Lord Northclif je eden iz trojice najmočnejših ljudi v svetu.)) Dve minuti kasneje mi reče glas: »Sedite, dečko!)) — reče mi v tonu človeka, ki zapoveduje in ki se mu ni moči upirati. Nekaj trenutkov sva se pogovarjala o mojem očetu, nenadoma pa mi lord Northclif ostro reče; aTorej naravnost iz Ozforda? Ste delali izpite zaradi ocen? «Da, toda bojim se povedati vam, da sem dobil drugo oceno. Mnogo sem veslal in se žogal». To mojo tiho opombo je takoj odbil. »Mladenič, nikdar se ne o-pravičujte! Nihče ne verjame opravičilom, tudi vi sami ne, če ste pametni.» nRes je, gospod. Od mene so pričakovali, da dobim četrto oceno.» »Mar veste, kaj bi napravil, če bi rekli, da ste dobili najvišjo oceno?)> «Ne vem, gospod.« v Pokazal bi vam kar vrata. In veste, zakaj?)) «Ne, gospod.» uZato, ker bi vedel, da ste prišli sem z utrujenimi možgani. To zemljo vladajo utrujeni možgani in vsi ti so na univerzah dobili najvišjo oceno. Niti eden od teh ni zaposlen jpri meni! Druga ocena je odlična ocena; pomeni inteligenco in obenem odpor, da se mlad človek predčasno izrabi. » - Jaz sem nekako hvaležno pritrjeval. «S katerim športom ste st bavili?» »Kriket, rager...» »Ste mar igrali golf?» »Sem, gospod. Enkrat sem odnesel važno zmago.)) Lord Northclif se je nagnil k meni in opjazU sem, da se je v njegovem strašnem očesu zaiskrilo veliko zanimanje zame. «Tc je bilo dobro... In kdaj lahko začnete? V ponedeljek Zjutraj?« «Kaj to pomeni, gospod...» «Da ste moj osebni privatni tajnik, ako sprejmete ta posel. Ste v tistem matchu tolkli Cambridge?« »Seveda, gospod. Sicer sem imel blazno srečo pri eni potezi, toda seveda, delal sem se, kot da ni tako.« »Ugaja mi ta odgovor. Uspehe vedno nekomu dolgujete; kadar pa propadete, šte vedno sami krivi. To je prvo pravilo za uspeh v življenju. Javite se v ponedeljek ob devetih v moji pisarni v tej in tej ulici. k Bom, gospod.» «Takoj se boste morali naučiti stenografije in strojepisja, obojega v rekordnem času. Sedaj pa še plača. V začetku vam bom plačal zelo malo, toliko, da vam včasih ostane denar za gledališko karto na galeriji. Toda za-pomnite si, da dosežejo vsi mladi ljudje pri meni sloves in zadostna denarna sredstva, ako ostanejo pri meni. Torej v ponedeljek ob devetih; ako ne bova mogla soglašati nič zato, ako pa bova soglašala, je vaš uspeh zagotovljen. Pozdravljen, dečko ... Po ((Književnosti« I OB 40-LETNICI GLEDALIŠKEGA DELA Pot slovenskega gledališkega umetništva je do danes posuta s trnjem, ne z rožami. Ozrimo se nekoliko v preteklost! Anton Ve-rovšek, mož značaja in smeha, je moral skoro do svoje smrti nastopati v vlogah, ki niso bile vredne njegovega talenta; moral je zabavati malomeščansko publiko, namesto da bi rasel v veliko umetnost, kateri se je približal v ((Sodniku Zalamejskem«, ko je dosegel že rob telesnega življenja. Ignacij Borštnik, slovenski velik traged, je utegnil na domačem odru komaj nakazati širino in globino svoje nenavadne nadarjenosti, svoje največje igralske vrednote pa je razodeval gledališkemu občinstvu v Zagrebu. Tudi Zofija Turkova - Borštnik - Zvonarjeva se ni mogla ustaliti doma; nastopala je na gledaliških odrih križem po slovanskem jugu in prišla, kakor njen mož, po prvi svetovni vojni nazaj v Ljubljano, toda se kmalu zopet umaknila iz nje, slednjič pa je umrla napol pozabljena v Zagrebu. Borštnik, ki se je vrnil na poziv činiteljev slovenskega gledališča po prevratu 1. 1919 iz Zagreba v Ljubljano, je komaj utegnil zasnovati bodočo podobo naše drame. Smrt ga je pobrala naglo potem, ko smo ga še videli v Strindbergovem «Očetu». Danilo se ni v jeseni 1. 1919 brez pomena poslovil od njega na ljubljanskem pokopališču, ko je dejal, da pomeni njegova smrt «dramo naše drame«. Avgusta Gostič-Danilova se je leta in leta potikala po ameriškem svetu, prišla slednjič domov in živi danes kot zaslužna umetnica v MILANA SKRBINŠKA 2ahlugs imlilmga umetnika m bloumbko gledališče v Zlbtu po pivi boetovm ooi-ni do obodnega poiiga Matodnega doma Ljubljani. To je še edina, ki je poleg Hinka Nučiča še ostala od stare garde. Kjub svojim o-semdesetim letom je še po osvoboditvi ustvarila tip stare Obre-karice v Kosmačevem filmu «Na svoji zemlji«. Njen mož Anton Cerar-Danilo, ki se ni nikoli z ambicijo povzpenjal v visoke vrhove gledališke umetnosti, a je bil rutiniran igralec, je umrl skoro devetdeset let star. To so zastopniki naše prve, najstarej-še generacije dramske umetnosti pri Slovencih. Za njimi je med prvo in drugo svetovno vojno nastopil rod, ki je mnogo bolj sistematično, a tudi stanu primerno gojil odrsko umetnost in dosegel ustrez- ne uspehe. V okrilju Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani so se zbrali umetniki, kakor so Marija Vera, Mila Sariče-va, Ivan Levar, Milan Skrbinšek in drugi. Levar, ki je našel pot iz opere v dramo, je imenovan na tretjem mestu, kadar nanese beseda na Verovška in Borštnika, vendar si po sodbi pisca teh vrst lahko deli mesto z igralcem Milanom Skrbinškom, ki ga najbrž ne presega po lestvici igralske razsežnosti v nekaterih vlogah, zato pa ga prav gotovo doseže Po splošni vrednosti svojega celotnega odrskega dela. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil Levar do neke mere igralec romantičnih prije- očlihevctlee Ijiiflbliega izbočil n POVEST O HUDEVCIH NAM KAŽE, KAKO VESELJE JE PISATELJA NAVDALO, KO JE SLIŠAL, DA ŽIVE NEKJE TUDI SLOVENSKI LJUDJE, KI SE NE PREPIRAJO IN NE GRIZEJO MED SABO... Janez Trdina (1830—1905) izhaja iz trdne gorenjske kme-tiške hiše. Mnogi gorenjski kmetje so se odkupili od graščinskih služnosti že pred prihodom Francozov v naše kraje, še večjemu številu so pomagali do osamosvojitve razni ukrepi francoskih oblasti v dobi Ilirije. Do l. 1848, ko so se iznebili zadnjih obveznosti do graščakov, so se mnogi že lepo opomogli; dobro so sluzili z raznimi obrtmi, ki so jih opravljali poleg svojega kmetiškega dela, v okolici Ljubljane so delali lepe dobičke s prodajo poljskih pridelkov in s prevozništvom, marsikateri se je opomogel od drobne trgovine. Ko so l. 1848. padle zadnje obveznosti do graščin, je gorenjski kmet v splošnem lahke zmogel krivično »odškodo-vanje«, ki ga je moral plačati državni blagajni za osvoboditev. Nato so pritisnile hude davščine in marsikje je zapel boben. Toda ugodne prometne zveze, vedno umnejše obdelovanje zemlje, razvoj obrti in trgovine so gorenjskemu kmetu vendarle omogočile lep napredek v svobodi. Materialna in duhovna kultura je napredovala iz leta v leto. Ko je prišel Janez Trdina po kazenski upokojitvi v sredo dolenjskih kmetov v Bršlin pri Novem mestu, da bi se ves posvetil proučevanju našega naroda, je našel tam precej drugačno stanje. Dolenjski kmet je v splošnem daleč zaostal za gorenjskim. Saj je tudi živel v dosti neugodnejših razmerah, v manj rodovitni, oddaljeni pokrajini brez dobrih prometnih zvez. Večinoma se je osuobodil kasneje, šele l. 1848. Vsakovrstne dajatve je zaradi majhnih dohodkov težko zmagoval, hude posledice stoletne sužnosti so se zajedle globlje v njegovo duševnost in se izražale v njegovi vsestranski zaostalosti. Trdina je v dolgih letih svojega življenja v srcu Dolenjske spoznal dolenjskega kmeta in ga proučil do takih globin kot zlepa ne kdo pred njim. Iz njega je črpal neizmerne zaklade ljudskega izročila in jih oblikoval v svoje bajke in povesti. Trdina je imel s svojim pisanjem dvojen namen: rešiti je hotel pozabe sliko življenja dolenjske- ga kmeta, njegovo mišljenje in verovanje, njegovo hotenje in prizadevanje po napredku; pa tudi podobo njegove zaostalosti, duševne in gmotne, je hotel postaviti ljudstvu pred oči z namenom, da ga pouči in osvobodi zaostalosti in nezaupanja d o-napredka. Trdina je vedel, da zaostalost onemogoča tekmovanje s prodirajočim nemškim kapitalom, ki je tedaj že tiščal preko naše zemlje v smeri proti Jadranskemu morju — zlasti proti Trstu. Ko si je Trdina z vsemi silami svojega peresa prizadeval, da dvigne naše ljudstvo iz zaostalosti, je imel pred očmi predvsem ta boj. Povest o Htcdevcih (vas Hudo leži severno od Novega mesta v bližini Mirne peči) nam kaže, kako veselje je pisatelja navdalo, ko je slišal, da žive nekje tud: slovenski ljudje, ki se ne prepirajo in ne grizejo med sabo, marveč si pri premagovanju vsakovrstnih težav med seboj pošteno pomagajo. Brž jih je opisal in postavil vsem za nauk in zgled. *** Konj pripelje srečr.o voz sena do klanca. Tu se ustavi. Gospodar hoče iti še po drugega konja, ali hlapec pravi: «Cemu? Naredimo kakor Hudevci.« In gospodar požene konja in hlapec in vsa družina se zaleti od zadaj v voz in ga porine, kakor bi trer.il, čez klanec in konj ga pelje zopet brez težave domov. Kmalu potem sem sedel v Straži v krčmi poštenega narodnjaka in se pogovarjal ž njim o vpeljavi slovenščine v uradr.ije. Mož. ki je tudi ud Mohorjeve družbe, pravi nazadnje; «Bo težko kaj. Preveč se ravsamo med sabo. Ko bi ravnali kakor Hudevci, bi dosegli vse.« «Zakaj kakor Hudevci?« «Zato, ker so Hudevci vsi ene misli; sicer jih ne poznam, še nisem bil nikoli v njihovi vasi.« Pomenek povem svoji bršlin stoi gospodinji in jo vprašam, če pozna te složne ljudi kaj bolj natanko. «0 kako ne, saj je tam omožena moja sestra. Oblazite vse kote, pa ne veste za Hudo! Saj ni daleč: četrt ure za Potočarsko vasjo pod kačjimi ridarni. Rekla bi: Pojdite tja in poglejte, ali nj vred MNOŽIČNI KLAVIRSKI KONCERT Nad tisoč pianistov, starih od devet do šestnajst let, kaže svojo nadarjenost na vsakoletnem glasbenem lestivalu v Michiganu. Na sliki vidimo, kako igrajo istočasno na 22 orglah in 205 klavirjih. no; je pač borna, majhna vas, nad vasjo pa hosta ln sem pioti Potočarski vasi polje. Bog si ga vedi, kateri bedak je dal vasi tako grdo ime. Boljših ljudi ne najdete v celi fari. Hudevci se med sabo ne prepirajo nikoli, še manj pa pravdajo. Ce začne človek, ki tega ne ve, opravljati Hudevca vpričo drugih Hudevcev, skočijo zanj vsi na noge: «Ti, veš, malo premisli, preden zineš katero zoper Janeza, pojdi lajat drugam na poštene ljudi. Janeza poznamo, da je jak. Kdo pa si ti? Veš, to nam ni znano, da si tudj ti jak, ti pasji gobeč ti.» Kar tako. nadero človeka. Hudevci nimajo ne hlapcev in ne dekel, pomagajo si rajši med sabo sanij v vsaki sili, o vsaki stiski, o vsakem večjem delu, če se mudi. Vidite recimo tako: Temu je zmanjkalo drv, ni mu treba nič okoli prositi in iskati, sosed pride kar sam in tudi po dva in po trije in še več in tako leži dru gi dan. ker je hosta blizu, že vse polno drv okoli hiše, da jih je dosti za pol leta. In zopet ta bi rad hitro pooral ali pokosil ali okopal vinograd ali karkoli, se nabere takega kmečkega dela pri enem ali pri drugem: vselej bo dobil človek toliko pomoči od sosedov, kolikor je potrebuje. In tako dela včasi cela vas danes pri meni, jutri pri tebi, v sredo pri kom drugem in tako je opravljen posel povsod o pravem času. Vsaka hiša seveda ima svojega gospodarja, pa žive tako, kakor da bi delala cela vas eno samo družino. Take lepe sprave se gotovo tudi Bog veseli, zato pa jim deli tudi tak blagoslov, da ni v vasi r.ič popolnoma sirot-nih, rodi jim dobro polje in gorica, če nikjer ne. O, da se pripovedovati še veliko o eh krščanskih ljudeh. Ce je komu trdo za denar, mu posodi sosed kar sam in, če nima, kaj za to — bo pa posodil tretji ali četrti sosed, in, če bi se pripetilo, da cela vas ne bi zmogla, bodo šli prosit zanj drugam, k prijateljem, znancem in žlahti v bližnji vasi. In če posodi kaj Hudevec ne zahteva, bogvaruj, kakih posebnih obresti, saj še dolžnega pisma ne. Prav zdi se mi, da nima vsaka hiša ključavnice: to sem se sama prepričala, če gredo z doma, da dostikrat ne zaklenejo nič, pa se ni prigo-dila še nikoli nobena tatvina. Ždaj pa še nekaj. — Kadar ima kdo kak pot, se vzdignejo vsi in ga spremijo. Tako kadar je semenj v mestu ali v Mirni peči, gre cela vas, eni kupovat, drugi prodajat, vsi drugi pa za tovarišijo. Dom varujejo starci, dostikrat jem-ljo matere še otroke s sabo. In vsi gredo naenkrat proč, vsi skupaj. Tako korakaio po cesti naprej drug pri drugem, v dveh ali treh vrstah čez celo cesto; skupaj stoje ali ho dijo tudi po sejmu, da se jim ljudje težko, ogibljejo; nazadnje sedejo skupaj za eno mizo, če je mogoče, gotovo vselej pa v eni krčmi. Tako zahajajo v mesto tudi ob tržinh dneh, vsak ponedeljek; se ve ne vsi, tako kakih šest, sedem, včasi tudi deset ali dvanajst in tudi kar zmerom skupaj. Pridružil se jim je že dostikrat kak človek iz druge vasi, ni-k -li pa še nisem vide'a, da bi kak Hudevec svoje pustil ir. šej v mesto ali domov s cuici. Zaiad-- te lepe družbe se sliši marsikatera zabavljica. Pravijo, kadar prime Hudevec desko, pa pristopi precej sosed in jo prime za drugi konec. O tržnih dneh hodijo Hudevci včasi tudi k nam pit, pa niste pazili. Usedajo se vselej za ono mizo tam v kotu: veste, to so tisti, ki tako pozno pri nas pijo in DOjo, kar naenkrat pa se vsi vzdignejo in odrinejo skupaj proti domu, kakor sem pravila, da je njihova navada.« Slovenec se ne drži srede- zlate sklede ne v graji ne v hvali; povzdiguje rad do vrha nebes, še rajši pa meče na dno pekla. Najbolj neverjetno se mi je zdelo, da se nahajajo kje rta svetu taki Dolenjci, ki nočejo poslušati obrekovanja svojih sosedov. Toda mislil sem si, da mora biti v toliki pohvali vendar tudi precej resnice, kajti je na pr. hudevska edinost prišla celo v pregovor. Ti ljudje so me začeli močno zanimati ter sem se namenil, opazovati jih bolj natanko, kadar pridejo v ponedeljek k nam. Se tisti dan sem imel priliko, seznaniti se s prvini Hu-devci. Ko sedem ravno k ju-žini doma, prideta v hišo ravno mož irj žena in pro/ia za polič vina. Moja gospodinja se nasmeja in pravi: «To je pa kaj novega — samo dva Hudevca! Kje imata pa tovariše?