Nekaj o načrtu za prirodoslovje na srednjej stopnji (3., 4., 5. šolsko leto) Ijudske šole. (Dalje.) Vetrovi, ločeni po hitrosti in moči. Veter je včasih tako rahel, da ga komaj čutimo; včasih pa vleče s tako silo, da izdira najdebelejša drevesa s korenino, da celo podira hifie in zvonike. Njegovo hitrost opazujete dobro na klopotcih; ti se vrte sedaj prav počasi, sedaj pa jako hitro. Natančno pa določujejo hitrost z napravami, katere imenujejo vetromere. Zmerni vetrovi prelete v jedni sekundi okrog 5 metrov, zelo močni ali viharji 15 m. in najmočneji ali orkani od 30 do 50 m. Mornik in sušnik. Ob morskem pobrežji vročega in toplega pasa, po leti tudi ob priprimorji zmerno gorkega pasa vleče po dnevi iz nad morja na bližnje obrežje veter, katerega imenujejo mornik; po noči pa vleče iz nad suhega na bližnje morje veter, katerega imenujemo sušnik. Po dnevi se namreč zemlja hitreje ogreva, kakor morje, zato se zrak nad zemljo vzdiguje kviško, hladnejši zrak nad morjem pa vleče na njegov prostor. Po noči so razmere ravno narobe. Pasatni vetrovi. Pasat je stanoviten veter, ki zlasti na velikih oceanih ob ravniku (do 20 ali 30° zemljepisne širjave) proti zahodu vleče in sicer na severni poluti severovzhodni pasat, na južni pa jugovzhodni. Med obema vetrovoma je kraj, kjer je navadno tišina; imenujejo ga kraj brez vetra ali tišino. Solnce zemljo najbolj ogreva na ravniku in najmanj na polih. Od spodej pri površji zemlje se torej začne zrak gibati od severnega in od južnega pola (glej v sliki pušici 1.). Tako bi veter vlekel na- ravnost proti ravniku, ko bi se zemlja ne vrtela od zahoda proti vzhodu. Vsled vrtenja zemlje pa zaostaja zrak tim bolj proti zahodu, čim bolj se bliža ravniku; severni veter prehaja torej v severovzhodnjak in južni v jugovzhodnjak. (Glej v sliki pušici 2.). — Tam kjer se severovzhodnjak in jugovzhodnjak dotikata, podirata drug druzega, tako, da se naredi kraj brez vetra ali tišina. V e r t i n c i, Kedar zadeneta dva nasprotna vetrova pravokotno skupaj, postane veter vertinec. Otroci se čudijo raznim vertincem, ki jih veter nareja po mestih; vesele se nad njimi, ker vzdigujejo prah, papir, slamo, listje i. dr. stvari. Ti mali vertinci se narejajo navadno na prostorih, v ktere se iztekajo ulice od raznih strani. Ko hitro vleče veter po dveh ulicah, ki držite v pravem ali še večem kotu druga v drugo, zadevata se vetrova na jednem prostoru, ter narejata vertince. Kedar zadevata dva nasprotna vetrova skupaj, postane vertinec. Taki viharni vertinci so zelo nevarni, drevesa izdirajo s koreninami, poslopja močno poškodu- jejo, jim strehe odnašajo ali je popoinem razrušujejo, s kratka, odneso, razlomijo in razrušijo vse, kar jim je na poti; imenujemo jib trobe. Če se taki vetrovi narede nad morjem ali jezeri, vzdigavajo vodo, kakor prah na cesti, jako visoko, ter narejajo vodene trobe ali morske smrke. Vodene trobe nastajajo navadno med povratnikoma le na pasu tišine. Telesa, katera v tako vodeno trobo zaidejo, vzdigne kviško kakor po šravfu. V puščavah se narejajo peščene trobe. Vetrove razdelujemo tudi v mrzle in vroče, mokre in suhe, zdrave in nezdrave. Pri nas so vzhodnjaki suhi, zahodnjaki mokri, sever mrzel, jug topel. *) Čudni in nezdravi vetrovi. — Harmatam (lojni veter), ki vleče na zahodnjem obrežji Afrike iz velike puščave. Vse tako razsuši, da se samo lomi in trga, kar nij prav obilo z oljem namazano. S seboj prinaša premnogo prahu, s katerim vse zagrne in zasnje, kar mu je razpostavljenega. Ondotni zamorci ga imenujejo lojni veter, kajti namažejo se z lojem, kedar pričakujejo ta vctcr. Znana Vam je burja ob severnem jadranskem morji, posobno na Krasu, katera najtežje vozove premetava. V južni Italiji vejc nezdravi nsirocco" (izg. siroko), po katerem glava boli. Samum t. j. strupeni ali zelo vroči veter; ta veter nij ravno strupen, ampak nevaren zarad peska, katerega prenaša iz jedne dežele v drugo v toliki množini, da se jasno nebo pooblači ali popolnem otemni; ta prevroči veter razširja puščavo Saharsko, posuša razne reke, zasiplje zelenice (oaze v puščavi). Blizo tako bi poučevali na višji stopnji. Kako bi pa to storili na srednji? Najpriprosteje razlaganje vetra bi bilo tako-le: Ako knjigo, ruto in druge take reči hitro tje in sem v zraku premikamo, naredimo veter. Veter postane, kedar se premika zrak. Potem bi ločili vetrove po raznib strančh sveta, iz katerih vlečejo, in po bitrosti in moči. To razlaganje vender na zadostuje nalogi fizike, ker ne seznani z uzrokom zračnega gibanja. Zadostevali bi pa tudi našemu načrtu ne, kajti on zahteva prej raztezanje zraka vsled prevojene toplote in potem propuh in veter. Propuh in veter pa le dobro razločimo, ako v resnici naredimo take poskuse, katere smo v gornjem navedli. Na srednji stopnji poučujmo potemtakem ravno tako, kakor na višji, samo da na prvej ne govorimo o morniku in sušniku in o drugib vetrovih, katere navajamo v spisu za unima vetrovoma. (Dalje prih.) *) Vzemite ta veter za nsirocco!" 1. 1 S  V J a/ / z 2. \ \ 1.