Naroínina: Za Ameriko in za celo leto { arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERICDECO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1057, U. T. 59-3667 Bs. Aires AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 9. DE ABRIL (APRILA) 1938. S3—Mi^——M— ———HI riTI Til'Ig POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Jugoslovanski turizem Uprava "Jugoslovanske revije" nam je poslala par številk na ogled; nepričakovano so nas iznenadile, kajti revija se je od lanskega leta, grafično, tehnično in tudi po vsebini dvignila tako, da jo lahko brez sramu vzame v rcfce še tako razvajen turist in sploh vsak, ki se zanima za lepoto nepoznanih mu krajev. Tujski promet je v Jugoslaviji sele v povojih, dasi je dežela čudo-vrto lepa, kakršne ne najdeš drugje Inia dolgo morsko tfoalo, prostrane ravnine, zeleno hribe in sive gore 2 večnim snegom pokrite, čudovite reke, biserna jezera in nebroj drugih krasot. Naravne krasote Jugoslavije pa niso neznane samo tujcem, marveč so tudi mnogi domačini, ki svoje domovine ne poznajo. Temu so v pr-Vl vrsti krive slabe prometne zveze, -lahe oeste in previsoka vozna ce-Da- Manjka pri mnogih tudi dena-rJa, a če bi se tisti denar, ki gre za Pijač* in tobak, obrnil na primer 2a spoznavanje naše zemlje, bi bilo veliko koristneje za telo in za du-So narodovo. Za kaj takega pa je treba že v mladini vzbuditi ljube-2en do narave. Argentinske, italijanske, nemške, angleške in drugih narodov šolske ^jige so bogate: ilustrirane ter podrobno opisujejo lepoto svojih kra-Jev, tako da otroci že iz knjig spoz-najo s vaj o domovino. ■Argentina naprimer nima takih tnrističnih možnosti kakor Jugosla-^Ja, vendar je tujski promet zelo razvit ter odhaja na tisoče in tisiée ^letnikov v cordohsko gorovje, in Da Jug, ker je tu za tujski promet 2elo udobno in poceni urejeno. Vla-f ce1-° očitajo, da posveča preveč paznje turizmu in premalo' poljdel-cem- Za petnajst ali dvajset pesov f® iahko voziš z železnico sedemsto kilometrov daleč iz Buenos Airesa Ja m nazaj, vendar se železniški upravi splača, ker vozi do dvatisoč Potnikov hkrati. Córdobski kribi se ^ daleč ne morejo primerjati 2 našimi. In kakšna razlika je med potnimi valovi reke La Plata, ki kljub vsemu našim Jadrandm! če bi Jugoslovani vedeli, ka-0 lePo domovino imamo, bi jo vse ^gače cenili! Zanimanje za naše kraje bi se mo 0 za naše ljudi in za one drugih ^rodnosti vzbuditi z dobro orga-2irano propagando. Nekjfl v mejstu bi morali imeti ofe?tiČni Urad' ki bi moral biti pod flljem kakega jugoslovanskega Praplovnega društva, denarnega za doda ali pa tudi "Putnika". Pogle- * je treba samo pri Nemcih in vUdl ^alijanih, kako dobro imajo em Pogledu organizirano propa- bnh-0 P< vsej Ar&entini- Podobno bUo seveda treba napraviti tubi dn*ih državah; najti je tre-e način, ki je uspešen in ne pre-vec drag. Odkar je g. minister Cankar v enos Airesu, smo imeli priliko jeaeti nekajkrat slike iz Jugoslavi-, v največjem tukajšnjem dnevni-''La Prensa". To je zelo lepo, ar za turistično propagando Kriza na Francoskem BLUMOVA VLADA V BOJU S FINANČNIMI TEŽKOcAMI — VELIKE STAVKE OVIRAJO IZVED BO OBOROŽEVALNEGA NAČRTA V času ko španski fašistični re-volticionarci s pomočjo Italijanov prodirajo v Katalonijo in ko se Hitler pripravlja, da s plebiscitom zapečati usodo Avstrije, kar naj bo nov in velik korak k uresničitvi njegovih načrtov o Veliki Nemčiji, ki naj v Evropi združi v eni državi vse nemško govoreče prebivalce, preživlja Francija, največja demo-kratičan država na evropski celini, hudo finančno in socialno krizo Blum je bil pripravil načrte, da se državna uprava reši iz finančnih stisk, in posrečilo se mu je doseči v poslanski zbornici večino, ki je sicer bila zadostna za to, da so načrti prodrli vkljub velikemu nasprotovanju opozicije, obenem pa je tudi pokazala da vlada nima v zbor niči ono zaslombo, ki bi bila potrebna za temeljito ozdravitev državnih financ, za notranje socialno po-niirjenje in za izvedbo oboroževalnega programa. Senat pa je sedanji vladi naravnost nasproten in je nje gova finančna komisija odbila Blu move načrte s takšno odločnostjo, da je že sedaj gotovo, da bo Blum doživel na senatni seji poraz, radi katerega se bo moral umakniti. Obenem s finančnimi težavami tarejo Francijo tudi velike stavke, ki so se spet začele. Več ko 50.000 delavcev, zaposlenih v tovarnah za letala in avtomobile, je zastavkalo ter zasedlo tovarne in izjavlja, da 6e delo ne bo spet začelo vse dotlej, dokler lastniki tovaren ne sprej mejo delavskih zahtev po kolektivnih pogodbah in po izboljšanju delovnih pogojev. Na drugi strani so prav tako trmasti tudi lastniki, ki nočejo nič slišati o pogajanjih, dokler delavci ne izpraznijo tvornic, v katerih so se utaborili. Vlada je skušala posredovati, a brez uspeha; zakonskih možnosti nima, da bi delodajalce prisilila, da sprejmejo de lavske zahteve, proti delavcem, ki so protipostavno okupirali fabrike, pa tudi noče nastopiti, da bi se jim ne zamerila. In tako počiva 100.000 rok, ki so bile zaposíene predvsem z izdelovanjem motorjev in materia premalo. Prepričani sme, da, če bi tukajšnji ljudje enkrat spoznali pri rodno lepoto Jugoslavije, bi postali stalni njeni obiskovalci. Pogoji za razvoj turizma pa mo-raj d biti dani doma seveda ne samo v naravnih krasotah in zmernih cenah, po katerih se ugoslavija odlikuje med vsemi turističnimi državami sveta, marveč tudi v vseh drugih ozirih in na primer tudi v — kuhinji. Tujci .se pritožujejo, da je jedilni list v Jugoslaviji premalo pester, dasi bi bil lahko z izključno domačimi pridelki škorci popoln. Precej starokopitnosti in mor da tudi'komodnosti je še pri nas. Ta hiba se da odpraviti s šolanjem, z izobraževanjem prebivalstva ali pa vsaj enega dela prebivalstva, ki ima opravka v... kuhinjah. Z eno besedo: za razvoj našega turizma je treba delati tako doma kakor v tujih državah. la za vojno letalstvo. Nekateri fran coski listi so že zagnali alarm in opozarjajo na dejstvo, da je radi novih delovnih sporov ves oboroževalni načrt v zastoju, kar utegne postati če že ne usodno za Francijo, pa vsaj usodno za mir v Evropi. Mnogi se boje, da bodo v Franciji nastali zapletljaji,, ki bodo Hitlerju omogočili, da izvrši nov del svojega programa. Predvidevajo namreč, da bo Blumova vlada zadnja vlada ljudske fronte, njena naslednica pa da bo naletela na velik odpor pri delavskih organizacijah, ki imajo veliko moč. Nastala bo nevarnost, da izbruhne splošna stavka v vsej državi — in bivši komunist Dormot trdi, da takšno splošno stavko marksisti že pripravljajo in tako se bo ponudila Hitlerju prilika, da pritisne na Češkoslovaško. Res je sicer več ko verjetno, da bi tedaj delavci potegnili z vlado, ven dar pa bi minilo precej časa preden bi se vsa stvar uredila in bi torej Hitler že opravil svoje, preden bi Francija mogla intervenirati. Če Francija ne poseže v vojno, je več ko verjetno, da tudi Rusija ne bo tega storila. Težave ima z delavskimi organizacijami tudi angleška vlada, kei; je delavstvo nasprotno Chamberlai-novi zunanji politiki in skuša nanj pritiskati s tem, da ovira izvedbo oboroževalnega programa. Kako se bodo te stvari dalje razvijale, je težko predvidevati, vendar pa niso to nič kaj ugodna zna- Pogajanja med Anglijo in Italijo Pogajanja med Anglijo in Italijo so baje dovedla že do zadovoljivih zaključkov in bosta prizadeti vladi baje v kratkeni podpisali kon čno besedilo sporazutaia. Če se vesti, ki jih je prinesla United Press, točne, bo sporazum obsegal v glavnem sledeče točke: Na Sredozemskem morju se bosta obe državi obvezali spoštovati sedanjt stanje in isto bosta sklenili glede Rdečega morja; Italija bo svečano izjavila, da nima nobenih teritorijalnih teženj v Španiji; Anglija se bo obvezala preprečiti tiho-tapljtnje orožja iz angleških kolonij v Abesinijo; Italija bo podpisala dogovor o Dardanelih in londonski dogovor o pomorskem oboroževanju, bvezala se bo, da ne bo spre menila toka Nilovega izvirka v Ta-naškenr jezeru, kar bi bilo pogubno za vse angleški Sudn, in z Anglijo bo izmenjvala medsebojne in- formacije o svoji vojni sili na Sredozemskem in Rdečem morju. Anglija je baje prevzela nalogo, da bo v Zvezi narodov predsti proste roke, naj aneksijo prizna ali ne; po odobritvi tega predloga, bi Anglija takoj priznala italijanski imperij. V glavnih točkah je torej sporazum dosežen, vendar pa zavisi njegova končnoveljavna sklenitev — tako vsaj zatrjujejo v Londonu — od tega, ali bo Mussolini odpoklical svoje "prostovoljce" iz Španije ali ne. V krogih, ki imajo dobre veze z londonskim kabinetom, zatrjujejo, da je od tega vse odvisno in da noben sporazum ni mogoč, če bi si Italija hotela zagotoviti kakšne pravice v Španiji ter si s tem ustvariti možnost za "mešanje vod" okrog Gibraltarja, ki je sila občutljiva točka za angleško pomorski trgovino. Usoda Španije Kar se dogaja danes v Španiji, je nekaj ne zaslišanega v zgodovini človeštva. Nesrečna Španija je postala torišče za vežbanje nemških in italijanskih polkov ki se pripravljajo za nadaljne pohode, pri čemer španski narod izkrvaveva. Nerazumljivo se zdi, kako da za vsako ceno nočejo napraviti demokratične države konec temu barbarskemu početju. "Nevmeševanje" v notranje španske zadeve nikakor ne mote držati, ker je znano, da ima Franco v svoji armadi večjidel črnce iz afriškega Maroka, ki se nevedni sedaj borijo za tiste vrsto go-spodarijev, ki so njim samim svoj-čas vzeli svobodo, in da sta mu Nemčija in Italija poslali svoje generale, mnoge polke ter ves potrebni vojni materjal. Angleški in francoski delavci zahtevajo od svojih vlad, (la morajo na vsak način intervenirati v Španiji. Mussolini je takoj zagrozil, da je v tem slučaju vojna neizogibna. Vojne pa se hočejo demokratične države, vsaj zaenkrat, na vsak na- čin izogniti, četudi se nanjo mrzlično pripravljajo. Angleži; ki so jim vedno in najprej pri srcu samo njih lastni interesi, so izračunali, da četudi Franco zmaga, ne bo mogel ničesar brez pomoči od zunaj, ker bo vsa Španija v razvalinah ter izčrpana in zadolžena do skrajnosti. Denarne pomoči pa mu ne bodo mogli nuditi ne v Nemčiji in ne v Italiji, ker še za svoje potrebe ne bodo imeli. Prisiljen bo torej iskati pomoči tam, kjer kaj imajo to je v Angliji. Z denarjem pa bodo logično narekovali tudi politiko. Edino, kar sedaj Angleže skrbi, je to, da se bojijo da Mussolini tudi po mo rebitni zmagi Franca ne bo odpoklical svojih polkov, oziroma jih bo umaknil le če dobi za to dovolj velike koncesije drugje. V Franciji sicer nimajo takega trgovskega mišljenja kot Angleži, a se sami ne upajo podvzeti nobenega tveganega koraka. Zato je Španija prepuščena svoji žalostni usodi. menja za bodočnost evropske demokracije. Žalostno bi seveda bilo, če bi se ^ sedanjimi delavskimi gibanji v Franciji in Angliji okoristili končno le tisti, proti katerim se delavstvo najbolj bori — fašistični režimi v državah, ki vodijo eks-panzionistično politiko na škodo malih evropskih narodov. RAZNE VEST! Zastopniki nemške narodne manj šine na Češkem se vsak dan glasneje javljajo s svojimi zahtevami po popolni avtonomiji. Ker praška vlada dobro ve, kaj pravzaprav Nemci hočejo, jim avtonomije ne bo dala zlepa. V znak protesta, ker s pogajanji "ni mogoče priti nikamor", so v sredo nemški poslanci demonstrativno zapustili parlament. Bivšega romunskega poslanika v Buenos Airesu, dr. Aleksandra Buz dúgana, so obdolžili, da je tihotapil zlato iz države. Preden so ga aretirali, se je ustrelil. Pustil je pismo, v katerem zatrjuje, da je bil po kri vem osumljtn. Zaradi prepovedanega izvažanja zlaat je zaprtih več romunskih diplomatov. Zaradi mehikanskega petroleja so se tuje družbe, ki jih je vlada razlastila, pritožile na najvišje mek sikansko sodišče, ni pa verjetno, da bodo pravdo dobile. Vlada hoče sama prevzeti vso produkcijo in tudi predajo petroleja. Pravi, da ga bo prodajala samo takim državam, ki imajo demokratični režim, če bi vse države, ki izvažajo petrolej, sklenile takisto, bi se vojna nevarnost zelo zmanjšala in bi morda celo izginila. Saj skoro nobeno izmed modernih morilnih sredstev ne more postati škodljivo, če nima tekočega goriva. Nekateri so mnenja, da bi morala Rusija intervenirati, a je sama, če vpoštevamo, da padajo glave starih revolucionarev, notranje zelo razrvana. Fašistične velesile komaj čakajo prilike, da bi si j0 privoščile. Tega se tudi v Rusiji dobro zavedajo in vedo, da bi ne mogli pričakovati pomoči