« «Kaj boš nagajala«, odgovori žena, «tako radi se pa Hudevci že nimamo in tudi, če bi utegnili, da bi spremljali človeka, kadar pripelje plug h kovaču, da ga popravi. Včeraj se nama je potrl, bova pa počakala tukaj, dokler ga malo ne pokuje.« Gospodinja gre po vino in odide po kratkem pomenku zopet ven na delo. Mož je bil čokljat, majhne postave in o-kroglega obraza, let se mu je poznalo kakih trideset. Tovarišici, sedeči tik njega, ne bi bil prisodil nihče manj ko petdeset let, rasti je bila visoke, lica pa bledega in velega, samo njeno živo oko in sladko, skoraj dekliško smehljanje Je n* pričevalo, da je starost še ni popolnoma zmogla. Vsak bi bil z mano vred dejal, da ima pred sabo mater in sina. Nadaljevala sla pogovor, ki sta ga imela bržkone že spotoma. Jaz pijem, počasi svojo merico, zapalim smotko in poslušam z vedno večjim čudom. «Imaš prav«, pravi žena, «rogin (vol) ostane, jelena bova prodala. Kaj, ali ga bos gnal na Toplico, včeraj teden bo tam semenj?« «Ce pojdeš tudi tj Z mano, ga bom.« «Veš, jaz se bom sedaj težko odtegnila; preveč je oprav-ka». . ((Samemu se mi pa ne ljubi hoditi; ga pa poženeva čez tri tedne v mesto«. «Saj res, takrat ti bom kupila za nedeljo nov klobuk, tega nosiš že šest let; imel si ga še na poroki. Veš, prav lepega ti bom izbrala, zato ker si moj in te imam tako rada«. «Kaj, že šest let -bo, kar sva se vzela?« ((Seveda, ali se zdi tebi tudi kakor meni, da je preteklo strašno naglo teh šest let?« «Meni se vidi, da bi bila komaj tri leta. Glejte si no, čas beži res najhitreje, čeprav nima nog.« «Pa ne vsakemu. Veš, od konca sem se te res bala; vsi so me strašili in prigovarjali: „Ne jemlji mladega, ne bo maral zate, še tepel te bo, pa hvala Bogu, da so se motili«. Pri tem mu položi roko na ramo jn mu ginjena gleda v oči. «Vidiš, še mladi se razumejo malokje tako dobro kakor mi- dva. Vseh šest let nama ni prišlo nikoli nič navzkriž. Ti, moj Martinček, si tako dober, tako potrpežljiv z mano! Qh, Bog ti daj svoj nebeški raj za tako neskončno prijaznost!« ((Im tudi tebi, preljuba moja Nežka. Nikar ne govori, da sem potrpežljiv! Saj mi n,e nagajaš nič, m; ne očitaš nikoli, da nisem prinesel nič svojega k hiši, mi strežeš, kar le moreš. Divjak in brezbožen nehvaležnik bi moral biti, da bi te ne imel prav iz srca rad, prej, zdaj in na vekomaj.« «Bog te živi, moj Martinček! Čakaj, mora nama prinesti kaj prekajenega, saj vem, da ima. Anica! Anica!« Pleče se jima prinese, mož razreže in zdaj si začneta ponujati in pehati drug drugemu najlepše kosce, prav tako kakor si ponujata včasi mlad ljubeči ženin in cvetoča nevesta. Jaz sem kar strmel. Ves radoveden vstanem in.grem vprašat gospodin jo v vežo, kdo sta ta dva človeka, ki se tako različnih let med sabo vendar tako prisrčno ljubita. Gospodinja mi pove, da je to njena sestra in njen mož, ki jo nosi na rokah. Sel sem. nazaj v krčmo in sem se jel tudi jaz z njima pomenkovati, se ve, kakor je nanesla beseda, zdaj to pa ono, nazadnje tudi o Hudem in blagih Hudevcih. Povedal sem vse, kako^sem jih slišal povsod hvaliti, kako slovi posebno njihova lepa edinost in vzajemnost. Nežka se namuza in pravi: ((Veste, taki angeli Pa spet nismo, čeprav se med seboj res ne rujemo. Počemu neki bi se? Kaj nam ni tako vsem toliko laglje in bolje? Pa bojimi se, d.a taka slava ne bo hodila o Hudevcih do sodnega dne. V lase nam je že zalezla uš. Priklatil se je v našo vas hud je-zičnik in zavidnik. Mi se zanj ne brigamo dosti. Ali otroci mu niso nič boljši. Ko odrastejo, bo splaval po vodi na* mir. Dobro, da bom težko to učakala«. J. L. Spremembe v vzgoji na Angleškem Pred letom 1914 so za najvišjo šolsko izobrazbo bile merodajne javne šole ter univerzi v Qxtcrdu in Cambridgeu; tu so se šolali iz večine otrcci vladajočega razreda Anglije. Šolanje je slonelo na klasični izobrazbi, vendar so skrbeli za vsestransko vzgojo mladine. Prt tem so Angleži polagali veliko važnost na vzgojo v internatih. Vendar so se razmere polagoma spreminjale in Po prvi svetovni vojni so imeli dostop na višje šole tudi talentirani posamezniki meščarir skega rodu, nikdar pa ni imel dostopa na QXfordsko ali cam-bridgesko univerzo sin delavskih staršev, čeprav so že v začetku tega stoletja ustanovili delavski vzgojni institut Danes pa ima vsakdo ne glede na svoje socialno poreklo pravico do izobrazbe, na katerih koli zavodih; univerzi v Oxfordu in Cambrid-ge-u pa sta morali svoje privilegije deliti z drugimi visokimi šolami. V današnji Angliji študira okrog 84.000 mladih ljudi in samo 15 000 jih je vpisanih na univerzah v Oxfordu in Cambridgeu. Osemnajst tisoč študentov je na londonski univerzi, 15.000 pa na škotskih univerzah. mov tudi v drami, medtem, ko je Milan Skrbinšek usmerjen v psihološko-realistično smer. Od tod nekakšna strogost, resnost, celo togost njegovega repertoarja. A medtem ko je Ivan Levar najbolj posrečeno predstavljal mogočne silake, ki se jim hoče vladati svet, uspeva Milan Skrbinšek najbolj v vlogah spletkarskih značajev, ki hočejo prav tako kakor silaki zavladati ljudem, ampak ne s tem, da potisnejo svojega nasprotnika z enim mahom ob tla, marveč jih uničijo z demonijo svojega peklenskega značaja. Milan Skrbinšek nam razodeva v svoji igri niti trohico romantičnega nagnjenja kot igralec. Zato se zdi na prvi pogled mrk in nedostopen, dasi razpolaga z zelo široko skalo izraznih zmožnosti in je njegova raznolikost v tej smeri zelo obsežna pa tudi dobro pretehtana in natančno izdelana. Zakaj govorimo o Milanu. Skrbinšku v tržaškem .tisku s posebnim poudarkom prav te dni, ko gre za to, da obnovimo kulturni dom odrskega življenja na Tržaškem ozemlju? Saj je Milan Skrbinšek po rodu mariborski rojak, kot igralec pa eden izmed opor ljubljanske Drame. Res je tako; tudi Verovšek, Borštnik in Danilova so bili in ostali v prvi vrsti igralci ljubljanskega gledališča, pa so vendar prihajali z razodetji svoje umetnosti tudi med tržaške Slovence, ki so jih vedno radi sprejemali, vrhu tega pa je hodil naše gledališke velikane občudovat celo slavni italijanski odrski umetnik Ermete Zacconi. Po stopinjah Verovška, Borštnika in Danilove je prišel med tržaške Slovence z gledališkim poslanstvom tudi Milan Skrbinšek. Po prvi svetovni vojni, ki ga je kot nadporočnika bivše avstroogrske vojske zanesla v Trst, je Skrbinšek na tržaških tleh odprl igralsko šolo, usposobil nekaj mladih ljudi za odrske nastope in slednjič s tem igralskim zborom sestavil gledališko družino, ki je dosegla na tržaškem ozemlju najvišjo stopnjo slovenske gledališke umetnosti. Skrbinškova gledališka roka se je poznala v Trstu posebno v letih 1918-1919, njegova tradicija Pa je živela do usodnega požiga Narodnega doma v Trstu, ki je ugrabil Slovencem edino domačo gledališko dvorano sredi Trsta. Za vse to ima Milan Skrbinšek neprecenljive zasluge, ki bodo ostale povezane z njegovim imenom, dokler se bo razlegala slovenska beseda z gledaliških desk na Tržaškem ozemlju. Ze v gledališki seziji 1917-18, določneje povedano 25. marca 1918 so igrali na tržaškem odru v Narodnem domu v Skrbinškovi režiji Blum-Fochejevo komedijo »Nervozne ženske«. V tem času, ki je bil šele v znamenju priprav za bodočnost, je prišla na vrsto tudi Schontanova burka ((Ugrabljene Sabinke«, za njo pa italijanskega dramatika Darija Nicodenija ((Perjanica«, kjer je igral MHan Skrbinšek vlogo Claudeja Leblanca. Nadaljnja poglobitev v smeri priprav za slovensko gledališko udejstvovanje v Trstu je bil Dramatično-glas-beni večer s Czinnerjevo igro »Maska satana«, v kateri je igral Skrbinšek vlogo ravnatelja Mai-trenjena. Iz teh majhnih početkov se je razvila pod jesen 1. 1918 gledališka sezija, ki se je lahko kosala celo z repertoarjem obnovljene slovenske Drame v Ljubljani. Najprej je bila sredi septembra produkcija Skrbinško-ve Dramatične šole, ki je pokazala nadarjenost in uspeh njenih gojencev. Milan Skrbinšek je pripravil za uprizoritev dvodejanko Marije Kmetove «Mat>» in je sam igral v nji vlogo pisatelja Matjana. Za tem sta prišli na oder Neurodejeva «Nihilistka» in klasičen Cehovlji «Medved». Prva redna gledališka predstava pa je bila 6. oktobra 1918. Zdaj je nizal Skrbinšek predstavo za predstavo: na oder je prišel Peclje Petroviča, «Mrak» s Skrbinškom v vlogi Ilije Vuji-na; nato znanega madžarskega pisatelja Molnarja komedija »Vrag« s Skrbinškom v naslovni vlogi, nemškega bavarskega dramatika L. Thome «Morala», Ro-vettovi «Nepošieni», Turgenjeva «Tuji kruh« in za njo tirolskega pisatelja Karla Schonheroja «Zemlja», V kateri je igral Skrbinšek vlogo kmeta Kremena. Iz domačega repertoarja se je predstavil tržaškemu občinstvu pisatelj starejše dobe. Ogrinc s komedijo «V Ljubljano jo dajmo«, nato je prišel na vrsto pisatelj Laufs z igro «Vražja misel«. Tako je občinstvo, a tudi Igralski zbor polagoma dozorel za Cankarja. Skrbinšek je zasnoval Cankarjev cikel, ki se je začel s ((Kraljem na Betajnovi« 11. januarja 1919. Skrbinšek je igral Kantorja. Za Cankarjem je prišel na oder Jurčič- Govekarjev »Deseti brat« s Skrbinškom v vlogi Martinka Spaka. Tudi A. Strindberg je obiskal Trst z dramo «0 če«, v kateri je igral Skrbinšek partijo ritmojstra. Sledil je Schweyerjev »Red iz l nravnosti« nato Engel-Horstova burka «Pereant možje« ali «Svet brez moških«, madžarskega pisatelja Lengyela ((Tajfun«, kjer je Igral Skrbinšek vlogo dr. !’•-kerame, Finžgarjev »Divji lovec« s Skrbinškom v vlogi župana Zavrtnika, Rovette «Papa ekscelenca« s Skrbinškom v vlogi poslanca Pietra Mattela, potem pa Ibsenovi «Strahovi», izredno tve- gana predstava, ker so Tržačani v medvojni dobi videli v tej drami dunajskega igralca Aleksandra Moissija. Skrbinšek je pogumno igral Osvalda Alvinga in uspel. Nato Je prišel na oder zopet Cankar z »Lepo Vido« š Skrbinškom v vlogi Poljanca, nato komedija «Za narodov blagor« pa Morrejev ((Revček Andrej-ček« s Skrbinškom v naslovni vlogi, Funtkova «Tekma» s Skrbinškom kot Lesov inom, Jurčič-Govekarjevi ((Rokovnjači«, Cankarjevo ((Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, Etbina Kristana «Samosvoj», SchQnherrjeva ((Zena vrag«, s Skrbinškom v vlogi moža, nato Cankarjevi «Hlapci» slovenska krstna predstava tega dela dne 31. maja 1919, za sklep pa še VVildgansovo «Uboštvo» s Skrbinškom kot Vogtom. Gledališka sezija Milana Skrbinška v Trstu je vključevala v glavnem naslednje igralce in igralke: Jos. Martinčeviča, Emila Kralja, Marija Silo, Kristijana Terčiča, Iva Gabrščika, Silvestra Škerlja, Marija Šimenca, Karla in Alberta Široka, Štefanijo Paulinovo, Valerijo Si-lovo, Ido Kavčič - Pregarčevo, Slavo Mezgečevo, Ivo Gradišar-jevo, Milo Voukovo in druge. Motor, ki je poganjal vse te mlade igralske sile naprej in Jih dvigal k soncu umetnosti, pa J* bil režiser Milan Skrbinšek. W so mu radi sledili, saj so čutili in videli, da jih vodi za odrsko lepoto in umetnost vnet izkušen mož, ki je bil tedaj v gledališki erudiciji tik za Verovškom in Borštnikom. Milan Skrbinšek ima na slovenskem odru velike zasluge kot igralec .režiser, vzgojitelj gledališkega naraščaja, a tudi kot gledališki publicist in ne v zadnji meri kot prevajalec odrskih del. Ob štiridesetletnici njegovega gledališkega dela pomeni vse to velik plus v življenju človeka in umetnika Milana Skrbinška, ■ tudi v življenju slovenske gledališke kulture. Tržaški Slovenci, ki so hodili poslušat našo besedo z odra nekdanjega gledališča tržaškem Narodnem domu, ne bodo nikoli pozabili tega, k** jim je posredoval Milan Skrbinšek ,ki je povezal slovensko gl* dališko umetnost od Trsta do Maribora in s tem praktično dokazal, da živimo na tej zemlji ljudje ene in iste krvi, enega jezika, pa tudi ljudje, ki jim Jo plemenitost odrske umetnosti žlahtnejša od vseh drugih vrlin sodobnega človeka. St. K. u Slove liski knjižni zavod je v redakciji ter prevodu Karla Dobide izdal iz. bor krajše proze francoskega klasika Ana-tola Francea pod naslovom Spomini in zgodbe. V tej knjigi so najznačilnejše črtice in povesti iz raznih zbirk. Tako so v prvem delu zapiski iz pisateljevega življenja in avtobiografska kramljanja o šolskih in življenjskih prigodah. Nato sledi vrsta povesti z italijanskimi motivi, polnih posebne, za Anatola Franca tako značilne, ironije. Zanimivi so tudi primeri zgodovinske proze, kjer opisuje pisatelj duhovne velikane starega veka. Knjiga ima uvod. katerega je napisal Maksim Gorki in v katerem označuje Gorki pomemb-npst tega .velikega francoskega pisatelja. V zbirki Male knjižnice iste založbe pa je izšel te dni nov zvezek, ki vsebuje slovenski prevod dveh novel ruskega pisatelja Aleksandra I. Kuprina in to noveli Olesja ter Gambrinus. Snov prve je zajeta iz kmečkega življenja, v drugi pa opisuje pisatelj zgodbo iz zabavišča pristaniškega mesta. Dodana je beseda o Kuprinu, ki je bil sodobnik Maksima Gorkega, Kot 24. zvezek zbirke Klasje, ki jo izdaja Državna založba Slovenije je s precejšnjo zamudo izšla povest Frana Sal. Finžgarja Prerokovana, ki je bila napovedana že za pisateljevo osemdesetletnico. Prerokovana, povest iz prve svetovne vojne, v kateri opisuje pisatelj dogodke doma in na bojišču, je eno izmed redkih del slovenske vojne literature. Zaradi realističnega opisovanja je povest verna in iskrena slika vojnega zaledja in se uvršča med najboljša Finžgarjeva dela. Urednik je sedanjo izdajo oblikoval tako, da je združil vse objave iz celotnega cikla, ki je ostal nedokončan, v celoto in dal tako povesti novo podobo. Obsežnemu tekstu 200 strani je dodal še dodatek, v katerem opisuje politične razmere na Sloven- skem pred prvo svetovno voj* no, razčlenjuje celotno povest, analizira nje jezik in označuj* pomen. V opombah k besedilu pa tolmači manj znane besede, imena in pojme. Prav na koncu knjige pa je urednik dodal še pregled Finžgarjevega življenja in dela. Tako predstavlja celotna izdaja res dostojno počastitev Finžgarjevega jubileja. Knjigo bo nedvomno prav z veseljem vzel v roke vsak ljubitelj slovenske besede. Cankarjeva založba je }** dala tretjo knjigo znanega dela enega vodilnih članov jugoslovanskega osvobodilnega gibanja Rodoljuba Colakovi-ča Zapiski a osvobodilne borbe. Prva knjiga tega zanimivega dela je izšla že konec leta 1947, druga pa v letu 1949. Tretjo knjigo, ki obravnava dogodke v Bosni do leta 1942, pa smo dobili sedaj. V desetih poglavjih na 300 straneh popisuje avtor dogodke, kakor jih je sam doživel ali zvedej P° pripovedovanju iz zanesljivih virov. Tako predstavlja tudi tS knjiga dragocen vir za proučevanje zgodovine osvobodilne borbe v Bosni. Realistično, za« nimivo in živo opisovanje dogodkov bo prav gotovo pritegni« lo številne bralce, posebno še tiste, ki poznajo že izlšla prva dva dela. Prevajalec je Maks Robič. Sindikalna založba Delavske enotnosti je pripravila izdajo dveh leposlovnih knjig Bratka Krefta in Toneta Seliškarja. Bratko Kreft, ki ga poznamo pred vsem kot dramatiku objavlja v knjigi, ki ji je nadel naslov Povesti iz Dekdaojih dni črtice, ki so nastale v prvi dobi njegovega pisateljevanja, na-kako v letih 1914-1935. Za vse je značilno iskanje novih poti, izvajanje novih poskusov tudi v literaturi, ki je bila u tisti dobi epigonska in brez znakov borbenosti za novo podobo. Druga knjiga iste založbe je zbirka povesti Toneta Seliškarja z naslovom Hiša brez oken. V zbirki je sedem povesti nastalih v času pred drugo svetovno vojno, Jedro zbirke je naslovna povest, ki predstavlja socialno črtico, zajeto iz dobe velik* gospodarske krize. S. R. OJ Pred seboj imam več viprašapj. Naj nanje po vrsti odgovarjam! 