Posamezna števillra 1 K.
siev. 172.
Poštnina plačana v gotovini.
VLiisiiani, v soiioio, dne 3i]oii|a 1920.
Leto KLVIll.
• SLO V ENE C c velja
(O poŠti na ves stran! Jujo*
alavije ln v Ljubljani: j« celo lelo naprej. K 180'— sa pol leta „ .. „ H ,*— sa četrt leta „ ,. „ 43-— na en meaec .. „ 18*-»
s=£-	'zdajaisa
Za. ca!c leto.....K 30'—
sa lnos"r»' ;.vc, . . . „ 35 —
I Ro
LJ!
Inseratl:
Knoatolpna petltvrsta (59 mm široka tn 3 mm visoka ali n|a
prostor) ca enkrat , . . no K 4 59 sradnl razglasi, poslana Itd. . . . . po S «
prt večjem naročila p opast,
lf-.jmanJSl oglas 59/9 mm K10,
Izhaja vsak dan IsvsemSi po« neieljek ln daa po praznika, cb 5. url zjutraj.
.. * ->*"- . VTU J** OK'.«»41
mr UredniutTo j« v Kopitarjevi ollcl »«r. 6/lH. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se M sprejemajo. Oredn. telet. Str. 80, spravo, itr. 328,
Političen list za slovenski narod.

Oprava je v Zepitarjevt si. 8. — Račun poStne hran. ljubljanske 8t. 650 sa naročnino ia št 343 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hero, 7583.
»»
3W
Orli so s
Brž ko je minil svetovni vihar, je naš Ore! razpel peniti in je poletel v Maribor, S svojim klicem jc privabil tjakaj istokrvne brate z juga, slovanske brate s severa in brate po duši in srcu iz najkulturnejših držav Evrope ter celo tovariše z onkraj Oceana.
Tem gostom veljaj naš prvi pozdrav!
Vi bratje iz Anglije in Francije, iz Belgije in Amerike, ki prihajate z vero v Boga in Sina njegovega Krista k nam, bodite med nami doma! Privedlo Vas je med nas prepričanje, da so ravno najvišje kulturne dobrine vsem katoličanom skupne; da vsak jezik blagoglasno doni, če govori Resnico in oznanja Ljubezen; da nas vse druži isto upanje in ista volja, prenoviti svet v Bogu, Vedite, da niste ljubi gostje samo naših Orlov, ampak vseh nas.
\ Prisrčno dobrodošlico kličemo bratom Čehoslo-vakom, tem najneustrašenejšim borcem za svobodo, preizkušenim tovarišem v težkem boju za državno neodvisnost, njihovo in našo, in sedaj sobojevnikom za kulturni napredek in srečo naših ljudstev.
\1 V velikanskem, vse pričakovanje presegajočem številu so se orlovskemu vabflu odzvali Hrvatje. Številčna moč njihovega zastopstva v Mariboru, razno-vrstnq^t njihovih organizacij, ki so tamkaj zbrane, obsežnost njihovih načrtov, ki jih hočejo na naši severni meji pretresti, jasno pričajo, kako globoko je prevzel oni duh, ki je ustvaril Orle, naše bratsko pleme in vse pokrajine, v katerih prebiva na jugu katoliški živelj. Ob mladostnem ognju, ki plamti iz hrvatskih pobratimskih vrst, se bomo pomladili tudi mi, ob neomadeževanem idealizmu njihovem se bomo prenovili sami.
Nad vse razveseljivo je dejstvo, da moremo pozdraviti v Mariboru na orlovskem taboru tudi zastopnike srbskega plemena, naše enotne države. To so oni prvi med svojim ljudstvom, ki si hočejo ogledati našo organizacijo od blizu, ki nam hočejo pogledati v dušo na lastne oči, ne skozi meglo obrekovanj, napačnih sodcb in vedoma razširjanih neresnic, ampak neposredno. V živem stiku z nami sc bodo lahko prepričali, da prav tako malo želimo, odrekati jim kaj, kar je njihovega, ali jim kaj vsiljevati, kar jim je tuje, kakor se sami ne namerjamo odreči onemu, kar smatramo za dobro in našo svojino. Iz srca nam pozdravljeni! Vaš obisk krepi v nas nado. da bodo ostali tudi med
Vami bratski bojevniki, polni one moči m delavnosti, ki nam jo daje vsem krščanstvo, in da bo prišel čas, ko se bodo po vsej državi dvignile roke k delu duševne obnove našega troedinega naroda.
Okrog Orla se je danes v Mariboru zbralo vse, kar dela na verskem, prosvetnem, karitativnem, socialnem polju. Najprej naše dijaštvo, moško in žensko, srednješolsko, akademsko, bogoslovno, ki hoče na mariborskem taboru v dolgem sporedu predavanj in razprav prenoviti duha svojih vrst, utrditi svojo organizacijo v posameznih društvih in v svoji matici. Jugoslovanski ligi, raztegniti svoje sile preko vseh slovanskih katoliških držav in vse katoliško dijaštvo zbrati v veliki internacionalni zvezi, ki naj bi prepletala svet. Kako krasna naloga, vredna mladostnega idealizma v svoji vzvišenosti in potrebna mladostnih moči, če naj sc uresniči! Danes zborujejo v Mariboru učitelji in kate-hetje, ki jih je privedla tja skrb za naš naraščaj ter želja, da z dobro vzgojo mladine zagotovijo srečo našega naroda. V Mariboru je zbrano krščansko-socialno delavstvo, ki se zaveda, da je tudi njegovo mesto tam, kjer so zbrane najboljše moči našega ljudstva, in da. mu ni resnične pomoči brez duševnega prerojenja družbe v Kristu. Z njim zborujejo istočasno rokodelske orga-. nizacije in Kmetske zveze, manifestirajoč tako za edinost in družno sodelovanje vseh stanov v skupno blaginjo. Slovenska krščansko-socialna zveza bo v Mariboru te dni imela svoj občni zbor, ki se bo pečal z vprašanjem, kako osredotočiti in razširiti krščansko prosvetno organizacijo; njena odseka Ljudski oder in Pevska zveza bosta svojo organizacijo dopolnila in na jesen pričela z novim delom. Hkrati bodo zborovale Marijine družbe, iz katerih so izšli najpogumnejši delavci krščanske kulture, mladeniška društva, dobrodelna in protialko-holna društva.
To bodo dnevi, katerih plodnost bomo uživali dolgo. V Mariboru se bodo razgibale sile, ki bodo ostale nedogleden čas med nami aktivne.
Značilno je za resno voljo do dela, ki jo kaže mariborski tabor, da. se ne bo končal s komerzom in in nato počitkom, marveč s trodnevnim socialnim tečajem za voditelje krščanskih organizacij. Tako je prav, Orli! Zbrali ste se v Mariboru, prešteli svoje vrste, preizkusili moč svojih peruti, a po Mariboru poletite
Poletite k Solncu!
n
mahniC dijaštuu.
Bolni škof MahniC, ki se ne more udeležiti mariborskega tabora, j« poslal katoliškemu dijaštvu, zbranemu v Mariboru, naslednje pismo:
Predragi ml sinovi v Kristusu!
Zahvaljujem so vam iz vsega srca za fepl pozdrav, ki mi ga je poslal v imenu Jugoslovanske katoliške dijaške lige vaš g. predsednik, ko sem prvič stopil na tla osvobojene in ujedinjene domovine. Razveselil sem se, ko sem videl, kako se jo združilo jugoslovansko katoliško dijaštvo v edinstveno dobro urejeno falango. Nedavno še ma jhna četa se je danes že toliko ojačila, da more obdržati ta vaš veliki sestanek v Mariboru ter misliti na osnovanje slovanske, p«, tudi Internacionalne katoliške lige.
Želel bi, da. osebno prisostvujem va-Semu zborovmju, toda Previdnost je odredila drugače Ker n-> morem radi bolezni osebno priti v Maribor, vam hočem povodom vašega zborovanja reči prav iz srca par besedi o vaši orientaciji in o konsolidaciji vaših vrst po vojni.
Ko jo šel Odrešenik na pot trpljenja fn ko se je ločil od svojih učencev, je molil: »Oče sveti, varuj jih v imenu svojem, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor tudi mi-« Bodite tudi vi edini 1 Bodite ene misli in ene volje med seboj, bodite edini z vsem Jugoslovanskim katoliškim gibanjem! Vi ste mlada junaška generacija, ki se pripravlja, da bo svoj čas zmožna, bojevati Gospodove boje. Zgledujte se v svojem trudu in pripravah za svoje bodoče delo na prvencih katoliškega., dijaškega giba- j nja, na prvih njegovih žrtvah, na prvih svojih vitezih: pokojnem dr. Eckertu in dr. Rogulji. Bodite vedno sporazumni s starešinstvom, ki ima voditi vso akcijo katoliškega gibanja pii nas.
. Temelj našega gibanja je katoliška vera z vsemi onimi kulturnimi močmi, ki jih Ima v sebi. Tudi vaše dijaško gibanje temelji na katoličanstvu. Mi smo in ostanemo nacionalci ter smo srečni, da je ravno naša katoliška organizirana mladina pripomogla k ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno, krasno in bogato domovino. Da smo še vedno ločeni po veri, ni naša krivda, ali to nas absolutno ne ©vira, da priznamo in želimo narodno edinstvo. Mi spoštujemo vsako prepričanje In želimo iskreno približati se našim pravoslavnim bratom. Da, mi bi se iskreno radovali, ko bi se tudi pri njih razgibal pravoslavni dijaški pokret na verskem temelju in bi tudi vi, organizirani katoliški dijaki, kooperirali z njimi v borbi proti skupnemu sovražniku: brezverstvu in lažnemu liberalizmu. Vsekakor mora ostati nedotaknjen katoliški značaj vašega katoliškega dijaškega gibanja in vseh njegovih edinic.
Predraga katoliška omiadina! Naloga katoliškega organiziranega dijaka je, da se v svojih organizacijah in društvih pripravlja na bodoče delo in borbo. Eno pa posebno želim: da bo v vas vedno živ in svež duh verskega življenja. Sic luceat lux vestra coram hominibus, ut videant opera .vestra bona et glorificent Patrem vestrum, qui in coelis est. Naj vsi vidijo v vsakem našem dijaku ne samo dobro poučenega in globoko prepričanega, ampak tudi praktičnega katolika.
Pristopajte, predragi moji, posebno često k mizi Gospodovi, da tam uživate nebeški kruh, ki vas bo ojačeval v borbi za večno življenje in da tam pijete kri ne-Omadeževanega Jagnjeta, ki poraja deviške duše. V tem vam stavim za zgled vaše zagrebške tovariše, kateri skupaj s se-
niori Vjak mesec pristopajo skupno k sv. obhajilu.
Po mojem globokem prepričanju je neobhodno potrebno, da jo vsakdo od vas v kakem verskem društvu, bodisi v Marijini kongregacijl, ali v III. redu sv. FrančiSka.
Razmere moderne dobe so prisilile, da se jugoslovansko dijaško gibanje Siri tudi na dijakinjo. Jaz popolnoma odobravam ta vaS korak ter želim, da tudi katoliške dijakinje z ozirom na svojo naravo in naloge, ki jo je sama Previdnost odredila ženi v človeški družbi, sodelujejo v katoliškem dijaškem gibanju in se tako pripravljajo za svoje poznejše delo pri rekri-stijanizaciji naše družbe. Previdnost in narava odre ju jejo ženi kot glavno nalogo skrb in vzgojo dece. Želim, da Se katoliške organizirane dijakinje z gojitvijo globoke, iskrene pobožnosti v svojih posebnih organizacijah pripravljajo za ta svoj poklic in misijo med narodom. Poleg tega naj se praktično usposabljajo za krščansko karitativno in prosvetno organizato-rično delo med katoliškim ženskim svetom. Nad vse pa naj bodo z vsem svojim pojmovanjem življenja, nošnjo in ponašanjem svetel zgled krščanske Čednosti vsem svojim tovarišicam in vsemu svetu. Naj ne teže za praznimi zabavami in trenutnem uživanjem, pač pa jačijo svoj duh in telo s požrtvovalnim delom, polnim nadnaravne krščanske ljubezni. Naj imajo vedno na umu naš lepi slovenski pregovor: Mlado lice lepo ni, če ga čednost ne svetli.
S pohvalo povdarjam, da ste zelo dobro storili, ko ste vse organizacije katoliških dijakinj združili v posebno žensko tajništvo Jugoslovansko katoliške dijaške lige. Pravilno je, da so organizacije katoliških dijakinj zastopane v upravnem odboru in na sestanku zastopnikov Jugoslovanske katoliške dijaške lige. Taka idejna vez z organizacijami katoliških dijakinj tudi popolnoma zadostuje.
Z veseljem sem opazil, da se delo v vaših organizacijah in akademskih društvih razvija po potrebah časa. Dobro je, ker ste v svojih organizacijah in njihovih sekcijah posvetili pozornost ne samo lepi knjigi, umetnosti, socialnemu študiju, katoliškemu tisku, apologetiki in filozofiji, temveč tudi plemeniti zabavi: petju, glasbi, pa tudi športu in gimnastiki. Res je dobro, da nudijo vaša društva organiziranemu katoliškemu dijaku vse. Za sedanjo dobo posebno priporočam, da proučujete in širite idejo in organizacijo orlov-stva in to ne samo v lastnih vrstah, nego tudi med vaško in mestno mladino. Orlovska ideja ne bo samo jačila vašega telesa, temveč bo zanesla v vaše vrste šg več samozavesti in moči in izredne koristi vam bo tudi pozneje pri delu med krščanskim ljudstvom.
Za eno vas pa posebno prosim. Ne pozabite, da so vse te stvari samo sredstvo za dosego našega glavnega namena: obnoviti vse v Kristu- Ta namen je unum ne-cessarium, ki se mu mora vse podrediti. Vaše katoliško dijaško gibanje ne sme biti nikakor literarno, glasbeno ali športno udruženje, pač pa mora ostati veliko idejno gibanje za obnovo v korist vsakega posameznega od nas in vse sedanjosti.