od nikoder, niti od Francije ne, ki je njihova vojaška zeveznica, ker j0 pogodba veže le tedaj, če bi bila Rusija napadena, ne pa če bi sama, recimo z intervencijo v Španji, izvala vojno. Kakor se danes nasilje razvija v Evropi v korist nekaterih držav, so Vsi manjši in neob;oroženi narodi v nevarnosti, da jih nasilneži za-sužnijo. Zato se bodo morali narodi, ki hočejo živeti v svobodi, združiti in napovedati brezpogojen boj fašizmu, ki operira !e s silo. Franco bo morda s pomočjo tujih polkov zaenkrat udušil ljudski upor, a želje po pravici in svobodi ne bo premagal, ker se zatreti ne da. Krivica, ki se dogaja španskemu narodu, je v nebo vpijoča in gorje tistim, ki so zanjo odgovorni, kajti ljudska jeza in maščevanje Jih bosta prej ali slej dohitela. Argentinske vestí Vlada intervenirala v pokrajino San Juan Kakor je znano, imajo argentinske provincije zelo veliko avtonomijo in tvorijo pravzaprav nekake samostojne države, ki imajo svoje parlamente in svoje vlade. Prebivalstvo pokrajin si samo izbira oblast in guvernerja. Zvezna vlada, ki ima svoj sedež v glavnem mestu republike, sme samo v izjemnih slu čajih, ko je treba vzpostaviti zakonitost in napraviti red ali pa voditi vojsko proti tuji državi, intervenirati pokrajino, t. j. odstaviti na njegovo mesto svojega zastopnika, katerega naloga je, da vzpostavi veljavo zakona ter potem razpiše nove volitve. V sredo je vlada g. Ortiza intervenirala pokrajino San Juan, v kateri so se strankarske strasti tako škodlj ivo razpasle, da je imela od tega pokrajina očitno škodo. Volitve so se že nekajkrat- vršile tako samovoljno, da je moral na pr. pri zadnjih volitvah sam predsednik republike pozvati guvernerja k redu. Opozicijske stranke so se radi tega vzdržale slehernega delovanja v pokrajinski zakonodajni skupščini in parlament se že dolgo ni sestal. Dne 10 .aprila, t. j. jutri, bi se morale vršiti v pokrajini volitve delno obnovitev parlamenta, a opozicijske stranke so že v naprej izjavile, da ne pojdejo na volišča, ker se je že prevečkrat potvorila .volja prebivalstva in so se celo izvajala nasilja z namenom, da se vladajoči stranki zagotovi uspeh. Rdi takega stanja je torej nova zvezna vlada sklenila poslati v San Juan interventorja v. osebi vpokoje-nega admirala Pliessa. To je prva pokrajina, v kateri je dr. Ortiz sklenil narediti red in v političnih krogih govore, a tudi nekateri listi zatrjujejo, da ni zadnja. V poslednjih letih, kakor vsi vemo, so se prilike v nekaterih provincah razvijale na način, ki je o-poziciji dal mnogo povodov za pritožbe, da se ustava ne spoštuje in da se predvsem volilna svobodo, ki je v zvezni ustavi zajamčena, samovoljno krši s strani pokrajinskih vlad, katere hočejo za vsako ceno ohraniti oblast v svojih rokah. To je bilo oddaljevanje od načel demokracije, katerim hoče novi držav ni predsednik dr. Ortiz, kakor zagotavljajo, spet pripomoči do veljave. Po listih gre glas, da ima prvi mandatar namen "vreči" tudi guvernerja buenosaireške province, dr. Fresca, ko pride pravi trenotek, ter vzpostaviti zakonitost povsod, kjer je zadnja leta prišla ob velja- Proti nacizmu v Argentini Vsi argentinski listi so te dni pol ni podatkov in komentarjev o tem, kako se je nemški nacionalni socializem razpasel v deželi povsod, kjer žive nemški priseljenci. Kakor smo že v zadnji številki pisali, je dala povod za alarm intervencija Nemčije v zaščito nacionalnih pravic "nemške narodne manjšine" v Braziliji. Intervencija, ki je vzbudila v sosedni republiki odločeu odpor, je argentinski tisk opozorila na to, da so nacijevci silno razpre-dli svoje organizacije tudi po vsej argentinski republiki, da imajo šole, kjer se otroci tako temeljito vzgajajo v nemškem duhu, da smatrajo Hitlerja za predsednika... argentinske republike in da španskega jezika sploh ne znajo ; da imajo celo vrsto organizacij, ki so napol vojaškega značaja; da so v Argentini organizirali celo — tako vsaj zatrjujejo nekateri časniki mreže tajne nacistične policije Gestapo in, kar je tukajšnjo javnost še prav posebno osupnilo, da so si upali celo organizirati na argentinski zemlji plebiscit za priključitev Avstrije k Nemčiji, kakor da se ne nahajajo v tuji zemlji, marveč lepo doma, na svojem. Vse to je Sprožilo odločne proteste pri argentinskem tisku vseh barv, ki smatra delovanje nacističnih organizacij če že ne za nevarno pa vsaj za škodljivo nacionalnim interesom Argentine, nacistični plebiscit pa naravnost za kršitev njene suvertíitete. Argentinske oblasti so doslej intervenirale samo zaradi nekaterih izključno nemških šol, predvsem v teritoriju La Pampa, niso pa nič ukrenile glede drugih organizacij ni glede "plebiscita". KEMIČAR IN LEKARNAR diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in aftkonito preizkušen v Argentini. Hh. Mr. Franciško Huspaur Kjer se dva prepirata... V ponedeljek bo znan končni izid zadnjih parlamentarnih in občinskih volitev v glavnem mestu republike. Radikalska stranka (Comité Nacional) si je sicer priborila večino, vendar pa je od predzadnjih volitev nazadovala za približno 50 ojo. Znatno presenečenje pomeni tu d i poraz socialistične stranke iz "Ljudske hiše" (Casa del Pueblo), ki ne bo mogla poslati v poslansko zbornico svojih zastopnikov za glavno mesto, marveč bo buenosaireš- ko manjšino zastopala "Concordancia", ki bo imela približno 20.000 glasov več nego socialisti. Ta zmaga je nad vse važna radi tega, ker bo s tem vladni blok dobil v poslanski zbornici sigurno večino, ki je zadnje čase ni imel. Tako se zmerom dogaja, ko se dva prepirata. Socialisti, tako delavski kakor oni iz "Ljudske hiše", soglasno izjavlja jo, da se je treba z vsemi sredstvi boriti proi "concordanciji", ker da predsavlja reakcijo. Ko pa pride do boja, do volilnega boja, se pa socialisi iz obeh taborov s takšno ihto obdelujejo med seboj, da na komoden način zmaga ona politična grupaeija, ki jo oboji proglašajo za sovražnika demokracije, svobode, delavstva itd. V občinski svet pošljejo večino radikali, manjšino pa socialisti, ker je pri občinskih volitvah "concor-dancija" nastopila razdeljena na "Unión Cívica Radical — Junta Reorganizadora", ki je na tretjem mestu, in na "Frente Nacional". Poljska zastava v Apóstoles V naselbini Apóstoles, v Misione-su, živi mnogo Poljakov, tako da so domačini, Argentinci, v veliki manjšini, saj tvorijo komaj peti del vsega prebivalstva. Pri nedavnih volitvah, občinskih seveda, je zmagala z veliko večino takozana "Agrupación Colonial Industrial y Comercial" ki je postavila skoro same Poljake za kandidate. Ta zmaga je najbrž enega izmed tamošnjih poljskih priseljencev tako navdušila, da je sklenil proslaviti jo s tem da razobesi na vidnem mestu zastavo poljske republike. Mož pa je izbral skrajno neprimerno mesto za svojo bandero: slavnostni občinski drog, na katerem sme vihrati argen tinska zastava samo ob slavnostnih prilikah. Ko so se v torek zjutraj zbudili prebivalci naselbine Apóstoles, so z velikim začudenjem opazili zasta vo tuje države na slavnostnem drogu in tamkajšnji Argentinci so si seveda stvar gnali k srcu in nastala je velika afera. Protestne brzojavke so šle na guvernerja in na zveznega notranjega ministra, trgovci so zaradi poljske zastave zaprli trgovine in vršil se je velik protestni shod, tekom katerega so sneli omenjeno bandero z droga in slavnostno razobesili državno modro-belo-modro zastavo. P'olicija je uvedla preiskavo in skuša dognati, kdo je obesil poljsko zastavo na drog. Občinski zastopniki, ki so Poljaki, trdijo, da je to reč skuhal po vsej priliki kateri izmed njihovih nasprotnikov, da bi Argentince nahujskal proti poljski koloniji.' POPLAVE V RAZNIH POKRAJINAH Od nedelje do srede so bili močni nalivi skoro v vsej deželi 3n kakor da hoče narava nadoknaditi, kar je. zamudila tekom dolgih mesecev, je dež prav posebno močno lil na one kraje dežele, ki so od pomladi dalje pa do konca poletja hudo trpeli zaradi suše. Vode je bilo naenkrat preveč in številni hudourniki, ter mnoge reke so prestopili bregove, poplavili mnoge naselbine in poija iu povzročili občutno škodo. N:t mnogih mestih je vod& poškodovala železniške proge in je radi tega promet prekinjen. Nekatere naselbine v pokrajini Corrientes, v Entre Ríosu in drugod so popolnoma izolirane, ker so poplave poškodovale tudi ceste, odnesle mostove itd. Na mnogih poljih je pridelek koruze uničen. ROPARSKI NAPAD V CHACU Na cesti, ki vodi iz naselbine Ti-rol proti glavnemu mestu chacov-skega teritorija, Resistenciji, je šest našemljenih roparjev napadlo dva višja uradnika podjetja "Que-brachales Unidos", ko sta se z večjo vsoto denarja vozila v dveh avtomobilih proti Resistenciji. Roparji so bili oboroženi s puškami in uradnika se jim seveda nista mogla upirati, marveč sa jima morala izročiti vse, kar sta imela pri sebi: 13.000 pesov in tudi oba avtomobila, s katerimi so tolovaji pobegnili. Policija domneva, da je roparski napad izvršila zloglasna tolpa "Mate Cocido", ki ima na vesti že celo vrsto zločincov, a ji oblasti doslej še niso mogle do živega. KNJIGE DRUŽBE SV. MOHORJA ZA LETO 1938 Redno izdanje: 1) Koledar za leto 1939. 2) Slovenske Večernice: IZUM, fantastičen roman iz Sev. A-merike. Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl. 3) ČUDA NARAVE, spisala Inženira Marija Ahačič. 4) SVETE URE, molitvenik. 5) ZGODOVINA SLOV. NARODA. 14 zvezek. 6) ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 13 snopič. Vseh šest knjig stane samo $ 4.50. i Knjige za doplačilo: 1) BAM-BEK, zgodba iz gozda. Spisal Félix »Salta"n, posloveni/l Vinko Ls*vri& Broširana stane $ 2.—, vezana $ 3—. 2) ČEVLJARČEK PALČEK in DRUGE PRAVLJICE, spisala Sonja Sever, ilustriral Slavko gov. Broširana stane $ 3.30, vezana $ 4.30. 3) CVETKOVA CILIvA, roman. Spisal Janez Jalen. Knjig» se bo prav gotovo priljubila kakor svoječasno "Ovčar Marko" od istega pisatelja. Broširana stane $ 3.50, vezana $ 4.50. 4) JOŽA CVELBAR: ZBRANO DELO. Broširana knjiga stane $ 3.—, vezana $ 4. - 5) PAŠNIŠTVO. Spisal Josip Turk. Broširana knjiga stane $ 1.40, vezana $ 2.—. Naročila na redne in doplačilne knjige Družbe Sv. Mohorja sprejema: Franc Lakner, Av. Warnes 2215/11. Buenos Aires, kakor tudi pri istem v Banco Germánico, Secc. Yugoeslava, Av. L. N. Alem 150. Buenos Aires. Naročniki iz notranjosti plačajo pri rednih knjigah še $ —.60 za poštnino. Naročila se sprejema do 16 opn-la t, 1. OBJAVE KR. POSLANIŠTVA Charcas 1705. Bs. Aires Kr. jugosl. posliništvo poziva, o-ziroma išče sledeče izseljence, da se pri njem zglase: Kokotovič Hija iz Beograda, srez Nevesinski. Dospel je 1929 leta v Argentino. Zadnji znan naslov je bil: Restaurant Trento-Trieste, Sar miento 502, Tandil (F. C. S.) Mayer Zofija. Poslednji njen znani naslov je bil: Ibera 3485. -/-Buenos Aires. • Franjo Markalin Gregorič iz Li- povljana, Savska banovina. Od 1933 leta ni več glasu od njega. Ce bi pa kdo od rojakov vedel za naslov od katerega zgoraj imenovanih, je naprošen, da ga javi poslaništvu. Izseljenci, ki bi jim bili znani kakšno podatki o našem državljanu Ivanu Hlačarju, starem 38 let, katerega je 16. februarja t. 1. povozil na Dock Sudu tramvaj, so naproše-ni da to sporoče kr. poslainitjtvu, (Charcas 1705, Buenos Aires). Pokojni je bil baje iz metliške okolice. LADIJSKE VOZNE LISTKE za vse p&robrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni Kabino za gotovimo vsakemu potniku brezplačno Vpoklicne karte po zelo znižanih Mladeniči.' Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Aires Lastna dvorana Sokol Dock Sud-Boca in Jugoslovanska šolska občina na Dock Sudu, bosta pričela graditi svojo dvorano, ki bo imela prostora za črez 200 oseb. Dvorana bo služila za šolo, za sokolske vaje, društvene prireditve, sestanke in poučna predavanja. Stroški za dvorano s" ocenjeni na 3.000 pesov. Načrt za dvorano pa je napravil brezplačno naš rojak, dobro znan teudi Argen-tincem po svojih stavbenih načrtih ter naš dober društven delavec gosp. arhitekt Viktor Sulčic. MONTEVIDEO Na Veliko noč bo ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška, na vogalu Ce-rrito in Soliš, služba božja za n»; še izseljence rim. kat. vere. V istl cerkvi bo potem «vsako nedeljo J» vsak zapovedan praznki sv. maša 0 v vsako izseljensko hišo "Slovenski Ust" Krojačnica Ušaj ki vam nudi v vsakem oziru najboljšo postrežbo CA.CENTRAL EUROPEA 469 5AN MARTIN 469 GARMENDIA 4947 Paternal, Bs. Aires Stran 2 SLOVENSKI LIST Núm. (Štev.) 65) \ Núm. (štev.) 66 SLOVENSKI LIST Str. 3 Vesti iz organizacij Kaj je s šolo na Paternalu Skoro vsi tukajšnji listi so pretekli petek zvečer prinesli vest, da je Dizavni šolski svet zaprl poleg treh drugih šol tudi našo šolo na Paternalu, ker da je dbstojala brez dovoljenja oblasti, ter da je bilo policiji naročeno, naj zabrani šolskim otrokom vstop v hišo štev. 4924 na ul. Paz Soldán, kjer ima šola svoje prostore. Tisti, ki jim je šola trn v peti, ker je njen namen vzgajati pametne in poštene ljudi, so z veliko radostjo razlagali vsakemu, ki jih je hotel poslušati, da e.o oblasti šolo zaprle, ker día j® hila... fašistična! Z vidnim zadoščenjem so pcdčrtavali dejstvo, da so že od samega začetka vedeli, da je paternalska šola fašistična postojanka ter da se je sedaj izkazalo, da So imeli prav. Ti zapeljaáfci in zapeljivci, ki jih je hudo bolelo, ker se je število otrok v naši paternakki šoli vsak teden večlo, kakor je tudi povsem naravno, ker so ljudje videli, kakšna je ta šola, kaj in kako se v njej otroci uče in kako vzgajajo, se ne bodo d<.fcgo veselili; šola, oziro-nia otroški vrtec in pošolski tečaji hodo čez nekoliko dni spet začeli poslovati s še večjimi možnostmi za razveš, ker bo šoli na razpolago vsa ^iša, ki ima pet sob, dočim so tečaji in otroški vrtec razpolagali doslej lc- z dvema sobama. Kaj se je bilo zgodilo? Nič izrednega. Inšpekcija zasebnih šol je že lani ugovarjala zaradi ^ga, ker sta v isti hiši imela društvo "Tabor" in šola svoj sedež. Sta Ja je na stališču, ki je seveda pralno, da mora šola biti sama zase, sama v svoji hiši. Tega mnenja je hilo tudi šolsko društvo, vendar pa le bilo lani število otrok še pre-niajhno, da bi meglo društvo misliti na najetje cele hiše samo za otro-ski vrtec in pošolske tečaje. In tako so se začela z omenjenim na-dzorništvom pogajanja, da bi zaenkrat le ostalo take-, kakor je bilo, ^ so končno oblasti pristale na to, da bodo potrpele, dokler si šolsko društvo ne najde drugje primer 116 hiš«. Kako malo je osnovana, vest, da je šola poslovala brez do-v°ljenja oblastev, je razvidno že iz tega, da je šolsko nadzorništvo več toat poslalo svoje uradnike nadzidat, kakd se šola razvija, ter je ce-0 poslalo lani tudi šolskega zdra-vnika, ki je vse otroke pregledal, ali so zdravi. In neka ga. nadzorna zasebnih šol je Šolskemu društvu celo priporočila, naj ne najame druge hiše ne da bi njo clpozo-ker da bo poslala šolskega Ravnika pogledat, ali so prostori tndi iz zdravstvenih ozirov primerki za šolo. Letos se je številc otrok toliko v tečajih kolikor v vrtcu močno povečalo in šolsko nadzorništvo je sPet sporočilo, da je na vsak način treba zadeve prostorov urediti tako, da se ali društvo izseli drugam, ali pa da gre šola v drugo hišo. Ker pa na Paternalu trenutno ni najti hiše, ki bi bila za šolo primerna, ni bilo mogoče ustreči zahtevi šolskih oblasti, ki so se končno odločile, da bodo rešitev te za-devt pospešile ,r,a bolj učinkovit način: ukazale so tečaje zapreti, dokler se stvar ne uredi. In stvar se bo uredila že v prihodnjih dneh, ker je "Tabor" sklenil, da se umakne šoli in si poišče prostore drugje. Sobe se bodo na novo prebarvale, nakar bo naša šola spet začela poslovati v še večjem obsegu. Taka je ta zadeva. Zlcbne govorice, ki so jih širili nekateri razdi-rači, so se tudi takrat izkazale kot čisto navadne in bedaste lazi, ki imajo kratke noge. Za šolo samo je ta incident, če prav pomislimo, le ugoden, ker bo pospešil njen razvoj, katerega so o-virali pretesno odmerjeni prostori v hiši, kjer je tudi Tabor imel svoj sedež. GPDS. v Villa Devoti VABI NA PRVO VELIKO TRGATEV ki se bo vršila jutri, DNE 10. APRILA v društvenih prostorih ul. SIMBRON 5148 Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje k veliki udeležbi Odbcr IŠČE SE Česnik Lovro v Ljubljani i.šče svojega svaka Jakoba Uršiča, ki je živel zadnje čase v ul. Tupungato 2460. Če kdo ve zanj, ali če bo sam čital tele vrstice, naj javi na naše uredništvo. NA NEDELJSKI TRGATVI V S.P.D. I. so odnesle sledeče tovarišice tri razpisane nagrade največkrat zasa-čenim tatovom ozir. taticam: prvo dobi Zofije Sulič, druge Marija Drufovka in tretjo Cirila Štember-ser. IZ S.P.D. I Knjižnica Slov. Prosvet. Društva I. Vsi ki imajo knjige že dalj časa izposojene, so naprošeni, da jih čimprej vrnejo. Tovarišica Marija Drufovka je darovala 2 pesa za društveno knjižnico. Požrtvovalni članici prav lepa hvala. Našo radio-uro dobimo ..Tako vsaj izgleda. Nocoj ob 9.30 zvečer se bo vršil v prostorih "Jugoslovanskega kluba", ul. Lima 411 ustanovni sestanek društva "Jugoslovanska radio-ura" (Hora Yugoeslava), ki hoče prevzeti skrb za širjenje naše kulture po radiu. Na sestanek je vabljen vsak, ki se za to važn«j> iniciativo zanima in je vo ljan po svojih močeh prispevati, da se načrt udejstvi. KADAR IŠČETE DELA obrnite se na Jugoslovanski Pa-tronat ali pa na naše uredništvo, ki bo po možnosti vsakemu ugodilo. Včasih je treba seveda tudi počakati, ker ni vedno takoj na razpolago dela, ki ga prosilec išče. Kuharica dobi delo na restauran-tu. Naslov na uredništvu. Ako hočete biti zdravlieci od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE. PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčmka, prostate in neredno perilo. — Specija- li:ti za pljučne, srfae, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE ✓ Sprejema se od 9. do 12 in od 1B do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 Naročniki in naročnice Poglejte poleg naslova na ovitku, do kdaj imate poravnano naročnino. Če datum izkazuje, da ste zaostali, skušajte poravnati čimpre-je, da ne bo potem nepotrebnih sitnosti in zamere, če vam bomo list ustavili. črniče pri Gorici od koder je mnogo izseljencev v Argentini IŠČE SE Če kdo ve, ali če bi sam čital tele vrstice, je naprosen, da javi na naše uredništvo, kje se nahjaja Oskar Batagelj, doma iz Skrilj. Zadnje čase je delal kot zidarski pomočnik pri tvrdki Marutetti y Cía. SMRTNA KOSA Po večletni bolezni je v. sredo Zjutraj v bolnišnici ¡Santa 'Maria v Cordpbi umrl ¿a jetiko Mirko Rudež, star 28 let, doma iz Riliem-berga na Vipavskem. Tu zapušča ženo in hčerko, doma pa mater. Bil je član Slovenskega prosv. društva. Bodi mu lahka tuja zemlja. Preostalim pa naše sožalje. OPERACIJE Operaciji na slepiču se je včeraj podvrgel Franc Konič, ki je prišel iz San Basilia v provinciji Cordobi v Buenos Aires. Želimo mu skorajšno okrevanje. Operirana je bila na slepiču ga. Štrucljeva iz Ljuzljane, žena bančnega uradnika g. Slava. Nahaja se v bolnišnici Rivadavia. Želimo ji skorajšen povratek na njen dom, v Martinezu. POZOR ROJAKI/ Sporočam, da sem se preselil iz ulice Morlote 239 v ulico TINOGASTA 5231, Villa Devoto, kjer bom odslej izvfše-val mojo krojaško obrt. Kakor doslej, bom tudi v bodoče nudil prvovrstno postrežbo po zelo zmernih cenah, v čemer naj se vsak sam prepriča. Vljudno se priporoča CIRIL PODGORNIK ZAHVALA Gospodarsko podporno društvo .v Villi Devoto se zahvaljuje Košuti Venceslavu in Trampužu Jožefu za dar. Najlepša hvala. Pozdrav rojakov iz severa Pretekli teden sem obiskal nekatere rojake v Cordobi in ob okolici in po Rosariju. Nadvse ljubeznjivo so me sprejeli in mi šli v vsem na roko, tako da se jim kar ne morem dosti toplo zahvaliti. Prav posebno pa naj se zahvalim Petru Jonkeju iz Rio Ceballos, ki me je tako ljubeznivo spremljal skozi dež in solnee, Franceti če vim, ki so me tako lepo sprejeli in mi pripravili tako prijeten večer, rojakom vsem v Alto Alber-di in v General Paz in v Alti G raciji. Tako dobro mi je bilo, da mi je bilo zares žal, da sem moral tako hitro dalje. Naročili so mi milijon pozdravov vsem znancem: Vipavcem, Prvač-kovcem, Ivraševcem, Goričanom, Tolmincem, Tržačanom in Kranjcem. Prav tako pa tudi pozdrave iz Rosarija, kjer sem se le malo po-mudil a spet doživel prav lepe ure. Prav vsem tudi tam toplo zahvalo, posebno pa še g. Konzulu Branku Rubeši in Čuku, ki mi je dal ne le gostoljubno streho, temveč tudi svoje vodstvo, ko sva obiskovala razkropljene rojake. Našel sem tam tudi svoje bližnje sorodnike: bratran ca in sestnično, ki smo se po 10 letih spet srečno videli. Nekatere vtise tega potovanja bom pa pozneje še popisal. Hladnik Janez Na novo otvorjen Restaurant Internacional Vam nudi velike zračne prostore, obširno dvorišče, kegljišče (v kratkem tudi krogljišče). Hrano prvovrstno in veliko iz-bero vin. Za obilen obisk se priporoča EMIL JERKIČ JORGE NEWBERRY 3372 (skoro na vogalu Alvarez Tho-mas) — BS. AIRES Cerkveni vestnik 10. apr. Cvetna nedelja. Maša na Avellanedi, molitve na Paternalu. 17. apr. Velika noč. Maša ob 8 h na Avellanedi, ob 10 uri na Pa-ternaliA Molitve na Paternalu. Kako bilo v Berissu, to bi mar sikoga zanimalo. Kaka neki? Kdor je oni dan, 27. marca stopil zjutraj izpod strehe, si že lahko predstavi, kako je mol-go biti... Pa vendar ni bilo tako hudo, kot bi kdo mislil, kajti pevci so tudi to pot bili junaki. Kakor lani, tako tudi letos: dež, da ni bilo za nikamor. Pa niso se ustrašili in ob 10 uri so bili že na mestu. Vsa čast jim. Pa tudi njim, ki so k maši prišli, je treba dati priznanje. Bilo jih je 50. Morda celo kateri čez. Manj pa gotovo ne. Ugotovili smo pa to, da imajo sedaj v Berissu za organista rojenega Furlana, ki tudi slovenskega nekaj razume in je pripravljen tudi naše petje v roke vzeti. Posebno zalivalo pa naj še izrečem Zakojčevim in Puckovim, ki so nas popotnike in božje romarje lepo pod streho vzeli in prav lepo postregli, tako, da nam bo to pač moralo ostati v najlepšem spominu. V zadevi sv. birme pa prosim vse starše in tiste, ki imajo skrb za birmanske otroke, da pridejo na Ve-likonoč popoldne k molitvam na Paternal. Ob 4 uri pop. na Av. del Campo 1653 (Colegio de monjas). ZALOGA DOBREGA VINA Franc Kurinčič Kadar imaš ohcet; i krst; obisk in sploh kadar rabiš vino; obišči ali pokliči na telefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom po. stregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst. — Ne pozabi GARAY 3910,— telefon 61-5384 BUENOS AIRES PRVA VELIKA KAMPANJA za aaffis^m^*"^'^^^^'^.. jt" .i1* ar •' .... - »Slovenski List" PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in nazaj Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za cejo leto. Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje- Kadar govoriš s prijateljem ali prijateliico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na "SLOVENSKI LIST" Naročniki iin naročnice' če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. Če dobiš več naročnikov, dobiš več sreček in s tem večjo možnost, da zadeneš glavni dobitek- NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST" UPRAVA Str. 4 SLOVENSKI LIST Slovenci doma in po svetu SMRT UGLEDNEGA MOŽA Na Oslavju pri Gorici je umrl po kratki bolezni tamošnji posestnik Jože Klanjšček, star 74 let. Pokojnik je bil trden gospodar, ki je zaradi svoje značajnosti užival velik ugled v soseski in v vsej goriški okolici. Bil je živaLne, vesele narave in je zelo ljubil petje. Zato so mu pri pogrebu, ki se ga je udeležilo nenavadno dosti občinstva, domači pevci zapeli na domu in v cerkvi dve ubrani, v srce segajoči po-smrtnici. Lepa vrsta vencev ga je spremljala na zadnji poti. Počivaj v miru ijlapra duša! OD GRANATE SMRTNO RAZMESARJENI Janez Leban, p. d. Jakončev na Rodnak in France Rutar, p. d. Mohčev, oba iz Tolmina, sta na Lo-čah na cesti, ki pelje iz Tolmina proti Čadrugu, hotela izprazniti granato, ki sta jo našla v bližnjem grmičevju. Obkolila ju je kopica o-trok, ki so radovedno opazovali nepremišljeno početje. Mimo pride domačin in nažene otroke, češ, da se lahko zgodi grozna nesreča. Komaj so se otroci razpršili in se je previdni svarilec oddaljil kakih 50 m, je divje počilo in mladeniča sta ležala v svoji krvi onesveščena na tleh. Par hipov zatem je ves pre-paden stopil na krai nesreče tolmin ski kaplan g. Šarf, ki je bil nesel sv. popotnico v čadrške hribe in se je ravno vračal. Nudil se mu je pretresljiv prizor: Leban je ležal tam negiben z razparanim trebuhom in številnimi ranami, Rutar 'je bil pa ves črn, osmojen po obrazu in tudi nezavesten. G. kaplan je ta-kop spoznal, da za Lebana ni pomoči in ga je hitro dal še v sv. olje. Res je tudi neprevidni mladenič po štirih urah bridkega trpljenja tam na cesti izdihnil. Rutarja so prepeljali v goriško bolnišnico, za njegovo življenje pa ni nevarnosti. SREDI ZIME BI KMALU UMRLI ZARADI VROČINE V nedeljo 27. febr. popoldne So trije tržaški delavci stopili v jav no ogrevalnico v