2. Kdaj se rabi kakor, kdaj kod? (z d) — kdaj kakor, kdaj, kot. Pravzaprav r;i razlike, ker se lahko reče: belo kakor sneg ali belo kot srreg, celo tudi belo k0 sneg. V nekaterih primerih pa ne moremo zamenjati enega z drugim: rekli bomo kakor koli, kakor hitro (ne kot koli ali kot hitro), pač pa n. pr. ni pomemben kot pesnik, pač pa kot vzgojitelj (tako je bolj navadno, kakor če bi rekli: ni pomemben kakor pesnik, kakor vzgojitelj). — Kod (z d) pa nima s kakor nobene zveze; to pomeni prostor; kod si hodil? Ni vedel ne kod ne kam. Od kod si? Do kod je prišel? Boš že kod prišel v mesto. 3. Češnja ali črešnja? — Danes pišemo in govorimo samo češnja (brez r) in tako tudi čez in čevelj za starejše črez in črevelj. Češnjo so »i že Praslovani izposodili iz vulgarno latinskega jezika, kamor je prišla iz grščine. Neodločeno pa je vprašanje, ali je tam (na Grškem) dobila češnja ime po mestu v Mali Aziji Cerasus (grško Kera-sus). ali je narobe mesto dobilo ime po češnji, ki tam di-vje in obilno uspeva in ji v armenščini pravijo Keras v turškem jeziku pa Kires. Toliko pa je gotovo, da je fti-mec Lucullus ta sad presadil v Italijo, od koder se je razširila tudi k Slovanom in prinesla ime s seboj. 4. Cela družina ali vsa družina? Cel predstavlja celoto neokrnjenost in polnost: cel hleb je tisti, ki še ni razrezan. cela suknja je tista, ki še ni raztrgana. Ves pa zaznamuje celoten obseg, vse dele, vsoto: ves kruh, vsa voda! Večkrat lahko rabimo cel ali ves. kakor imamo bolj pred očmi celoto stvari ali vsoto delov: cela vas — vsa vas; z& cel razred vas je; vsi razredi so na delu, a nobeden ni ves skupaj, zato niso celi. Podobno je pri družini: lahko rečemo cela družina ali vsa družina. Dijak Milan iz Portoioža sprašuje, zakaj je napačno, če rečemo «dv& kruha«. Kruh je snovno ime kakor še sol, pesek, žito, vino, železo itd. Kakor ne bo nihče rekel ove soli, dva peska marveč dve zrni soli, dve zrni peska (ali dva kamenčka), tako bi moral reči tudi dva kosa kruha. Lahko pa rečemo dve železi, če mislimo na dva likalnika1, saj pomeni železo tudi likalnik, a tu ne gre več za snov, marveč 2a predmet. Snovna imena tudi nimajo množine, razen če gre za razne vrste, n. pr. žita so dobro obrodila (namreč pšenica, oves, ječmen, rž), v kemiji poznamo celo vrsto soli, vir/a r.iso vsa enaki močna (namreč dolenjsko, štajersko, vipavsko itd.) Dr. M. R- m. & do- vadi, PRECKIK Ker spada fudi naša vas v šolski okoliš Sempolaj, nas zanima, kaj bo z zidanjem nove iole. Z našo občinsko upravo imamo take skušnje, da smo postali neverni Tomaži. Vendar upa-nio, da ne bo sedaj namesto dejanja kakšna tehnična ali druga ovira. Da nas ne bodb imeli za sitneže, nočemo sedaj načenjati vprašanja šok v svoji vasi, kjer je že nekoč obstajala. Kot v sosednih bolj živinorejskih vaseh, se tudi pri nas kmetje pritožujejo, da ne vedo, kam z mlekom, češ da je močan uvoz italijanskega mleka. Je pač tako, da smo v italijanskem gospodarskem sistemu in se naši sovražniki od zagrizenih reakcionarjev do ko-minformistov, čeprav mnogih nepoučenih, nevede zavzemajo za priključenje k Italiji. Drugič pa se je treba sprijazniti z rejnico, da vfilja v kapitalističnem sistemu načelo konkurence. To velja posebno še pri nas, kjer je težnja za gospodarskim uničenjem Slovencev. To vidimo tudi pri delavstvu, k; ga izpodriva italijansko delavstvo. Tako si razlagajo bolj razgledani domačini in imajo prav. PRAPROT Poprava občinske poti Sempolaj - Praprot - Trno-vica je šla za sedaj po vodi. Kot znano, so za to odobrili 3 milijone lir. nedavno je bila tukaj komisija, merili so že inženirji in zadeva je — zaspala, češ da nobeno podjetje, ne sprejme dela za ta znesek. Za naše vasi je vedno kakšna ovira in se kaj zveriži. Neki občinski kominformistični svetovalec je nekoč dejal, da je treba gledati za one vasi, ki plačujejo občini več 'davkov. To naj bi bil torej oni daj — dam, ki gre mimo vseh zdravih načel komunalne politike. V ta o-kvir stavijo vsa sredstva: redna in izredna, torej ona ■z občinskega proračuna in Pomoč. Mi iz stranskih vasi in kot drugo — ali tretjerazredni občani pa lahko — čakamo. Takšno razumevanje je mogoče samo tam, kjer se interesi naših vasi Podrejajo interesom, ki se vsestransko križajo z interesi slovenskih naselij-E. mnuHiiiJE V nedeljo so pokazali naši malčki iz otroškega vrtca, da že nekaj veljajo. Pod vodstvom vrtnarice tovarišice Gruden so zabavali občinstvo, ki je do kraja napolnilo šolski prostor; z lepo uspelo prireditvijo so zlasti pokazali, da tudi oni ljubijo lepo slovensko pesem. Ni lahko delo s takimi kraljički, ki želijo nemoteno uživati s svojem pravljičnem svetu. Zato čestitamo tovarišici ria njenem u-sPehu, v prepričanju, da harn bo v bodoče nudila še kaj več. F. UELIKI REPEN Menda nikjer na svetu ni iako vidna meja med obči. nama, kakor med tržaško in reDentaborsko občino. Ni posebnih napisov ali Pregraj. Ce se peljete ali Pa če greste peš z Opčin Proti V. Repnu ali obratno, °Pazite na cesti nenadoma Veliko razliko. Do tu je le-Po asfaltirana, potem pa luknje, kamenje ozka pot. Kdor bi mislil da spada lepši del ceste pod tržaško °bčino. bi se zmotil. Re-Pentaborska občina je lepo Uredila cesto do občinske nitje, tržaška občinska u-Prava pa se za svoj del ce-ste ne zmeni. Zato je tako zanemarjena in dela slabo kri zlasti izletnikom, ki posebno ob nedeljah radi prihajajo v naše kraje. Slabo leklamo si dela tržaški žu-ben s to cesto. Pa verjetno niti ne ve zanjo, ker njegova pot pelje dlje, tja v Sicilijo. Taki župani! SAMATORICA Naša vas je izgubila do-nia in v soseščini spoštovanega in priljubljenega [noža — 931etnega Ivana [Trudna, ki smo ga v nede-‘Jo položili v domačo zem-1° pri Sv. Urhu ob veliki udeležbi njegovih znancev 'n prijateljev. Mož je bil fes izrazita kraška grča v 'elesnem in moralnem ozi-[u Se do svojega devetega j riža je bil duševno čvrst se je zanimal za dogodke v svetu. Naj mu bo lahka Uomafa gruda, ki jo je iz-ermo ljubil. Preostalim pa n®«e iskreno sožalje. PADRICE je, da poleg slabega vremena in nezgod, proti katerim ni učinkovitega o, brambnega sredstva povzročajo škodo ljudje, ki pri. hajajo k nam ob nedeljah, da se odpočijejo in naužijejo svežega zraku. Kvarijo nam travnik prav pred košnjo, trgajo cvetje ali kradejo sadje. Sami si ne moremo dosti pomagati, ker ne moremo stati s puško na straži ob vsakem travniku in drevesu. Tatvina po polju pa se je sploh razpasla. Zato je nujno, da postavijo poljske čuvaje, kot so bili včasih. Poljski ču. vaj pa mora biti domačin, ki pozna polja in si ga vaščanu sami izvolijo. LOHJER Pred vojno smo že imeli v naši vasi javni telefon. Ko so prišli Nemci v vas, so ga zaplenili in uporabljali le v svoje namene. Ob koncu vojne, ko so jo Nemci odkuriii, je bil telefon že razbit. Minilo je že 6 let od tedaj, telefon bi zelo potrebovali, že večkrat smo zanj zaprosili zdaj tu zdaj tam, pa je vse še vedno na mrtvi točki. Ce imajo manjše kraške vasi že telefon, zakaj ga ne bi imel tudi Lonjer, ki ni tako majhna vas? Naj si bo nesreča, bolezen ali drugo, je pač telefon najbolj primerno sredstvo za hitro obvestilo. Pa tudi za osebne in poslovne razgovore ne bi bilo treba vsakemu tekati v Trst in bi se lahko pogovoril po telefonu. ROLJUNEG Pri nas delajo zdaj športno igrišče. Kakor se zdi bi morala biti dela kmalu pri koncu. Igrišče je sicer bilo tam že pred leti, a ni bilo urejeno, je pa v najlepši legi pri vasi. Marsikdo si ogleda delo, ko gre mimo, pa zmaje z glavo, ker ni napravljeno kot bi bilo treba. Blata bo ob slabem vremenu še vedno dosti, ker ni podlaga prav urejena, niti odtok vode, Vse kaže, da se županu Lovrihi et Co. zelo mudi, da bi čimprej dokončal delo, dokler je še za župana, da bi s tem ponovno premamil zlasti mladino in se bahal, da je nekaj «velike-ga» napravil med svojim županovanjem. Gradnja igrišča v Boljun-cu pa je zamotana stvar, bolj kot si bi Lovriha želel. Predvsem ni še urejeno vprašanje zemljišč, na katerih je igrišče. Lastniki so še vedno neki Boljunčani in prepis lastnine ni lahka stvar, drugi pa nočejo pristati in zahtevajo mastne vsote za odvzeta zemljišča. Cela kolobocija, ki ne vemo. kako se bo končala. Sedanja občinska uprava pa se ne zmeni za vse to. Rekli bi, da zabija žeblje v tujo barko. Za igrišče bodo potrosili, če jih še niso, več kot 2,300.000 lir, seveda niso všteta zemljišča. Kaj bodo nato rekli občani, zlasti oni iz Gročane.' Botača, Drage, Prebenega itd. katerim bi taka vsota ogromno koristila? PROSEK V naši vasi potrebujemo pralnico, ker gospodinje pač ne’ morejo oprati perila duma, potokov in rek pa ni pri nas. Zelo nerodno je brez pralnice. Tržaška občinska uprava bi se lahko spomnila na nas, saj je Prosek velika vas, stroški za pralnico pa ne bi bili veliki. Kakor pralnico bi bilo treba napraviti sredi vasi v bližini križišča tudi javno stranišče. PREOEHEG Poln* roke dela imamo zlasti s košnjo. Vreme je Jbuhasto. zato nam je še eše in moramo bolj garati, adar je lep dan. Brez truda ni življenja, 2 zlasti na kmetih. e je pa lepa letina, poza. mnio na ves trud. Ce pridejo naravne ne-2gode, toča ali drugo, si pač he moremo pomagati in se . Uh ubraniti. Žalostno pa Poletje se j£ začelo. Vročine hude sicer še ni. Marsikje si želijo lepih dni. Pravijo, da je bilo v°de do-« volj. Morda je res. Vsekakor ne bi škodilo, če bi se tu in tam vlil rahel dež. Nam Pa dela poletje tudi druge skrbi in težave. Ze občutimo pomanjkanje vode, v vasi nimamo vodovoda ne dobrih vodnjakov. Studenci pa so daleč pod vasjo, vmes P« Strmi klanec. Težave za gospodinje in zy živino ko ni vode pri roki. Vsako leto se to ponavlja. Občinska uprava naj čimprej poskrbi, da dobimo tudi mi vodovod, da se bomo dokončno rešili teh skrbi. VEČNE SKRBI STARŠEV ob konca šolskega leta Vroče je pripekalo sonce, ko sem se vračala ob zgodnjih popoldanskih urah proti domu; kar sem zagledala dolgo vrsto mladih deklet, ki se je stiskala pred vhodom neke pekarne; mislila sem, da se je zgodila nesreča, pa sem stopila bliže. Na moje vprašanje, so mi mlada dekleta odgovorila, da so prejela obvestilo, da išče gospodar pekarne novo prodajalko. «In toliko se vas je zbralo» sem začudena vprašala, ko sem si ogledala vso to množico — bilo jih je okrog sto■ «Kaj hočete, ko ne moremo dobiti nobene zaposlitve, smo sklenile, da poizkusimo še tukaj; eni bo morda že sreča milan, mi je hitelo praviti eno izmed deklet. In vse druge — da in vse ostale, kam bodo šle? To je bilo vprašanje, ki me je potem mučilo ter mi ni dalo miru-Kam z vsemi temi mladimi dekleti, ki upravičeno iščejo zaposlitve, a je kljub vsem pogojem ne morejo najti. V zvezi. s tem vprašanjem sem se spomnila, da se bližamo tudi koncu šolskega leta, ki predstavlja za starše otrok, ki končajo šolo, zopet enega izmed tistih težkih trenutkov, ko ne vedo, kako bi se odločili in kaj bi izbrali, da bi bil njihovim otrokom zaslužek preskrbljen. Nekoč so imeli starši samo skrb, kako zaposliti otroke, kakšen poklic jim zbrati, da jim bo v življenju boljše in lepše; danes imajo poleg tega, že dovolj težkega vprašanja, še drugo mnogo težje vprašanje, in sicer, kje zaposliti otroke. Dosti se je že govorilo o vprašanju vajencev ter o njihovi namestitvi. Statistični podatki odgovornih uradov prikazujejo, kako se je položaj za vajence z ukrepom št. 5 Zavezniške vojaške uprave izboljšal. Toda če pomislimo na omenjeno vrsto deklet in še na mnoge takih vrst, ki zaman čakajo na zaposlitev, če pomislimo. koliko mladeničev zaman išče službe ter si želi naučiti se primernega poklica, potem se nam zde ti podatki prava ironija. Vse torej kaže, da se je položaj za tržaško mladino poslabšal in kako težko je