Čujem, da vam nasprotniki v najnovejšem času očitajo, da sto se vrgli v vrtinec strankarske politike. Vem, da so ta očitanja popolnoma neosnovana in zlobna. Vi ste vedno bili dijaška skupina, ki se ni bavila s politiko. Vašemu gibanju je temelj živa vera v Krista Boga in cilj mu je, da s to živo vero prepojite sebe same in da se tako pripravite za izgradbo krščansko jugoslovanske kulture. Ravno dejstvo, da niste nikdar bili politična skupi-
na, niti kdaj odvisni od katerokoli politične stranke, je vaša glavna moč in tajnost vaših uspehov. Prepričan sem, da se Jugoslovanska katoliška dijaška liga kakor doslej tudi v bodoče ne bo spuščala v politiko. Ako vam kdo zameri, ker vidite Boga ne samo v cerkvi, temveč tudi na ulici, v šoli, v znanosti in umetnosti, vsled česar skušate dosledno povsod delati v verskem smislu, pustite ga in delajte mirno naprej. Da ste od tega sveta, bi vas svet hvalil; a tako, ker ste od Boga, vas mora svet sovražiti in preganjati.
VaS g. predaednik me je vprašal, kako želim, da proslavite moj 70. rojstni dan. Pada ravno na praznik sv. Križa, ko pričenja Cerkev svojo liturgijo z brr^Hmi: Nos autem gloriari oportet in eru^e Domini nostri Jesu Christi, in quo est fiIus, vita et resurrectio nostra: per quem sal-vati et Hberati sumus. Pristopite ob tej priliki, predragi moji sinovi in hčerke v Kristu, širom Jugoslavije in zunaj v tujini skupno s starešinami k skupnemu sv. obhajilu v namen, da blagoslovi Gospod vse naše katoliško gibanje, v zadoščenje za javne grehe in žalitve božjega imena, ki izzivajo božjo jezo na našo milo Jugoslavijo. Spomnite se v molitvah tudi mene, kakor se tudi jaz dnevno spominjam vas, deca moja. Vsak drug način proslave, in naj si bi bila kakršnakoli prireditev, bi mi bila neprijetna. Izvolite upoštevati to mojo željo.
Končno vam, predragi bratje In sinovi v Kristu, priporočam čvrsto disciplino in duha edinstva, ki je duh katoliške Cerkve in duh božji.
Blagoslov Gospodov naj pride na vas in ostane vedno z vami!
f Dr. Anton M a h n i č , škof.
La2 o bombah.
Trst, 28. julija.
Danes, ko to pišem, je že popolnoma dognana stvar, da so vse one strahovite zgodbe, ki jih je spravljalo v svet tržaško laško časopisje o bombah, ki smo jih baje mi tržaški Jugoslovani metali 13. t. m. iz Narodnega doma na »nedolžno, nič hudega hotečo« množico, najnesramnejše izmišljotine in laži, pripravljene in skovane že pred dogodki samimi, s prozornim namenom, da bi se krivda italijanskih oblasti in njihovih podajačev, fašistov, zvalila na nas tržaške Jugoslovane, Sicer je za krivdo fašistov itak že dovolj jasen dokaz dejstvo, da je prišlo do pobojev že med zborovanjem na trgu Edinosti pred vladno palačo samo, da sta bila urad jugoslovanske delegacije v Mazzinijevi ulici in Jadranska banka na vogalu ulic S. Nicold ip Cassa di risparmio razbita takoj po zborovanju na trgu Edinosti, gotovo četrt ure preje, preden so izgredniki prišli pred Narodni dom, ki je skoraj za cel kilometer oddaljen od trga Edinosti; toda sedaj, ko sc morejo dogodki z vsemi okoliščinami pretehtati popolnoma mirno in trezno, prihajajo na dan dokazi, ki so tako neizpodbitni, da leži krivda oblasti in njihovih poma-gačev kakor na dlani pred nami.
Zaradi »metanja bomb iz Narodnega doma« sta bila aretirana dva naša človeka, sluga Tržaške posojilnice, Strah, ki se' je iz svojega stanovanja v podstrešju Narodnega doma zatekel na hišno streho le napol oblečen in so ga potem aretirali, češ, da je on metal bombe na občinstvo, in pa mehanik Kraigher, ki je pred vrati v Galattijevi ulici ljudi, ki so se rešili iz gorečega Narodnega doma, branil pred napadi podivjane druhali in so ga tudi obdolžili metanja bomb, dasiravno sploh ni
bil v Narodnem domu. Oba ta dva »zločinca« sta že sedaj v svobodi, Ako bi bili mogli najti na njiju le pičico krivde, bi gotovo čepela še vedno na dnu najglobje ječe, če bi ju ne*bili ugonobili s pretepanjem.
Posojilnica, ki je imela svoje prostora v prvem nadstropju na levi strani glavnega vhoda, je bila popoldne zaprta in ni bilo nikogar v njenih prostorih, zavarovanih z železnimi vrati, Čitalnica, ki j« imela najete ostale prostore prvega nadstropja na čelni strani poslopja, je bila tudi zaprta in prazna, ker je hišnica Torničeva, opozorjena na morebitne izgrede, ki jih je že doživela enkrat, namreč lani 4. avgusta, že opoldne zaklenila vse in odšla. V stanovanju posojilničnega ravnatelja Ulča-karja nad posojilnico, ki se je prav ti»ti dan dopoldne odpeljal iz Trsta, ni bile nikogar, v Peganovem stanovanju v tretjem nadstropju so bile doma samo žon*Ve, v dr. Wilfanovem pa služkinja sama. Ves ostali del pročelne strani je zavzemal hotel, kjer so bili nastanjeni samo tujd, med njimi tudi neki italijanski poročnik, iz čigar okna je visela italijanska zastava. Kdo naj bi bil tu metal bombe.
In sedaj najtehtnejši dokaz! — V četrtek, 22. t, m., se je vršil pogreb poročnika Cassiana (pisali so tudi »Cassano« in »Casciana«), o katerem je pisalo tržaško laško časopisje, da je umrl za ranami, ki so mu jih zadali drobci iz Narodnega doma vržene bombe. Pogreb je bil prirejen s takim sijajem, kakor ga že ni bilo kmalu videli, in vse je kazalo, da naj bi bila ta prireditev pobuda za nov naskok fašistov na nas Jugoslovane, kajti časopisje je s svojim hujskanjem, češ, ta mladi junak mora v grob zaradi zločinske jugoslovanske roke, ki je vrgla bombo itd., storilo vse, da bi se ponovila grozodejstva prejšnjega torka. Ali vendar tako daleč iti prišlo, pač pa le zato ne, ker so dobili najbrž opomin od vladne strani, da nel Po reb junaka, ki jc padel, zadet po ombi, vrženi iz Narodnega doma, s? je izvršil brez zlih posledic ij. nas, Di; ali sedaj poglejmo tržaške lisi^ od 14. t, m., torej tiste, ki so objavili prva poročila o dogodkih prejšnjega večera.
V »L a v o r a t o r u« od 14. t, m, čitamo opis dogodkov na trgu Edinosti za časa fa-šistovskega zborovanja in sicer dobesedno r ».,, t r e per s one cadono f e r i t c di pugnate, Tra esse vi e il tc-n c n t e Cassano.« To se pravi: »...tri osebe so padlo tu, ranjene z bodalom (!!), Med njimi je poročnik Cassano.« Poročni: Cassano je bil torej ranjen z bo da ion, ne pa po bombnih drobcih, in ranjen je bil na trgu Edinosti, ne pa pred Narodnim domom!
sNazione« od istega dne objavlja pod naslovom »La lista dei feriti« {»Sr -znam ranjencev«) naslednje: »Luigi Crs-sano, di 23 anni, da Callanisetta, tenenl: di fanteria, abitante in via della Madcn-nina 23, lerito di pugnale alla schieno. To se pravi: »Luigi Cassano, star 23 let, iz Caltanisctte, pehotni poročnik, stanujoč v ulici Madonnina23, ranjenzbodalom v h r b e t (križ), »Nazione« je bila polc:a prva, ki je začela pisati, da je bil ta poročnik ranjen od bombnih drobcev,
»P i c c o 1 o« je v svoji jutranji številki od 14, t, m, opisoval vrvenje v mestni bolnišnici za časa izgredov prejšnjega večera in poročal, da so takoj po dogodkih na trgu Edinosti (pred vladno palačo) ripeljali v bolnišnico nekega Ussaia, dva-rat zabodenega na trgu Edinosti, potem pa nadaljeval: »Subito dopo, con 1' auto-ambulanza della Guardia mcdica veniva
LISTEK.
France Bevk:
PravSjica o orlu.
Ne vem, kdaj, ne vem kje sem slišal pripovedovati to pravljico. -Ali smo sedeli v tihi noči v bližini sovražnika in smo je-dva upali dihati: nekdo je povzdignil šepetajoč glas in pričel v nalahnem šepetu kot pomladna godba, tedaj so bile pravljice najslajše; zdelo se nam je, da zadržujejo smrt. Morda sem to pravljico sanjal; vsake sanje so lepa neokrnjena resnica, kot prsti, ki sezajo iz preteklosti in iz bodočnosti v dušo in jo zibljejo.
Zgodba je ostala v meni kol slika poldneva z ažurnim nebcm in orlom na njem, s perutmi razpetimi čez vso zemljo, ki so brez scnce kot misel — in ne izbriše mi jc nihče več:
Vsi smo pogledali na nebo in smo ga videli velikega, sijajnega, kot da je pripet na solnce. Žalost, ki je sedela v naši družbi od jtitra do večera in nam štela grižlja-■ je in utripe srca, je bila na mah pri kraju.
»Poglejte orla!«
Kot bi dejali: Poglejte prej ugaslo, nanovo vžgano življenje! Z ogrorrno perutnico je segel v našo dušo, da smo ga spoznali in strmeli v njegovo veličino: kam nas pelje, kam gre njegovo oko.
Nekdo, ki je bil še zelo mlad in molčeč in se nam je zdel vedno žalosten, je stegnil svojo drobno roko kot otrok, ki hoče utrgati cvet in je vzkliknili
Glejte orla! Rešnjo luč! Vila nam ga je rodila...«
Gledali smo ga kot v sanjah. Počasi je sklonil glavo in omahnil z roko. Vpraševali smo ga molče z odprtimi ustmi in on je čutil v dnu svojega srca in je videl iz globine porošenih oči, da ne. sme molčati in tako se je začela pravljica:
»Moj narod je silno, silno star. Njegova glava leži na blazinah sneženih gora, njegove noge se kopljejo v morju. Telo mu je pretkano s krasotami, ki ga ovijajo. Lesovi mu šumijo in vode mu namakajo polja.
Pravijo, da je zelo, zelo dolgo od tega, kar je prišel v ta kraj, zasenčil si oči in dejal: Tu je konec zemlje in se začenja večnost; tu bom živel.
In živel je. Vse od zemlje do nebes mu je prepevalo ob delu, vsaka bilka se je ž njim igrala, ko je počival. Bilo je sreče, da bi jo navrhal do zvezd in še bi ji ostalo več kot preveč.
Toliko je je bilo, da je pognala v nji svoje korenine zavist in si je nesreča po-stlala svoje ležišče. Tako se je zgodilo, da je narod zaspal in je. zanjal sanje, v katerih se je prikazal sam sebi kot Bogu enak, , 7. rokami nad zvezdami in z nogami na dnu morja. Naenkrat so sc sanje izpreme-
nile in videl je samega sebe kot sužnja pred seboj.
Prestrašil se je in se je vzbudil s krikom. Strmel ie v črnega jastreba, ki mu je sedel na prsin in kljuval, kot bi klesal granitno podobo v njegovo srce. Roke in no-e je imel prikovane, kri je curljala in te-la v morje, ki je bilo rdeče do obzorja.
Začeli so se dnevi trpljenja in muk. Bolečine so se zgostile v črne oblake, niti enega žarka ni bilo več v srce. Klici so zamirali v prsih, in če bi se bili porodili, bi padli kot kamen, ki ga zalučiš v oblake, pretežki nazaj v srce.
Krvaveče rane so sc zaraščale in znova odpirale; velikana je premagala bolečina:
»Ne mučite me! Ubijte me!«
In odgovarjal mu je glas, ki je izviral iz brezdanjosti: »Kdor se je ustavil na robu zemlje in dejal: Tu ostaneml ga ni mo-oče ubiti. Kos za kosom ga je treba iz-ljuvati; tako silno je narodov življenje!«
In tisti hip je potočil velikan kapljico krvi, ki je padla na zemljo in rodila prvo upanje. In kakor se je nizala minuta na minuto, muka na muko, tako so ga objele kaplje upanja b ga pokrile. Bila pa ni večnost daljša kot ena teh minut in ne sladkejša, kot ena teh kapljic.
Tedaj se je zgodilo čudo. AH pe mor* ju ali od bogvekje, je prišla vila in zajoka-la nad narodom junakom. Vzljubila ga je ii> v. svoji ljubezni mu je hotela dati dele
in fn Ar>te je bil orel.
Dotaknila se je njegovih bolečin in nastale so orlovske peruti, tako čiste in ogromne bolečine sužnja-velikana.
In dotaknila se je njegovega hrepenenja in nastal je polet orla, ki 6e meri s solncem, in ki mu je svoboda več kakor življenje. Kdo premeri hrepenenje, kdo izmeri visočino orlove poti.«
Ko so pale viline solze na njegove rane, so nastale orlove oči, ki zro skoz kamen in skoz dušo.
Orel je sedel na njenih rokah in poljubila ga je, da je oživel. Pretrgal je oblake in vrgel luč na zemljo, vila pa je umrla.
In tako plava najvišje čist in ogromen in gleda skozi duše in skozi kamen. Nekje v sivi večnosti rasto cvetke luči, ki jih lovi in trga ter spušča na rane, kot dragocene kaplje, Četudi vsakih tisoč ur le eno kapljo, je neizmerno za neskončno bolečino ... In narod mu odpira svoje žejne rane...
Ko bo padla zadnja cvetka sive večnosti, bo zopet sanjal, da stoji sam pred sabo in je kakor Bog. Imel bo orlove peruti, njegovo hrepenenje in oči, ki zrejo skozi dušo in skozi kamen,
Takrat bo orel umrl kot luč v luč ...«
Preživo se spominjam te pravljice. Mladenič jo je pripovedoval vsem onim, ki plovejo s čistimi perutnicami nad nr.nv in njim. ki nosijo rane.