ulici Crosada, da bi se v gorki sobi kaj pomenili. Posedli so okrog velike peči, ki jej kurjena z ogljem, izžarevala neznosno toploto. Ena beseda da drugo in tako niso nič mislili na prehudo vročino. Kmalu pa začnejo drug za drugim tožiti, da se počutijo slabo. Se nekaj hipov in že se zlekne eden izmed trojice nezavesten po klopi, kmallu ga sledita tovari.a Rešilni voz jih je moral prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili napad vro činskega vala. GORIŠKO GLEDALIŠČE OTVO-RJENO "Slovenec" od 25. februarja je priobčil zamrznjeno notico, ki pa kljub vsemu pove, da je bilo goriško gledališve po prezidavi in preureditvi notranjosti 16. februarja otvorjeno. Slavnostna otvoritev s simfoničnim koncertom je bila za Gorico izreden dogodek, praznik. Novi, okusno prirejeni prostori so se napolnili z najodličnejšim goriškim občinstvom. Vsi sedeži — v parterju 600, na moderni galeriji 300 — so bili zasedeni. Ugajal je zlasti orkestralni del koncerta s so-listinjo De Vito, manj je ogrel drugi del, v katerem so nastopili pev-ci-solisti. V dneh od 21. do 24. februarja je gostovala v Gorici neka družba, ki je dala štiri znane operete. Naval občinstva, ki je po več letih posta kar hlepelo po umetnostnem razživetju, je bil velik, užitek pa bolj pičel. HUDA LETALSKA NESREČA Prejšnjo soboto 26. febr. se je nad istrskim pristaniščem Portoro-se pripetila strašna nesreča. Kapi-tan-pilot Lucijan Mendes in tehnični častnik Avrelji Piccolo sta z vojaškim letalom treščila iz zračnih višin v globino in obležala mrtva. Kapitan Mendes, po rodu Trža čan, je bil šele 27 let star in se je odlično udeležil abesinske vojne, 47 letni Piccolo je bil pri zrako-fclovstvu že ineid svetovno vjojno. Pokopali so ju v ponedeljek ob veliki udeležbi občinstva z vsemi vojaškimi častmi. PROCES PROTI MORILCEM IZ VRHPOLJA Trst, febr. 1938. — Za obsodbo je vladalo silno zanimanje, tako da je bila dvorana nabito polna. Ivan Canziani je dobil 20 let zapora in 30.00C lir denarne kazni, Horvat 20 let in 22.000 lir denarne kazni. Der-ganc 8 let in 22.000 lir den. kazni. Glavni obsojenci Guštin Michelazzi in Coretti so dobili dosmrtno ječo, poleg tega so še kaznovani z denarno kaznijo vsak po 25.000 lir. kili, ki so jim premrznile roke, pa tudi noge. PRISELJENCI MED SEBOJ Ilirska Bistrica, januarja 1938. Vsepolno komentarjev in govoric je povzročil dogodek v bistriški kavarni, kamor zahaja seveda samo boljša družba. Zaradi nekih besed v kavarni sta se ^red nedavnim spo padla pred kavarno s poštenimi zaušnicami bistriški zdravnik De Fe conda in pa neki poročnik tukajš njega artilerijskega polka. Posledica zaušnic je bila napoved dvoboja. Dvomimo pa, da sta eden in drugi toliko junaška, da se bosta tudi kon čno odločila za dvoboj! dAJjaOSL . . - ^BajLJMi-.:, fe^itfr&ii-»'v.--«j»'-.; -■"•SsiijEfe- Opčine nad Trstom RESTAURANT - RECREO "EL CAÑON" Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik Peter Bassanese JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aire« NESREČE V GOZDU Knežak, febr. 1938. — V januarju je pri nas pritisnil hud mraz, zlasti v snežniških gozdovih. Toda kljub mrazu so domačini stalno v gozdu za zaslužkom. Tako so tudi ob najhujšem vremenu zunaj in na delu, da niso prikrajšani na zasluž ku, ki je itak malenkosten in za današnje razmere nezadosten. Marsikdo bo odnesel težje ali pa lažje posledice letošnjega hudega mraza. Samo v naši okolici je več domačinov pri delu prezeblo. Benc iz so Sednjih Šembij je baje toliko preže bel v gozdu, da so\ domači dvomili v njegovo zdravje. Več je pa ta- EXPRESO "GORIZIA" DROBIŽ Breginj. — Ivan Menic je prejel nagrado 600 lir za dvojčke. Dutovlje. — Pred tržaškim sodiš čem je oproščena Ivana Rebec, ker je dokazala, da je v prepiru s svojim očetom, katerega je ranila, bi la primorana rabiti silo. Dutovlje. — Neki avtomobil je z blatnikom zadel kolesarja '35 letnega Rudolfa Frenetiča in ga podrl na tla. Dobil je velike rane na gla vi in na nosu. Prepeljan je bil v tržaško bolnišnico. Gorica. — V delavnici mizarja Emila Juhe je nastal požar, ki bi mu kmalu uničil vse imetje, da niso prišli gasit gasilci. Škoda je precejšnja. Gorica. — Zopet so se v kratkem času dogodili dve smrtni nesreči. V gozdu pri Gorici je Ladislav De vetak, star 14 let, našel granato, katero je hotel odpreti. Eksplozija mu je zadala smrtne rane. Franc Strgar, star 46 let, iz Grgarja, je pri kopanju zadel na granato, ki je eksplodirala in ga smrtno ranila. — Lokavec pri Ajdovščini. — 35 letni voznik Friderik Komparé je padel zaradi močnega pretresa voza tako nesrečno nq tla, da si je zlomil hrbtenico. V smrtno nevarnem stanju so ga pripeljali v bolnišnico. — Opčine. — Na cesti proti Sežani je avtomobil povozil 9 letnega Alberta Benčino. Z istim avtomobi-ljom je bil prepeljan v trž. bolnišni co, kjer je kmalu nato umrl. — Šmarje na Vipavskem. — Iskra iz dimnika je vžgala hišo posestnika Čuka. Zgorelo je podstrešje z vsem senom. Škode je 10.000 lir. — Vipava. — Vodovodni konzor cij zopet upravlja upravni odbor, katerega sestavljajo predsednjik ing. Pavel Reinholdi in člani ing. Villani, dr. .Cossio, Girolomini, Leban, odv. Vinci in Obizzi. Prej je vodil konzorcij prefekturni komisar. Trst. — še vedno se ljudje jezijo, ker krožijo kovanci po 50 eent, ki so prišli že 1. 1936 iz velja ve. Z 31 dec. so stopili iz veljave 20 lirski kovanci. Te bodo zamenjali za "cesarske" kovance po 20 lir, ki jih že kujejo. Blazina, Gorčič Amalija, Kmet por. Frausin Marcela, Prelc Marija vd. Jakuliu, Živic Andrej, Švagel Viktor, Amalija Golob. Trst. — Delavci Haffer Ferdinand, Albin Furlan in Maks Divič iz Škednja bi kmalu postali žrtve zastrupitve s plinom, ko so popravljali veliki hotel v čistilnici pri Sv. Soboti. Odpeljali so jih v bolnišnico. Stanje Furlana in Diviča je povoljno, med tem ko je "resno pri Haffer ju. POŽAR UNIČIL BOROVE NASADE PRI ILIR. BISTRICI V neposredni bližini Ilirske Bistrice v Italiji so začeli 21.111. ponoči goreti borovci na gori Sv. A-hacija. Kmalu so bili vsi novi nasadi uničeni, ogenj se je pa z nepopisno hitrostjo razširil na lepe stare nasade. Bistriško gasilsko društvo je bilo pod vodstvom načelnika g. Saše Ličana takoj na požarišču. Požar pa se je že talko razširil, da mu domači gasilci niso bili kos: P9 klicti so moj-ali na pomoč gasilce z Reke. 22.111. zjutraj je bil požar tako razširjen, da je bil v pripravljenosti ves armadni zbor. šele ko je prišlo na pomoč vojaštvo z Reke, Bistrice, Košane in iz Št. Petra, so z napornmi delom zadušili ogenj K požaru je prihitel tudi novi reški prefekt in več višjih častnikov. Škodo cenijo na 1,000.000 din. Sploh so v zadnjem času požari v Julijski krajini kaj pogosti. Že na več krajih so goreli gozdovi, pa tudi gospodarska poslopja so v letošnji pomladi že bila žrtev plamenov. Glavni vzrok za številne požare je suha pomlad, saj skoraj dva meseca že nismo imelf nobenega dežja. škimi železnicami, čez Kobarid pa neposredno zvezo z železnico do Čedada in dalje do Vidma in do Be-nekt. Oblasti so preštudirale gospodarske osnove a ta načrt, ter so prišle do zaključka, da bi se moral obnesti. Železnico bi seveda gradili na električni pogon. Tudi s tuj-sko-prometnega stališ^ bi bila ta železnica velika pridobitev. CESTA OD REKE PROTI TRSTU Z veliko vnemo gradijo odnosno popravljajo cesto iz Reke proti Ilirski Bistrici in dalje proti Trstu. Cesto so na mnogih krajih razširili ter zgradili veliko število novih mostov. Cesta bo skrajšana za več kilometrov. — Trst. Umrli so: Mikol vd. FRANC LOJK Callo VILIjAKOEI. 1470 U. T. 54 Darwln 5172 In 2094 KROJAČNICA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires O ŽELEZNICI V SOŠKI DOLINI V italijanski zemljepisni reviji "Rivista geographica Italiuna" je izšel daljši članek o gradbi železnice v gornjem delu Soške doline. Italijanske oblasti so uvidele, tako pravi člankar, da se prebivalstvo v tej dolini vedno bolj redči zaradi slabih prometnih razmer, ki gospodarskemu razvoju silno škodujejo. Pisec predlaga železnico, ki naj bi vezala Sv. Lucijo in Trbiž ter imela neposredno zvezo z Gorico. Železnica Gorica-Sv. Lucija bi na ta način postala dvotirna. Ta nova železnica bi čez Trbiž dobila na ta način poslala dvotirna. Ta nova železnica bi čez Trbiž dobila neposredno zvezo z Jugoslavijo in z nera- IZLETI V SLOVENIJO Gorišiko potniško in turistično po djetje Appiani priredi za velikonočne praznike v Slovenijo tri izlete v treh različnih skupinah. Prva skupina se bo odpeljala iz Gorice v soboto 16. aprila ob 7. zjutraj s ko-rierami. Njena pot bo šla po Vipav ski dolini skozi Postojna ,v Ljubljano, odkoder se bo vračala po isti poti z ponedeljek 18. aprila ob 5. popoldne. Druga skupina se bo vozila z vlakom čez Podgorico in Je-senci v Ljubljano in po isti poti nazaj. Voznika in skupni potni list staneta 70 1. Tretja skupina je določena za izletnike, ki hočejo obiskati z lastnimi vozili (avtomobili ali motorji) Ljubljano in Bled. JUGOSLOVANSKI ŠPORTNIKI V ITALIJI 29. marca so odpotovali prvi zastopniki Jugoslovanske zimsko -športne zveze s tekmovalci v Italijo, kjer se bodo udeležili tekem % alpski kombinaciji na Kaninu. Tek movalci bodo stanovail v koči na Prestrelniku. Tekme v smuku so bile 3. aprila, s sedla Ivanina do Nev-ce. V kratkem bodo tudi italjanski smučarji prišli na naša teikmovanja. PET OKOSTNJAKOV IZZA FRANCOSKIH VOJN V Romansu ob Soči je neki tamošnji posestnik kopal nov vrt. 1 rl tem delu je naletel na ostanke peterih okostnjakov. Ugotovili so, da so to zemeljski ostanki francoskih vojakov, ki so se pred več ko sto leti borili v naših krajih. ROJAKI NE POMIŠLJAJTE DOLGO, ampak obrnite se do Krojačnica 'Tri Zvezdi" ki nudi najboljše angl. blago (SUPERLAN) Površnik, obleka samo za $ 75 — Hlače fantazija $ 8.— Núm. (Štev.) 66 SLOVENSKI LIST Str. 5 Kako je bilo v Siciliji Potopis slov. vojaka kjer trta najbolje uspeva ' Med svojo vojaško dobo sem kakor številni naši primorski rojaki preživel dalj časa tudi na italijanskem otoku Siciliji. Velik je ta otok ki ga loči približno 3 km široka morska ožina od južnega dela italijanskega poluotoka, Kalabrjie. Ko £m0 se vozili proti ožini, se nam je že iz daljave uprlo oko v koničasti vrh ognjenika Etne, ki štrli blizu obale med mestoma Messino in Oa-tanio nad 3.000 m. visoko pod nebo. Mogočen je stožec tega ognjenika in lep je pogled nanj. Če bi ta zemeljski mozolj le ne bil tako muhast. Nepričakovano se mu zazdi, da je dovolj dolgo miroval, pa prične gordnjati in bobnenje v njegovi notranjosti narašča boli in bolj. Iz njegovega odprtega vrha se pri-kažeta dim in ogenj, nato pa bruha med silnim treskanjem in bobnenjem visoko pod nebo gorečo snov, ki pada na pobočjt in daleč naokrog, ob enem pa se izliva kakor gost katran tudi neposredno iz og-n,ienikovega žrela in leze počasi na vseh straneh pobočja daleč navzdol dokler se ne ohladi toliko, da se tok ustavi. Medtem pa se zemlja trese in razdejanje je vsaki krat veliko. Kamor koli pade izbruhani goreči pepel in kar zalije žareča lava, je vše uničeno. Tako je že večkrat razrušil potres Messino in druge kraje okrog ognjenika in lava je zasula številne vasi in učinila Pokrajino. Prebivalstvu je povzroči ognjenik že neštetokrat ogromno škodo ne le na imetju, marveč tudi mnogo življeni je ostalo pod ruševinami sesutih poslopij. Komaj Pa mine nevarnost, se vse zopet z vnemo loti dela in porušeni kraji ostajajo tako iznova na istih mestih, kjer so bili. Posebno pred nekaj leti se je ognjenik Etna divje razbesnel in med sunkovitimi tresljaji je bilo porušenih veliko število krajev, lava pa Je zalila pobočje ognjenika daleč naokrog in pokrila ves pusti, skladati svet nad en meter, ponekod tudi več metrov visoko. Vendar pa Je bil prav ta zadnji izbruh pokra-Jmi tudi v veliko korist. Dotlej je ^a skalnatem, neredovitnem poboju ognjenika in daleč naokrog ra-le redka čopasta trava. Kmet, ki je imel v tej pokrajini n. pr. kakih 15 oralov zemlje, je le s teža-Vo živel in imel komaj dovolj krme 2a svojih približno 50 ovac. Prideloval in prodajal je le sir in volno. ato je bilo prebivalstvo tod zelo Slromašno. Čeprav pa so kmetje zla do zadnjem izbruhu ognjenika ninogo pretrpeli in izgubili svoje domove, lahko danes rečejo, da jim bila vsa nesreča v korist. Z la-0 zasuto pusto skalovje je postalo rodovitno. Zdaj obdaja vso Etno po rajina, ki je resnici zanimiva. Poljana je z vinogradi. Plemenita trta uspeva tu in daje močno, oku-vino. Povsod se širijo