dekletu ostati na pravi poti. Odgovorni krogi, ki se ob raznih prilikah tako radi poslužujejo statističnih podatkov, da pokažejo, kako se je položaj na našem ozemlju izboljšal {n kako se je predvsem izboljšal položaj naše mladine, so lahko prepričam, da bi bilo število mladih zločincev in število prostitutk mnogo nižje, če bi bil položaj vsaj tak, da bi našli delo tisti, ki si ga žele najti. C e bi bil položaj res boljši, potem bi bilo tudi tržaškim staršem ob koncu šolskega leta nekoliko laže pri srcu; tako pa s strahom gledajo v bodočnost, ki čaka njihove otroke. Sa. KUHINJA ZA VROČE DNI Ce hočeš svojim gostom postreči s prijetno hladilno pijačo, nalij v steklenico 1 liter sladkega mošta, 2 kozarca mineralne vode 1/4 kg svežih ali vloženih češenj, veliko skodelico sladkorja in žličko limonine: ga soka. Pijača naj potem stoji eno do dve uri, nakar jo nalivajmo v kozarce tako, da pride v vsakega po nekaj češenj. KANDIRANE JAGODE Potrebujemo 1 kg očiščenih rdečih jagod, 1 kg sladkorja in nekoliko vode. Lonec, v katerega stresemo sladkor in toliko vode, da ga o-vlažimo, pristavimo k ognju in čim se sladkor segreje, stresemo vanj jagode in pustimo, da po malem pol ure vro. Potem zajemamo jagode s penovko in a njimi napolnimo kozarce do pa. lovice; s preostalim sirupom jih zalijemo do vrha in ko se ohla. de z njimi postrežemo gostom. i?iVrtirrrtwA\»«iTO -», Pogled na moderno kuhinjsko opremo. Jinlto bi oitVcttiitno h vez oh'in2 Ce pomislimo na veliko, šte- | redno prebavo, kajti zaprtje je vilo lepotilnih in pomlajeval-1 velik sovražnik svežosti, Zelq nih sredstev, ki jih priporoča reklama, bi pač morali biti prepričani, da je skrivnost, kako si ohranimo mladostno svežost in lepoto, že davno rešena. Vse mogoče kreme in kozmetična sredstva bi naj vsaj po reklami brezpogojno ohranile to svežost in nas naredile takšne, da bi zbujale v opazovalcu vtis estetičnega ugodja. Brez dvoma se da z lepotili mnogo doseči, toda umetna lepota, ki n,e sloni na zdravju, ne ugaja, ker je nenaravna in izumetničena. Čarobnega sredstva, ki bi nam kar tako brez truda in muke podarilo mladost in lepoto, človek ne bo nikdar odkril. Zunanja sredstva r„e morejo pomladiti ove-lega obraza, pri obnovi mora sodelovati ves človek. Ker je pa zdravje temeljni pogoj lepote, je edino pravilno in logično, da smotrno skrbimo za zdravje, tako v telesnem kakor tudi v duševnem oziru. Vedeti moramo, da pripomore bistveno k mladostni svežosti samo vesela in zdrava notranjost, duševne bolečine in razne bolezni pa zapuščajo neizbrisne sledove na naši zunanjosti. Iz vseh teh ugotovitev sledi, da je namreč pravilen način življenja edina podlaga mladostne svežosti. Uživanje sadja, sočivja, krompirja, črnega kruha in mleka bodi naša poglavitna hrana. Skrbeti moramo Za priporočljivo . je zdravljenje Z raznimi zdravilnimi zelišči, ki blagodejno vplivajo na snavljanje. Ce se bo vsaka izmed nas dr. žala navedenih' pravil, potem bo prav gotovo dosegla, da bo dolgo mlada in sveža. POAPSEIJEIII Pod arteriosklerozo ali poapnenjem, žil razumemo spremembe na ožilju, ki se pojavijo navadno v starejši dobi življenja jn imajo za posledico zmanjšano prožnost ožilja. Skleroza "ne prizadeva vsega ožilja istočasno in. v enaki meri, ampak pričenja vedno na določenih za njo ugodnih mestih. Ta 'mesta leže središčno na velikih odvodnicah ali pa periferno na ožilju rok in nog. Ce se poapnenje žil ne prične na velikih žilah, temveč na. majhnih, so prizadeti predvsem možgani, srce, trebušna slinavka, ledvice in slezena. Danes še ne moremo z gotovostjo dognati, kaj je vzrok poapnenja žil. Ugotovljeno je le, da gre pri tem za obrabo tistih organov, ki morajo največ delati. Ne vemo pa na primer, zakaj od dveh oseb, ki živita pod enakimi življenjskimi pogoji, ena oboli na arteriosklerozi, druga pa ne. Na umeten način lahko povzročimo poapnenje žil z vdihavanjem svinčenega prahu ali svinčenih par. Nikotin ne povzroča poapnenja žil, saj nam povedo statistike, da tobačni delavci ne obole za sklerozo nič bolj pogosto kot drugi ljudje. __ Omeniti pa moramo, da preko-pre- I merno kajenje že obstoječo sklerozo poveča. Tudi ni dokazano, da bi bil alkohol vzrok arteriosklerozi, pač pa jo poslabšajo razne infekcijske bolezni in sladkorna bolezen. Večne skrbi in duševna potrtost vplivajo zelo neugodno, zlasti na žile, ki prehranjajo srce. Važno je tudi dejstvo, da nastanejo pri visokem krvnem pritisku sklerotične motnje na ožilju: arterioskleroza torej lahko postane spremljevalka povečanega krvnega pritiska, ni pa skleroza vzrok povišanega tlaka, razen v tistih redkih primerih, pri katerih poapnijo vse žile. Poglejmo si nekatere oblike poapnenja žil! Poapnenje možganskih žil se pojavljajo dveh oblikah: ena povzroča v glavnem razne duševne motnje, druga, ki je redkejša in nastane sekundarno kot posledica zvišanega krvnega ZDRAVNIK NASVETI Iz starega klobuka napravimo lahko mnogo koristnih stvari. Klobuk namočimo najprej v mlačni vodi, kateri primešamo nekaj sode, nato pa ga peremo v topli slani vodi, dokler se ne zmehča. Klobučevino zlikamo preko vlažne krpe ih urežemo iz nje po papirnatem kroju podplate, vložke za čevlje in podstavke, ki jih obši-jemo s pisano nitjo. * * * Volnene jopice in trikotažno perilo najbolje posušimo, če ga lepo razgrnemo po mizi. Ce sušimo na soncu moramo oprano blago prekriti z belim prtom. KAJ POMENIJO SANJE? Kolikokrat čujemo, kako se ženske med seboj pogovarjajo, kaj je katera sanjala ter druga drugo sprašujejo, kaj neki njene sanje pomenijo. Da pe bo vedno toliko nepotrebnega ugibanja hočemo nekoliko bolj «učeno» povedati, kaj so pravzaprav sanje in kaj pomenijo. Spanje pomeni počitek za ves organizem in krepi zaradi tega človekovo delovno sposobnost. Ce vzamemo 60 let kot povprečno življenjsko dobo, potem spi človek 20 let, ako računamo, da spi dnevno povprečno 8 ur. V različnih življenjskih dobah različno spimo. Medtem ko prekinja dojenček spanje samo, kadar se hrani, se star človek zadovolji s petimi do šestimi urami spanja dnevno. Ze s tem, da smo označili spanje kot po- čitek, je jasno, da nastopa kot posledica utrujenosti, ki je rezultat dela vseh organov, ali točneje, dela vseh stanic v našem telesu. Ko je delo vseh teh staniic od vsega dneva že utrujeno, nastopi spanje, ki pomeni torej zaščito organizma pred uničenjem. Vsi organski sistemi delajo med spanjem počasneje (dihanje je počasno, prav tako delo srca, mišice so mehkejše itd.), ker se s počasnim delom najmanj izbrabljajo. Različni ljudje različno hitro zaspijo; nekdo hitro zaspi prav v globok sen, medtem, ko potrebuje drugi dolgo časa, preden zaspi in je tudi dalj časa v rahlem snu. Kakor smo že dejali, delajo nekateri organi našega telesa tudi med našim najglobljim spanjem (dihanje, krvni obtok itd.) To porpeni, da delajo tudi posamezni deli naših mož-gan, ki kontrolirajo delo našega organizma. Tako lahko razumemo, da so trenutki med našim spanjem, ko je del naših možganskih funkcij še vedno buden, toda ne pod kontrolo popolne zavesti. Ta delna budnost možganskih delov, nam. pojasnjuje nastanek sanj, ki zavzemajo včasih zelo čudne in fantastične oblike, ker so pač posledica neorganiziranega možganskega delovanja. Tako torej vidimo, da so sanje posledica normalne funkcije možgan v času spanja, ne pa znamenja tajinstvenega in prekonaravnega, kakor nekateri mislijo. Ce so torej bile sanje včasih težke in grde, si nikar ne mislimo, da se bo kaj grdega tudi y življenju zgodilo. v v KOLORADSKI HROSC la uničevalec krompirjevih nasadov se je tudi letos pojavil v Furlaniji Ze nekaj let stalno opozarjamo naše kmetovalce, da se je koloradski hrošč že tako razširil in da je že tako biizu, da dari za dnem lahko računamo, da se pojavi. Lani smo ga že imeli v Pierisu in tudi letos se je prav tam okužba ponovila! Je torej precej blizu in potrebno je, da ga spoznamo ako hočemo, da ga bomo uspešno zatirali. Vsi tisti, ki bi ga morda zasledili, naj o morebitnih okužbah nemudoma obveste fitopatološki zavod v Ulici sv. Nikolaja štev. 7/III in pa kmetijsko nadzor-ništvo v Ulici Ghega štev. 6/1. Kako bomo spoznali koloradskega hrošča? Koloradski hrošč ali kronipirjevec je kakih 10 mm dolg, širok pa 7 mm, podolgovat, zgoraj vzbo-čen. spodaj pa ploščat. Zelo značilna je njegova barva predvsem kril ali pokrovk, ki * so svetlorumena in ima vsaka po dolgepi pet črnih prog. Po trebuhu je hrošč rdečkasto-rumer.'. Opnasta zadnja krila so rožnatordeča, ki pa jih ne vidimo, ko hrošč miruje ker jih pokrivajo pokrovke. Svet-lordečkastorumen ovratnik ima 11 črnih lis od' katerih je sred. nja največja in ima obliko črkp V. Pomarančastorumena jajčeca so 1.5 mm dolga, valjasto podolgovata in so v kupčkih po kakih 30 tesno drugo ob drugem prilepljena na spodnjo stran lista. Odrasla ličinka je približno 1.2 cm. dolga, ima močno debel in navzgor izbočen zadek, ki pa se proti koncu zoži. Sprva je rdeča, poznejp pa svetloru-men&. Le glava, ovratnica, noge in dve vrsti bradavičastih pik ob strar.eh trupa so črne. Buba je zamazanordeče barve, je 1 cm dolga in jo najdemo v zemlji 3 do 30 cm globoko. Hrošč je, kakor vidimo, tako značilen, da, ga ne moremo zamenjati z drugimi hrošči, zlasti ne s koristnimi polonicami. pač pa marsikdo rad zamenja njegovo ličinko z rumeno in črr.opikasto bubo polonice. Kako Pa živi in se razširja koloradski hrošč? Hrošči prilezejo spomladi iz zemlje, kjer so prebili zimo 10 do 20 črn globok). Pokažejo se na pevršini proti koncu aprila ali v začetku maja. Tedaj je navadno Že posejani krompir ozelenel in hrošči se takoj spravijo nanj ip mu objedaj:, prvo zelenje. Kmalu prično odlagati samice jajčeca r.a spodnjo stran listov. Vsaka sa. mica. ki v ostalem živi dve leti odloži vsako leto povprečne. 500 do 2000 jajčec. Iz jajčk se v 4 d.> 8 aneh izležejo Učinke, ki še ' požrešneje kakor hrošči objedajo liste in če jib je mnogo in jih pustimo v miru. obje. do vse liste do golih reber. Včasih požro še cel° listna rebra, peclje in stebla; da ostane krompirjeva njiva sredi i poletja povsem prazna. Ličin-Jr ke dorastejo v dveh do treh tednih, nakar zlezejo v zemljo do 30 cm: globoko, kjer se zabubijo. Buba leži v zemlji približno teden dni, ko se iz nje izvije hrošč. Ta se_ v nekaj omeh pojavi na površju zemlje in si poišče gostitelje, t. j. krompirjeve rastline. Jeseni včasih že avgusta, gredo hrošči prezimovat v zemljo. Tu ostanejo včasih nepretrgoma dve zimi, kakor da bi pozabili, da se je tudi zanje prebudila pomlad. Večina hroščev pa po 7 do 8 mesečnem prezimovanju začuti prvi pomlad in zapusti zemljo. Razvoj od jajčk do hroščev traja običajno 5 do 6 tednov. V Ameriki razvije zajedavec letno tri rodove, y južni Franciji dva, v Nemčiji pa enega. Hrošči se od, časa do časa dvignejo visoko v zrak in tedaj jih veter zanese zelo daleč. Na ta način se je hrošč v Ameriki in Franciji razširil vsako leto za 150 do 300 km. Na stoječih in tekočih vodah plavajoče hrošče lahko daleč zar.ese in tako tudi voda pomaga pri njihovem širjenju. V oddaljenejše kraje pa se hrošč najlaže zanese s tovori kmetijskih pridelkov. Tudi z drevesci, ki so rastla v rahli zemlji v bližini okuženega krompirjevega polja, lahko prenesemo hrošče, ki so šli zimovat v drevesnico. Kot slepi potnik; na ladjah, vlakih in raznih drugih vozilih se hrošči prepeljejo na velike daljave. Tako so zajedavca večkrat z ladjami pripeljali iz Amerike v Evropo. Velika je škoda, ki jo povzroči ta hrošč krompirju in ra splošno, seveda X mar.jši meri tudi na kulturah iste dru. žine, to je na paradižnikih, me. lancanah, papriki in. včasih tudi na tobaku. Ce o pravem, času ne omejimo krompir j evca, nam ta v zelo kratkem času uniči vsa krompirjeva polja. Umevno je, da nam bo rastlina brez nadzemnih delov, dala malo plodov, in še te slabe ra zvite. V borbi proti temu zajedavcu moramo istočasno uničiti ličinke kot dorasle hrošče Z zatiranjem bomo pričeli .takoj, ko bomo zaznali za prve okužbe; in postopek bomo tudi ponovili, kar je pač odvisno kako močno se je .