Iransportato il tenente di fanteria Luigi Cassiano, d'anni 23, da Caltanisetla, abi-tante in via Madonnina 23, con una ferita di coltello aH' adderne, penetrante in ca-vita.« Po slovensko: »Takoj nato je bil pripeljan z rešilnim avtom rešilne postaje pehotni poročnik L u i g i Cassiano) star 23 let, iz Caltanisette, stanujoč v ulici Madonnina 23, ranjen z nožem v trebušno globino.« Nadalje navaja list nekega Boicovicha, ki je bil tudi zaboden na trgu Edinosti. V posebnem odstavku, z izrecno pripombo, ob kaki priliki so bili ranjeni, pa navaja »Piccolo« potem "tiste, ki so bili ranjeni pod Narodnim domom po »bombnih drobcih«.
Vse tržaško laško časopisje se torej v svojih prvih poročilih, torej tedaj, ko so se manj pomembni dogodki zabeležili tako, kakor so se v resnici dogodili, ker se v hitrici ni moglo pretehtati, kako bi se dali bolje izkoristiti, popolnoma strinja glede dejstva, da je bil poročnik Cassano, ali kakor ga že pišejo, ranjen z bodalom na trgu Edinosti za časa fašistovskega zborovanja, to se pravi, kakih dvajset minut do pol ure pred'naskokom na Narodni dom, ker so izgredniki potrebovali toliko časa za razbijanje jugoslovanske delegacije in za pot do Narodnega doma, Ker pa je bila prva bomba, vržena iz ravnateljstva državnih železnic, le pokalna bomba, ki ni storila nič škode, temveč je storila« le pretvezni povod za naskok na Naroani dom, češ, da je bila vržena od tod, bi bilo vendar naravnost smešno, če bi ob toliko bombah, kolikor so jih videli laški listi padajočih iz Narodnega doma, ne bilo nikakršnih žrtev, vsaj težjih ne. In našli so vsaj eno, Poročniku Cassianu se je stanje vedno slabšalo in diagnoza v »Nazione« in »Piccolu« sc je od srede do nedelje iz-premenila iz vbodov v rane po bombnih drobcih. In ko je poročnik umrl, je bil žrtev iz Narodnega doma vržene bombe: quod erat demonstrandum! Da je bil ranjen na trgu, ki je cel kilometer oddaljen od Narodnega doma, in zaboden, ne pa ranjen po bombnih drobcih, to nc de nič, kajti vsa tržaška in ostala laška javnost je v enem tednu nehote in hote kar najtemeljiteje pozabila, kar je pisalo skladno vse časopisje 14. julija, namreč, da jc bil tenente Cassiano zaboden na trgu Edinosti, pred vladno palačo, za časa fašistovskega zborovanja.
Boljšega dokaza za verodostojnost poročil laškega časopisja o dogodkih dne 13. julija, kakor je ta, pač ni treba. Zato pa tudi smemo trditi z vso gotovostjo, da je prav tako zlagano vse, kar se je pisalo o metanju bomb iz Narodnega doma, kakor je laž trditev, da je bil poročnik Cassiano ranjen po bombnih drobcih pred Narodnim domom. Tako se ruši laška lažna zgradba o naši krivdi na dogodkih dne 13. julija sama v sebi! v
ftgaš izvoz.
LDU Beigrad, 29. julija. Začasni finančni odbor je na svoji seji dne 27. julija 1920 sklenil, da se dopusti izvoz v inozemstvo in to najdaljc do konca tega leta za sledeče predmete: 1, ječmen, rž in koruza; 2. moka in mlinski izdelki od ječmena, rži in koruze; 3. testenine; 4, fižol, leča, grah in krompir; 5. nad deset let stari biki, dobro rejeni, za pleme pretežki in godni za klanje; ti biki se smejo izvažati samo preko carinarnic v Djevdjeliju, Subotici, Špilju in Koprivnici, kjer se bo vršil pregled po državnih živinozdravnikih, ki jih je v to svrho nastavil minister za poljedelstvo *in vode; 6. preko 16 let stari konji in kobile; ta izvoz se mora vršiti preko istih carinarnic in pod istimi pogoji, kakor bikov; 7, kože; 8. izdelki iz svinjskega mesa; 9, med; 10. volnene preproge, volneni odpadki in volnene krpe, sortiranj in ne-sortirane; 11. lan in konoplja, — S tem se dopolnujejo vse dosedaj izdane naredbe začasnega finančnega odseka. Nasprotno pa ostane še nadalje prepovedano za izvoz: 1, pšenica in pšenična moka; 2. oves; 3. goveja živina, ki ni izpolnila zgoraj navedenih pogojev; 4. Konji in kobile, ki niso izpolnili zgoraj navedenih pogojev; 5. ovce; 6, svinje; 7. sveže meso in slanina; 8. mast in namizno oJje; 9. sladkor; 10. volna in volneni izdelki, — Razen zgoraj omenjenih predmetov tudi 11. goveje, bivolove in konjske kože in izdelki iz istih; 12. soda in produkti od sode; 13. zlato in srebro in izdelki iz srebra in zlata; 14. železo, surovo, na pol izdelano in staro; iz-vzemši lito, valjano in železo za obroče ter žico za žeblje in povezovanje ter kovane žeblje; 15. premog, razen oglja; 16. mineralno olje.
Vpad Albancev.
LDIJ Podgorica, 29. julija, Hasan Butati, poveljnik čet tiranske vlade, ki je izvršil vpad na naš teritorij, jc predvčerajšnjim zahteval beso (častno besedo) od kastratskega barjaktarii (zastavonoša) in od zastavonoš sosednih plemen, da ga ne bodo napadli, dokler on ne izvrši svoje akcije proti nam. Hasan Bušati ni dobil bese.
nego sosedje so mu še celo odsvetovali napad na jugoslovansko ozemlje.
LDU Podgorica, 29. julija, Kakor sc doznava dosedaj, je dognala preiskava, da je pri vpadu čet albanske vlade na naš teritorij kompromitiran v prvi vrsti Hasan Bušati, poveljnik vladnih čet, ki je osebno vodil operacije, ter mnogi visoki uradniki vlade, med njimi Djemal Efendija, kadij v Skadru in podprefekt mesta Skader, Fe-redji. Zdi se, da bodo odkrili še marsikako ime visokih albanskih dostojanstvenikov.
LDU Podgorica, 29. julija. Pri vpadu so Albanci zakrivili mnogo zverskih zločinov in plcnitev. Bitka še traja. Napadalci so uporabljali tudi topove in mitraljezo. Na horicontu se je pojavil dopoldne tekom bitke italijanski aeroplan.
LDU Cetinje, 29. julija. Visoki dostojanstveniki tiranske vlade v Skadru in okolici odkrito priznavajo greh, ki ga je zakrivila albanska vlada s tem nepremišljenim napadom na naše ozemlje.
LDU Podgorica, 29. julija. Dokazano je da so med vpadom krožili italijanski aeroplani med našo mejp in Cetinjem in da so prišli iz mesta Kopljika na severni obali Skadrskega jezera na albanskem ozemlju,
LDU Podgorica, 29. julija. Mnogi ne sumijo, da so nadzorovali opremljenje albanskih čet, ki so izvršile vpad, italijanski častniki. Vpad je izvršilo približno 1000 albanskih vojakov.
TeSSnsho vprašarafa.
LDU*Praga, 29- julija. (ČTU) Po izjavi češko-slovaškega ministra za zunanje posle dr. Beneša o odločitvi poslaniške konference v tešinskem vprašanju bo komisija za določitev meje, ki se ustanovi v 11 dneh, imela pravico, predlagati krajevne izpremembe ob demarkacijski črti. Izdane bodo tudi politične in gospodarske odredbe, dalje se uveljavi opcijska pravica prebivalstva na podlagi domovinske pravice od leta 1914. in bivališča leta 1918. Pri zadnji kategoriji imata češko-slovaška in poljska vlada pravico, optante odkloniti. Zagotovljena je popolna pravica preseljevanja prebivalcev in priznana popolna amnestija in pomiloščenjo za politične ali propagandne čine- V vprašanju razdelitve premoga se je sklenilo, da se češkoslovaška obveže, dobaviti Poljski one količine premoga, ki jih je dobavila leta. 1913. Ako se produkcija premoga zniža, \se zniža tudi dobava. Dalje je bilo sklenjeno, da bo Poljska dobavljala Češkoslovaški nafto, pri čemer je obema državama prepuščeno, da se sporazumeta z ozirom na svoje potrebe. Končno je bilo sklenjeno, cla se ima takoj vzeti v pretres odgovor glede dobav-Ijanja premoga med Češkoslovaško in oni mi zavezniškimi državami, ki so dobivale leta 1913- premog iz tešinslcega ozemlja, in sicer na podlagi dobav iz leta 1913. Češkoslovaška bo dobavljala premog le s pogojem, da se ji ne nalože druge obveznosti, razen teli, ki jih" vsebuje mirovna pogodba 7. Avstrijo. Obe državi zasedeta prisojena Jima ozemlja v najkrajšem času, ko se poprej sporazumela z medzavezniško plebiscitno komisijo in njenimi vojaškimi člani. Po sklepu poslaniške konference pripade češkoslovaški tudi mesto Trzynice.
LDU Praga, 29. julija- (ČTU) V presojanju sklepa poslaniške konference v tešinskem vprašanju piše praška »Tribuna«, ki sploh najbolje razume diplomatično stran tega vprašanja: Minister dr. Beneš je došel pač na temelju svojega poznavanja političnih razmer v Srednji Evropi do prepričanja, da bo našemu političnemu položaju v korist, ako se Čehi uklonijo želji zaveznikov in z Vsemi svojimi silami prispevajo v pomirjen je onega dela, Evrope, na katerega ima češkoslovaška država vpliv.
i M
tJBS
i liatf 3
+ Štetje. »Slov. Narod« si je dal telefonirati iz Maribora, da je tja prispelo na tabor razen 1700 dijakov še »15 Orlic, 10 Orlic v kroju in 30 civilnih oseb.« Ker dijaki po »Narodovem« ne spadajo niti med Orle, niti med civilne osebe, naj se njegovi bralci tolažijo, da je od 20.000 priglašenih vdeležencev tabora najbrže vsled krerneni-te kritiko vrlega demokratskega »Mariborskega delavca« ostalo 19.915 doma. Mi nimamo prav nič zoper to, čc cela slovenska demokracija zaspi nocoj v prepričanju, da je vdeležencev v Mariboru komaj toliko, kolikor četrtink cvička pošten demokrat pod streho spravi. Naj slovenski liberalizem meži in spi! Kadar se lepega dne zbudi, se bo začudili kako da ga ni več.
+ Socialdemokrati o Mariboru. Naši socialpatriotjo niso tako brezskrbni glede Maribora kakor »Narod«. V včerajšnjem »Napreju« pravijo sicer, da »agitacijska prireditev bo na Maribor in okolico vendar tako malo vplivala, da ne bo zapustila prav nobenega sledu.« Pa. to ie kar tako rečeno, v začetku članka, da si člankar da sam nekaj poguma. Kako socialpatriotje v resnici umevajo pomen tabora, kaže naslov tega niihovecn. uvn*^«''«. ki se elasi: »Klerika-
lizem na pohodu?« in jedro njihovih izvajanj: »Ne smemo pa misliti, da jc taka priredba popolnoma postranskega pomena. Velik pomen ima, ker znači neobzirno predrznost klerikalizma... Ne zadostuje, da zabavljamo in dopuščamo, cla se nam za-clrguje vrv okoli vratu... Ali naj čakamo, cla propademo, da oslabimo; ali naj pustimo sekati clrva na sebi?« Tako bi si sedaj g. Kristan tudi z Mariborom rad pomagal na noge, odkar mu delavci ne dovoljujejo več, da bi sekal drva na njih in odkar mu zadrgujejo zasluženo vrv okoli vratu.
Liberalni premogarji- Bazkrili smo javnosti v včerajšnjem listu, zakaj se je liberalni velekapital začel naenkrat tako zanimati za malega človeka, zakaj se boji za ljubljanskega konsumenta, ki ga je doslej z mirnim srcem gledal, kako propada telesno in duševno v podstrešjih, kleteh in vagonih. Delal se je, kakor bi mu hotel tiste vagone ceneje kuriti, a se je v resnici zba) za svoja "velika podjetja, ki so delala d.,lička do b0%. In sedaj, ko smo mu povedali, kar mu gre, modruje »Narod« tako k- čim dražji bo premog, tem dražje bomo plačevali papir liberalnim papirnicam. Tu51 tako mišljenje je čisto v naravi iibera'ce stranke, a pravično ni. če bi bili 1'ld'aici to, kar se sami naziva;o, bi morali re;.i: ker jemlje vevška papirnica svoj £•'! dobiček slednjemu človeku \7 žepa, od urednika do najrevneji šega šolarja, bomo ob povišanju premogovnih cen morali svoj silni dobiček znižati, in ne bomo več smeli zvišavati cen papirju. Toda liberalci' bi ne bili več liberalci, če bi tako mislili! Ko bi tako mislili, bi tudi ne bilo več ljudi v vagonih in kleteh in morda bi tudi papir bil cenejši, ker bi dr. Triller svojih dolgih člankov, ki govorijo o revežih in mislijo na delnice, ne pisal več.
+ Dnevnik škcfa Korlira, Ko je tržaška mularija vdrla v dvorec bivš2ga tržaškega škofa dr. Karlina, tam razgrajala in razbijala, je odnesla s seboj tudi slovenski pisan dnevnik dr. Karlina. Nek: milanski list je potem malo pisal o tem dnevniku, a se je stvar kmalu pozabila. Vendar pa je tatvina popolnoma dosegH svoj namen. Dnevnik je med tem očividno krožil po vseh tistih mestih, kjer je bilo škofa Karlina očrniti. Potem, ko jc dr. Kar-lin moral oditi i/. Trsta, je prišel tudi dnevnik na dan in ga je objavila tudi »L' Era nuova« v treh številkah t. m. v italijanskem, baje dokumentarno zvestem prevodu. V zadnji objavi dne 10. julija označuje »L' Era nuova« škofov dnevnik, delo škofovo in slovenske duhovščine s temi le besedami: »Iz pisanja bivšega slovenskega škofa, ki je včasi prostodušno, včasi sikajoče, mnogokrat slikovito celo v svoji preprostosti, je razvidno in jasno to le; da je msgr. Kar'in bij resničen in odločen nasprotnik Italije in da je kljub nedvoumnosti dogodkov tak tudi ostal.. , Sedaj mosgr. Karlina ni več v Trstu, toda v Beneški Juliji so še ostale stotine slovenskih duhovnikov, ki svojo politiko nadaljujejo z istim sovraštvom za vse, kar je italijanskega, z istim raznarodovalnim namenom v mešanih krajih naše pokrajine, Tega ne smemo pozabiti. Treba je, da si to zlasti zapomni vlada. In cla se s tem peča!«
0 a % V® a
—	Ministra dr. Korošec in dr. Velizar Jankovič sta včeraj odpotovala iz Belgrada na Orlovski tabor v Maribor.