limono-}> pomarančni in oljčni gozdovi, ki dajejo obilen in izvrsten pridelek. Sujenik je plačal prebivalstvu 8v°j dolg. Do prihodnjič... V lavi ni bilo treba mnogo kopati in se tru diti ne za trto ne za drevje. Tako trdijo danes upravičeno, da je et-niška pokrajina raj Sicilije. To trdijo lahko tembolj, ker je ostali o-tok precej pust in so tla nerodovitna. južna pomlad Ko prične v jeseni pri nas na severu listje ze rumeneti in rastlinstvo odmirati, se na Siciliji razživi vsa bohotnost pomladi. Od oktobra pa ves čas naše zime tja do marca traja to življenje. Limoncvo, pomarančno in oljčno drevje kakor tudi trta brsti jo. Drevje se odene v najlepše duhteče, cvetje. Vse uspeva v božjem soncu do zoritve. Od aprila dalje pa pričenja pritiskati vročina, ki je le še grozdju v korist. Silna vročina traja do oktobra. V tem času požge sončna pri peka vse življenje v naravi, razen limonovega, pomarančnega in oljčnega drevja, ki tudi v tem času ob drži svoj zeleni plašč. Uvod v sicilijansko pomlad (meseca oktobra) je dolgotrajen dež, ki lije po 14 dni neprestano. Ta dež sliladi zemljo. Vročina poneha, zemlja se napije vode in tako oživi zopet .vsa priroda. Tedaj se pokaž^ vse rastlinstvo južnega sonca y svoji bujni pestrost. KMEČKO DELO |V spravijatnj'u svojih prdielkov se drži sicilijansiki kmet zelo trdo- nima zadostne zemlje in vlage, da bi mogla uspevati, zato doli živina ne pozna enakih dobrot kakor v naših krajih. Delo z žitom je zelo naporno in kmet se mora ves teden prav marljivo napenjati, da spravi do 1.000 kg plenice pod streho. Ko sem opa2$j\f£l ljudi pri delu, sem moral ugotoviti, da so naši moderni stroji in druge naše priprave vendarle znatno olajšanje trdega dela našemu kmetu. sicilijanske mleearice Mnogo zabave sem imel v Messi-rri, ko sem gledal sicilijanske mle-karice, ki so oskrbovale mestno pre bivalstvo z mlekom. Spodaj ni navada, da bi mleko dovažali v mesto že pomolzeno v posodah ali z vozički. Sicilijanska mlekarica pripelje v mesto kar celo čredo svojih koz in roma z njimi od odjemalca do odjemalca po ulicah. Pod oknom hiše da svoje znamenje, nakar se v nadstropju pojavi glava, z glavo pa lonček in ta leze na vrvici počasi navzdol, kjer ga prevzame mlekarica. Ko pobere iz lonca denar, prime bližnjo kozo za roge, jo spravi na pločnik i ntam rramol-ze mleko. Nato pa se lonček prične na vrvici zopet dvigati v višino, odkoder je prišel. Po opravljenem delu odkoraka mlekarica s svojo čredo dalje do prihodnjega odjemalca, kjer se vsa procesija zopet ustavi in molža nadaljuje. Tako mora mlekarica, ki ima večje šte- Gor. Branica vratno starih običajev. Tako n. pr. na Siciliji mlačve v našem smislu ne poznajo. Kmet tam doli tudi nima mlatilnih strojev. Vse to delo opravlja s pomočjo oslov, kakor so delali to že njegovi davni pradedje. Ko žito požanjejo, ga povežejo v velike snope in ga spravijo v mlatilnico. Ta je zgrajena iz cementa in ima obliko ogromnega krožnika s premerom nekako 6 m. Sredi te^a krožnika je pritrjen steber. Ko napolnijo ves "krožnik" s snopi, privežejo na steber 3 do 4 mla-tiče-osle. Nato se prične delo. Gospodar poganja osle med živahnim vzklikanjem, spodbujanjem pa tudi kletvicami naokrog in sivci stopajo po velikem krožniku v raznih razdaljah od sredine enakomerno naprej, naprej od zore do mraka. Ko poberejo in spravijo zrnje, traja obdelovanje snopov na mlatilnic še po 2 dn, dokler ni slama tako zdro bljena kakor rezanica. To rezanico uporablja kmet za krmo domači živini. Pod sicilijanskim nebom trava Kroiačnica Mozetič če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce ln blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo § ne bo žal, kajti imam vsako vrstnega blaga najnovejše m°de. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ^ni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam.r OSORIO 5052, (Paternal), Buenos Aires ■■■ ÉRBggffiV-' lin,. . ijz • * ~ ms (i&.^Jk ílr'i t^^ilf^EMI^ ■. -Ji Bela Ljubljana zornosti. Odgovoril so nam, da zato, ker tako lepo pojemo, pa tudi zaradi tega, ker dobro poznajo slovenske fante, kako so hrabri in pogumni. Pripovedovali so tudi, da so se med svetovno vojno borili na Pri morskem in da jim je bila naša pokrajina zelo všeč. Prav radi bi si ke enkrat ogledali kraje, kjer so bili pred tolikimi leti v tako drugačnih okoliščinah. Lahko rečem, da ni pretekla dobra ura, pa smo že bili z domačini dobri prijatelji, ki so bili polni livale o naših krajih in o naših ljudeh. Zato nam pa tudi dobre kapljice na mizi ni zman kalo. S. B. vilo odjemalcev in to morda celo v raznih ulicah, voditi svojo čredo ves dopoldan in živali pričnejo proti poldnevu utrujene že polegati po ulicah in mirno prežvekovati. OBISK V VASI Med vojaškimi vajami sem bil v raznih vaseh. Pred vasmi smo navadno napravili taborišče, nato smo da odšli v skupinah v vas na kozarec dobrega vina. Bilo nas je lepo število Slovencev in naša skupina je imela tudi več dobrih pevcev, tako da smo pri kozarcu vina prav veselo povelali naše slovenske pesmi. — Ko smo v nekem kraju tako prepevali, so gostje kar obstali in nas z odprtimi usti poslušali. Videti je bilo, da jim naše petje zelo ugaja. Kar naenkrat nam prinese gostilničar na mizo dva litra vina. Spogledali smo se, ali nihče izmed nas ni naročil. Zato smo vprašali gostilničarja in ta nam je povedal, da je vino naročila družba od sosednje mize. Eden iz naše družbe je nato vstal in se šel zahvaliti, obenem pa je vprašal za vzrok te po- PODZEMSKA JAMA OB HIŠI V Spodnjih Selcih pod Kozjakom zraven hiše Antona Smoleta so odkrili že 1. 1900. podzemsko jamo, ko so razkopavali neko groblje. Ker je pa bila nevarnost, da bi kdo padel vanjo, so jo zamašili. Leta 1922 so vhod iz radovednosti spet odprli, a ga kmalu spet zasuli Jama je imela do letos mir toda mladi ljudje so bili radovedni, kaj je v njej. Zlasti domači sin je zmerom ugibal kako bi odprl luknjo. Letos se mu je posrečilo pregovoriti čt-ta, da mu je dovolil odpreti jamo. Fant se je s svojimi prijatelji takoj spravil na delo. Po dobro premišljenem načrtu so pričeli kopati od vseh strani. Delo je bilo težavno, mnogi so jim početje odsvetovali. Mladeniči pa niso odnehali in te dni so prišli pod zemljo skupaj z obeh strani. Zelo so se čudili, ko so videli, kake lepote so skrite pod zemljo. Že zdaj, ko še ni vse urejeno in preiskano, se vidi toliko lepega kakor v malokateri jami. V njej je izredna množina različnih kapniških tvorb. Tako je podjetnost naših mladeničev odkrila znamenitost, ki je vredna prav tako kakor lepi razgled z razvalin ltozjaškega gradu, da si jo pridejo tujci in domačini ogledovat. Edena predlaga za Nobelovo mirovno nagrado univerza v Jasi ju na Romunskem. Ghandi, indijski mahatma, borec za narodne pravice indijskega ljud stva, je }yevarno zbolel. Argentinski zunanji minister Dr. Cantilo se vrača iz Evrope. Te dni se je mudil v Riu de Janeiro, kjer so ga zelo lepo sprejeli. HJtler ima obiskati Rim, kakor so listi že večkrat pisali, pa bo ob tej priliki šel menda tudi v avdi-jeneo k papežu. V Vatikanu upajo, da bi tak obisk zelo izboljšal odno-šaje med Sv. Stolico in berlinsko vlado, ki so posebno v zadnjih tednih bili zelo napeti. Otonu Habsburgu je po vsej priliki za vselej odklenkalo, odkar je Nemčija zasedla Avstrijo. Navisti-čni voditelj Buerkel se je obrnil na guverneja Seyss-Inquarta s predlogom, naj zahteva od tisoč in toliko občin v Avstriji, da razveljavijo sklep, s katerim so svoj čas proglasile Otona za častnega meščana. Vojsko od 400.000 mc<ž so baje organizirali Kitajci za boj proti Japoncem in Čankajšek izjavlja, da ne bo miroval, dokler bo en sam kvadratni meter kitajske zemlje v rokah sovražnika. Seveda pa se je doslej vedno izkazalo, da s samim rodoljubnim navdušenjem in junaštvom ni mogoče nič opraviti prot ;modern,o olborožejnemu sovražniku. Če Kitajci ne dobe zadostne količine vojnega materiala, ne bodo mo gli zadržati japonskega navala. Bivajega kancelarja Sušnika so baje zaprli v zavod za umobolne. Morda se hočejo s tem iznebiti dol žnosti, da ga obesijo, potem ko so vsi nacijevski voditelji tekom sedanje volilne kampanje hudo hujska-li narod proti njemu, češ da je izdajalec. Za obleke, površnike, MODAS „JUSTA" Klobuke in fantazije. Slovenkam 10 o|o popusta Kukanja y Prinčič Av. SAN MARTIN 1854 U. T. 59-4995 BUENOS AIRES V braziljski državi Santa Catalina so odredili, da bodo smeli v nemških šolah, ki jih je tam mnogo podučevati samo brazilijanski državljani in da ne bo smela nobena šola niti otroški vrtec prejemati de narno pomoč od tuje vlade. Reklamna cena .JA^JE. Tapecirano pohištvo za spre-jemnico, 6 komadov $ 65.— i AVDA. SAN MARTIN 2700 U. T. 59-0504 Buenos Aires .. i. . (nasproti pošte) • • •.. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. NUDI SVOJIM ČL ANO M: Čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike Čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na prireditve in prosto domače zabave. Kulturni cilj: Širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraževalnih pripomočkov. Gospodarski cilj: Ustanovitev lastnega doma, itd. Brezplačno krogljišče. V tvojo korist je, da postaneš član tudi Društveni prostori: • GRAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AIRES Stran « SLOVENSKI LIST __Núm. (Štev.) 65) Potres v Zagrebu in Drugih Krajih Močan potres so doživeli 27.111. j opoldne v Zagrebu, Koprivnici in po drugih hrvaških pokrajinah. Središče potresa je bilo v področju Bilogore pri Koprivnici. V Zagrebu sta bila dva sunka, ki sta ljudi spravila toliko iz tira, da so prestrašen ibežali iz hiš na ulice. Ve čje škode tam ni naredil, le na nekaterih hišah so počili .zidovi ali pa de zrušili dimniki. Mnogo hujše je bilo v Koprivnici, kajti v neposredni bližini je bilo središče potresa. Sunek je trajal pet sekund ter je bil tako močan, da so skoro na vseh hišah popokali zidovi, se zrušili dimniki in lomile strehe. Najbolj so poškodovane javne zgradbe. Stolp frančiškanske cerkve je počil počez, na samostanu samem pa je popokalo več zidov. Na mestni hiši se je zrušilo prvo nadstropje, da bo treba najbrže zgraditi popolnoma novo poslopje, ker bi bili stroški za popravilo starega skoro tako veliki kakor za novo. Močno sta poškodovana tudi pravoslavna cerkev in židovska sinagoga. Dimnik električne centrale se je zrušil na elek- trarno, da je ostalo mesto brez razsvetljave. Po prvih cenitvah je bilo v Koprivnici za dva milijona dinarjev škode. Tudi v drugih krajih Podravine so čutili močne potresne sunke, vendar ni nikjer take škode kakor v Koprivnici. Tudi v Ljubljani so ob 12 in 15 minut občutili precej močan potresni sunek. Višja poslopja so se močno zamajala. Gostje v nebotičniku so se prestrašili najbolj. Po nekaterih višje ležečih stanovanjih se je treslo pohištvo, Šklepetale so šipe in se odpiraJa vrata. Sunek je bil sicer izredno močan, spada pa očitno med običa-nje potresne sunke, kakor smo jih v Ljubljani vajeni sleherno pomlad. Kakšne škode ta potresni sunek v Ljubljani ni naredil. Potres so čutili tudi v ljubljanski okolici, posebno v Bizoviku. Ob 12.17 je vznemiril tudi Mariborčane hud potresni sunek, ki je zamajal zlasti večnadstropne hiše in v višje ležečih stanovanjih jc padla v kuhinjah posoda na tla, v sobah pa se je po parketu razmajalo pohištvo. Sunek je trajal kakih pet sekund. ■ o : :0 ■ Skupščina izglasovala proračun Proračun za leto 1938—39 je skupščina sprejela v neizpremenje-ni obliki. Za predlog je glasovalo 196 poslancev, proti pa 92. Obenem je bil sprejet tudi finančni zakon k proračunu z obsežnimi dopolnili, pri katerih je tudi naša ožja domovina deležna dobrot državne blagajne v večji meri kakor kateroko-ni leto doslej. Tako bodo tudi uredili vojaše grobove v Ljubljani. Isto-tako je bila s posebnim členom določena spominska kolajna za koro-še in štajerske borce: Vojni minister je pooblaščen ustanoviti spo-minso kolajno za one udeležence, vojake in civiliste, ki so s svojim požrtvovanjem po zaključku svetovne vojne od dne premirja 1. novembra 1918 pa do demobilizacije 5. maja 1920 sodelovali pri osvoboditvi Prekmurja, Medmurja, Štajer ske in Koroške, v zavarovanju Slovenije, kakor tudi v potlačitvi neredov in vzdrževanju reda v teh krajih. — S tem so bila pomladna zasedanja skupščine zaključena in odgodena za nedoločen čas. V eni izmed zadnjih sej si je nekdo od poslancev spet dovolil omalovaževati in zaničevati pomen majniške deklaracije — tovrstni govori tako redno pridejo na vrsto v vsakem zasedanju, kakor sneg pozimi. Poslancu je moško odgovoril minister dr. Miha Krek, ki je ponovno pov-daril, da si slovesa te deklaracije ne damo vzeti. Čudno pa je, da si moramo pred nekaterimi nestrpneži leto za letom braniti svoje dobro ime, da smo si po zastopnikih Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu izgovorili pravico, da hočemo sami kovati svojo usodo. Na zadnji seji skupščine je bil tudi poslanec RašoviS izključen od 30 sej, ker je na seji 4. marca govoril, da zato ne inore vsega povedati o razmerah v naši vojski, ker je bil na poti v skupščino zahrbtno napaden in so mu napadalci pobrali dokazilni material. Po natan- čni in nepristranski preiskavi pa se je izkazalo, da je bilo vse skupaj iz trte izvito s prozornimi političnimi nameni. Ker je poslanec hotel nalagati vso skupščino, je bil tako disciplinsko kaznovan, vojni minister pa je vložil proti njemu tožbo zaradi žalitve osebne časti. Predlog državnega proračuna je sedaj pred senatnim finančnim odborom. 