škodljivec razširil. Zatiramo lahko s škropljenjem brozge ali pa s trošenjem prašnih pripravkov. To je pač odvisno od razpoložljivosti vode v bližini okuženih mest. Dobre uspehe imamo tudi. če škropimo z arzenikovimi pripravki. Lahko uporabljamo svinčeni ali pa apneni arzeniat. Ti pripravki pa so nevarni, ker so strupeni. Razumljivo je, kakšne bi bile posledice, če bi s terni pripravki škropili papriko ali melancane. Drugi pripravek, za borbo proti koloradskemu hrošču je tiogam brez vor.ja. Rabimo ga 75 gramov na 100 litrov vode ali pa 15 do 20 kg v prašni obliki, ki ga porazdelimo z navadnimi žveplatniki. Dobre uspehe dosežemo tudi z novimi pripravki, kot so na primer emuldit in pa doricid tvrdke Sipcam ter antidorifero Bonu, VAŽNOST PRIDELOVANJA KRMILNIH RASTLIN V kolikor večji meri se dandanes bavijo kmetovalci z živinorejo, toliko važnejše je postalo pridelovanje krmilnih rastlin, posebno takšnih, ki nami razen obilnega pridelka dajejo še dobro krmo za mlečno, pitalno in drugo živino. K takšnim krmilnim rastlinam moramo prištevati tudi krmilno peso. Ta rastlina nam daje v ugodnih legah in razmerah in če smo izbrali odgovarjajočo vrsto 300 do 400 stotov pridelka na ha. Krmilna pesa je lahko prebavljiva in dobro učinkujoče krmilo. Kakor je znano, je v pesi mnogo sladkorja. Vsakomur, ki je krmil mlečne krave s krmilno peso, je gotovo znano, kako dobro vpliva pesa na mlečnost krav, posebno v zimskem času, ko primanjkuje dru. gih zelenih krmil. Največje važnosti pri pesi je to, da si izberemo pravo vrsto, kajti pri malokateri rastlini so letine tako odvisne od vrst, kakor prj pesi. Oglejmo si nekatere najvažnejše in najbolj priporočljive vrste pese, ki prihajajo pri nas najbolj v poštev. Pred vsemj moramo omeniti rdečo mamuiovo peso, ki je podolgasta in raste na pol iz zemlje. Je pray rodovitna, potrebuje pa globoke in, skrbno obdelane zemlje. Druga važna vrsta je obems-doa-fska pes®, ki je polokro-glaste oblike in, raste skoro popolnoma nad zemljo, ie drobni konec njene korenine tiči v zemlji. Zaradi tega se ta pesa laže debeli, četudi ni zemlja tako skrbno zrahljana, samo da ji dobro pognojimo. Tudi plevel ji ne škoduje tako lahko. V jeseni, ko je zrela, jo je mnogo laže ruvati iz zemlje kakor druge vrste, ki rastejo globlje v zemlji. Tretja zelo važna vrsta je e-kensdorfska pesa, ki je dolga in valjasta. Tudi ta raste skoraj popolnoma nad zemljo in je zelo priljubljena in daje zeio obilen pridelek. Ima pa to slabo lastnost, da nima v sebi mnogo sladkorja in da začne kmalu gniti. Okrogvste vrste, ki imajo obilo sladkorja,_ so se pokazale kot najtrpežnejše. Semkaj prištevamo obernsdorfsko peso. Zategadelj priporočamo, da poleg valjaste: jekensdorske sejemo tudi trpežno abernsdorfsko peso, če hočemo živino krmiti s peso do pomladi. Ker je zelo važno, da si izberemo prave vrste, je treba seme naročiti o pravem času in, pri zanesljivih, tvrdkah in zadrugah ali še najbolje prt državnih semenarnah, ki nam gotovo rudi jo pristno im ,iE-brano seme. Za dosego visokih pridelkov je treba zemljo dobro gnojiti, in sicer s hlevskim gnojem. Nobena druga poljska rastlina ni tako hvaležna za hlevski gnoj kakor ravno pesa. Umljivo je, da ne bo pesa rasla na pusti zemlji. Cim bolj. ša bo zemlja, čim bolj gnojna bo, tem večji bo pridelek. Nekaj apnenega nitrata zelo poveča pridelek, kakor tudi polivanje z raztedčeno glKvmico, Marsikateri kmetovalec ima še to staro navado, da prideluje peso več let zaporedoma na eni in isti njivi. To nika-. kor ni pravilno. Zemlja se taki, preen, stransko izčrpa in daje zaradi tega slabe pridelke. Pa tudi razni škodljivci, posebno pesni od jed. se v tem primeru pojavijo. Pri nas je najbolj v navadi, da presajajo na stalno mesto šele sadike, ki jih vzgajajo na posebnem prostoru, ali v gredicah. Boljši pridelek nam daje naravnost na stalno mesto sejana in nepresajena pesa. Priporočamo sejati peso v vrste, ki so 40 od 50 cm narazen, V vrstah samih pa naj je druga rastlina oddaljena druga od druge 25 do 30 cm. ' Kot vse druge okopavine, zahteva tudi pesa, da zemljo dobro obdelujemo. Najmanj trikrat jo moramo skrbno okopati in očistiti plevela, ki jo sicer zaduši. CEPLJENJE VINSKE TRTE V ZELENO Pri nas je precej razširjeno cepljenje vinske trte v zeleno. Seveda ima ta način cepljenja svoje dobre pa tudi slabe strani. Dobro je, da zahteva obnovitev vinograda mnogo manj osnovne glavnice ir.' da se spri-me cepič s podlago mnogo bolj tesno in popolneje kakor pri cepljenju v suho. Slabe strani ceplje/ija v zeleno pa so: 1. Dolgotrajno deževje, vetro. vi ir.' večkrat tudi toča škodijo cepičem. 2. Cepljenje in iskanje potrebnih cepičev je zamudno; cepljenje pade namreč v dobo, ko je na polju in v vinogradu obilo dela 3. S cepljenkami obnovljeni vinogradi začnejo najmanj eno leto prej roditi kakor oni. cepljeni v zeleno. Najugodnejši čas za cepljenje v zeler.o je sedaj, in sicer v jutranjih in dopoldanskih urah ob lepih mirnih in ne prevročih dneh. Naj slabše vreme za cepljenje je mrzlo in vetrovno deževje. Dober cepilec cepi dnevno 250 do 350 trt. Cepiče režemo ir." pripravimo v vinogradu. Pri izbiri cepičev moramo paziti na vrsto, zdravje, rodovitnost in plemenitost trte. Nikakor ne režemo cepičev od onih trt, ki sicer mnogo rodijo, a dajejo slabo vino. Paziti je tudi na zdravje trt,: zlasti na to, da nista listje napadla peronospora in pa oidij. Za cepiče so najbolj sposobni poganjki, ki niso prezreli, niti premladi in premehki, tudi ne sme biti še viden beli stržer.'. Izbrane poganjke odrežemo, jih nato takoj skrajšamo, kolikor je njih mladika prezrela in premehka. Nato porežemo liste in pustimo na cepiču 1/2 cm peclja. Morebitne prav majhne ... zakotne poganjke pa pustimo take, kakršni so. Nabrane cepiče hranimo do uporabe zavite v mokri cunji. Za cepljenje je nujno potreben oster nož in dobri trakci iz gumija za obvezovanje. Trak ci morajo biti sveži, elastični, 10 do 12 cm dolgi ter iz finega gumija, ki ob deževju ne popoka. Vsak cepilec naj ima s seboj cuifjo, da po vsakem cepljenju-obriše nož, kakor tudi oslo. Poleg tega da si pravočasno nabavimo cepilni nožiček in trakce, moramo tudi skrbeti, da trte, ki jih nameravamo cepiti v zeleno, kakih 10 do 14 dni prej očistimo nepotrebnih poganjkov. Cepimo takole: Za cepljenje izbrani poganjek prerežemo na gladkem mestu med dvema členoma s poševnim, gladkim 1 in pol centimetrom dolgim prerezom kolikor mogoče nizko v bližini zemlje. Lista na divjem poganjku med cepičem in starim lesom pa ne smemo porezati, kakor mnogi napačno delajo. Po prerezu na divjaku poiščemo med cepiči primerno debel cepič in napravimo na njem enak prerez kakor na pod lagi, in sicer dva do tri cm pod členom. Nad členom pa ga prerežemo kake tri do štiri cm nad očesom. Nekateri puščajo na cepiču dve očesi, vendar pa to ni priporočljivo, ker take cepiče rad odlomi veter. Ko smo napravili oba prereza, položimo prerez cepiča na prerez podlage in začnemo obvezovati z gumijevim trakcem. Navadno cepimo na vsakem poganjku po enega do dva poganjka. Cez 14 dni slabši poganjek odlomimo in pustimo rasti samo en cepič. Od vsakih 100 dobrih napravljenih cepičev se jih ob lepenl in ugodnem vremenu prime 80 do 90. Ko se cepiči primejo, moramo nujno večkrat škropiti z modro galico, žveplati, večkrat mandati divje poganjke in pravočasno privezati plemeniti poganjek h kolu, da ga veter ne odlomi.! pritiska, je vzrok nevarnim možganskim krvavitvam. Prvi znak so bruhanje in omotica, ki se pojavlja zgodaj zjutraj, ko vstanemo, čez dan pa vrtoglavica. Pogosti bolezenski znaki so tudi gl a, vobol, razdražljivost in nespeč, nost. Nerazpoloženost lahko mnogokrat dovede do melanholije in duševne pobitosti. Posebna zna-* čilnost je tudi velika pozabljivost vsega, kar je bolnik doživel od pričetka bolezni. Čudno je slišati, kako bolnik natančno opisuje svoje mladostne doživljaje, medtem ko ne ve skoro ničesar povedati o dogodkih' najbližje preteklosti, Razumljivo Je, da je prožnost duha pri takih ljudeh občut. no zmanjšana. Tudi poapnenje glavne telesne utripalnice-aorte je kaj pogosto. Za to obliko arterioskleroze so značilne bolečine v prsnici, ki izžarevajo na vse strani ter često segajo prav do srca. Brez večjih težav poteka na srečo skleroza žil, ki prehranjajo srec. Na srečo zato, ker je ta oblika poapnenja žil zelo pogosta in skoro ni človeka po štiridesetih letih, ki bi bil brez poapnelih srčnih žil. Ce pa je poapnenje žil že tako močno napredovalo, da srčno mišičje nima dovolj krvi, pride do nevarne bolezni, ki jo pozna že vsak laik pod imenom angina peetoris. V višini tretjega rebra se pojavijo nenadne bolečine, ki izžarevajo v levo ramo in levo roko. Krčevit napad traja včasih le dobro minuto, lahko pa trpi tudi po cele ure. Posebna značilnost teh srčnih krčev je, da jih spremlja močan strah pred smrtjo. Srčni krči so večinoma bolezen starejših ljudi in so pri moških bolj pogosti kot pa prj ženskah. Mnogoteri so znaki poapnenja žil na jrokah in nogah. Pri lažjih primerih občutijo bolniki mravljince v prstih, prsti jih zdaj ze-bejo, zdaj pečejo ali pa se jim zdi, da jim bodo roke ali noge odmrle. Taki ljudje imajo običaj, no mrzle noge. Sklerotiki, ki prekomerno kade, tožijo pogosto o posebnih motnjah pri hoji: po nekaj korakih hoje začutijo močne bolečine v nogi, tako da morajo nenadoma obstati-Med počitkom bolečine izginejo, Vzrok tem bolečinam je nenaden krč v ostenju sklerotično spremenjenih žil na nogi, ki povzroča, da je noga trenutno brez dotoka krvi. Zelo važna je skleroza ledvie kot posledica visokega krvnega pritiska. Ostenje ledvičnih žilia nabrekne in s tem se odprtina žil zmanjša ter se ledvice skrčijo. Tako ledvice propuščajo velike količine čistega seča, ne izločajo pa drugih razkrojnih snovi, ki bi jih sicer morale. Te škodljive snovi ostajajo v telesu ln ga počasi zastrupljajo. Skleroza ledvic je zelo resna bolezen, ki -polagoma vodi v smrt. Pri zdravljenju arterioskleroze Je dieta najvažnejši pripomoček. Priporočljiva je neslana in brezmesna hrana. Pri uživanju sadja in sočivja soli najlaže pogrešamo. Mlajšim ljudem, ki tožijo o zgoraj omenjenih bolečinah pri hoji ter o glavobolu, prepovedujemo kajenje, zlasti še cigaret, popolnoma. Pri priletnejših ljudeh smo lahko bolj popustljivi. Arterio-sklerotik se pa mora držati pri razdelitvi dnevnega dela tudi raznih higienskih predpisov: duševni delavec naj hodi na sprehode, telesni delavec pa naj odpočije tiste ude, ki so pri delu najbolj obremenjeni. Debelušastim skle* rotikom pa bo koristilo, če si dajo v trimesečnih presledkih puščati kri ali pa si nastavljajo pijavke. Vsakdo izmed njih pa naj skrbi za pravilno prebavo. Dr. S. S. SLUŽBA ZAŠČITE RASTLIN in njeni problemi v Istrskem okrožju Dobro se spominjamo velike škode, ki so jo napravile kobilice vsem kulturam v dolini reke Mirne 1947,-48 in -49 leta. Ta invazija kobilic je nastopila iznenada in šele v tretjem letu je uspelo uničiti jih s kemijskimi sredstvi. Borbo proti peronospori ali oidiju vodijo v vseh vinorodnih krajih. Kako pobijamo omenjene bolezni ve več ali manj vsak vinogradnik. Neprestana nevarnost teh bolezni je povzročila, da se proti njim stalno in redno borimo. Nege vinogradov si ne moremo zamisliti brez škropljenja in žveplanja. Jasno je, da se je metoda borbe proti pero-nospori izboljšala tako, da je danes v vseh vinogradniških krajih posebna organizacija za pobijanje peronospore. Tq je mogoče edini primer, kjer vodi poljedelec sistematično borbo proti škodi, ki jo povzročajo rastlinske bolezni. Kako pa je z vsemi ostalimi boleznimi in škodljivci? Ob pregledu terena smo opazili na raznih krajih, da se češnje sušijo. V Dekanih pravijo, da je to zaradi prevelike vlage, a v Šmarjah, da je zaradi prevelike lanske suše. Resnica je, da češnje propadajo v dolini in v hribovitem terenu. Ob izkopanju češnjevega drevesa na zemljišču Kmet. obd. zadruge «1. majn v Bracaniji so našli črva ežilogrizan (Capno-dis Tenebrionis), ki je povzročil veliko škodo tudi v vsej Dalmaciji. Na desettisoče dreves se je posušilo v zadnjem desetletju in od osvoboditve dalje pod-vzemajo množične akcije za u-ničevanje «žilogriza«. Važno je, da poznamo vzroke te bolezni, ker se je črv razširil že na južno Istro, da ne govorimo o sosednji Italiji, kjer ga sadjarji že zdavnaj poznajo. Prav tako se letos suši bre-skvino listje. V začetku je breskev pognala normalno kakor drugo sadje. Pozneje se je listje začelo krotovičiti, sušiti in odpadati, tako da so danes breskve videti kakor v pozni jeseni Zaradi tega letos ne bomo jedli breskev ali pa samo malo. Temu smo sami krivi, ker ne pazimo in ne gojimo tega, kar imamo. Po zaslugi znanosti lahko z uspehom uničujemo večje število bolezni in škodljivcev, samo borba mora biti sistematična in pravočasna ter pravilno moramo uporabljati odgovarjajoča zaščitna sredstva na vsem področju hkrati. Ne samo zavod, ampak vsak agronom mora iskati poti in načina, kako zmanjšamo izgubo kmetijskih pridelkov. Ing, Boris Pavrek Kam s šelske mladine Šolsko leto je zopet za na. mi. Starši morajo misliti na to, kam bodo poslali v šolo tvoje otroke prihodnje leto; to velja predvsem tedaj, ko se je treba odločiti, v katero srednjo iolo naj pošljejo otroka, ali naj nadaljujejo še višjo srednjo iolo ali naj dokonča tudi univerzo. Večkrat pokatejo že dijaki fn dijakinje sami, za katero iolo tn za katere predmete čutijo večje veselje; toda ne malokrat je treba otroke naravnost usmeriti ali od njih zah. tevati, da se oprimejo določenega študija. Starši in dijaki naj se držijo splošnega načela, da si mora mlad človek pridobiti kar najpopolnejšo izobrazbo; pri današnjem tekmovanju inteli. genčnega naraščaja premalo zaležejo spričevala nekaj razredov srednjih ali strokovnih iol. Zato je dobro, če se pri prošnjah za namestitev lahko sklicujejo na to, da je uspešno dokončal to ali ono srednjo, to ali ono strokovno, obrtno ali celo višjo obrtno šolo. Fakultetni izobrazbi so itak pridržana bolj kvalificirana me. »ta. Zal imajo starši vekrat gospodarske pomisleke in pravijo,, da v sedanjih prilikah ne zmorejo šolanja enega, kaj šele več otrok in da ne bi mogli dočakati, da bi njihov »in ali hčerka morala hoditi v šolo cčlo do 25 leta. Kolikor so takšni ugovori upravičeni, naj se starši in dijaki obrnejo vseeno prej za pomoč na Dijaško Matico in druge institucije, ki bodo skušale rešiti vprašanje podpor. Torej v katero šolo z mladino po končanih osnovnih na. tikih? V Trstu imamo štiri višje nadaljevalne srednje šole: klasično gimnazijo, višjo realno gimnazijo, učiteljišče, trgov-siko akademijo. Klasična gimnazija omogoča nadaljnji študij zg katero koli stroko na univerzi in visokih šolah. Nekaterim se zdi Študij klasične gimnazije ne. kako nesodoben in neprimeren. Vendar opozarjamo na to, da se noben dijak, ki se ni Učil latinščine in grščine, ne more vpisati na pravno ali filozofsko fakulteto. Vprav v teh časih pa nujno potrebujemo večje število profesorjev, sodnikov, upravnih uradnikov in odvetnikov ter sploh prav. nikov, ki bi dobili zaposlitev tudi pri pošti, železnici, carini, financi in podobno. Iz višje realne gimnazije gre študent lahko na vse fakultete razen na filozofsko in juridično. Nižja realna gimnazija usposablja