—	Osebne vesti. Fran jo Vojsk, k metijski potovalni učitelj v Murski Soboti, je pomaknjen v IX. činovni razrecl državnih uradnikov. — Potovalni učitelj za kmetijstvo Emil Marši č je sprejet v državno službo pri poverjeništvu za kmetijstvo v IX. činovnem razredu državnih uradnikov. — Inž. Albin Cotič in inž. agr. Bogdan Pahor sta imenovana za provizoma asistenta na državnem kmetijsko-kemijskem zavodu v Ljubljani v X. činovnem razredu državnih uradnikov. — Pogodbeni gospodinjski učiteljici Elza Premrou in Marija B o ž n i k sta imenovani za definitivni gospodinjski učiteljici pri poverjeništvu za kmetijstvo. — Policijski oficial Josip Scbvvaiger, dodeljen do sedaj mestnemu magistratu v Mariboru, je v nadaljnje službovanje premeščen k policiskemu ko-inisariatu v Mariboru. — Okrajni tajnik Fran Volčjak, do sedaj v Imotskem, je namesto v Črnomelj dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Mariboru.
—	Iz sodne službe. Premeščeni so: pisarniški oficial Juri Šilec od okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah k okrajnemu sodišču pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; daljo kanclisti: Rudolf pl. Schil-d o n f o I d od okrajnega sodišča v Ptuju k višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani; Ivan Seiko od okrajnega sodišča v Žužemberku k okrajnemu sodišču v Kamniku; Franc Bezlaj od okrajnega sodišča v Litiij k okrajnemu sodišču v Kranju; Rajko Faninger od okrajnega sodišča v Marenbergu in Fran Kopič od okrajnega sodišča v Kočevju k okrožnemu sodišču v Mariboru: Ivan R u do lf od okral-
nega sodišča v Metliki k okrajnemu sodišču v Ptuju. Imenovani so: za višje pisarniške oficiale: pisarniški oficial Marko V o g r i n c, okrožnega sodišča v Mariboru, na dosedanjem službenem mestu; pisarniški oficial Teodor To fant, okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, začasno pri okrožnem sodišču v Novem mestu, pisarniški oficial Ivan V i d m a i e r, okrajnega sodi-« šča v Ormožu pri okrajnem sodišču v Litiji, pisarniški oficial Andrej Majcen, okrajnega sodišča- v Krškem na dosedanjem službenem mestu; za kancliste: pri deželnem sodišču v Ljubljani Franc Ku« š t r i n in Josip H a i n e r, pri okrožnem sodišču v Mariboru Matevž G r o b 1 a ch e r, pri okrajnem sodišču v Litiji Josip Kan-d u t s c h , pri okrajnem sodišču v Ložu Anton M a t i č i č , pri okrajnem sodišču V Brežicah.Avguštin Vaš, pri okrajnem sodišču v Kozjem Franc Bob ar in Ivan Drame, pri okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah Filip Logar, pri okrajnem sodišču v Marrnfcergu Ignacij Pučko, pri okrajnem sodišču v Črnomlju Ivan I) r o -b n i č , pri okrajnem sodišču v Kočevju Franc O šolnik in Pavel Vovko, pri okrajnem sodišču v Kostanjevici Franc M orel j, pri okrajnem sodišču v Krškem Fridolin B e n i g e r. pri okrajnem sodišču v Metliki Vincenc V r a n č i č . pri okrajnem sodišču v Mokronogu Ivan Draš-ler, pri okrajnem sodišču v Ribnici Ciril. Lavrič, pri okrajnem sodišču v Žužemberku Anton Ukmar. Pomožna paznica Vera Bagari je imenovana za stalno paznico pri okrožnem sodišču v Mariboru.
— Za ITI. redno psrotno zasedanje je
imenovalo predsedništvo višjega deželnega sodišča: I. pri deželnem so« d i š č u v I. j u b 1 j a n i : za predsednika: predsednika-deželnega sodišča drja. O, Papeža; za namestnike: dvornega sodnega. svetnika in podpredsednika deželnega sodišča Frana Regalljrja, vl:-.ia de-j žehiosodnu svetnika Frana Ve dem j a-l k a in Alojzija Žebretu, '.ifSeluosoclnai j svetnika Frana Rek a r j a in Antona B u -: 1 o v c a. — II. p r i o k r o ž n o m so d i š č u v Celju: za predseduj] n: dvornegn sod-
ni predsednika okrožnega
nega 8v--'nikc
sodišča drja. Josipa Kotnika; za namestnike: višjega deželnosodnega svetni« ka drja. Miroslava P. v n. č i č n , deželnosod-ne svetnike drja. I Tink a Stepnnčiča, drja. Ivana Prenischaka in Ivana
0	o u g a n a. —■- 1II. p r i okrožne m s o -d i še u v Mariboru: za predsednika: dvornega svetnika in predsednika okrožnega sodišča. Tomaža ('. ainkarja; za namestnike: višja deželnosodna svetnika Antona Le v ca in Aleksandra Ravni« kar j a. deželnosodno svetnike Frana P o* s e p; o . Oskarja D e v ;> , drja. Frana i1 i c h-
1	e )• j a. — I v. p r i o k rožne ni s o d i š č u v- Novem ju o s tu : za pv<?d8.:<li:!ka: dc-želnosodnega svetnika drja. .lunja Po« lenška, za namestnike: dežel n •.•sodna svetnike Jurija K o i n o , Josip;*, i'.»1;. a. v« č i č a in Antona K u cl r
■o naroki za Ko« A 1234 K;
—	Za »Gosposvetski zvon vali m nabrali po Kronski zbii roško: Poštni oficijal g. Cizeij g. Hrovat J. 400 K; Slušatelji kurza za meščanske šole 305 K; Osobje ravateljslva, južne železnice 1748 K 40 v; Načelnik gl. kolodvora g. Ludvvig 600 K; g. Grafenauer Radez K 1C0; poštni oficijal g. Cizeij A 524 K; Vseučil. prof. g. Debevec 8 K; Neimenovan K 10; g. Celnar Franc K 100; ga. Bajtova (nabrala v Zagrebu) K 1450; ga Zemljanova K 6145; Nadsv, g. Šprudler K 5; g. Sedej-Strnad IC 200; Šolska vodstva: Št. Jernej K 204; Mirna K 191; Naklo K 26; Žalec K 86; Šmarjeta K 43; teološka fakulteta v Ljubljani K 280; veselica gasilnih društev K 1112.70; Naberalne pole »Kronske zbirke za Koroško« poštnega ravnateljstva 50.000 K, od katerih se je nakazalo Narodnemu svetu v Velik.ovcu 25.000 K; Ravnatelj ček. urada J. Avse-nek K 1000; Velepos. I. Kosler K 100; Poslanec dr. Lovrenčič K 80; Posl, dr Šau« bach K 200; Odvetn. I. C. Oblak K 100,
—	V upravni svet Narodne banke, podružnica v Ljubljani, katera je naslednica bivše avstro-ogrske banke, so imenovani naslednji gospodje: Industrijalec Dragotin Hribar, veletržec Ivan Knez, veletržec Robert Kolmann, tovarnar Peter Kozina, veletržec Alojzij Lilleg, veletržec Leo Souvan, graščak Feliks Stare, veletržec Feliks Urbane, tovarnar Avgust Žabkar,-
—	Na naslov nadzornikov pokrajin« skih poštnih ravnateljstev! Beremo, da; gredo gg. nadzorniki poštnih pokrajinskih) ravnateljstev v Beigrad. Zadnje upanja poštnih odpravnikov je njih pravičnost. Zatorej jih prosimo, da vplivajo, da se skoraj že odpravi in popravi velika krivica, ki se nam dela, ter dobimo vse nam dosedaj pritrgane draginjske doklade. Gospodje nadzorniki menda vedo, da imamo kvalificirani odpravniki iste skušnje in opravljamo isto delo kot poštarji in ofici« anti ter da se je prej z nami vedno tako ravnalo, kakor z istimi. Zakaj torej delajo sedaj z nami tako izjemo? Snj to je menda vsem jasno, da s 500 K mesečno ne moremo sedaj živeti. — Poštni odpravniki,
OrlovsRI tabor v Mariliorii,
Telefonsko poročilo »Slovencu ,
Pozdravni večer difasiva.
Maribor, 30. julija. Včeraj zvečer ob 8. se je vršil v veliki Gotzovi dvorani pozdravni večer in komerz katoliškega jugoslovanskega dijaštva. Sodelovala je mariborska železničarska godba. Obširna dvorana je bila nabito polna. Večer je otvoril predsednik Jug. kat, dijaške Lige g. Kola-rik, ki je pozdravil mariborsko meščanstvo. Zatem je predlagal za predsednika pozdravnemu večeru poslanca in ministra na razpoloženju dr. Jankoviča kot predsta-vitelja mariborskega meščanstva-
Dr. Jankovič jc med viharnim odobravanjem v svojem nagovoru povdarjal, v kakih težavnih razmerah je ustvaril počitek katoliške dijaške organizacije. Med dijaško mladino je vladalo mrtvilo in dijaštvo jc propadalo v močvirju — brez idealov. Kar je bilo idealnejše mladine, je prišla do zaključka, da. je treba povzdigniti versko življenje in ustanoviti lastno društvo, ki naj bi skiišalo uveljaviti med dijaštvom velike katoliške ideje. Koncem svojega govora je pozval dijaštvo, naj stoji trdno, kakor so stali nekoč ustanovitelji jugoslovanske katoliške organizacije in njihovi nasledniki na braniku katoliških 4n narodnih načel. Med viharnim odobravanjem je godba zasvirala »Lepo našo domovino«, ki so jo vsi udeleženci poslušali stoje-
Nato je govoril mariborski škof dr. Mihael Napotnik, ki je v ognjevitem govoru sporočil vsem udeležencem svoj pastirski pozdrav ter izrazil svoje veselje, da so se zbrali v tolikem številu, pri čemer je naglašal veliki pomen teh dni za bodoče delo. Burno odobravanje je bilo dokaz, kako so besede mariborskega vladike segle v srce. Po njegovem govoru je zaigrala godba »Hej Slovani!«
Še pred njegovim govorom se jc spom-ftil predsednik dr. Jankovič našega vladarja in prestolonaslednika, tega simbola našega zedinjenja, Občinstvo je vstalo s sedežev in godba jo zaigrala: »Bože pravde.«
Dalje je pozdravil dr. llohnjec dija-Stvo v imenu Jugoslovanskega, kluba.
Na komerzu so še govorili posl. Vese-fljak, škof dr. Jeglič, Amerikanec. g. Grdi-na, škof dr. Šarič. Čehoslovak Dolansky, dr. leskovar, urednik Žebot, dr. Verstov-šek. Govornike so pričujoči burno pozdravljali in jim pritrjevali.
Z nagovorom dr. Verstovška je bil ofi-cielni del komerza. končan-
Maribor, ao. julija. Danes se nadaljujejo orlovske tekme vrst na višji oddelek in siccr na telovadišču v Teznu. Ob pol 8. uri dopoldne je bila služba božja v stolnici. Ob 8. uri zjutraj se je pričelo zborova-njo dijaških ferialnili društev v dvorani Kazine, v Narodnem domu se jo nadaljevalo zborovanje srednješolcev, v zavodu Šolskih sester pa žensko zborovanje. V dvorani društva kat. rokodelskih pomočnikov je ob 10. pričelo zborovanje društva slovenskih katehetov. Popoldne ob 2. se je pričela na telovadišču v Teznu tekma vrst za nižji oddelek. Obenem se je nadaljevalo zborovanje katehetov v društvu kat. rok. pomočnikov. Ob 3. uri popoldne je bil v Kazini občni zbor Slovenske dijaške zveze, v dvorani Jug- strok, zveze pa je bil sestanek predstavnikov Jug. kat. dijaške Lige. V zavodu šolskih sester se je nadaljevalo žensko zborovanje. Ob 7. popoldne je bilo v Gambrinovi dvorani zborovanje orlovskih delegatov. Zvečer je bil v Gotzovi dvorani komerz na čast gostom, v gledišču pa je bila slavnostna predstava Medvedove »Za pravdo in srce«.
Prihod čeških Orlov.
Sprejem Čehov na Jugoslovanskih tleh,
V petek, dne 30. julija zjutraj ob tri-četrt na 7. uro je dospel posebni vlak češkoslovaških gostov na prvo jugoslovansko postajo Št, IIj. Postaja in bližnje hiše so bile okinčane s cvetjem, zelenjem in zastavami. Ob državni cesti so bili postavljeni visoki mlaji s trobojnicami. Na slavolok je bil pritrjen napis: »Prisrčno pozdravljeni v Jugoslaviji!« Obmejno slovensko ljudstvo se je za sprejem Čehoslo-.vakov dobro pripravilo. Dasiravno je bil prvotno vlak namenjen, da dospe na jugoslovanska tla šele proti večeru, vendar sc je zbralo na postaji veliko število našega zavednegu obmejnega prebivalstva, Špalir so napravili številnim bratom in sestram iz severa naši obmejni branitelji — možje in mladeniči, šentiljski Orli in Orlice ter šolski otroci z zastavicami v rokah. Ob dohodu vlaka, ki je bil ves v zelenju, jc ljudstvo došle goste viharno pozdravljalo. Pred hišo g. Polaka so sc nato Čehoslova-kl — Orli, Orlice, akademiki, učiteljstvo in ostali gostje — skupno okoli 500 po Številu. Dostavili med špaiirjem dosaaSaov:
v	vrste. Z avtomobili so dospeli iz Maribora člani slavnostnega odbora in Zveze Orlov: predsednik Pire, Drago Kobi, Pavlin, Žebot, poslanec dr. Hohnjec, dr. Le-nard. V imenu šentiljske občine je pozdravil došle brate in sestre g. Franjo Thaler, ki je povdarjal, da kipi srce radosti vsakemu obmejnemu Slovencu in Slovenki, da so nas posetili bratje z daljnjega severa, ki so z nami ene misli, enega srca. Nismo dobili sicer obljubljenega koridorja, a Čeh in Jugoslovan v bratski zvezi je tisti koridor, ki bo oba naroda pripeljal do zaželjene ožje zveze. V imenu obmejnih županov in vseh naših organizacij Vam kličem: mili bratje in sestre, dobrodošli na najsevernejši točki Jugoslavije. Za orlovsko zvezo je pozdravil Čehoslovake br. Pire. Narodni predstavnik dr, H o h -n j c c jc na to pozdravil brate Čehoslovake v imenu Jugoslov. kluba in v imenu nsše politične organizacije.