19. III. je bil proračun v finančnem odboru senata sprejet z 10 proti 4 glasom. V tednu od 20. marca naprej pa je tudi senat sprejel predlog državnega proračuna. Kot zanimivost k proračunski razpravi v Narodni skupščini omenjamo, da so za časa razprav o državnem proračunu izgovorili vsi narodni poslanci nad 3,000.000 besed. Razprave so trajale skupno 399 ur, nastopilo pa je 909 govornikov. Vse govore so skupščinski stenografi morali stenografirati in jih potem izdiktirati na sroj. Teh beležk je za 10.213 strani. OBLETNICA SPORAZUMA Z ITALIJO Obletnica prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo, ki je bila podpisana lani dne 25. marca, je dala priložnost za izmenjavo zelo prisrčnih brzojavnih čestitk med dr Stojadinovičem in grofom Cianom, kakor tudi za poudarjeno in podčrtano pisanje v tisku obeh držav. Mednarodnopolitični opazovalci to dejstvo tolmačijo tako, kakor da so nedavni dogodki v Srednji Evropi dali novega pogona za prijateljsko sodelovanje, med Italijo in Jugoslavijo. IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo, ordinlra od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 28 Bueno Orden 338» Buenos Aires Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES Železarna v Zenici hitro napreduje Izredno velki promet je lani naredila železarna v Zenici. Medtem ko je bilo leta 1933 za dobrih 62 miljonov prometa in leta 1935 za 67 milijonov, ga je bilo lani že za 257.2 milijona. V primeri s predlanskim, letom se je promet podvojil, v primeri z letom 1933 pa skoro počet-voril. Ta čas so se tudi rezerve povečale od 8 na 39 milijonov. Število delavcev se je od 900 povečalo na 2100. Družba bo izplačala svojim delničarjem 10 o|o dividendo. Ostanki rimskega mesia Ince-riuma pri Slav. Brodu Ostanke rimskega mesta Liceriu-ma so odkrili blizu Slavonskega Broda. Kmet Mijo Karan je pri o-ranju zadel na šest sodčkov, polnih zlatega in bakrenega rimskega denarja. Nekaj dni za njim pa je njegov sorodnik, ki se prav tako piše Mijo Karan, zadel na en, potem pa še na pet lončkov, ki so bili prav tako polni zlatega denarja. Ko je uprava zagrebšeka muzeja izvedela za najdbo, je poslala tjakaj svojega strokovnjaka, ki je ugotovil, da se pod temi njivami nahajajo temelji mesta Inceriuma, katerega so prebivalci opustili okrog leta 350 po Kristusu in se preselili drugam zaradi neprestanih napadov barbar skih tolp. Muzej si je izposloval pra vico, da bo smel na zemljišču sam nadaljevati z izkopavanji. ITALIJANI BI RADI ZGRADILI ŽIČNO ŽELEZNICO NA TRSTAT Žično železnico od Sušaka na Tr-sat bi rada zgradila neka italijanska tovarna za elektrotehnične pred mete. Zastopniki podjetja ko ponudili občini, da bi stroške, ki bi znašali nekaj nad milijon dinarjev, Kri la tvrdka pod pogojem, da se ma-terijal kupi v Italiji in delo izvrše italijanski elektrotehnični strokovnjaki. Le zidarska dela in dela pri odltopavanju, bi dobili domači delavci. Kaj bodo k temu predlogu rekli Sušačani, pa še ni znano. POSLEDICA "ANSCHLUSSA" Avstrijska generalna konzulata v Ljubljani in Zagrebu sta prenehala obstojati, konzulat v Zagrebu je izdal sledeče obvestilo: Po zedinje-nju Avstrije z Nemčijo sta prenehala delovati samostojna avstrijska konzulata v Zagrebu in Ljubljani. Imenovani ustanovi bosta delali še dalje kot ekspozituri nemškega kon zulata v Zagrebu. ¿dPSSi Veliki zavod "RAMOS MEJIJT VFNFBFAS ANALIZE urina brezplníno. Analize krvi Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. UltravioletJii žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA 6IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Ne v rastema, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem-Skem načinu. PLJVčA: KaSelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raSirjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. 6REVA: colitis, razSirjenjo, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije In bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Na8 zavod s svojimi modernimi napravami in z Izvrstnimi SPEOOIJALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenj» zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 Rivadavia sbourgu, Pragi, Dunaju in Budimpešti. Letalo, ki bo krenilo iz Pariza ob sedmi zjutraj, bo priletelo v Beograd že okog treh popoldne. V obratni smeri pa bo letalo odletelo iz Beograda ob deveti dopoldne in pristalo v Parizu ob pol petih popoldne. Odtod bo mogoče takoj nadaljevati potovanje z letali v London. Nemškega kapitala je v Jugoslaviji malo Nemški kapital je bil do pripojitve Avstrije k Nemčiji zelo slabo zastopan v našem gospodarstvu. Mnogo močnejša je bila Avstrija, ki je bila udeležena s 366 milijoni dinarjev, in sicer s 183 milijoni v delnicah raznih industrijskih podjetij, ostalo pa v kreditih. Avstrija je bila po vrstnem redu sedma od držav, ki so vložile svoj kapital v jugoslovanska podjetja. Nemčija pa je bila komaj štirinajsta. Njen kapital je bil pri nas udeležen s 54.6 milijoni dinarjev, kar ni niti 1 o|o od vsega inozemskega kapitala pri nas. Največ kapitala ima pri nas. Francija (1056 milj.). Za nji pride Anglija z 873 milijoni, nato Češka s 741 milijoni, Švica s 707, sledi Nemčija skupaj z Avstrijo, nato Italija s 498, Združene države s 424 milijoni itd. PRVA ŽELEZNIŠKA PROGA V ČRNI GORI Prva železniška proga v Črni tro-ri bo v najkrajšem času trotova. Proga od Bileče do Nikšiča je dolga 76 km ter je veljala 90 mili j. din. Na progi bo vsega pet postaj. Največi objekt je most preko reke Zete, ki ima pet oken s premerom 15 m. Največ preglavic pa je delala napeljava vode na postaje. V Petrovičin so morali zgraditi veliko hidrocentralo. ki bo črpala vodo iz Trebinjščice. Tudi na drugih postajali so morali' zgraditi posebne cisterne, v katere bodo dovajali vodo iz bližnjih rek. Progo bodo dali v promet meseca junija. Evropa navezana glede koruze zgolj na Jugoslavijo 27.000 vagonov koruze je šlo v te koči sezoni iz naše države v inozemstvo, doma pa je ostalo še kakih 40.000 vagonov. Trgovina je zadnje dni nekoliko zastala, čeprav je vsa srednja Evropa navezana glede koruze zgolj na našo državo. Po novi trgovinski pogodbi z Avstrijo so naši izvozniki prodali v Avstrijo meseca marca 800 vagonov koruza za kompenzacijo, nakar bt morali začeti izvžati koruzo za devize. V tem trenutku pa je nastopila sprememba v tem, da je hila Avstrija priključena Nemčiji. Zdi se, da zaradi strogih nemških deviznih predpisov ne bo mogoče izvršiti tega dela prodaje. Anglija je dosedaj kupila okrog 300 vagonov. BOSNA DOBI ZDRAVILIŠČA ZA JETIČNE Novo zdravilišče za tuberkuloz» bo uredil sarajevski okrožni urad za zavarovanje delavcev v okrevališču Kasindol pri Sarajevu. Izredno visoko število jetičnih, zlasti med delovnimi sloji, daje mnogo misliti. Bosna dosedaj ni imela ztlra vilišča za jetične, kakor jih imata naprimer Slovenija in Hrvaška. 9 preureditvijo Kasindola se bo stiska nekoliko umilila. VRBASKI BAN JE UMRL Nenadno umrlega bana vrbasK® banovine dr. Todorja Lazareviča so 25.111. t. 1. slovesno pokopali v Ba-njaluki. Pogreba se je vdeležilo veliko število meščanov, vlado pa 6ta zastopala ministra Dragiša Cvetko-vič in 'dr. Bogoljub Ivujundžič. DALMACIJA DOBI 20 NOVIH HOTELOV ( Za letošnjo sezono bo Dalmacija dobila več velikih in modernih novih hotelov. V Splitu se na Bačvi-cah gradi "Park hotel", ki bo imei 80 sob. Hotel gradi neki Čeh, ki J0 kupil še neko drugo večjo hišo v neposredni bližini novo zgrajenega hotela, ki jo bo predelal v penzion-V Kaštelih je zgradila velik hotel železniška nabavljalna zadruga-Makrski je neki domačin kupil palačo "Rismoudo", da jo bo preuredil v hotel. Enako v Trogirju. v Orebiču ac je spet našel Ceh, ^i gradi hotel z 80 sobami. Tudi Pelješču gradi neki Čeh nov hotel-Vsega skupaj bo Dalmacija za tošnjo sezono pridobila okrog novih hotelov. Najbolj agilQl Čehi, ki počasi in vztrajno širiJ0 svoj vpliv v našem hotelirstvu. 20 Ne izgubite prilike PRVOVRSTNA KROJAČNICA "PRI ZÜEZII" Ima na prodai vse ostale poletne obleke po zelo znižanih cenah. — Obiščite me in se boste sami prepričali. Lastnik STANISLAV MAURIČ DONATO ALVAREZ 2p5 9, / pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires Núm. (štev.) 66 SLOVENSKI LIST Stran 7 Večerni zvon iz temnih lin___ Dolgo vas že ni bilo blizu, gospod nune! tako so me pozdravili °ni dan tam nekje zunaj. Dolgo. Pa ni čudno, zakaj velika je fara in jaz pa s časom na malo. Obljubljam in obljubljam, pa ne morem. In potem pa še takale nevšečnost, kot se mi je primerila. Kaj je hudega? Hudega še nič, pa kaka zamera kaj h^liko pride. Saj veste da so ljudje tako, da vsako stvar vedno raje sodijo iz napačne strani. No menda ni nič nevarnega? Bom pa povedal. Veste, da sem se te dni preselil v Hogar Sacerdotal, kar se pravi po naše "duliovski dom'; lnša ki je za penzioniste in za brezposelne duhovnike. No in ko sem se selil, saj veste, da se tedaj vedno kaka stvar zgubi. In se mi je tako zgubilo neko pismo. Nek naš rojak, pa ne vem, če se je podpisal za Likarja ali Ličana, ali za Mavri-ca> ni mi ostalo v glavi nič drugega kot to da je ne daleč od Av. San Martin in da ni v mestu samem... ^a, sedaj sem pa pismo zgubil in ne Vem kam. Pa bodo nemara mislili: k nam pa noče priti... In kdo bi preštel vse korake, ki sem jih oni dan napravil na vse strani Avenide San Martin in iskal, kje je kak naš elovek, pa sem našel same Poljake... za našimi pa nič sledu. To ti Fotografija "LA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice »oje fotografske obrti, vse prevredil ter razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak pre pričal mojih neprekosljivih izdelkov. VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires je kot cirkus, če vidijo gospoda brskati po ulicah in kar naenkrat je bilo okrog mene paglavcev kakor muh, ki so mi bili pripravljeni dajati nasvete, toda z vsemi nisem nikamor prišel. Ga boste že kako našli. Morda bo pa spet pisal. Zares ga bom moral spraviti v Slovenski list in obljubiti, da drugič ne bom zgubil piesma. Te da i sedaj niste več pri sv. Antonu. Ali sta se mar skregala? Tistega me Bog varuj. Saj je že tako preveč naših skreganih ne le s svetniki, marveč celo z Bogom samim, z vragom so pa zvezo sklenili. Stvar je drugačna. Imel sem le premalo časa za naše stvari in tako mi zaenkrat bolje kaže. In sedaj, kako boste. Zakaj če boste živeli od tistega, kar vam bomo Slovenci dali, boste morali pas dobro zategniti. Bom že kako. Bom pa "čanga-dor" nekaj časa. Moram tudi jaz skusiti malo tega, kaj se pravi biti brezposeln. Bom že ujel kje kako čangito, toliko, da bom plačal stanovanje. Kadar pa bom lačen, bom šel z lončkom od hiše do hiše. En dan me boste že vzeli na "košto" tudi pri vas? No, tega menda ne bo treba. In če bi bilo: kar pridite. Tudi jaz ne mislim, da bo kaj tega. Nekaj časa pa res moram ostati tako, da stvari z našo kolonijo malo uredim in da se bolje pripravimo na sv. birmo. Tako kot sem bil pri sv. Antonu, bi res mogel prav malo storiti. A, da birma bo. Saj res. Ali imate že kaj veliko otrok? Števila vam pa sedaj kar ne morem povedati. To vem, da jih zapisujem v tale zvezek, in da jih bo ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovič de Falicov Ü in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 5y - J723 precej. To pa moram reči, da so mnogi zelo brezbrižni. Menda čakajo, kdaj bom prišel v hišo vprašat po tem. Da, ko bi bilo tako kot v Mirnem dolu, kjer vse hiše lahko obhodiš in vse ljudi poznaš... Tukaj pa ni tako, zato morajo sami dobro voljo pokazati. Od Idrijčanov so pravili, da jim je "sv. Duh ušel iz vreče", ker so pred vojsko tako dobro živeli, da je bila "koruzna moka za pode ribat" med vojno so pa s prazninv" vrečami hodili in niti za denar niso mogli koruzne moke dobiti... To je bilo rečeno za burko. Zares pa morem reči, da je sedanji rod v resni nevarnosti, da zgubi vero v Boga in večnost zaradi tega, ker se za zakrament sv. Duha, tako malo meni. Starši se boje stroška s sveto birmo in kdo ve kake .vzroke še navajajo...' Saj je tudi vsakdanja hrana strošek, sai je kruh tudi plačati treba. Tistega sroška in pota, kateri je pa v dušno koristi se hočejo okniti. In konečno saj si ni treba delati nikakih stroškov po nepotrebnem. Saj ni treba otroka obleči z obleko, ki bo samo za dan sv. birme. To naj pomislijo starši in pred- KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo HFRTO CFUNlč DORREGO 1583, — Bs. Aires 54 — 3588 KROJAČNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni. Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. WARNES 2191 (Nasproti postaje Pa ternal.) stojniki, da bodo nekoč odgovor morali dajati pred Bogom o tem, ali so otrokom dali ali ne tisto, kar bi jim dati morali, ker jim niso preskrbeli sv. zakramentov kot je bila njihova dolžnost. Tako se preganjam okrog, kakor da bi imel jaz kak dobiček od tega. In vendar je z moje strani sama žrtev, pa je toliko takih, ki kar nič tega razumeti nočejo. Verjamem gospod, da imate nehvaležno delo. Pa mislim, da je tudi mnogo takih, ki take stvari še prav sodijo in upam, da jih bo na velikonočno nedeljo veliko prišlo, ki mi bodo priglasili svoje otroke za sv. birmo. Na veliko noč po maši in posebno pa pri popoldanski molitvi upam, da bodo le prišli, da se jim da pod-učenje v zadevi priprave na sv. birmo. Tako smo pomodrovali sem in tja. Malo o birmi, malo pa tudi o Avstriji in o usodi naše Koroške, ki je sedaj pod Nemce prišla. Tudi sladko grozdje nam je dal, latnik, da smo si "potico" delali, ko smo kruh z grozdjem zobali Zdelo se mi je, kot da bi sedel pred kako zidanico tam nekje v naših vinogradih, tako je bilo pod prijetnim latnikom in se je dan stiskal bolj in bolj. Kakor doma, je legal mrak na zemljo in tedaj se je Zaloga vina Imam v zalogi vseh vrst najboljšega vina po nizkih cenah, na debe lo in drobno. Postrežba tudi na dom. Priporoča se vsem cen j. rojakom in gospodinjam razmajal tam neke v bližini zvon in zapel "angleško češčenje"___ Dolgo že nisem- imel tako toplo domačega vtisa, kakor oni večer tam doli v polju. Pokrižali smo se in molili kakor nekoč doma... Bog ve, tako j etiko skrbelo nje, ki so bili v družbi, ali bo šlo gladko s "sveto Marijo" in "daj nam danes" ... Pa je vse gladko šlo in nam je ostalo vsem kot sladek spomin od doma, ko je glas večernega zvona plul čez slovenske dobrave, in oznanjal božji mir vernim Zemljanom. Molče smo oživljavali vsi spomin onih čarobnih večerov v daljni domovini, ko nam je zvenela v duši pesem .- Večerni zvon, o mili zvon, ko zarja zmodre na višave, Zvezda oznanja milijon, oznanjaš ti zemljanom Ave. Le do^i zvon iz temnih lin, le zbujaj, zbujaj mi na dom spomin ____ Hladnik Janez. STANIČ STANISLAV Triumvirato 3954 — Bs. Aires U. T. 51—3226 XOEXOE X0E30E Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUTRRE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni . — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obi. stih jetrah, žalodcn, žičevju itd. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SÜIPACHA 28 Caričin ljubljenec Zgodovinski roman (Nadaljevanje 84) V kletki se je razen tega še nahajala mala, železna posoda, v ka-teri je plaval, ,v vodi namočen kruh, edina hrana, ki jo je preje-^al ta ujetnik. Pugačev! — vzklikne carica ui se z grozo obrne od kletke. — to upornik Pugačev? — — Da, Veličanstvo. — To je Pugačev — odvrne Potemkin. — Re-81uca je, kar sem vam dejal: Vi si Veličanstvo ne morete predstavljati Pugačeva. Nekoč je bil on lep, Vl®ok kozak, močan sin stepe. Toda Bog ga je kaznoval. Odkar smo ga zaprli v to kletko kot 'divjo žival, se je zgodila z njim Ve'ika sprememba. — Veličanstvo! Nekoč sem čital neko znanstveno delo, ki dokazu-•|e> da postanejo zločinci popolnoma ^rUgačin ljudje, če jih ujamejo in zapr0 v ječo. Cele telesne lastnosti Ke lin baje spremene. Tako na pri-lner, da dobiva njihova glava dru- obliko, da jim začno roke rasti 111 da se počasi spreminjajo v strašila. Zdi se, da je tudi pri Pugače-tako. Odkar se mi je posrečilo, u dem ¡ra ujel, se je strahovito 8Premenil. . ^di se mi, da se je na njem jzvršila božja kazen. Kakor, da je ^ zja previdnost napravila iz njega Je, ki je dostono živalske kletke. k Katarina dvigne svoje oči k nc- Hotela je narodu pokazati svo- je sočutje. Nato pa glasno vzklikne: — Oh, moj Bog! Zakaj se ne mo Tem poslužiti svoje najlepše vladarske pravice, zakaj ga ne smem pomilostiti? Zakaj ne smem odpreti kletke tega nesrečneža? Zakaji mu ne smem ublažiti usode in ga rešiti vseli njegovih strašnih muk? — Toda ničesar ne smem storiti; Ta nesrečni človek se ni pregrešil samo proti meni, ni samo mene raz-žalil in me ponižal v očeh naroda! On je storil ravnotako zločin na naših svetlih tradicijah. On se je predrznil onečastiti in omadeževati čisti spomin mojega pokojnega mo ža, carja Petra III. _ Ravno zato ne sinem biti usmiljena. Moram ga soditi, kakor je pač zaslužil. Kljub temu pa kako bo kaznovan tisti, ki se je pre drznil trditi, da pripada prevzvi-še\ni rodbini Romanovih. Poglejte si ga, najnovejšega Romanova! Po doben je opici. Najbolj divji opici. Zdelo se je, da je postajala Katarina vedno bolj ljuta. Približala se je čisto kletki, v kateri se je nahajal Pugačev, miren in zaničljivo zroč na vse one, ki so zijali v njega. Katarina stopi h kletki in vzkli kne glasno in razburjeno: — Tako izgleda torej tisti, ki se je predrznil poizkusiti mene vreči s prestola in da postane potem sam car. To je torej znameniti Pugačev, ki si je pridobil tisoče in tisoče pristašev, kateremu so ljudje vzkli kali kot novi ruski zvezdi? — Haba, to je zvezda, ki je 'hitro ugasnila. JI [JU^ .......... bom milostljiva in bom dala obsod- — To sploh ni bila nikoli zvezda, bo čimprej izvršiti, da mu ne boObžalujem samo tiste, ki so smatra-treba še naprej živeti v tej strašni li ta mali plamenček za zvezdo na kletki. _ Milost? Usmiljenje? — vzklik ne knez Potemkin. — Veličanstvo, vem, da vam je žal, ker vidite tega človeka tako ponižanego. Vi ste plemeniti. Toda* vi ne smete poslušati glasu svojega usmiljenja. Ves narod zahteva, — da, ne sramujem se izgovoriti — ves narod zahteva strašno smrt tega človeka, ki je povzročil prelivanje krvi v Oren-burgu, ki se je kopal v krvi, ki je rušil mesta in vasi. Veličanstvo, ruski narod vas zaklinja: ne imejte z njim usmiljenja; Naj umre strašne smrti! — Ne bo ji ušel! — reče polglasno Katarina, nato pa nadaljuje glasno: Ah, naj gledajo moji narodi tudi na najoddaljenejših mejah, nebu. Toda Pugačev ni odgovoril. Mogoče je sklenil, da bo ostal na vsak način miren. Vedel je, da mora biti pogumen in da mora mirno gledati smrti v oči. Caričen vzgled je vplival na mno žico. S vseh strani so prihajali ljudje in se zbirali okrog kletke. Strašne psovke in kletve so letele na Pu-gačeva. Mnogi meščani so ga pretepali s palicami, kakor razposajeni otroci živali, če pridejo v kako menažeri-jo. Obnašali so se kakor oni lah-koumni obislovalci zooloških vrtov, ki dražijo zaprte živali, dobro ve-doč, da jih varuje kletka. Toda Pugačev je ostal tudi sedaj popolnoma miren. Hladno in zaničljivo je gledal svoje mučitelje. Njegov pogled je izražal silno trud-nost, zaničevanje smrti in kakor nekak poziv, da bi se našel kdo, ¡ci bi mu porinil bodalo v srce. Zdajci se približala dva .velikana in si napravita pot skozi množico. Oba sta bila oblečena v prekrasne uniforme. Bila sta to Gregor Orlov in njegov brat Aleksej. Znano je, da zločinca vedno žene nekaj na kraj, kjer je storil svoj zločin, da se ubijalec ponovno ,vra ča tja, kjer je prelil človeško kri. To dobro ve policija, to je znano kriminalistom in marsikateri zločinec je prišel na ta način pravici v roke. Mogoče je bil isti občutek pravi vzrok, da se je približal grof Orlov kletki. On je bil vendar tisti, ki je Pugačevu svoječasno zašepe-tal, da je sin carja Petra III. in ga pozval, naj se izdaje za carja. On je bil intrigant, ki je uporabil mladega kozaka kot svojo orodje, da se tako strašno maščuje nezvesti ženi- Grof Gregor Orlov je vedel, da je nespametno, če se pokaže Pugačevu. Vedel je, da ga bo ta morda spoznal. Toda ni mogel drugače. Nekaj ga je vleklo s skrivnostno silo k Pugačevu, — da ta skrivna moč ga je prisilila, da je zaklical Pugačevu tele besede: —No, kozak, kako ti ugaja v Pe-trogradu? Kje pa je lepa Livija? Tedaj se zgodi nekaj strašnega. S strašnim krikom, ki ni imel na Bebi ničesar več človeškega, temveč je odmeval kakor rjovenje di- vje zverine, plane Pugačev pokonci. Z obemi svojimi rokami je začel tresti rešetke svoje kletke in z obupno močjo jih je poskušal zlomiti. Na ustih se mu pojavi pena, oči mu postanejo krvave, z rokami in nogami se upre v rešetke — in glej — pok — množica zakriči. Pugačev je zlomil eno rešetko. Strašno shujšani Pogačev se splazi skozi nastalo odprtino in se skuša rešiti kletke. Nameraval je planiti na grofa Orlova. Če se mu bo to posrečilo, je črni grof izgubljen. Gregor Orlov se opoteče nekoliko korakov nazaj. Ves se je tresel od straha. Ta ogromni človek, ki se doslej ni bal nobenega nasprotnika, je stal sedaj prestrašen in je strmel v Pugačeva. Sedaj pa — sedaj skoči ujetnik s svojega vozička, plane na grofa Orlova in ga zgrabi s svojimi železnimi rokami za vrat. Carica Katarina prebledi, množica se preplašeno umakne, stražniki niso .vedeli kaj naj bi storili. Streljati niso smeli, ker je bila nevarnost, da bi zadeli koga drugega, morda celo samo carico. V tem trenutku plane nekdo naprej, zgrabi Pugačeva s silno močjo za vrat in ga trešči z vso silo ob kle tko. Treščil ga je s tako močjo, da se je kozak onesvestil. Aleksander Potemkin je vrgel Pu gačeva ob kletko, v zadnjem trenutku se je odločil za ta korak. Grof Gregor Orlov je moral biti hvaležen za svoje življenje svojemu tekmecu, onemu, ki ga je najbolj sovražil. SLOVENSKI L List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" I DRUŽINA IN GO "Že prav", reče marsikatera go-spodinja-mati, "lahko je sosedi govoriti o redu, čistoči in vzornem gospodinjstvu, ko pa nima otrok! A pri nas — ko jih je šest, kako bi mogel biti vzoren red!" Resnično, otroci zelo motijo "vzorno gospodinjstvo", mučno je materi z otroki, pa še če nima nikogar, ki bi ji mogel paziti na otroke. Vendar ni pravilno mnenje, da so otroci krivi vsega nereda, da zaradi otrok ne more biti gospodinjstvo urejeno. Zdrava ženska — gospodinja in mati mora prav iz otrok zajemati stvariteljske moči za urejenost doma. Otroci ji morajo biti vir, izhodišče za nove misli, nove ukrepe, nova pota v gospodinjstvu in življenju doma in domačnosti. Žena mora biti trdno prepričana o tem, da more biti njen dom navzlic obilni družini vendarle urejen. Seveda je tre ba imeti nekaj prirojenega nagnje nja za vzgojo, vzgojne poti, vzgojna načela. Predvsem veljaj: Vzgoji svojega otroka tako, da bo samosto jen, da bo zmeraj pripravljen z veseljem pomagati pri gospodinjstvu (čeprav so otroci zgolj fantje), da bo varoval manjše bratce, sestrice. Velikega pomena je za mladega člo veka in za njegovo poznejše življenje z ljudmi med svetom, če je že doma navajen sodelovati pri gospodinjstvu, pomagati materi, skrbeti za te in one malenkosti. Slavni pe- Kronične bolezni Obisti — srce — želodec — kri in veneri čne PREGLED $ 3— Sprejemanje od 11. do 13. in od 17. do 20., ob nedeljah od 10. do 12. — Bolnik plača šele potem, ko ozdravi. KLINIKA JANET LAVALLE 715 — Bs. Aires Grof Orlov pa ni spregovoril niti besedice v zahvalo. Strmečih pogledov je buljil črni grof v Aleksandra Potemkina, ki se je rdečega obraza vrnil k carici. Tudi carica ni mogla najti primerne besede, toda njene oči so po-spregovoriti. V tem pogledu je bila védale kar usta ne bi mogla nikdar srčna hvaležnost. Sedaj so prihiteli kozaki, ki so malo prej pripeljali Pugačeva, — nesrečnega upornika so zvezali kakor divjo zver in ga zopet vrgli v kletko. Carica je dala znamenje z roko in kozaki so odpeljali voz s kletko. Peljali so ga v temnico, iz katere ne