dijaka za nadaljevanje študija na višji gimnaziji in za prestop na razne višje strokovne šole. Staršem priporočamo, naj ne silijo talentiranih otrok, da prekinejo srednjo šolo po mali maturi in na) jih ne pošiljajo pod pretvezo, da bodo čimprej prišli do kruha, na razne strokovne šole. Za nadarjenega dijaka je najbolje, da konča viš. RAZMIŠLJANJE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA jo srednjo šolo in se po veliki maturi sam odloči za višjo izobrazbo. Glede na narodnostni položaj na Tržaškem ozemlju potrebujemo Slovenci učiteljev; zato bi bilo prav, da si dijaki, ki imajo vesčlje do vzgoje mladine, izberejo učiteljski poklic. V veliko zadoščenje mladih učiteljev povemo, da sme absolvent učiteljišča na. daljevati študij na visokih pedagoških šolah in na filozofskih fakultetah univerz. Trgovka akademija je za praktično življenje zelo priporočljiva, tistim pa, ki hočejo svoje znanje še spopolniti, o. mogoča nadaljevanje študija na visokih trgovskih šolah. Vsi tisti, ki čutijo veselje do praktičnega poklica ali pa ki iz katerega koli razloga ne morejo dokončati višjih šol, imajo na razpolago nižje strokovne šole. Vendar opozarjamo še enkrat starše, naj ne odlKijo otrokom nižje strokovne izobrazbe samo zato, da zadostijo šolski obveznosti otrok do 14. leta. Kot posebno šolo, ki je Trst za slovenske otroke nima, dasi bi bila tukaj nujno potrebna, moramo omeniti Pomorski tehnikum v Pirdnu, ki pripravlja mladino za lepi poklic pomorščakov. Predvsem bi se starši morali zavedati, da je nujno potrebno, da izrabimo vse prilike, ki se nam nudijo, da damo našim otrokom najvišjo izobrazbo, ki je mogoča. Pri tem naj jih ne ovirajo materialne razmere, ker bodo pripomogli otrokom do boljše bodočnosti, sebi do zadoščenja, da so storili v polni meri svojo dolžnost, obenem pa bodo pripomogli k utrditvi našega naroda na tej zemlji. STARI PLESI za mlade ljudi KRATKA zgodovina jugoslovanske pošte in jugoslovanskih narodov na znamkah Kakor smo že omenili v začetku tega spisa, ni Se mogoče danes videti na Jugoslovanskih znamkah, popolne preteklosti jugoslovanskih narodov. Vendar bomo tu podali ono malega kar Je na dosedanjih znamkah razvidno. Prvi dogodek Jugoslovanske zgodovine, ki je prikazan na znamkah, Je prihod Hrvatov k Jadranskemu morju v sedmem stoletju. To nam prikazuje znamka predvojne Jugoslavije iz leta 1940. Leta 925 je bilo ustanovljeno hrvatsko kraljestvo s kraljem Tomislavom na čelu. Kralja Tomislava vidimo na Jugoslovanskih znamkah iz leta 1929 ter na eni znamki iz leta 1940. Leta 1243 je bilo ustanovljeno mesto Zagreb. Ob 70o-letnicl je Nezavisna država Hrvatska izdala spominsko znamko za 3,50 kune, z zagrebškim mestnim grbom. V času od 13 do 15 stoletja je bilo v Srbiji ustanovljenih cela vrsta samostanov. Na te nas spominjajo srbske znamke iz leta 1942, ki nam prikazujejo nekaj teh samostanov: v Studenl-ci (ustanovljen Teta 1183), v So-počanlh (1265), v Lazarlci (1370), v Gornjaku (1379), v Ravaniči (1381), v Ljubostiniju (1393) In v Kalenici (1421). NOVE ZNAMKE JUGOSLAVIJA. — Ob priliki «Tedna matere in otroka«, ki se proslavlja vsako leto je izšla posebna znamka za 3 dinarje. STO . CONA B. Priložnostne znamke ob prazniku dela, 1. maju 1951. Vrednoti sta za 3 ln za 10 dinarjev. Na obeh je prikazan delavec. ITALIJA: Ob priliki Mednarodnih študentskih Iger v Firencah je izšla serija 3 znamk, za 6, 20 In 55 lir. Ta Izdaja ja vzbudila pri italijanskih filatelistih precejšnje nezadovoljstvo, ker je bila itak že omejena naklada pro. dana skupini filatelističnih trgov, cev in je le malo desetin serij bilo razdanih po večjih poštah v državi. — Znamke za proslavo ponovne zgraditve opatije Montecassi-no, ki je bila porušena med vojno, 20 Ur ln 55 lir. POLJSKA . Spominske na 80-letnico PalTške komune, kjer je sodeloval tudi poljski general Ja-rosiaw Dobrovvskl. Na znamki je portret Dobrovvskega in moment iz bitke. 40 grošev, temnozelena. Leta 1389 so bili Srbi poraženi od Turkov v znameniti bitki pri Kosovem polju. Na dveh znamkah lz leta 1939 vidimo srbskega voditelja — kneza Lazarja in Junaka Miloša Obillča, na drugih dveh znamkah v korist Rdečega križa pa pogled na bojno polje, kjer kosovska devojka streže ranjencu. Čeprav je Izum tiska nemška stvar, je tudi ta dogodek iz leta 1440 ovekovečen na jugoslovanski znamki iz leta 1940. Leta 1896 je črnogorski knez Nikola praznoval 200-letnlco svoje dinastije na Črnogorskem prestolu. Ob tej priliki je bila Izdana spominska serija, na znamkah katere je prikazan samostan v Cetinju. Velika večina znamk pa nas spominja na današnje in na dogodke iz preteklega stoletja. 29. Julija 1804 se Je rodil v Spodnji Luši na Slovenskem Lovrenc Košir, ki ga lahko imenujemo za idejnega očeta poštne znamke. On je namreč dal leta 1834 avstrijski vlad) ftredlog, da bi sc uvedli kot plačilno ln potrdllno sredstvo poštnine majhni plačilni papirčki — to je današnje znamke. Avstrijska vlada pa ni razumela dalekosežnosti tega načrta in je predlog odbila. Sest let pozneje je pa Anglež Sir •Rovvland Hill postavil sličen predlog svoji vladi, ki ga je sprejela in tudi uresničila. Koširju ni bilo dano veseliti se s svojo iznajdbo in je umrl kot nepoznan in pozabljen leta 1868. Slovenci pa ga nismo pozabijl ln leta 1948 sta Izšli za 80-letnico njegove smrti ' kar dve seriji: fran-kovna s štirimi znamkami, na katerih Je upodobljen Koširjev portret in letalska z eno znamko 18. avgusta leta 1830 se je rodil avstrijski cesar Franc Jožef, ki Je potem vladal več kot po! stoletja nad številnimi slovanskimi rodovi, ki so bili v mejah takratne Avstrije. Ob osemdesetletnici rojstva je bosansko-her-cegovska poštna uprava dala v promet spominsko serijo z njegovim portretom. 15. oktobra leta 1843 je bila v Srbiji ustanovljena državna poštna služba. Ob stoletnici tega dogodka je srbska poštna uprava (za časa okupacije v drugi svetovni vojni) dala v promet serijo petih znamk, na katerih je prikazano starodavno in moderno poštno poslovanje. Na znamkah vidimo poštnega sla Iz preteklega stoletja na konju, poštni voz iz preteklega stoletja, poštni vagon pri današnjem vlaku, prenašanje pošte z modernimi avtomobili ln z avionl. ■(nadaljevanje sledi) Ob dnevu narodnih noš, izvaja nja ljudskih plesov in popevk ho, čemo spregovoriti nekaj besed tudi naši mladini. Večkrat naletimo na ljudi, predvsem na mlajše, ki vidijo v narodnih nošah, plesih, narodni pesmi le nekak kuriozum, lep, mikaven, vendar vreden le toliko, da ga hranimo in čuvamo v vetrlni ali v nekakem muze-Ju, da si ga lahko vsako toliko ogledamo. Pri tem so eni za to, da prenesemo vse te lepote v življenje, drugi temu mišljenju nasprotujejo. Ne pomaga nič, tudi v tem vprašanju bo morala mladina zavzeti svoje stališče, zlasti, ker je treba priznati, da doživljajo vprav nastopi narodnih noš, ljudskih plesov in narodnih pesmi pri vseh prireditvah na prostem ali v dvoranah nedeljeno priznanje in odobravanje. Mlad napreden človek gleda tu in tam z nasmeškom na ustih in skoro s prezirom na vse, kar ni novo, moderno ai-i na vse, kar je staro. Semkaj potisne rad tudi stare ljudske plese, noše, stare o-bičaje in podobno. Temu se ne smemo čuditi, kajti njegovo gledanje še ni dovolj pretehtano, vidi samo zunanje dogajanje ter ne pomisli na globlji notranji pomen tega dela našega narodnega življenja. S tem nočemo reči, da mlad člo. vek nima smisla za to, kar spada v okvir etnografije in folklore, priznati pa moramo, da ga bo treba še bolj vzgojiti in pridobiti za vse, kar bo krepilo njegovo po. vezanost z ljudstvom. Med Cehi, Slovaki, Poljaki in Rusi ter Južnimi Slovani so mlajši rodovi prav tako navdušeni za vse napredno, vendar lahko trdimo, da je med njimi skoro ni večje prireditve, da se ne bi na primer Cehi razveselili s «češko besedo«, ali Poljaki s svojo mazurko, Rusi s ka-začkom itd. ter Hrvati, Srbi in Makedonci s svojimi koli. Skoro bi dejali, da nastopi pravo veselje šele tedaj, da se družba razživi šele ob zvokih teh lepih plesov, ki opozarjajo vsakogar na tradicijo, ki živi in -tli v širokih množicah dotičnega naroda. Menda ni treba posebej poudarjati, da vsebuje ves ostali del spo. reda tudi pri imenovanih narodih moderne plese od bugi-bugtja do one in two stepa, tange itd. v vseh mogočih variacijah, ki jih mladina tako ljubi, niti ne manj. kajo za današnje čase že skoro zastareli valčki, polke. Vendar, kot smo že omenili, ti narodi skoro ne morejo končati svoje prireditve, ne da bi udarili vsaj enkrat svojo «besedo» mazurko in podobno. Tega običaja se držijo posebno-tisti Cehi, Slovaki, Polja, ki Itd, ki živijo v krajih, oddaljenih od svoje domovine ter se čutijo tako ž njo vsaj'malo povezani. Kar smo povedali o ljudskih plesih, velja tudi za narodne noše in narodne pesmi ter običaje. Ali ni žalostno, da nam je Italija v dobi svojega vladanja na naši zemlji samo s tem, da Je nalašč, zlasti pri običajih ob priliki porok in svatb vpeljala posebne takse za tiste, ki so po stari navadi hoteli prepeljati nevestino balo z njenega doma na dom ženina, čez noč odpravila celo vrsto lepih običajev. In še bolj žalostno Je to, da se naši ljudje po komaj dveh desetletjih zatiranja ne zmenijo več za to, da bi te In podobne običaje zopet vpeljali. Tako bi bilo prav in lepo, da bi pričeli Slovenci na Tržaškem i^fmlju v naše prireditve, plesne sporede uvajati vselej vsaj eno točko, ki nas bo Spominjala na našo folkloro, običaje. Prevzel nas bo ponos ln prepričani smo, da bodo vsi navzoči komaj čakali, da bo prišla na vrsto točka «sta-rega plesa«, poseben ples za narodne noše ali pa pesem prav starega napeva in besedila. Kot vedno, od mladine je odvi- j sen uspeh te zamisli! | 'p,\. ‘i 1 > > f $?':>• > > .*/v *♦ . 'i - ■■■-' ..v--- • .. _ ... . .. . a-. -Jv.... .v. . .. . i?.'.-.-. -' 'M&. * ri-, I Nevestlnsko makedonsko žensko aro (Plešejo člani državnega ansambla iz Zagreba* DVOJNI SAH Dvojni šah je ena izmed najnevarnejših groženj. Na primer: beli da z neko figuro šah črnemu kralju a z isto potezo odkrije še drugo figuro, ki prav tako postavlja črnega kralja v šah. Črnemu kralju preostane samo umik na prosto polje. Navadno je pri tem črni matiran ali pa vsaj oslabljen za kakšno figuro. Moč dvojnega šaha nam kaže naslednji primer: Postavite bele figure tako: Ka4, Tg2. Lgi. Lhl; črne figure pa: Kf3, Dc8, Tel, Te6, Lc3, Lf5, Sd3, Sg4; pešce pa tako: c4, c7, <32, d6, d'7, e5, f4, g3. Crni ima vse figure in pešce, beli pa samo kralja, trdnjavi in dva tekača. Toda beli vseeno zmaga s pomočjo dvojnega šaha. J. Tf2 + , Ke3; 2. Tf3 + , Ke4; 3. Te3 + , Kd4; 4 Te4+, Kd5; 5. Td4+, Kc5; 5. Td5 + , Kc6; 7. Tc5+, Kb6; 8. Tc6+, Kb-7; 9. Tb6 + . Ka7; 10. Tb7+, Ka8; U. Tat Kb8; 12. Ta8 mat. ! pionirska! i po&ta [ Petrovlč-Petroni Rafaela, u-čenka V. b razreda pri Sv. Jakobu nam piše: liloie iiolimie Moje življenje je enostavno, šola, dom, dom, šola. Imam pridno mamico in skrbnega oče ta, tudi sestrico imam in ni. sem nikoli sama. A jaz bi želela vedno kaj novega, n, pr; kakor lani, ko sem bila pri obhajilu in birmi. Tisto pričakovanje obleči belo, dolgo obleko, pajčolan, darilo. To je bilo ve. seljel Seveda, bele, dolge obleke do poroke ne bo .vet: ‘Drugačnega veselja si želim in fo je potovati dalje, videti nove kraje. Ko sem bila sedemletna deklica, sem bila v Neaplju, Genovi in Benetkah, a' žul, povšod le po nekaj dni, zato nisem mogla videti vseh važnejših poslopij v teh me. stih. Moja gospa učiteljica mi je obudila željo videti krasne kraje Jugoslavije. Imam komaj deset let, imam vse življenje pred seboj in upam, da bom uresničila vse svoje želje. 'dCakb pem de naučii Lgjudi da£... Imam dva starejša brata, fct sta navdušena šahista. P.rosil sem ju, naj tudi mene naučita igrati. Pa sta mi odgovorila, da sem še premajhen, naj kar še kakšno leto počakam. Vedno sem ju gledal, kadar sta igrala. Zapomnil sem si ju, kako premikata figure. Včeraj sem le pregovoril brata, da se je poskusil z menoj. Pa m; je kar šlo. Ker brat ni dobro pazil, sem mu že kmalu v začetku pojedel konja. Potem pa je začel malo bol) misliti .Seveda sem igro izgubil, toda brat je dejal: «Kje pa si se naučil in kdaj?« «Samo z gledanjem.» Brat me je pohvalil in obljubil, da bo večkrat igral z menoj. MILAN Ha M opila [mn na 'oohhi plLlecliloL Ker sem se med letom pridno učila, me je učiteljica poklicala po pouku in mi dejala: «Mariza, na šolski prireditvi boš nastopila z deklamacijo«. Dala mi je pesem in mi naročila, naj jo doma večkrat pre-čitam, da se bova potem skupaj učile. Vesela sem bila in se pridno lotila učenja. Ze lani sem nastopila Bila sem malo v st ra. hu, noge so se mi kar tresle. Toda ko sem stopila na oder, nisem mislila na nič drugega, kot na svojo pesem in sem kar dobro povedala. Upam, da bom tudi letos. Mariza, učenka V. razreda 0 pravem času se je spomnil Drejca je na polju ujela nevihta. Vračal se je z njive, ko se je nenadoma stem. nilo. Gosti oblaki so legli kot svinčena odeja na zem ljo. V daljavi se Je bliskalo. Slišalo se je nerazločno grmenje. Nevihta je prihajala vedno bliže. Drejc se je s strahom oziral, kam bi se skril. Do vasi je bilo še da-leč. Grmenje se je culo vedno razločneje. Bliski so bili vedno pogostejši. Potegnil je močen veter. Stemnilo se Je še bolj in pričele so pa. dati prve kaplje. Nato se je usul dež, kot da bi lilo iz škafa. Drejc se je zatekel pod košato drevo, ki je stalo v bližini poti. Bilo ga je strah, ker je grmenje prihajalo vedno bliže. Strele so švigale, da je slepilo oči. Tedaj pa se je spomnil, da ob nevihti ni varno stati pod visokim drevesom. Toda kam naj bi se skril, ko je deževa. lo, kakor da se je utrgal oblak? Zabliskalo se je še bolj. Takoj za tem pa je zagrmelo, da se Je stresla zem-lja. Drejc jo je ucvrl prot) vasi. Bil je komaj za streljal od drevesa, ko je treščilo znova s tako silo, da sc se zamajala tla pod nogami, Ozrl se je za trenutek in vi-del, kako je strela razklala mogočno drevo. Pritekel je domov mokei do kože, a živ in zdrav. *A BISTRE GLAVE .Iiiiiiilllllilllllllilliliuiillllliiiiiniliirfiiilillllll J{'l! 21111 It fl L Jz j- fr VODORAVNO: 1. poljska cvetica. 