Nato je predsednik češke Orlovske zveze brtt D o 1 a n s k y predstavil Čc-hoslovakom voditelja obrambe slovenskih Termopil župnika Evalda Vračka, Čehoslovaki so obmejnega voditelja pozdravljali z veliko prisrčnostjo in navdušenjem. G. Vračko je nato v vznesenih besedah pozdravil došle brate in sestre.
V	imenu Čehoslovakov sta odgovorila voditelj katoliških Čehoslovakov v Mora-
vi	in obenem zastopnik češke republike profesor dr. Šramek ter Slovak Raška, predsednik slovaškega Orla. Dr. Šramek, slovit ljudski govornik in politik, ki velja med Čehi to, kar sta pri nas dr. Krek in dr. Korošec, jc slavil prijazen, gostoljuben sprejem bratov Slovencev ter je povdarjal, da je ravno orlovski tabor v Mariboru početek prave, iskrene pobratimije med obema velikima slovanskima plemenoma, Slovak Raška je povdarjal, da orlovska ideja tudi na tužnem Slovaškem prodira zmagovito naprej in da kmalu ne bo več na Slovaškem sela, kjer bi ne bilo našega Orla. Nato je iz sto in sto grl zadonela mogočna češka himna: »Kdje domov muj?« Potem so šentiljske Slovenke pogostile vse goste s svežim pecivom, kruhom, sadjem in raznimi drugimi krepčili. Obdarovale so jih tudi s šopki. Čehoslovaki so bili gi-njeni vsled prisrčnega in gostoljubnega sprejema. Slovo je bilo tako lepo, da so sc ljudje veselja jokali. Avtomobili so nato po dolini do Maribora spremljali čehoslovaški orlovski vlak, —■ Prometni kontrolor juž, želez, g. Repič je spremljal vlak od Št. Ilja v Maribor in nam je šel povsod zelo na roko.
Sprejem čehoslovakov v Mariboru,
V	Maribor je dospel vlak točno ob 8. uri 15 minut. Pred kolodvorom se ie zbrala nebrojna ljudska množica, Orli, Orlice, akademiki, dijaštvo, razna društva in vsi že v Maribor dospeli gostje. Železniška godba je zaigrala orlovsko himno, na kar je član sprejemnega odbora dr. Kovačič v češkem jeziku pozdravil došle brate in sestre. Odzdravil mu je češki poslanec prof. dr. Šramek,
Sprevod po mestu.
Na čelu sprevoda so bili nosilci čeho-slovaških zastav, ki jih je bilo šest. Za zastavami je korakalo predsedstvo čehoslo-vaškega in slovenskega Orla. Za predsedstvom so bili uvrščeni zastopniki slavnostnega odbora. Nato so sledili štirje čehoslovaški orlovski trobentači. Trobentanje je napravilo na občinstvo radosten utis. Za trobentači so korakale čehoslovaškc Orlice, ki jih je bilo okoli 100, za Orlicami je bila uvrščena godba, za godbo je korakalo okoli 200 čehoslovaških Orlov v kroju in več sto drugih gostov iz Češkoslovaške, Nato so stopali naši Orli in Orlice. Tem so sledili akademiki in drugi zunanji udeleženci. Sprevod se je vil po Aleksandrovi cesti, Slovenski ulici, Gosposki ulici čez Glavni trg in skozi Stolno ulico na Slomškov trg. Kdor je opazoval to pestro in slikovito množico krepke, čile in samozavestne naše mladine, je moral res biti vzradoščen in prepričan, da naša organizacija ne samo procvita, ampak je postavljena tudi na zdrava, trdna tla. Tu so nasprotniki lahko spoznali, da je njihovo blatenje, psovanje in čivkanje, osobito njih gonja po časopisju prazen nič zaman vpijočega v puščavi.
Na Slomškovem trgu.
Slika na Slomškovem trgu jc bila jako bujna. Vzgledna razvrstitev je gotovo im-ponirnla vsemu navzočemu občinstvu. Z okna škofijske palače jc pozdravljal Orle in Orlice knezoškof dr. M. Napotnik. Pred palačo so pričakovali Orle jugoslovanski škofje Jeglič, Njarar'i i. dr. Vzklikanja in pozdravljanja ni hotelo biti ne konca nc kraja. Knezoškof dr, Napotnik je v svojem pozdravnem govoru želel katoliški slovanski organizaciji obilo božjega blagoslova, Nato je ljudska množica zapela slovensko
»Lepa naša domovina« in češki »Kde domov muj« in »Pod Tatro«. Potem so čeho-slovaške Orlice odkorakale med zvoki godbe in burnim obojestranskim pozdravljanjem v odkazano stanovanje v zavodu šolskih sester, Orli pa v vojaško višjo realko.
Sprejem Čehov pred vojaško realko.
Ob sviranju železniške godbe so prikorakali Češki Orli pred vojaško realko, za njimi slovenski Orli. Poveljnik vojaške realke polkovnik Jakovljevic v spremstvu častniškega zbora je pričakoval goste ter jih pozdravil z »Dobrodošli bratje Čehi!« V njegovem imenu je Čehe nato pozdravil polk. adjutant v češkem jeziku.
V	vznešenih besedah se jc za pozdrav in gostoljuben sprejem zahvalil načelnik čeških Orlov. Povdaril je, da so prvi oft-cijelni zastopniki Orlov v Jugoslaviji — v obmejnem mestu Mariboru. Načelnik čehoslovaških Orlov je bil zelo vesel in gi-njen ter je povdarjal, da je vesel, da ima čast prestopiti na čelu svojega krdela osvobojena jugoslovanska tla.
Polkovnik Jakovljevic je povdaril junaštvo Čehov, ki so se s Srbi ramo ob rami pripomogli do zmage in ujedinjenja Jugoslovanov.
Nato je zaclonela pred vojaško realko godba, katera je igrala »Bože pravde«.
Čehoslovaški Orli so se nastanili v svojih prostorih in ostali Orli so odhajali z navdušenimi klici: Bog živi! proti mestu.
Tekme.
V	četrtek so se vršile tekme za prvenstvo v telovadnici državne gimnazije. Tekme so se izvajale z občudovanja vredno natančnostjo, dasiravno so bili nekateri tekmeci poškodovani v vojni. Upoštevati je tudi treba moment, da je vežbanje vsled petletne vojne zelo trpelo. Vaje za prvenstvo so se gibale na višini vsake mednarodne tekme. V petek zjutraj so se tekme nadaljevale. Zaključene so tekme za prvenstvo (lahka atletika). Nato je bila zaključna tekma višjih vrst; jeseniške, vrhniške, ljubljanske in sestavljene škofjelo-škc-tržiške. Te tekme so se vršile na krasno prirejenem telovadišču na Teznu. Doslej še ni znan izid tekem. Za prvenstvo Orlovske zveze sta si enako močna brata Ivan Kermavner (odsek Ježica pri Ljublj.) in Jože Hvale (Vič). Popoldne so se tekme nadaljevale.
Pozdravi zborovalcem.
Pozdrav vojnega ministra.
Vojni minister in adjutant Nj, Veličanstva kralja, general Branko Jovanovič, jc poslal predsedniku odbora slovenskega orlovskega tabora naslednjo brzojavko:
Belgrad, 29. julija. Srečan rad! Pozdravljam slovenske Orlove sa »Zdravo«! Živeli! Službeno; ministar vojne i mornarice, počasni adjutant Nj. Veličanstva kralja, general Branko Jovanovič.
Na predsedstvo orlovske zveze so došli med drugimi tudi nastopni brzojavni pozdravi:
Gorica, 26, julija. Usoda, ki je zadela naše domove ni prizanesla naši goriški orlovski organizaciji. Vojna je porušila naše lepe trge in vasi, krute italijanske oblasti pa vse naše kultu.rne organizacije. Mi, ki že stolet|a branimo slovensko zapadno narodno mejo in nismo v teku štirih stoletij odstopili niti pedi naše slovenske zemlje tujcem, smo danes, po takoimeno-vanih osvoboditeljih narodov, vklenjeni v verige najkrutejše sužnosti. Zaprli so nam šole, u,ropali zastave, preprečili vsako društveno življenje. Za nas so na razpolago samo še puške, s katerimi Italijani streljajo nedolžne ljudi, in sodi benzina, s katerimi požigajo naše društvene in narodne domove, ter drugo narodno lastnino.
V	drugačnih razmerah bi poslale goriške organizacije na orlovski tabor najmanj tisoč Orlov, tako pa dojde morda samo I a skromni pozdrav starega Orla.
Pozdravljeni, bratje Orli, pozdravljeni stari znanci iz prireditev v Škof ji Loki, Kamniku, Cerknem, Mirnu, Ljubljani itd. No pozabite na nas! Pripravljajte dan, ko zašije tudi nam svoboda zlata. K božjemu solncu, dvignite krila, večne ljubavi vabi vas žar. Z nebne višine Orla naj sila krivdo in sužnost razbije vsikdar! Nazdar! — Goriški Orel.
Djakovo, 29. julija. Žalim, da radi na-došlih zapreka ne mogu prisustovati orle skotn r-letu. Pozdravljam prvi orlovski zbor, koji svečanom manifestacijom išticc geslo: S ve za vjeru, i jedinstvo naroda. — Biskup djakovački.
Winterthur, 29. julija. Leider verhin-dert am Kongress tcilzunehmen, entbieten alien Teilnahmern her/.liche Brudergriisse, Ein Iioch einer Verainigung aller katho-
Jjgshfif Twnyweine de.s Kontinente*. JKk
Maribor, 30. julija 1920.
sind aabei. — Schweizerischer kut. Turn-verband. Miiller, Prasident.
Katehelsko zborovanfe.
Katehetsko društvo jc imelo danes sijajno obiskano zborovanje. Med drugimi so bili navzoči tudi cerkveni knezi, knezoškof lavantinski dr. Mihael Napotnik, knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič in sarajevski škof dr. Šarič.
Prvo predavanje je imel tajnik kate-hetskega društva Anton Č a d e ž , ki je v svojem obširnem referatu osvetil bistveno točko katehtskega delovanja, vzgojo za praktično krščanstvo. Drugo predavanje je bilo o mladini in telovadnih organizacijah. Kaplan Medved iz Jarenine je orisal naloge Orlovstva, ki naj izolika svoje člane za socialno krščanstvo. Kateheti naj skrbe, da bodo Orli tudi verni in umstveno temeljito izobraženi. Po raznih dodatkih in pojasnilih kaplana Šparhakla, kako naj se katehet vede do dela obeh organizacij in obeh naraščajev, je bila sprejeta naslednja resolucija:
»Duhovniki zbrani na katehetskem zborovanju dne 30, julija 1920 v Mariboru, obžalujoč škodljive vplive krščanstvu sovražnih organizacij na mladino, soglasno izjavljamo kot svojo vestno dolžnost, podpirati vzgojo krščanskega telovadnega naraščaja. Da se je boj za naraščaj zanesel med šolsko mladino in celo v šolo, najostreje obsojamo in vso odgovornost za pogubne posledice odklanjamo. Delovali bomo na to, da se ta boj čimprej odpravi,«
Zborovanje se je nadaljevalo tudi popoldne. Sprejel sc je predlog, na.j se osnuje za lavantinsko škofijo posebno katehetsko društvo, za vso Slovenijo pa se ustanovi katehetska zveza. Razgovor je bil še o raznih notranjih zadevah in tež-kočali, — Zborovanje je vodil profesor dr. Anton M c d v e d.
Vladika dr. Napotnik je ob sklepu dopoldanskega sestanka priporočal zbranim katehetom božjega Prijatelja kot vzornika za delovanje.
Skupno zborovanje akad. po« čltnSšklh društev.
Ko so Čehoslovaki odšli na stanovanje, se je zbralo dijaštvo v Veliki dvorani kazine. Zborovanje je bilo nastavljeno ob 9. uri dopoldne. Ker pa je zaradi prihoda Čehoslovakov, ki so bili javljeni šele za pozno popoldne, bilo dijaštvo pri sprejemu, se je zborovanje začelo šele ob tri-četrt na 10. uro.
Predsednik Slov. Dij. Zv, bogoslovec Kordin otvori zborovanje, pozdravlja z vznešenimi besedami zbrane akademike.
Predsednik zborovanja Peršuh pozdravlja prisotne goste zborovanja, g. pro-vincijala jezuitov Kujundžiča, g. konzisto-rijalnega svetnika Kalana in predsednika hrv. akad. starešinstva dr. Marakoviča.
Nato so se vršili posamezni referati, in sicer je govoril bogosl. Kordin o akad. ferialnih društvih, med, F1 e g e r o dosedanjem delu na polju ljudske prosve« te, bogosl. A h č i n o kulturno-socialnein delu dijaštva na počitnicah ter bogosl. Kordin o edinstvenem programu prosvetnega dela.
Zborovanje, katerega so se vdeležili tudi akademični starešine, je bilo zelo živahno, združeno z zanimivo debato.
Med zborovanjem so prišli v dvorana ob burnih ovacijah trije zastopniki »Češke dij. Centrale« v orlovskih krojih, katere predsednik iskreno pozdravi, nakar odzdravijo gostje s krepkim: .>Bog živi!«
Žensko zborovanje.