bo več živ odšel. Carica je ponudila še enkrat Potemkinu svojo roko, katero je Po-temkin s spoštovanjem poljubil ter mu rekla: — Dragi moj knez, v carskem gledališču je zvečer predstava v va so proslavo. Po predstavi pa je ples v zimskem dvorcu. Hočem da bo vedel ves Petrograd, da bo ve-desa vsa Rusija, kako slavim junaka, ki je rešil domovino. — Na svidenje, dragi moj knez Potemkin, na skorajšnje svidenje 1 Strašno zapeljivi pogledi so spre mljal i te Katarinine besede. Potemkin jih j^ čutil v svojem srcu, kri pa se mu je začela hitreje pretakati po žilah. Ila, kako sladko se je bilo bojevati, boriti se in zmagati, ko je pa dobil tako nagrado. V tem trenutku je zagledal Potemkin lepega in vitkega mladeniča, ki je stal na najvišji 6topnici hrama zmage. SPODINJSTVO dagog-vzgojeslovec Pestalozzi je že poznal, kako važno je to, če se otrok že zgodaj znebi varuštva, to se pravi, nekega, ki mora namesto nje ga misliti, mu streči, mu vse "pred nos znositi". Otrok naj bo čimprej samostojen član družine, kakor bo pozneje samostojen član človeške družbe. Pa otrok je že po naravi tak, da rad dela in pomaga; še več, otroci so najbolj in večkrat tudi samo takrat mirni, pridni, če delajo, se zatopijo v kako opravilo. Zatorej, matere, nikar zavračati otroka, če hoče kaj napraviti, prinesti. Ne reci: "Pusti, boš razbil, polil, stresel!" Marveč blagohotno sprejmi njegovo pomoč in mu daj navodila, kako to in ono še bolje in pri-pravneje naredi. Zakaj z nekaj krožniki, skledicami, vrvicami, metlami, lopatami, žeblji kladivi, deskami itd. katere moramo kupiti o-1 trokom za isti denar ko tako nepotrebne igrače, zaposlimo otroke za ure in ure in jim damo obenem pri iiko, da si po svoje razvijejo duha v tisto smer, v kateri bodo tudi po zneje v življenju delovali. Seveda je treba za to, da pripravimo otroka na to pot dela in udejstvovanja resne volje matere, ki je ne sme oplašiti kak razbiti krožnik, raztrgan predpasnik, marveč mora potrpeti in otroku z dobro besedo pomagati. Kaj pa je vsa vzgoja? Vzgoja ni drugega ko opora otroku dotlej, dokler ni zmožen samovzgo-je. Dober vzgojitelj stremi za tem, da je otroku čimprej nepotreben. Vzgojitelj naj pazi na to, da se o-trok glede telesnih in duševnih moči čimprej postavi na lastne noge. Napak je torej, kar se tolikrat dogaja, da hočejo biti matere otroku čim najdalj neobhodno potrebne, da otrok brez matere zares — niti kihniti ne zna. Premagaj se, mati, zataji sebe, pusti otroka, da raste izpod tebe svobodno pod milo nebo in pazi nanj tako, da ne čuti Ta človek je bil knez Turbecky. V svoji neomejeni hvaležnosti napram Potemkinu je carica popol noma pozabila na kneza, ki je tudi mnogo pripomogel k zmagi pri Moskvi. Knezu Turbeckymu se carica niti ni zahvalila. Zanj ni imela niti besede, niti hvaležnega pogleda. V splošnem navdušenju so vsi pozabili na kneza; Potemkin pa ga je pogledal in videl na njegovem obrazu izraz globokega užaljenja. Mnogokrat pač ostane oni, ki bi mu po pravici šla slava in hvala tiho in skromno za kulisami, ne prikaže se občinstvu in nihče se ne zmeni zanj. Drugega pa, ki se ši-rokousti o svojih dejanjih, ne stori pa prav za prav ničesar, povzdigujejo in ga slavijo kakor Boga. — Danes je dobila zopet novega sovražnika, — pomislil Potem-kin, — ki jo bo strašno sovražil, ker mu je storila krivico. Ko pa se je carica oddaljila in se odpeljala s svojim sijanjim spremstvom v zimski dvorec, je stopil Potemkin h knezu Turbeckymu in mu rekel: —P rijatelj, polovica tega venca pripada vam. Pri Bogu, če bi ga mogel raztrgati, bi ga raztrgal in ga dal vam polovico. — Moj dragi knez Turbecky, ker pa tega ne morem storiti, mi dovolite, da bom opozoril carico na njeno pogreško. Prepričan sem, da bo carica Katarina rada popravila krivico, ki vam jo je storila. Mladi knez je dvignil svojo glavo, — v njegovih očeh je gorel čuden plamen. — Aleksander Potemkin — reče tega. Na taJnaoin bodo otroci vse boljši, bolj iiačajni, bolj samostojni, bolj vredni člani človeške družbe. Pri nas ¡pravijo o človeku, ki gre prvič v {svet: "Tak je, kot bi telička spustil iz hleva. Zakaj? Ker je bil kot otrok zmeraj poleg matere, zmeraj \jnjen ravnati se le po njenih beseduh, zmeraj oskrbovan, raznežen, peitovan. Gorje mu potem med svetom, ko j§: ali plah ko zajček—ali riogovilež in divjak—le samostojen človek ne. In kako je' z drugimi člani dru-v. vprašanjem o gospo-|ž, oče se dandanašnji |am čudno vede v tem I povejmo: V Ameriki Ječ tam v Ameriki! — prihajajo m^ški (možje) gotovo prav tako u+fujeni z dela domov ko pri nas v Evropi. Pa ondi možje ne sedejo kar tako za mizo in čakajo, kdaj in. kako jim bo žena postregla in stregla. Marveč so že po naravi taki, da pomagajo ženi v gospodinjstvu. Celo tako nemoderni so tisti možje, da zjutraj skuhajo zajtrk — in spravijo otroke v šolo. Pa bodi temu tako ali tako: res je, da morajo vsi člani družine sodelovati pri gospodinjstvu, če hočemo, da bo gospodinjstvo zgledno, urejeno in razmeram tega časa prikladno. Če je zapisano, da so v prejšnjih dobah živeli po navodilu: Boj vseh zoper vse — pa veljaj za bodoče čase: Pomoč vseh vsem. In odkod naj človek zajema moči, nagnjenja, veselje za sodelovanje pri skupnem človeškem gospodarstvu, če ne iz do ma, iz lastne družine. H—r V DAR DOBITE na vsaMh 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje BIARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140Í U. T. 22 - 8327 DOCK SUD Kdor se smeje, dolgo živi Ljudje smo različni: težke, zamišljene, žalostne narave, pa spet lahke, lahkomiselne, vesele sorte. Nihče ni sam sebe ustvaril in ne more nič za to, da je tak ali tak. Refl pa je, da preveč nergamo, preveč skr-i bimo, se preveč razburjamo, pre-črno gledamo v svet. Smeh je zdravilo za telo in duha. Kdor se «meje po kaki jedi, bo bolje prebavil malico; kdor se mrk in slabe volje usede za mizo, temu jed ne bo teknila. Poiščimo v vsaki stvari najlepšo in najboljšo plat; glejmo stvari z vesele strani, smejmo se ljubkim opazkam otrok, bodimo veseli v njih družbi, na izletih in sprehodih ne nergajmo, čeprav ni vse v redu. Veselim se sonca, lepih potov, lepih knjig. Bodimo včasih tudi otroci, smejmo se "za prazen nič" — ne bo nam "krona padla z glave". Veliki ljudje smo prečes-tokrat tako smešni v svoji jezavi veličini, ki ni v resnici prav nie velika, marveč hudo malenkostna. In čeprav nas teži to in ono — pustimo svaj majhen časek težki križ z ramen, bodimo vsaj malo lahkomi-šeljeni in se smejmo tudi skozi solze. Jezav nergač, vedno mračen in zamišljen čovek ni nikjer prijub-jen. In zasti za ženske velja to. Reveži so otroci takih mater, ki ne poznajo smeha. Smeh nam pomaga premagati obilo težav in zaprek, koristi pa tudi telesnemu zdravju. Zatorej : če hočeš kaj dalj časa živeti — smej se — čim več, tem bolje. Tudi bolan lovek bo prej ozdravel, če ne misli zgolj na bolezen in se zasmeje, če pride taka prilika» olj je žalostnih in hudih dni dovolj v življenju. Smejmo se vsaj v takih, ki so brez nezgod in bridkosti. In naučimo tudi otroke te umetnosti, privzgojimo jim čim več smeha. H. TAK1FA ÍUJOUCIIM CORREO ARGENTINO Concesión 1551 Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Airas ZANIMIVOSTI Kdo je gentleman? Gentleman je človek, na zunaj in na znotraj čist. Tak človek se ne klanja bogatašen in ne prezira siromakov. Zna molče izgubljati in brez arogance dobivati v igri; je spoštljiv v občevanju z ženskami in starci ter prijazen z otroki. Je preponosen, da bi lagal, prepleme-nit, da bi nastavljal pasti, preveč delaven, da bi lenuharil; uživa dobro posvetne dobrine, ki mu pripadajo in pusti druge v miru uživati jih. Dober je tudi naslednji odgovor: Gentleman ne žali, ne ponižuje, je prizanesljiv napram bolestnim, ne obrekuje, je uvideven, spoštuje čuvstva in nazore bližnjega, odpušča, veže dobroto srca s kremenito-stjo značaja. V njegovi navzočnosti imamo občutek varnosti, sigurnosti. Mark Tpain pa je označil gentle-mana takole: Gentleman je tisti, ki prijatelju ponudi whiskey, pa postavi steklenico na mizo, a sam gre gledat skozi okno. i Po temeljitem premisleku je sodnik sklenil ločiti zakonski par. Pre pričal se je, da sta oba kriva, on in ona. Z ženo je nekoliko bolj sim patiziral, pa je bil zelo presenečen, ko mu je rekla: — Še nekaj vas prosim, gospod sodnik. Če naju boste ločili, tako na pravite, da bo moj mož dobil vse tri otroke, jaz pa avtomobil... Politiku ni treba, da bi vse ljudi vlekel nekaj časa za nos, ali pa da bi vlekel ves čas nekatere ljudi za nos. Politiku zadostuje in je zmagal, če potegne na volivni dan .večino za nos. Je-li ta prekrasna žena vdova? Žena? — Deklica? Potemkin se je začel zanimati zanjo in si stavljal različpa vprašanja. Vendar ni nikakor mogel razvozlati tega vozla. Če je bila ta prekrasna žena že zares^ poročena, kje Je vendar njen soprog? Če pa bi bila vdova, bi ne bila oblekla svetle obleke, ki je znamenje radosti in veselja. Kje je torej njena črna žalna obleka? In če bi bila vendar še deklica' — Zakaj neki je Potemkin v tem trenutku tako silno želel, da bi bil» ta neznana deklica še nedotaknjen cvet, angelj, ki se še ni okužil 1 zemeljskim vzduhom? Ko pa se je Potemkin še enkrat ozrl na balkon in ni prenehal občudovati neznano lepotico, je naenkrat opazil, da si je neznaka odpe' la kito rdečega cvetja in ga vrgla z balkona. Potemkin pa je iztegnil svojo roko in ujel dišeče klinčke med padcem. Pritisnil je šopek cvetja »a svoje srce in se globoko skloni, kakor bi hotel pritisniti svoje ustnice na nežno cvetje. Še enkrat je pogledal na balkon, potem pa je sunil svojega konja z ostrogami. Iskri konj je planil in ga odnesel iz bližine lepe žene. Toda ni si mogel kaj, da se ne bi še enkrat obrnil. Takrat pa je videl, kako je starec, ki je stal poleg lepe neznanke, ovil roko krog njenega pasu in jo z neko gotovo odločnostjo odpeljal v stanovanje- —S kakšno pravico? — se vpraša Potemkin. S kakšno pravico? knez in ponudi Potemkinu desnico — vedno sem vam bil prijatelj, vedno vam bom vaš prijatelj. Danes pa sem nehal oboževati ženo, ki sem jo ljubil in spoštoval, ker je bila ta žena moja carica, za katero bi bil vedno dal svoje življenje. — Knez Potemkin, verujte mi, da vam ne zavidam. Če je kdo v Petrogradu, ki se iz srca veseli vaših uspehov, sem to jaz. Carica pa? — Ne, Aleksander Potemkin, za carico se ne splača žrtvovati svojega življenja. Niti upornik Pugačev, ki smo ga pripeljali v kletki kakor zver, se ne bi mogel pokazati napram meni bolj nehvaležnega. — Vem, Aleksander Potemkin, da ne boste povedali carici in nikomur drugemu, kar sem vam sedaj povedal. Plemeniti ste. Če pa boste carico vseeno opozorili na njeno nehvaležnost, če ji boste povedali, kaj je Turbecky rekel o njej, tedaj ji recite: — Katarina! Knez Turbecky je od danes tvoj sovražnik. Pokazal ti bo, da je ,v Rusiji moč, ki je večja od tvoje. Ko je knez Turbecky spregovoril te b«sede, se je poklonil pred Po-temkinom in skočil na svojega konja. Tudi Potemkin je zapovedal, da so mu pripeljali konja. Ko je odslovil deputacije iz mesta, je skočil na konja in ga pognal. Množica še vedno ni zginila z ulic. Potemkin je moral neprestano odzdravljati, kajti množica mu je navdušeno vzklikala. Vsakdo je hotel videti in pozdraviti junaka dne va, ljnbjjenca* Aleksandra Potemkina. Od vseh strani so mu hiteli navdušeni klici v pozdrav. Z ozaljša-nih oken so ga pozdravljale lepe žene in deklice in ga obsipale s cvetjem. Potemkin ni ujel niti ene cvetke. Če pa se je slučajno kak cvet zataknil za njegovo uniformo, ga je prijel in vrgel na tla. Na oglu Petrove ulice je stala krasna palača. Ko je Potemkin prihajal do palače je slučajno pogledal navzgor. Na balkonu prvega nadstropja je zagledal neko lepo ženo. Poleg nje Pa je stal majhen vsi možiček z zlatimi očali. Oblečen je bil zelo elegantno. Potemkin je pridržal svojega konja, da bi bolj počasi stopal, kajti se mu je zdelo, da lepšega obraza še ni nikoli videl. Žena na balkonu je bila prekrasna. Njen bledi obraz je imel plemenite poteze in je bil izredno lep. V belini obraza so se svetile velike temne oči, obraz pa so obrobljali bujni temnoplavi lasje. Na sebi je imel» obleko iz temno modre svile, ki se je tesno prilegala prekrasnim Oblikam telesa. Na prsa si je pripela lepa žena šopek temno rdečih nageljev. Na prsa si je pripela cvetje ljubezni. Cvetje ljubezni? Koga je neki ljubila ta lepa žena? Kateremu srečniku je pripadalo njeno sree? Mar je ljubila sivega starca, «