2. znamka čokolade; 3. glasbeni Izraz, zelenjava; 4. rudnik v Srbiji, darilo: 5. oziralni zaimek, žensko Ime, veznik; 6. o-kras, žensko Ime, arabski dosto- janstvenik; 7. obžalovanje, osebni zaimek, kraj pri Ljubljani, ra. ste na glavi; 8. znak za električni upor, izmeček ognjenikov, gorilno sredstvo, predlog: 9, za- čimba, ital. spolnik, predlog] po- -. ■ . .mn doba; 10. Ibsenov roman, gradbeni material, bog ljubezni; 11. veznik, kraj pri Splitu, začetnici Imena in priimka umrlega slovenskega pesnika; 12. kos lesa, žensko Ime; 13. ni oblečen, ruska reka; 14. račun; 15. rr.oško Ime. NAVPIČNO: a) ptič, b) zli duh, c) začimba, orožje naših pradedov; č) domača žival, termin; d) predlog, hrib pri Beogradu, osebni zaimek; e), reka v Sloveniji, moško ime, ovijalka (plevel) f) želja nas vseh, nikalnica, ital. spolnik, nogometni izraz; g) plo-ščinska mera, domača Žival, barva, nikalnica; h) soha, kazalni zaimek, pomožni glagol, moško ime; i) najnovejša noša, vrsta zemlje, moško ime; j) egiptovsko božanstvo, Zevsov ščit, prltrdilnl-ca; k) mesto v Italiji, moja (ital.) 1) afriška reka, gozdič; m) borilni meč, n) močnik. Jfle<eu hbihunUe VODOHAVNO: a) Donava, po-kret; b) Ibar. mil, rega; c) ki, agonija, or; č) ars, LR (Ljudska republika) na, Ana; d) Oka, jod; e) Mal, vi, I.C. (Ivan Cankar) AF2; f) et, Bavarec, R.I. (Ravnika Ivan) g) kota, era, enak; h) amater, kolika. NAVPIČNO: l. dika, Meka; 2. Obir, atom, 3. na„ sol, ta; 4. ara, bat; 5. glava, 6. Amor, iver; 7. In, ar; 8. plin. Irak; 9. Jajce; 10. kra, cel: 11. re, Ada. ni; 12. Egon, frak; 13. tara, Zlka. MARK TVVAIN PubtolovScim Ilustriral Bogdan Grom VII. Vsak je nekaj časa trdil svojo o zdravljenju bradavic, nato je Tom pričel pripovedovati: «Iti moraš daleč na sredo gozda, kjer veš za štor. V njem je zastala deževnica in natančno opolnoči ae s hrbtom obrneš proti deblu, pomočiš roko vanj in govoriš: «Ječmen žanjem, ječmen žanjem, $ to vodico z debla deževnico, vzamem bradavico«. Potem je treba nmdn narediti enajst korakov nazaj z zaprtim; očmi, se trikrat zavrteti ln oditi molče domov. Tudi Huck je povedal svoje, kako odpraviti bradavice: Vza- meš mačko in greš z njo okrog opolnoči na pokopališče, kjer je pokopan zločinec, O-polnoči pride zopet nudič, ali morda celo dva ali trije in ko odpeljejo grešnika s seboj, moraš vreči mačko za njimi in reči: t «Hudič za truplom, 1 mačka za hudičem, za l mačko bradavice...« Huck in Tom sta se še domenila, da gresta ponoči na pokopališče, nakar je Tom stekel v šolo. učitelj ga je ostro prijel, kod je zo. pet hodil... ((Razgovarjaj sem se s Huckleberryjem Fin-noro«, je dejal Tom. «To je najbolj nesramen odgovor, kar sem jih kdaj slišal, šiba bo odgovorila na to predrznost«, m Tom je moral sleči suknjič in učiteljeva roka je delala, dokler se ni utrudila in se ni sveženj šib izdatno zmanjšal. Nato je Tom moral za kazen sedet med dekleta. :i Sedel je na konec klopi. Dekle je zaničljiv*) vrgla glavo v tilnik in se odmaknila. Tom je sedel mirno in se je navidez učil iz knjige. Ko se je pozornost učencev odvrnila od njega, je položi) pred aekle breskev; ona jo je odrinila, Tom pa jo je ljubeznivo položil nazaj. Nato je začel deklico risati na tablico; nekaj časa ni hotela nič opaziti, toda končno se ni mogla več premagati in rekla: «Poka21 risbo!« 3 zg «Prosim, pokaži« je prosila dalje. «Hočem videti«, in položila je svojo drobno roko na njegovo in nekoliko sta se ruvala. Tom se je delal, kakor d» se resno upira, vendar je dopuščal, dg ;e roka razkrila naslednje besede: ((Ljubim te«, O-plazila ga je po roki, a kljub temu je bila videti zadovoljna. Nenadoma je deček začutil usodni prijem za uho In silo, ki ga je neusmiljeno odvlekla zopet v njegovo klop. Dasi ga je skelelo uho, je njegovo srce vriskalo. Tom si je močno prizadeval, da bi priklenil svoje misli na knjigo, todia n; šlo. Srce mu je hrepenelo po svobodi ali da bi imel pred seboj karkoli zanimivega. Spomnil se je škatlice in klop« v njej; izpustil ga je na sprehod po klopi, nakar sta s prijateljem Joejem Har-perjem po tablici potegnila črto in se domenila; »Dokler bo klop na tvoji strani, ga lahko tl zavračaš, če pride na mojo stran, r.e smeš drezati vanj, dokler ga jaz ne spustim čez črto«. O Tom je bil že na tem, da bi dosegel zmago, ko je Joejeva igla klopa zavrnila in se ga žnova polastila. Tom končno ni mogel strpeti, iztegnil je roko in pomagal s svojo iglo. Joe je besno zaklical: ((To«h pusti ga«. Začela sta se glasno prepirati in iznenada je na Tomova ramena priletel strahovit udarec in se podvojil na Joejevih ramenih; dolgi dve minuti se je prašilo iz obeh suknjičev in vsa šola se je ob tem zabavala. ^ ES! JIICA PEPI Draga Pepal Veš. ko čujšm o nastopih in o plesih v starih nošah na stadionu, najdem se takoj v nebesih mladih let. ko tudi sama sem nosila take gvante ter po Skednju in Bol juncu mešala slo venske fante < Se sedaj me prime včasih, da bi zopet oblekla in nastopila z mladino, kakor sem že zgoraj rekla, na stadionu, če me ne bi putika tako lomila. Kje so oni lepi dnevi, ki ne bom jih pozabila nikdar ko smo v pestrih notah uprizarjali zabave složno združeni v «Balk(»nu*- Takrait ni bilo postave črnih srajc, ki se je besna pod Italijo lotila žgati naše knjige, liste m celo slovenska kriId. Vidiš, P epa, ti cigani naše noše so se zbali, ker smo ravno s tem s lahko*0 vsernu svetu dokazali, da SUjvenci in Hrvati že stoletja tod živijo in da lahko z vso pravico lasten jezik govorijo. Čakaj> nol Prav ta trentd** sem iz «Dnevnika» sezndla, da je v petek padla sodba zopet na račun «Giornala», ker fe lani v nekem članku blatu naše učenike. Iti tako bo zdrij direktor tega lista plačal flike za odvetnika in pravdo-In je čisto prav, da plača, še zaprt bi moral biti, kdjti takega gofljača morala bi doleteti prav posebno stroga kazen, kot na primer v srednjem veku, ko so takole golazen ščipall za jezik, s tem so takrat pameti učili vse podobne obrekljivce kakor je gospod Trd-ngu-iUi. Pa da zopet se povrnem k nošam . C e le moreš Pepc, se obleci in — na stadion! Ti si mlada še in lepa zlasti v onih pestrih krilih in takoj naj vrag me vzame, če se danes na stadionu tudi zate kdo ne vname. Torej srečnol Drugi teden vabim te na pl junec vina, da poveš, kako je bilo. Zdravo do trikrat! Jucina. Zadnja vesi BERLIN: Vzhodno nemška vlada je znižala davek na »*" kohol, Tega ukrepa so se is.tr veselili osvoboditelji in so P0-slali vladi resolucijo, da mlsUJ0 za vedno ostati v Vzhodni Nemčiji. «Pavllha» SREČA U NESREČI V neki češki zapor so pr!P( ljall zapornika, ki se je za* voljno smejal. — Kaj si za vraga tako v« sel po zaslišanju? — Kaj bi ne bil, ko sem J*1 imenitno potegnil. Priznal seh da sem ubil nekega človek! nisem pa priznal, da sem Pollu šal tuje radijske postaje. TO s pravi, da bom dobil manJ* kazen. «Pavllha» ODNIEUI Ko je openski Rlko zvedel za Ferlanove izjave v občinskem svetu proti slovenskem11 Kulturnemu domu v Trstu, Je puhnil Iz svoje prazne *1>ye skozi pipico In modro dejal. Prav Je povedal, kam bolh6 šli pa mi komlnformisti, ie B na svetu toliko kulture ... # * * Ko je za Isto Ferlanovo ** javo izvedel ((gledališki« i*r^ lec Kossuta, je zaploskal: Pr*. je tako, kaj bo Slovencem turni dom, ko se pa Jaz, naJv* ji ln najboljši komedijant * koj za Stalinom, ne ukvarj*0 več z gledališčem;... * * * jz Ko pa je Ferlanove be^so-slišal Bidovec, je Jezno zar^ bantll: Nesramnost, nedopu«^ konkurenca, Pritožil se bom Mehikancu. Zaščita sloV*!j!fii kulture pripada vendar in ne Ferlanu ... OOLINSKI BRI^ O tl brivec iz Doline, preden ti županstvo min® ln spet se vržeš na kocin®-napravi tale še podvig: uradno oglasi vsej Dolini , da odslej samo sl še: Lpv Kul- TVRDKA RADIO V JUNIJU 1951 Kolesa za vso družino Če kupite radijski aparat pri RUGGERO in postanete radijski naročniki, boste brez vsakih formalnosti udeleženi pri žrebanju nagrad RADIJSKI APARATI NAJBOLJŠIH ZNAMK G E E O S O P H O S O l A K E S S E II V DAM Al TER A R E Kdor kupi radijski gramofon, (Jobi v dar album g dvanajstimi gramofonskimi ploščami Kupujemo rabljene radijske aparate ta jih plačujemo po najvišjih cenah Na račun 1000 lir in mesečni obroki po 2000 lir RUGGERO - Korzo Garibaldi 8 MIZARSKA DELAVNICA TRST Ul. Polonio 3 hp'ii>ivntti vhahavhhtnn m!znV-hit rt dela ftrs ugodnih cenah ŠtiA j Velika izbira za moške. plUitevi, Elegantne in športne čevlje Vam nudi: • # fUBVijevamnuai; Pdrf -J /7^ U04WHtl Irf&C an Trg tra i Bi vi 3, Le p©ia narave, nos, plesov«. DALMATINSKO POSKOČNO KOLO bLINDJOd Zakaj je položaj vajencev tako težak 380 nezaposlenih vajencev bi lahko našlo zaposlitev v 2000 podjetjih V poročilu, ki ga je izdalo ((Pokrajinsko združenje za tehnično vzgojo« za šolsko leto 1949—50 in 1950—51, čitamo prav zanimive številke. Za danes se hočemo ustaviti pri onih, ki so navedene v petem poglavju, ki obravnava vprašanje vajencev. Zaradi bližnjega konca šolskega leta, ki prinaša staršem in to upravičeno — marsikatero skrb, so nam te številke toliko bolj dragocene. Pa poglejmo, kaj nam pripovedujejo: «V letošnjem šolskem letu 1950—51 je bilo od 1600 gojencev, ki So obiskovali večerne šole, 1220 zaposlenih in 380 nezaposlenih; od celotnega števila 23.75 odst. Zaradi visokih pristojbin se ta odstotek še viša in tako imamo v mestu od 5000 obrtniških in trgovskih podjetij 2000 takih, ki bi lahko sprejela vajence.« S tem bi bilo mahoma rešeno vprašanje tistih 380 brezposelnih vajencev in prihranjena staršem sedaj ob koncu šolskega leta ta ali ona moreča skrb. To je ena stran tega vprašanja, ki ga omenjeno poročilo dokaj natanko proučuje s socialnega in zlasti vzgojnega vidika. Zavzema se za učence, ki so dovršili osnovno šolo in v zanimive podrobnosti o ljudskem Štetju v avstriji i. junija 1951 Kako so steli Slovence Iz «Slovenskega vestnika« objavljamo članek, kti popisu-je podrobnosti o ljudskem štetju nu Koroškem, dd bedo tudii naši čitaitelji poučeni o na- . ga danes prinašamo zaradi činu. ki so ga uporabijo p0rnanjjjanja prostora le nekaj drobnih sličic s tekočega traka. KOTMARA VES Občina je sklicala sestanek vseh števnih komisarjev. Mnenju vseh drugih, da je treba tudi občevalni jezik zapisovati tako kakor to predvideva zakon, so se uprli samo učitelji, ki so zahtevali naj se namesto slovenščine vpisuje ((vindiš». Utihnili pa so, ko so videli, da ne bodo prodrli spričo odločnosti občinskega odbornika Mihe Paka, tovariša Cim-žarja Mirta in drugih domačinov. Kljub temu pa je upravnik na humberškem gradu kot štev. ni komisar skušal prepričevati ljudi, da je bilo sklenjeno, da se bo vpisovalo «vindiš» namesto «slovenski», češ da ljudje ne znajo pismene slovenščine. Pritožbe ljudi s podeželja na uredništvu "Slovenskega vestnika” - Izraz "vindiš" naj bi označil slovensko govorico li vladni komisarji. Skoro dnevno prihajajo v Uredništvo ((Slovenskega vestnika« ljudje iz našega podeže-*i» in nam v živi besedi in vsi Ogorčeni pripovedujejo o nežnostih in nezakonitostih, ki 8l) Se Po naših krajih dogajale v dneh ljudskega štetja. Spet 'žgi nas v pismenih poročilih °£ozarjajo na to, kako so se tu, 'fc tam nepoboljšljivi šovinistični elementi kot števni komisar-j' prizadevali, da bi natvezli svetu čim bolj popačeno sliko 0 našem ljudstvu posebno glede uporabe občevalnega jezika ^ dnevnem življenju. Ni skoro poročila, ki ne bi Ženjalo primerov, da so števili komisarji skušali vplivati ba slovensko prebivalstvo, naj svojo slovensko govorico ozna-di v vprašalni poli z «vindiš)>. Primer v Pliberku, kjer je zakupnik okrajnega glavarstva iz Velikovca dajal uradna navodi-•a v tej smeri, nikakor ni °samljen Sicer ne bi bilo mo-Soče, da so se enaki poskusi Pojavili tudi v celovškem in beraškem okraju. Vse kaže, da se je ta. popolnoma proti duhu zakona, postana modrost rodila v g a-Vah tistih zakrknjenih pangei-dlanov v Celovcu, katerim tudi danes ne gre v račun, da se naše ljudstvo poslužuje v dr.-ev. nem življenju v prvi vrsti slovenščine kot občevalnega jezica v družini in soseščini, in da Sa samo neenakopravni položaj Pri uradnih poslih, na pošti, v nrometu, v javni upravi itd. *>li, da mora znati in uporab-•iati tudi vsaj nekaj primitivne nemščine, če noče, da ga ne-sdipni šovinisti nazmerjajo z neotesanim vindlšarjem. Ti ljudje so se zelo malo zmedli za odlok notranjega mini-žstva z dne 25. aprila 1951 štev. 70.211-7/51, s katerim so dobili predvsem števni komi-*arji v jezikovno mešanem ozem najstrožja navodila, naj nepristransko izvršijo svojo dolžnost. Raje s0 izkopali izpod ruševin tisočletnega rajha lažni-v° in zato neslavno propadlo ddenost o ((vindišarstvu)) in šli n njo s prozornim namenom na elo potvarjanja dejar.-skega je. *jkovnega stanja v krajih, kjer 've koroški Slovenci. Ni slučaj, da so se pri tem Poslu najbolj vidr.-o pokazali ti-*li’ ki skušajo z gonjo proti '}Jredbi o dvojezičnih šolah s sa* ptažo slovenskega pouka rovari proti mirnemu sožitju obeh n«rodov r.