Zveza kat. dijakinj je imela dopoldne 30, julija v dvorani šolskih sester svoj sestanek. Zborovanje je otvorila predsednica gdč. Mirka pl. Peičič, stud. pharm., s pozdravom na vse udeležence kakor tudi na vse zborovalke dijakinje iz Slovenije, Hrvaške, Bosne, Hercegovine in Čeho-slovaške. Zborovanje sta posetila izmed drugih škof dr. Šarič iz Sarajeva in dr. Nja-radi, grškokatoliški škof. Pri tem zanimivem sestanku so delovale vse posamezne organizacije s svojimi zastopnicami. Najprej se je podalo kratko poročilo kat. org. dijakinj iz Sarajeva, nakar je gdč. Aleksič, namestnica mariborske kal. zveze dijakinj prečitala položaj naše že dobro razvite organizacije. S tem poročilom je podala vsem hrvaškim organizacijam nekak pregled o delovanju mariborske organizacije pri sejah in pri sestankih, kakor tudi, kako da so se razvile posamezne sekcije v naši družbi. Nato so nastopile zastopnice posameznih organizacij, ki so podale poročilo, kako so se ustanovila in razvila pri njih kat, dij, društva, kakor zastopnice organizacij iz Osjeka, Sarajeva, zagrebške realne gimnazije, Senja, Ljubljane, zagrebške srednje šole, Požege, Karlovca in Go-spiča. Videlo se je, kako lepo cvele delo katoliške mladine« kajti organizacije so že
daj zelo razvite in štejejo veliko članov, e samo mariborska dijak, organizacija ob-ega 125 članic in družba iz Požege 74 Pri icbatah pa se je še posebno pokazalo :akšno navdušenje je med kat. dijakinja-ni in kako poizkušajo najti najboljša pota, :i vodijo do cilja. Po poročilih posameznih :at. dijakinj je še govoril škof dr Šarič c iredmetu: »Kaj je duh organizacije«. — Tudi gdč. šušterič, obiskovalka ljubljan-kega učiteljišča, je razpravljala teoretično ■ prav lepib besedah o vprašanju: »Kako e treba voditi organizacije«.
Popoldne ob treh se je nadaljevalo iensko zborovanje v zavodu šol. sester, jdč. Župevčeva je predavala o ženskem vprašanju. Predmet se je osredotočil v vprašanju, ali spada ženska v politiko, jovornica je poudarjala, da ima ženska po ;akonu svoje pravice, prav tako kakor noški, in zahtevala: »Dajte vsakomur, kar nu gre«. Predavateljica je med drugim ■.udi omenila, da je ženstvo najbolj občutilo grozote svetovne vojne. Sedaj, ko je .reba odločevati o usodi svojega naroda, ja bi morale molčati? Tudi iz ozira na vzgojo mora ženska dobiti volivno pravico Ta govor je bil od vseh strani sprejet in pozdravljen z navdušenimi Živio-klici,
Ga. dr. Pivčeva je nato ' primerjala mladi ženski pokret z našo mlado državo, gdč. učiteljica Ivka Marušičeva pa je pre davala o vprašanju, kdo je ustvaril hrvat ski narod. Od žene je odvisro, kakšen bo narod.
Sestanek je zaključila gdč. Mirka pl Pejčičeva. Prav prisrčno se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri organizaciji dijakinj, in je prosila, naj ponesejo nanovo pridobljene ideje med svoje ljudstvo in poročajo, da tovarišice ne spe, ampak krepko delujejo.
Občni zbor Slov. dijaške zveze.
Popoldne ob 3. se je vršil v dvorani Kazine občni zbor Slovenske dijaške zveze. Predsednik Kordin je podal kratko zgodovino o petnajstih letih njenega obstoja. Dne 9. avgusta 1. 1. se je Slovenska dijaška zveza na novo poživila. Delovati je začela z vsemi silami za dijaške zadeve, trudila se je, da ljubljansko vseučilišče začne z rednimi predavanji, da se ustanovi akademska menza in da se ustanovijo drugi njeni predpogoji za dober gmotni položaj akademskega dijaštva. Tudi prosvetno je v ozkih stikih s Slovensko krščansko socialno zvezo storila mnogo, zlasti za Prek-inurce. Slovenska dijaška centrala je pod njenim okriljem predstavljala vodstvo katoliške srednješolske dijaške organizacije.
Potem so sledila poročila odbornikov in posameznih podružnic.
Med zborovanjem so prišli v dvorano, burno pozdravljeni češkoslovaški akademiki. Pozdravil je navzoče v njibovem imenu predsednik češkoslovaške katoliške dijaške centralo Rostočil. — Nekatere točke društvenih pravil in poslovnika, ki niso bile več umestne, so se črtale, dostavile pa nove, času in razmeram prilagodene.
Predsednik je prečital nato brzojavne pozdrave Jugoslovanske katoliške dijaške lige ter ministra dr. Korošca, kai- je izzvalo velikansko navdušenje.
Končno so zborovalci sprejeli sedem resolucij, med temi, da se minister dr. Korošec izvoli za častnega člana Slovenske dijaške zveze.
Zborovanfe predstavnikov J. K. D.
Popoldne ob 4. uri se je pričelo v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze zborovanje Jugoslovanskega katoliškega dijaštva.
Zastopano je bilo celokupno moško in žensko dijaštvo po svojih predstavnikih. Podala so se poročila posameznih odbornikov, ki so bila sprejeta z odobravanjem na znance. Iz teh poročil je razvidno, da je bila liga v oskih stikih z vsemi organizacijami in društvi ter jim dajala pogon za delo. Liga je iz;dajala lista »Luč« in »Zoro«i ki sta dostojno vršila svojo nalogo. Največji uspeh društvenega delovanja je bila prireditev sestanka v Mariboru. Odbor se je boril z mnogimi težko-čami. vendar pa ni omagal in korakal krepko naprej v dosego svojega cilja. V Mariboru se nahaja danes preko 2000 dijakov in dijakinj, Na. sestanek je prišlo tudi pet zastopnikov češkoslovaške katoliške akademske lige, ki so bili prisrčno sprejeti.
Prihod gosfov ln sprevod.
Nebrojna množica ljudstva je ves dan oblegala kolodvor, kamor so prihajali gostje z rednimi in izrednimi vlaki. Veliko zanimanje je vladalo za prihod Prekmur-cev, Muropoljcev, Ljutomerčanov in Med-murcev. Ker so Nemci pokvarili progo preko Špilja, so sc ti gostje morali peljati
g reko Lendave, Čakovca in Pragerskega. ilo jih je nad 700, med njimi tudi orlovska konjiča z Murskega polja.
Veličasten je bil sprevod, ki se jo stvoril pri kolodvoru in se nato pomikal po mestu. Povorko je otvorila konjiča, po-J,cm jc korakala godba, sledili so Orli v
kioju, Orlice v nepreglednih vrstah, za njimi narodne noše. Za Maribor je bilo to posebnost. Več tisoč Orlov v kroju! Tako, izredno organizirana masa je že sama na sebi to, kar se naši nasprotniki najbolj boje. Sprevod sc je pomikal po Aleksandrovi, Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg, odtod pa skozi Stolno ulico na Slomškov trg. Impozanten je bil sprevod, novodošlih Orlov, konjiče in gostov u Hrvatske je bilo okoli 5000 oseb. Sprevod se je nato razšel na odkazana stanovanja. « •. *
Maribor, 30, julija. Ker so vstopnice za koncert »Ljubljane«, ki se vrši jutri v soboto zvečer v Gotzovi dvorani, že vse prodane, se bo koncert »Ljubljane« ponovil na splošno željo udeležnikov orlovskega tabora ter mariborskega občinstva v nedeljo 1. avgusta ob 8. uri zvečer v istih prostorih.
»si«
z Nov udarec za tržaške Jugoslovane,
»Vsled zelo hitrega razvoja Delavskih zadrug so postali nezadostni prostri, ki jih zavzemajo sedaj zadruge v ulici sv, Frančiška št, 21—23, Po zelo dolgih prizadevanjih se jc končno rešilo tudi to vprašanje in za kak mesec se osrednji sedež zadrug oreseli v poslopji št, 20 na Aquedottu in št. 21 v ulici Cesare Battisti, ki so ju zadruge kupile v ta namen,« — Tako je poročal nedeljski »Lavoratore« v precej skriti vesti med tržaškimi vestmi. Marsikdo tržaških Jugoslovanov niti zapazil ni te vesti, a če jo je tudi čital, gotovo ni vedel prvi hip, kaj pomenja. In vendar pravi ta vest, da sta naše šolsko poslopje na Acquedottu, kjer sta bili do prihoda Lahov nameščeni deška pelrazrednica in dekliška osemrazrednica, ter poslopje v Bat-tistijsvi (Stadionovi) ulici, kjer ima v pritličju Tržaški Sokol svojo telovadnico in je imela prej v prvem nadstropju slovenska trgovska šola svoje prostore, za vedno izgubljeni za nas, ker ste prešli v last laških socialno-demokratskih delavskih zadrug. Obe poslopji ste bili last naše Tr-govsko-obrtne zadruge, ki 'se je po razbitju svojih uradnih prostorov v hiši tiskarne Edinosti 4. avgusta 1, L, preselila v prostore bivše Trgovske šole, ki je bila zaprta od laške okupacije sem. Enako je bila zaprta tudi šola na Acquedottu, kjer so istega 4. avgusta 1. 1, laški izgredniki razbili in uničili šolsko opremo, kabinete, knjižnico in knjižnico učiteljskega društva, Trgovsko-obrtna zadruga ni dobivala za poslopje nikakršne najemnine, a menda se je tudi bala fašistovskega naskoka in razdejanja, Zato je prodala obe poslopji. Tako smo tržaški Jugoslovani tudi za primer, da bi nam vlada dovolila slovensko šolo v* mestu, ostali brez šolskih prostorov. In pravijo, da ni moglo biti drugače, ker se ni nihče brigal za stvar, Trgovsko obrtna zadruga, kot manjši denarni zavod, navezan na članstvo, izhajajoče iz manj imo-vitih slojev, pa sama ni mogla več trpeti vedno naraščajoče izgube. Govorilo se je že gotovo več kot pol leta, da mora priti do prodaje, ali močnejši očividno niso hoteli, slabejši pa niso mogli, tam zunaj pa se za kaj takega sploh nihče ne zmeni. Konec ie potem moral biti tak, kakor je res prišel. Živela jugoslovenska vzajemnost!
š Zdravilišče Dobrna pri Celju: 23.
t, m, so priredili tukajšnji zdraviliški gostje v topliški dvorani koncert v prid tukajšnji ubogi šolski mladini, Prirediteljskemu odboru, sestoječemu iz Srbov in Hrvatov je načeloval g. Stošič iz Belgrada, znan že iz lanskega leta, kot vnet Jugoslovan. Vzpored koncerta sta obogatila s sodelovanjem znani solist dr. Gvido Sernec in operna pevka gdč. Levova iz Zagreba, ki se sedaj mudita kot zdraviliška gosta v našem idiličnem kopališču. G, dr, Gvido Sernec nam je zapel Vilharjevega »Mornarja«. Spev je bil prožet z globokim čuv-stv.ovanjem. Njegov sonorni glas se je naši akustični dvorani izvrstno akomodiral. Operna pevka gdč Levova je s svojim nežnim bogatim glasom v prvem hipu pridobila srca vseh navzočih. Biničkega: »Da su meni oči tvoje« je zapela s tako globoko čuvstvenimi toni, da so hipno elektrizira-ne duše občinstva zavibrirale v radostnem vzhičenju, Poklonjeni so ji bili krasni šopki od odbora in zdraviliških gostov, Splošno je zahotela publika, da jo čuje še in še; obljubila jc, da priredi v kratkem samostojen koncert. Gdč. Levovo je s fino diskretnostjo spremljala na glasovirju gdč. Jelica Subotič iz Belgrada, Njeno igranje sc ponaša z izborno tehniko in euvstvenim proizvajanjem. Pri letošnjih prireditvah je vselej radevolje in blagohotno sodelovala v prid naši ubogi šolski deci. Bodi ji tem potom izrečena naša iskrena zahvala, — Deklamacija gpe. Stošičeve »Kad svoju vojsku predvodi kralj« je žela obilo aplavza. Mešani zbor pod izbornim vodstvom tukajšnjega šolovodje, znanega pevovodje g, Bclana Sckmida ic zancl Schvvabovo;
»Slanica« in »Oglarčka« prav ljubko in prisrčno. Koncertni komadi vojaške godbe so bili splošno zadovoljivi. — Po koncertu se je plesalo kolo. — Prireditev jc izvrstno uspela.
š Umrla je 27, julija v visoki starosti gospa Katarina Cvenkel, mati trgovca Antona Cvcnkla v Št. Petru v Savinjski dolini.
novim

li »Crrafenanerjev večera. Gosposvet-ski zvon priredi dno 7. avg. ob 8. uri v velik i dvorani hotela Union »Grafenauerjev večer«. Proslavili^ bomo na kratko 60 letnico Grafenauerjevega življenja, ki je obstojalo samo v boju in žrtvih za svoje ljube Korošce, čisti dobiček Grafen. večera bo pa zopet posvečen Korošcem, t. j. plebiscitu. Zato so vsi rodoljubi in rodoljubih injo ter prijatelji koroških Slovencev srčno vabljeni. Na sporedu so govori, godba in petje. Vrši so pri pogrnjenih mizah.-Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo v plebiscitne namene. — G. Z.
lj Pozor dobrovoJjcH Vsled jako važnega dnevnega reda se poživljajo vsi do-brovoljci, ki se nahajajo tačas v Ljubljani, da se zanesl.ivo udeleže sestanka, ki se vrši v ponedeljek 2. avgusta ob pol 9, uri zvečer v društvenih prostorih.
lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom predajo usnja v ponedeljek od 2. avgusta cb 3. uri popoldne, Sp. Šiška 30,	(k)
lj Preprečena nesreča. Dne 27. julija je vozil ob tričetrt na 6. uro po Karlovski cesti voznik Alojzij Zaje voz električne železnice. Kar prično ljudjo glasno klicati: na križišču Karlovske ceste in Ceste za Gradom je namreč priletela dveletna deklica Emilija Živičeva na tir v trenotku, ko jc dirjal voz proti njej in bi se bila gotovo zgodila strašna nesreča, če ne bi bil voznik tako pazil in v zadn'em hipu ustavil voz.
NENADEN PRIHOD REGENTA V BELGRAD.
LDU Belgrad, 29. julija. Pričakovali so dohod regenta Aleksandra v Belgrad koncem tega tedna. Do tedaj so hoteli doseči sporazum med obema parlamentarnima skupinama glede sestave koncetracij-ske vlade. Nenadoma pa je včeraj došel v Belgrad regent naravnost iz Topola z avtomobilom. Njegov prihod se spravlja v zvezo s poslabšanjem situacije z ozirom na razgovore o sestavi vlade.
POTEK VLADNE KEIZE.