-a Koroškem, in ki *° v veliki meri prav zaradi te-doživeli pri prezidentskih V°iitvah tako porazen udarec akor nikjer drugje V deželi in državi. Premanjeno bi bilo napisati e sedaj do kraja dognano in 8estrar.sko osvetljeno oceno o dvom, etja, o nezakonitostih, ki so dogajale in o potvorbah, ki ai bj pokazale stanje na Kolškem zmaličeno in popolnoma drugačno kakor je v resnici, aenkrat bo zadostovalo, če bo-0 s primeri, kakor so se do- RIBNICA Števni komisar Tarman Irene je hotela tudi pri tov. Hap-pe-ju vpisati «vindiš», kakor je to delala po lastni izjavi povsod v Ribnici. Tov. Happe pa ji je v obraz povedal, da smatra izraz «vindiš» za psovko in je zahteval, da vpiše ((slovensko)). Tudi poskus, da bi vpisala vsaj odsotnega sina za «vindiš», ji ni uspel. PODGORJE Popisoval je učitelj — domačin pd. Zegarjev. Glede občevalnega jezika je našemu zavednemu človeku postavil vpra šanje: «ali imate občevalni jezik vindiš ali nemški?« LOGA VES Ljudje v Puljačah vedo povedati, da je števni komisar Jo-sef Isop povsod zapisoval ((Vindiš«. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev tov. Vin Groebla-cher v Dješčicah je odklonil izjavo o občevalnem jeziku z utemeljitvijo, da so se podatki ljudskega štetja že enkrat zlorabljali za preganjanje koroških Slovencev in pošiljanje zavednih ljudi na fronto. LIPA Števni komisar v Lipi je bil tako drzen, da je skušal celo pri družini tov Reichmana, podpredsednika Zveze slovenskih izseljencev, šariti z ((Vindiš«. Jesenik mu je ohladil možgane z zahtevo, naj kar vpiše tudi «barbarisch». Komisarju je zaprlo sapo. Jecljaje je vprašal, kaj naj razume pod «barbarisch», nakar mu je Jesenik postavil protivprašanje, kaj naj se razume pod «vindiš». Osramočen je moral komisar upanju, da ibi v obrti ali trgovini našli zaposlitev, obiskujejo večerne vajeniške šole. Njihovo stališče je težje od stališča nezaposlenega delavca. Kdo naj 17, 18-letnega vajenca vzame na delo, za katerega nima potrebne kvalifikacije? Če še ne bi hodili v večerno šolo, bi ga to brezplodno čakanje, tekanje po uradih in iskanje dela še bolj grenilo in jemalo vero vase. Na eni strani potreba po delovni sili ,— 2000 podjetij, ki bi lahko sprejela vajence, na drugi strani preveč delovne sile — 380 nezaposlenih vajencev. Kako premostiti to protislovje? Moral bi se vendar najti kakšen način. Njegova rešitev bi bila toliki vajeniški mladini v dvojno korist. Prvič: dobila bi delo, drugič: dobila bi delo v obrtniških podjetjih. To pa je v pogledu izpopolnjevanja koristneje, kot da dobi delo v industriji. V obrti mora namreč skozi ves krogotok pro. izvodnje in ker ni dodeljena k nekemu določenemu delu, si pridobi vrsto dragocenih strokovnih izkušenj. Poleg tega je prisiljena delati tudi z umom, na delu ne otopi in si pridobiva tudi vedno več umstvenih sposobnosti. Zgolj ugotovitve pa ne zadostujejo. Zato naj bi se, kot pravi omenjena revija, tudi pri nas apliciral zakon, ki ga je predlagala poslanska zbornica v Rimu. Po tem zakonu bi se nekatere obrtniške delavnice spremenile v obrtniške šole. Vajenci bi bili oproščeni vseh zavarovalnih pristojbin, razen tistih za primer nesreče. Nadzorstvo nad temi obrtniškimi delavnicami bi imela posebna komisija za strokovno vzgojo. ZVU naj bi tem obrtniškim delavnicam — učilnicam — materialno pomagala. Vsekakor pametna zamisel, ki je vredna posnemanja tudi pri nas. Toda oglejmo si še drugo stran vajeniškega vprašanja, to je tisto, ki se nam razodeva v luči naše narodne vzgoje. Prav iz številk in vzrokov, ki jih navaja ((Pokrajinsko združenje za tehnično vzgojo« vidimo, kako lažna in do kraja zgrešena je trditev, da naši otroci ne dobijo vajeniške zaposlitve, ker so obiskovali slovensko šolo. Ta trdi-tudi slovenščino. Komisar je tev je ali naivna in izvira iz namreč samovoljno označil sa- nepoznavanja stvari, ali pa zlo- popustiti in zapisati tako kakor je v resnici. ST. TOMAŽ V Svinčivasi je občinski na-stavljenec Stipich popisoval že en dan pred rokom, ki je bil Po zakonu določen. Nič ga ni motilo, da ljudi ni bilo doma. Pri posestniku Sturmu Mihi je kar sam izpolnil polo. Isto je napravil pri Sturmu Andreju, pd. Tomanu, ki je bil prav tako z doma po opravkih. Slučajno je prišel še pravočasno domov, da je še lahko vpisal mo nemščino za občevalni je zik te izseljeniške družine. V teh krajih govori večina ljudi v vsakdanjem življenju še vedno slovenski. Opisani primer pa že danes pove, da bo uradna statistika dokazovala, da govorijo ljudje v St. Tomažu samo nemški. PREVAJALCI V OZN V OZN prevajajo govor delegatov izredno rutinirani prevajalci naravnost v mikrofone. Nedavno je eden izmed teh pre. vajalcev pripovedoval nekemu novinarju o težavah, na katere naletijo prevajalci pri svojem delu. Najtežje, je dejal, je najti pregovor, kateri se ujema s pregovorom, ki ga je rabil tuji delegat. V zvezi s tem je povedal naslednjo zgodbico: Neki delegat je nekoč uporabil pregovor, ki je imel opraviti z mačko. Prevajalec je hitro našel angleški pregovor istega cmisla, le da je bila žival v pre. govoru pes. Vse je bilo v redu dokler ni delegat razvil svo-ieaa govora tako, da je mačka splezala na drevo, prevajalec in njegov pes Pa sta seveda ostala pod drevesom. Ravno ta-ko težko je prevajati razne dovtipe. Prevajalci naravno, sovražijo nekatere delegate, ki imajo navado vpletati v govor dolge citate v grščini a i latinščini. V tem primeru je pač v slušalkah, ki jih »majo ostali delegati na ušesih, vse tiho. Ravno tako zanimiv oddelek v OZN je pisarna za korespondenco. Tu dobijo nešteto pisem vseh vrst ljudi. Razni iznajditelji ponujajo aparate, ki bodo rešili vseh skrbi ves svet in zahtevajo seveda honorar. Drugi se ponujajo za imperatorje sveta. Tretji hočejo govoriti Generalni skupščini. Neki francoski komponist je ponujal svojo skladbo «Missa mundi et eternitati« (Maša sveta in večnosti). Iz Argentine so dobili 300 strani dolgo pismo o bodoči vladi sveta; vendar takšna pisma niso nikdar v celoti prebrana. V sprejemnici za goste vedo povedati naslednji dogodek: Nekoč je prišla v poslopje OZN stara ženica, ki si je hotela ogledati vse. Sprejeli so jo prijazno in jo vodili po vsem poslopju. Poslušala je razne govore, jedla v restavraciji OZN in se r.-a splošno zelo zabavala ves dan. Zvečer je bila zadnja. *»jali po različnih krajih, ob- ki so odhajali iz poslopja. Na esčali javnost, da si bo lahko vprašanje, kakoji je OZN všeč, ‘astn0 presojo ustvarila sliko - °hjektivnosti in zanesljivosti w.llk’ ki bodo objavljene na . dlagi letošnjega '6tja» ((ljudskega je odgovorila: «Zelo, zelo je lepo. Vendar — povejte mi, zakaj je le toliko tujcev tu?« Zadnji dan zasedanja General ne skupščine OZN so se mora- li stražarji zelo potruditi, da so vrgli iz poslopja človeka, ki je trdil, da je sv. Sebastijan in je hotel na vsak način govoriti s Trygve Liejem. Ko so ga končno spravili na cesto, so ga vprašali, s katerim avtobusom se bo odpeljal. Odgovoril je, da on samo pomisli na neki prostor in že je tam. S temi besedami je stopil v avtobus, jz Sv. NIKOLAJA ob 12.30, 16.15, 17.30. Ob nedeljah in praznikih: iz TRSTA ob 8.00, 8.45, 9.30, 11.00, 12.15, 13.00 14 00 onHom NIKOLAJA ob 10.30. 17.30. 18.30, 20.15, ev. 20.55. ODHODI Z AVTOBUSNE POSTAJE V TRSTU S POSTANKI , PRI SV- soBOTI, ZAVLJAH, MILJAH IN LAZARETU Ob delavnikih: iz TRSTA ob 10.00. 13.00. J iz Sv. NIKOLAJA ob 11.30, 19.00, Ob nedeljah in praznikih: iz TRSTA ob 8.30, 12.00, 14.00, 20.30. iz Sv. NIKOLAJA ob 10.00. 13.00, .9.00, 23.00. PREVOZNE CENE; S parnikom obojesmerna vožr.ja in kopanje: . Z motorno jadrnico obojesmerna vožnja in kopanje: Z avtopulmanom obojesmerna vožnja brez kopanja: Ob delavnikih Ob praznikih: odrasli 200 lir - otroci 130 lir odrasli 180 lir . otroci 120 lir odrasli 1*J0 lir . otroci 120 lir odrasli 235 lir - otroci 150 lir Vse pojasnila dobite pri upravi kopališča in pri Adria-Express Ul. F. Severo 5 b, tel. 29-243 (in minimumu ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... umnim umu .....................................................uku...........mm.............i.......i n 11111 n i m 1111111......11111...i mi i iiki 11 ........11 n i (n 11111111111 (i, i n 11! i......................imun hiiiiiiii i \~JaU-0SIM | u&iaka \faeika it duetOiuu t*0f ni III. DEL 183. PIEVEOEL F U O JV, Dl, F KAV BliDlt ILlISTKIKtl, D It. ItOBEKT HLAViTV Ko so se za njim zaprla vrata, je prijel štabni narednik Bvejka za ramo in mu dal tole informacijo: «Glej, smrad, da Izgineš!* In tako je bil Svejk zopet v tisti zmešnjavi in je hodil dolgo po ulicaii, dokler ni slednjič tvegal vse. Ustavil je nekega polkovnika in ga s svojo lomljeno nemščino prosil, ali morda me ve, kje je njegov bataljon z hjegovo marškompanijo. «Z menoj lahko govoriš češki*, je rekel polkovnik, «sem tudi Ceh. Tvoj bataljon je v vasi Klimontov za železnico, v mestece pa se ne sme, ker so se od neke vaše kompanije stepli na trgu z Bavarci takoj, ko so prišli.* Svejk se je torej napotil v Klimontov. Polkovnik je nanj zaklical in mu dal pet kron, da bi si kupil cigaret; spet se je od njega ljubeznivo poslovil in si odhajajoč od njega mislil: «8impatlčen vojak.* Slednjič je Svejk našel svoj bataljon. Prav danes so imeli častniki slavnostno večerjo; zbrali so med seboj denar ter kupili prašiča. Kuhar Jurajda je pripravljal koline za oficirje, obkoljen od častniških slug. Izmed vseh je najbolj buljil oči požeruh Baloun. Tako menda gledajo ljudoarci, kako se cedi iz misijonarja, ki se peče na ražnju, mast in prijetno diši. Balounu je bilo nekako tako kakor mlekarskemu psu, ki vleče voziček, mimo katerega nese mesarski pomočnik na glavi košaro svežih hrenovk in mu kita hrenovk visi iz košare po hrbtu, tako da bi bilo treba samo skočiti in šavsniti, ko bi ne bilo tega zoprnega jermenja, s katerim je ubogi pes zaprežen, in nesrečnega nagobčnika. Jurajda z zavihanimi rokavi Je bil tako resen, da bi bil lahko model za sliko, kako je bog iz kaosa ustvarjal zemljo. Baloun se ni mogel premagati, kar ihtel je in bridko jokal. «Kaj rjoveš kakor bik?* ga je vprašal kuhar Jurajda. «Na dom sem se spomnil*, je ihte odgovoril Baloun, «kako sem bil vselej doma zraven in nisem hotel nikoli niti najbolj-s^piu sosedu poslati kolin, vse sem hotel sam požreti in sem tudi požrl. Nekoč sem se tako najedel Jetrnic, krvavic in mesa s hrenom, da so vsi mislili, da bom počil; z bičem so me gonili po dvorišču, kakor če se krava nažre detelje in jo ujeda. — Gospod Jurajda, dovolite mi, da vtaknem roko v tole godljo, potem pa naj me privežejo, če hočejo.* Baloun je vstal s klopi in iztegnil roko proti godlji. Kar jih Je bilo zraven, vsi so ga komal zadržali, da se ni vrgel na godljo. Kuhar Jurajda je bil tako razburjen, da je vrgel za bežečim Balounom cel sveženj Spil in zakričal: «Na, nažri se Spil, grdoba!* Vtem so bili zgoraj že zbrani častniki. Ker niso imeli drugega alkohola, so pili navadno žganje, rumeno pobarvano z zavretkom čebule, o katerem je židovski trgovec trdil, da je najboljši konjak, katerega je podedoval po svojem očetu, oče pa ga je Imel še od svojega deda. «Tl nepridiprav*, mu je rekel stotnik Sagner, «če boš še Opozarjamo čitatelje, da bo v kratkem izšel ponatis PRVE KNJIGE našega romana l&udtofovitčUte -----------< do£ie$(i \fivefka u« dvetOmM txaftu -------------------- v izdaji Založništva tržaškega tiska v Trstu rekel, da ga je tvoj praded kupil od Francozov, ko so bežali od Moskve, te dam zapreti.* Medtem je sedel Svejk že v bataljonski pisarni, kjer ni bilo nikogar razen enoletnega prostovoljca Marka, ki je kot zgo. dovinopisec bataljona popisoval nekatere bodoče zmagoslavne bitke za zalogo. «Torej vidiš*, je dejal Svejk enoletnemu prostovoljcu, «sf sem tukaj.* «Dovoli, da te povoham*, je rekel Marek, «hm, zares sinri po kriminalu.* «Kakor po navadi*, je odgovoril Svejk; «bil je samo majčK' nesporazum: in kaj delaš ti?» «Kakor vidiš*, je odgovoril Marek, «mečem na papir juna®1 rešitelje Avstrije, pa mi nekako ne gre. Razen tega je stotu Sagner odkril v meni nenavaden matematičen talent. Konti liratl moram račune bataljona in prišel sem do zaključka, ( je bataljon docela pasiven in da čaka samo na to, kako bi 1 poravnal s svojimi ruskimi upniki, ker se po porazu in po zms najbolj krade. Sicer pa je vseeno. Tudi če bi bili mi popolno11: poraženi, so tukaj dokazi naše zmage, kajti kot bataljon8 zgodovinopisec smem pisati: .Znova se je obrnil (bataljon) P1^ sovražniku, ki je že mislil, da je zmaga na njegovi strani. naših vojakov in naskok z bajoneti je bil delo trenutka. vražnlk v obupu beži, skače v lastne strelske jarke, brez mil' ^ ga zabadamo, tako da v neredu zapušča svoje jarke in daje v roke ranjene in neranjene ujetnike. To je eden najslavnejših trenutkov.’ Kdor vse to preživi, piše domov dopisnico: .Dobili jo po zadnjici, draga žena! Sem zdrav- j si že odstavila našega paglavčka? Le nikar ga ne uči, da tujim ljudem rekel ,o&ka\ ker bi mi bilo to hudo.’ Cenz potem pre’rta na dopisnici: .Dobili jo po zadnjici’, keir *e ve, kdo jo je dobil.* (Nadaljevanje sl^' UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCH1 St 6, III. nad. — Telefon Štev. 93-808 Iri 94-638. — Poštni predal 502. — UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St 20 Telefonska St 73-38. OGLASI: od 8.30- 12 In od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- * upravni 100 osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-IL, Tel. U-32 - Koper, Ul. Battlstl 301a-I. Tel 70. NAROČNINA: Cona A: meseCna 260, tetrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir. Cona B: Izvod 3. mesečno 70 din. FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 _ Poštni tekoči račun za STO - ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tl5K%T. Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ltubljanl 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. • —