Belgrad, 30. julija. Danes popoldne jo bila seja delegatov parlamentarne in demokratsko zajednice dr. Vesniča, dr- Nin-čiča, Pribičeviča in Draškoviča radi rešitve kabinetne krize- V vseh političnih krogih se je z največjo napetostjo pričakoval rezultat te seje, ker je bila kriza sinoči na vrhuncu in ker se je mislilo, da bo Vesnič danes regentu vrnil mandat za sestavo koncentracijske vlade. Po seji so jc naš poročevalec razgovarjal z dr Ninčičem, ki mu je tako-le očrta.1 položaj: Dosežen je sporazum v vseh vprašanjih razen nekih malenkosti in izvedbo agrarne reforme. Dr. Vesnič ne ho vrnil regentu mandata, marveč se bodo jutri pogajanja nadaljevala, da sc doseže končni sporazum, Upati je, da se bo koncentracijski kabinet mogel sestaviti.
Belgrad, 30. julija. Po današnji seji sta odšla Vesnič in Ninčič na stanovanje Protiča, da ga obvestita o pogajanjih in da konferirata ž njim o izvedbi agrarne reforme v Bosni in Hercegovini, Pribičevič in Draškovič sta šla v demokratski klub, da ga obvestita o novem stanju pogajanj in da dobita nove instrukcije.
Belgrad, 30. julija. Ako ne nastanejo pri jutrišnjih pogajanjih novi zapletljaji, bo Vesnič jutri zvečer predložil regentu kabinetno listo.
Orlovski vesS^Sk.
Vabilo gojenkam vseh ljubljanskih krožkov, da so udeleže sprejema gostov ob prihodu v Ljubljano, v ponedeljek, 2. avgusta, Zbirališče pred Ljudskim domom ob 11. uri dopoldne.
Cankar, prof. F r. Koblar in u red-ni k. Rezultat se razglasi 15. januarja 1921 v »Slovencu« in v št. 1/2 »Dom in Sveta«, lotn. 1921. Pisatelji dobe poleg nagrado So običajni pisateljski honorar.
pr Razpis nagrad. — Urednik »Dom in Sveta« razpisuje sledeče nagrade: 1. -100 K za daljši leposloven spis, ki bi obsegal ok. 30 tiskanih strani »D. in S«; 2. 300 K za slovstveno ali umetniško - teretiški spis v obsegu ok. 15 strani »D. in S «; 3. 150 K za najboljšo novelico ali satiro; i. 100 K za daljšo pesem ali cikl pesmi; 5. 50 K za najboljšo lirično pesem. Pogoji: Glede vsebine in oblike jo prepuščena konkurentom popolna svoboda. Za razsodišče bodo 'merodajne edino umetniške kvalitete predloženega dela. Spise, namenjene za konkurenco mora prejeti uredništvo najkasneje 1. dec. 1920. Razsodišč« tvorijo; dr. Izo
TurSsilka In sp®rt.
Nogomet. Zadnji domači rezultati! Ljubljana: Ilirija : Amateure, Graz, 3 : 4 in 4 ;2, komb. moštvo Slovan — Ilirija rez. : Amateure, Graz 4 : 3, Ilirija rez. : »Celje«, Celje 6:0, — Celje: Sportverein : »Maribor«, Maribor (prvenstvena tekma) 6 : 2< Sportverein : Amateure, Graz 6:1,— Natančnejša poročila v današnji številki »Športa«.
Turistom na znanje! V oskrbovaniK kočah S. P. D. ni dovoljeno kuhati seboj prinešenih jedij, ker se s tem poraba štedilnika in oskrbnica samo moti. Samo v, izjemnih slučajih sme oskrbnica tako ku-ho sprejeti, gostom pa je absolutno prepovedano, da bi sami kuhali. Oskrbnica ima pravico za tako kuho zahtevati z ozirom na stroške, ki jih povzroča preskrbljeva-nje drv, donašanje vode itd-, odškodnino od 4 do 10 kron za kuho in o&ebo. Turisti se naprošajo, da opustijo tako nadlegovanje oskrbnic, ker s tem tudi postrežbo za drage goste v nered spravljajo.
g »Mednarodno društvo za ekonomijo in kmetijsko zakonodajstvo« z namenom, da proučuje gospodarstvo in kmetijsko zakonodajstvo, brani obče kmetijske interese, upostavlja mednarodne prijateljske zveze med kmetovalci, zbira podatke o kmetijstvu in dela propagando za obnovo zemlje, se je ustanovilo v Parizu. — Člani so ali častni in utemeljitelji aH pa podporni, redni in vlagatelji. Častni člani postanejo tisti, ki so si stekli velikih zaslug za kmetijstvo, utemeljitelji pa tisti, ki so si pridobili po svojem zaslužnem delovanju priznanje društva. Podporni člani plačujejo letno najmanj 20 frankov, redni najmanj 5 frankov in vlagatelji po 2 franka članarine.. V posameznih deželah se ustanove pod nadzorstvom glavne uprave pododbori. — Društvo izdaja list: Glavni pregled ekonomije i poljcprivred-nog zekonodavstva, službsn organ Medju-narodnog društva za ekonomiju i poljopri-vrfciino zakonodavslvo«, ki izhaja četrtletno in se pošilja brezplačno častnim, podpornim in rednim članom. Prošnje za sprejem v društvo, katerim je priložiti kratek opis predživljenja (curriculum vitae) prosilca, jc naslavljati na: M. le Secretairc general de la Societe Internationale d' Economie et de Legislauon Rurales, 7, ruc de VVallons, Pariš (XIII).
g Borzna poročila, LDU Curih, 29. julija .(ČTU) Devize: Berlin 13.20, Holandi-ja 201.25, New York 583, London 21.97, Pariz 44.80, Milan 31.80, Bruselj 48, Kodanj 94, Stockholm 125, Kristijanija 94.50, Madrid 90.60. Buenos Aires 230, Praga 11.80, Belgrad 31.50, Zagreb 7.80, Budimpešta 3.45, Varšava 2.95, Dunaj 3.45, avstrijske žigosane krone 3.50. — LDU Dunaj, 29. julija. (ČTU) Devize: Amsterdam 56.50, Berlin 447, Bukarešta 0, Curih 2800, Kristijanija 2650, Kodanj 2650, Stockholm 3500. Valute: Nemške marke 445, rumunski leji 420, belg. lavi 320, švic, franki 2775, franc. franki 1275, italijanske lire 900, angl.funti 615, dolarji 165, carski' rublji 296. V prostem prometu: Zagreb 245—262, Budimpešta, plačila v denarju poštne hranilnice 100—114, plačila v žigosanih kronah 100—114, madžarske žigosane krone 102—114, Praga 373—393, Varšava in Krakov v poljskih markah 93—103, češkoslovaške krone, pettisoča-ki 375—399, manjši bankovci 376—400, novi dinarji 975—1025. — LDU Praga, 29< julija. Devize: Belgrad 267, Zagreb 66.50, Dunaj 25,87, Valute: dinarji 264, avstrijske krone 24;87. — LDU Belgrad, 29. julija. Devize: Pariz 125—128, London 55—> 02, Berlin 45.50—46.50, Ženeva 276—285, Dunaj 10.50—10.50, Rim 91—93. Valute. 20 dinarski zlati 24.10—24.20, angleški funti 71.50—75, francoski franki 135—0, dolarji 18.50—18.65, italijanske lire 114 —115, bolgarski levi 41—42, rumunski leji 48,50—49, nemške marke 46.25—46.50, češkoslovaške krone? 39—40, avstrijske krone 12—12.50.
a Telečje meso. »Vnovčevalnica za živino in mast« oddala je za v soboto in nedeljo to je 31. julija in 1. avgusta sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo in sicer: Dolničar, Jesih, Kočar, Kraševec, Makovec, Novak, Novljan, Prepeluh, Pre-zelj, Porcnta, Rihtar mL, Rihtar star., Žganjar Josip in Žganjar Anton, Zupančič, Zagmeister dobe po tri teleta; Škerjanc, Škrajner in Zaje Ivan po štiri teleta ter Bizilj, Leben, Ocvirk po pet telet; Šme dobi eno tele. Kilogram telečjega mesa velja sprednjega 19 K ter zadnjega 20 K. Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa.
Trpite na reumatizmu in tfihtič-nih bolečinah? Vdrsjnenje s pravim Fellerjevim Elza fluidom je takorekoi dobrodejnol 6 dvojnatih ali 2 velik Speciialri steklenici 36 K.
K&bite inilo-odvajajoče sredstvo? Fellerjeve prave Elza krogljice izvr Šujejo svojo dolžnosti 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsiu bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec okrepčujoča Švedska tinktura 1 ste klenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje, Engen V. Feller Stubica donja, Elzatrg št. 134, Hrvatsko.	E
Dr. Fr. Virani
začasno ne ordinira. Miklošičeva c. 18/11.
Uanpnrijj ste dve kravi, ena s teletom, ilDjJ! UUUj ena na času. - P. Fran Kočevar, Vrhnika št. 16
3077
namilili'« i),išasta. lePs' J® rat|i
UUIIIIIUIU litveceno naurodat. Naslov pove uprava .Slovenca" pod št. 3088.
iščemo kuharico
[hm rinlrliri išče rodbina brez otrok UVB llBRlIll za Crikvenico (Hrv. Pri-morje) in sicer eno za vsa dela, ki naj bi znala tudi kuhati, in drugo staro okolu 15 let kot pomočnico za vsa hišna tlela. ReDektira se samo na poštene in zdrave deklice. Plača po dogovoru. Nasto po možnosti takoj ali čimpreje. — Ponudbe naj se pošljojo g. Darinki SeUeit, Zagreb, Nova ves 1. 3086
Kliarionka brihtna se Išče za deželo iz IVIlOUtSllRO, poštene kmečke hiše kot pomoč gospodinji pri kuhinji, gostilni event, prodajalni. Plača po dogovoru. One ki znajo šivati imajo prednost. Ponudbe pod »Dobra šola« 3015 na upravništvo Slovenca.
flnnlflllnca nova, kompletna z dobro UfOnUNRO, pnevmatiko od 2200 kron. Pnevmatika po znižani cenL Fr. Batlel, Ljubljana, Stari trg it. 28.	3096
Tržaške DiMke KfvLt
likostl nudi po nizki ceni. Ivan N. Adamič, Ljubljana.	3080
dobro Izurjeno, vljudnega značaja, le-pegt* vedenja, ne premlado, veščo tudi gospodinjstva in voljno sodelovati pri tem po mož-. /InlflA značajnega nosti, in vHciVIU jn lepega vedenja, v kmetijstvu vseh poslov vajeno, posebno oskrbe krav in prašičev, in voljno v hiši sodelovati. Ponudbe na upravo graščine Kočavas, pošta Staritrg pri Ložn, čez Velike Lašče-Novavas, Notranjsko.
Išče se za takojšnji nastop ispralani
= kurjač =
kateri se razume na montažo in elektrotehniko. Opravljal bo lokomobilo ter dinamo. Ponudbe pod »Dolenjsko 3059« na upravništvo .Slovenca".
Vfinalirp P° 65 Vinarjev, manje kot V £fiyUllUu zaboj 60 vinarjev,
koruzni zdrobpo kron 6-50-koruzno mokopo kron 5 50
razpošilja dokler traja zaloga I. Boje, Selo-Moste pri Ljubljani.
nabitki iz medenine ln vse druge predmete za pohištvo, kakor tudi stavbeno okove dobavlja po cenah konkurence glavni zastopnik Aleksander Skazn, Ljubljana, Poljanska cesta 54. 3090
= STROJI =
za izdelovanje, pat, vrtnih stolov, klopi in miz, in sicer kompletna naprava z vsem potrebnim specijalnim orodjem se zaradi bolehnosti z licenco vred za nizko ceno proda. Pojasnila daje lastnik Primož Rozmane, mizarski mojster na Glincah h. št. 255, p. Vič pri LJubljani.
i?ni/f) hžfca PB proda v Škofji loki. — IIUlU II!JU Vprašanje na P. Žontar, Ktanj.	302'J
p-calni Ctrfli "P® »Hammond«. dobro riJlIllJI dllUJ ohranjen, se proda za 4000 K v Kamniku pri Krištofu, Šutna. Kdor ga rabi, naj si ga ogleda. 3063
Cvetlično semena ^tSs^Sr
nageljčki, levkoje, prlmule,mačehe itd. v lepi izberi, jamčeno zanesljiva, se dobe pri Sever & Konip., LJubljana, Woltova ulica št. 12.	2rJ5t
Kupim
sveža, cepljena bukova drva franco vagon, ter vsako množino bukovih m hras ovih železniških pragov frco postaja, po najvišji ceni. Ponudbe na Franc Drobnič, Laško.
Išče se osem izučenib, neoženjenih
mizarjev
za tovarno pohištva in lesenih izdelkov.
Tovarna pohištva, lesenih izdelkov in orodja, Jurklošter, via Laško, Štajersko.
•iMitieeeeiniee
Ifflfiift f sto nova, lahka na 4 poresi nUlIJU, s 3 sedeži in koleselj, ravno tak se prodasta. Oba imata oljnate osi. Naslov pove Franc Pirnat, Jarše št. 9, Domžale.	3083
Brezov les
kupuje: Tovarna lesnih žeblje v v Taonn pod šmarno goro.
Napravo električnih central, napeljavo luči, telefonov ln zvonil
ter vsa popravila te stroke izvršuje točno in vestno tvrdka
Miheliii & Janeiii
elektrotehnični zavod v Liubljani, Hrenova ulica št. 18.
Cenjenemu občinstvu se najuljudneje priporočava
Mihelčič & Janežič.
GONILNE JERIV1ENE
nudi »DRAVA«, lesna trgovska in industrijska deln. družbo, Maribor.
Radio termalno kopališče
lice pri
Oivorliev sezone i. mejnika. Zabievaiie prospekte!
Obl. I^onces. informetčni zat?c3
Drago JSeseljal^
Cjubljana Cankarjevo nabr. S
dobavlja vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.	6135
Ua nrmiai veC lel>ih starih slik in lili IJiUUuJ veliko bronastih figura-ličnih in ornameutaličnih modelov za cerkveno umetnost, dalje nekaj svečnikov, svetilnic i. t. d. Dobro ohranjen biljard se tudi proda v hotelu Tratnik, LJubljana.	3020
120013 smrehovih hlodov
prodam na Jelovci nad Jamnikom. — Reflektantje naj se zglase pismeno ali ustmeno pri Ivanu Magušar v Lescah,
Gorenjsko.
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. im
Galanterijsko in stavbeno kleparstvo, acetelinskl in vodni inštalater
Franc Lončar
Ljubljana, Celovška cesta št 23
se priporoča cenjenemu občinstvu s točno postrežbo in po zmernih cenah sprejema vsa v to stroko spadajoča nova dela in popravila na cerkvah in stolpih.	2187
žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 0000
um
FR. PflJMHN, CELJE.
vse po globoko znižanih cenah
J. GOREČ, Ljubljana,
Gospnsoetska cesta 14. - Ifegooa nllca 8.
No vodošlo pravo
KADILO
se dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečarju J. KOPAČU v Ljubljani GOSPOSVETSKA CESTA številka 90.
MUHOLOVNIKE
(trakovne) priporoča gg. trgovcem Ljubljanska komercijalna družba,
Ljubljana, Bleiweisova cesta štev. 18.
STENICE in njih zalega
takoj pogine, ako uporabljate
MORTIN steklenica 12 K
od zavoda Al. JOnker, Zagreb, Petrinjska ulica št. 3, 111. nadstr.
St. 15,371.
Razpis.
Mariborska mestna plinarna
ima na prodaj 126 m
et*
175 m/m notranjega premera. Posamezne ccvi so 4 m dolge in 100 kg težke. Cenjene ponudbe naj se blagovoli vposlati direktno na mestni magistrat v Mariboru.
Vladni komisar: dr. Leskovar s. r
Slamnike in klobuke
vseh vrst sprejema v popravilo FRA* NJO CERAR, tovarna slamnikov v Stob pošta Domžale pri Liubljani. — V Ljub-ljani se sprejemajo isti pri tvrdki Kovačevič 1 Tersanv Prešernovi ulici st. 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago.
PRIRODNI • •
t. rafinadnim sladkorjem okuban, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. Nadalje se doba tudi ekstrakti za umetne soke itd.
Srečko Polnit, Metelkovo ulico
LJUBLJANA (popre) zaloga Mengiške pive).
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
mestni tesarski mojster LJubljana, Linhartova ulica St. 25
kupuje po najvišjih dnevnib cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
i ♦
♦ ♦
i
DauaaaananaaaanaaauunaaaaaDa
Peči
krušne in sobne, kahlice za štedilnike ima v zalogi vedno Ivan Gregorec, Mengeš, 25.
F. Orazem & Jančar
pleskarja
Ljubljane, Breg štev. 6.
se priporočata slavnemu občinstvu za vsa pleskarska dela.
Ljudska posojilnica
d Ljubljani, v lastnem domu mikloSICena cesta Steu. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3 "jo
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica, in je imela koncem marca 1019 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
n o a
mi»»»»»nm«»»miiii
o
„N H D H"
tvornlca dvopeka
Neumann i dr. Zagreb
Proizvaja: Kekse, biskvit, prepečenee In razno pecivo za čaj.
Zastopnik za Kranjsko L. JEŽEK, Ljubljana Stritarjeva nllca štev. 7.
□acaat^Ljacjsrac^cjcr.ncjLJicaratracaL-iLJL-JUJt mapj
Tovarna	B9TV3 vsakovrstno blag«.
Jos. Reicn Kemičn°čisti ^
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Cuotlnlila °yrat!lik^ ?aPesl-Podružnlca: Šelenburgova ul. 3. ^»OIIKA mce m sra.ee -
Maribor
Gosposka ul, 38
PODRUŽNICE
Novo mesto
Glavni trg
Kočevje
štev. 39.
DomaČa tordka.
Solidne cene.
n
Ljiljaoa, Prešernova ulica SIJ.
IlainooelSI kroji. ToCna postrežba.
"I
Velika izbira izgo-tovljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsak ov r s t n ega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre.
V LJUBLJANI
posli začasno i prostori Mm zveze, Oiojska c. M.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, iombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
m
spsfa?.
Priloga »Slovencu* dne 31. Julija 1920.
posvečuje prieuioče vrstice o priliki I. slovanskega orlovskega tabora v Mariboru
»Slovenska Straža".
Svet naj ve, tudi Italija: Prej si pustimo iztrgati srca iz teles, kakor da zabirao kdaj na Te, v globoko bol pogreznjena, od nas neizmerno ljubljena neodrešena domovina: Ti mila Goriška, po vojski tako razdejana, a vedno lepa, solnčrta, naša; s svojo tisoč let žc slovensko Gorico in njeno rajsko okolico; s svojimi krasnimi trgi, ki so Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Kanal, Ajdovščina, Sv. Križ, Komen, Sežana ter njim ob strani stoječe v žalno obleko odete Idrija, Vipava, Postojna ter s pesnikom svojim, pesnikom svobode in domovinske ljubavi in planinske Soče naše Simonom Gregorčičem; Ti naš edini, mučeniški Trst pomorski; Ti grozotno trpinčena jugoslovanska Istra; Ti divjanju sovražnika na milost in nemilost prepuščena Reka s Krkom in Čresom in našim Kvarnerom!
Ko obhajamo prvikrat praznične dneve svoje mladosti na slovanskem taboru lastne obnovitve v svobodni Jugoslaviji, gledamo v duhu na« Te ter Te, o trpljenja polna, z vso ljubeznijo pozdravljamo: Glej svojo molitev pošiljamo k Bogu, da Ti solze obriše in Ti skoraj pomaga do pravice, svobode in združenja z nami; glej, svoje delo darujemo Tebi, svoje mladostne sile hranimo Tebi. Zato ne tuguj. Potrpi. Bog je nad nami. Svoje muke Njemu izročaj. Tudi Tebi zašije solnce svobode. Mi bomo zraven. In tedaj, to Ti obetamo, bo jugoslovanska verna mladina svoj velik) dan zopet praznovala — a v Tvoji sredi, ob Soči, v Gorici.
Orli zasužnjenim bratom.
Bratje pod Triglavom, bratje ob Soči, v Brdib, Vipavski dolini, na Krasu, ob naši Adriji: v suženjstva noči, bratje, ne klonite, glavo po koncu: noč se umakne svobodi — solncu!
Bratje pod Triglavom, bratje ob Soči, y Brdih, Vipavski dolini, na Krasu, ob naši Adriji: kdo naj nas loči. ko nam srce v ljubezni je eno in domovini eni rojeno!
Bratje pod Triglavom, bratje ob Soči, !* Brdih, Vipavski dolini, na Krasu, ob naši Adriji: Orlov tisoči pridemo, pridomo bratje svobodni, vas osvobodit materi rodni! —
Dr, 'Josip Srebrnlč:
Izdani in poteptani.
»Narodi in dežele naj se ne premikajo od držarve do države, kakor da so reči ali kamenček v kaki igri.« Tako je Wilson zaklical svetu dne 12. februarja 1918. In Anglija, Francija in Italija so mu pritrdile.
»Nihče ne sme obvladati ali vladati &ak narod, če tega narod sam ne dovoli,« Tako je isti Wilson pri isti priliki za varstvo posebno malih narodov nastopil. In Anglija, Francija in Italija so to načelo proglasile za svoje.
»Ureditev meja Italije naj se izvede Z jasno znanimi narodnimi črtami«, je zopet JJ7ilson konkretno določil. In Anglija, Francija in Italija so sprejele tudi to v svoj program.
Prišel je usodni oktober 1918, Na mirovno ponudbo nekdanje avstro-ogrske vlade z dne 7. istega meseca je predsednik Zedinjenih držav tudi kot zastopnik Anglije, Francije in Italije v svojem odgovoru 18. oktobra kot pogoj za premirje zahteval, naj si Jugoslovani sami kot sodniki določajo, kaka vladavina in kaka narodna neodvisnost jim zadošča; vsega tega jim nima določati ne on, ne avstroogrska vlada, ne kdo drugi; sami naj si svojo usodo določijo. In tedanji minister zunanjih zadev grof An-drassy je takoj nato izjavil, da zahtevo go-poda predsednika Wilsona sprejema.
Amerika, Anglija, Francija, Italija 50 Zahtevale osvoboditev malih narodov. Svobodno naj si volijo kralja in postave. Za samoodločbo narodov, za pravico, za svobodo so, tako so ententine države poudarjale, pričele vojsko proti nasilju osrednjih 'velesil. Zmagale so, ker so jim mali narodi verjeli.
Tudi Jugoslovani, tudi Slovenci smo jim verjeli. Dne 19. oktobra 1918 jc bil v Zagrebu objavljen manifest, sestavljen v duhu Wilsonovih načel, ter načel Italije, Anglije in Francije — in popolnoma, odgovarjajoč Wilsonovi zahtevi z dne 18. oktobra istega lela, ki jc bila hkratu zahteva Italije, Anglije in Francije, Z manifestom so proglasili Srbi, Hrvati in Slovenci cclc-mu svetu zahtevo, da hočejo živeti v neodvisni svobodni državi SHS. Torek, 29. oktobra, se je v Zagrebu v saboru slovesno proglasila jugoslovanska država SHS; isti dan smo tudi v Ljubljani slavnostno obhajali svojo osvoboditev in ustanovitev lastne države.
Navdušeni sc veselimo svobode v neodvisni Jugoslaviji, jc pisala tudi Goriška Straža«- šc v članku /. dne 2. novembra 1918, ko jc dan poprej dne 1. novembra 1918 pokrajinski odsek Narodnega sveta v Gorici »V imenu in na poziv Narodne
vlade samostojne jugoslovanske države« prevzel »celotno javno upravo slovenskega dela bivše goriško-gradiščanske dežele z njenim glavnim mestom Gorica vred.«
Kako smo tedaj verovali v načela, ki so jih razglašale Amerika, Anglija, Francija, Italija! Kako se nam je zdelo nemogoče, da bi mogel sploh kdo dvomiti o upravičenosti naših nacionalnih teženj...
Sedaj vidimo, kako strašno smo prevarani. Ne po načelih narodne pravičnosti in samoodločbe, ampak po načelih londonskega dogovora z dne 16. aprila 1915, ki so ga tekom vojske skrbno skrivali pred nami, po načelih sile in kupčijske sebičnosti ter nasprotstva do nas Jugoslovanov se je naša narodna eksistenca obravnavala pri »mirovni« konferenci v Parizu. Naše narodno telo so razsekali; najlepše dele slovenskega in hrvatskega ozemlja s 700.000 naših ljudi so odtrgali od nas ter jih prisodili Italiji, da jih zasipa s svojim sovraštvom in brezmejnim preganjanjem.
Vemo, tudi bratje Srbi trp6 radi krivično njim iztrganih bratov v Bana tu in drugojd; tudi Hrvatje prebridko občutijo svojo Dalmacijo in Reko in Istro; a nam je Goriška in Trst srce, v katero je Italija nož porinila. To strašno krivico, to veliko rano čutimo mi najbolj, noč in dan, povsod. .--j-..
t • •
Težka temna noč počiva nad brati in sestrami v zasedenem ozemlju. Podivjane bande fašistov zažigajo in plenijo nemoteno domove naših društev ter stanovanja naših ljudi; nihče roparjev ne kaznuje; nihče ne nastopa proti tolovajem, ko kradejo in uničujejo imetje Slovencev in Hrvatov, Pri mirnih procesijah jih napadajo in streljajo nanje; z biči jih pretepajo in palicami, če kako pesem na vasi zapojejo; njih zastave pa pljuvajo, trgajo in teptajo. To je usoda naših bratov, izdanih in teptanih, sedaj, ko Italija slovenskega in hrvatskega ozemlja ni še anektirala, Kaj pa bo šele z njimi tedaj, če bi to ozemlje anektirala?
Težka krivica se nam godi; občutimo jo toliko huje, ker vidimo, kako so nas velesile ne samo varale, ampak naravnost prodale. Prišel bo dan plačila. Bog vodi usodo narodov, to vemo, A da bo ta usoda nam prinesla svetle dni in še neodre-šeno domovino v svobodno Jugoslavijo, to je odvisno tudi od našega dela • in kreposti. Ideje slavnostnih dni naše cmladine v Mariboru nam pričajo, da sc naša usoda zida na pravih tleh.
Dr. J. L.^ -Af..^ f
Premišljevanje o Go
• v| *
riski.
Demarkacijska črta — plot, ki ga jo postavila gospoda v Parizu na pritisk imperialistične Italijo — stoji še danes in onkraj nje se odigravajo dogodki, ki vpijejo do neba in kličejo po maščevanju. Od Triglava do morja, od Trsta preko Reke do srca Dalmacijo vihti svoj šovinistični bič velesila svetega egoizma in s požari in uničevanjem vseh naših kulturnih institucij hoče dati »odrešenim« krajem pečat in jih proglasiti kot »integralen del« veliko Italije. »Kogar bogovi sovražijo, ga udarijo s slepoto!« S slepoto jc udarjena oficielna Italija: svojih vulkanskih tal ne vidi, jih noče videti; vidi sanin »odrešene« pokrajino in ko nc moro pridobiti src zase, hoče z namiljeni slrahuvati vse, da bi molčali. In molk nuj ni bil videz zadovoljstva.
Naše ljudstvo molči, trpi in čaka.
Prestalo je dolgo dobo vojno in begunstva — ni klonilo. Prestalo je dve leti oku-
pacije, ki ga jc bolj zgrabila ko vojna, ker je prinesla suženjstvo in tepta najsvetejše pravico in svetinje — naše ljudstvo ne kloni. Težko in s samopremagovanjem gleda in prenaša krivice: srce se mu. krči in kremeni in jekleni. Prišel bo čas, ko bo to srce, to tako bridko preizkušeno srce, zakričalo in zapelo zmagoslavno pesem svojo pravice na svoji zemlji!
Esetaj omar — prišel bo dan!...
Mora priti!
Goričan ve: izza šestega stoletja je Ob-sočje njegova zemlja; ve: do Tilmenta in dalje jo oral njegov praded zemljo, ko jo vstrahoval Langobarde in živel potem ž njimi v prijateljstvu. Ve: Na dvoru lango-bardskih vojvod je vladal njegov jezik.
Goričan ve: med najstarejšimi spomeniki naše besede so imena v Svctoivan-skom evangeliju in černevski rokopis govori naš beneški jezik.
Goričan ve: iz njegove deželo je šla blagovest učlovečene besedo v slovenski svet in njegova dežela je bila prva, ki se je postavila v XVI. stoletju za čistost in nedotakljivost Evangelija in matere katoliške cerkve.
Goričan ve: bilo je dvojo beneških vojsk, a Obsočje je ostalo slovensko; ve za trojo tolminskih puntov, ki so tragično končali, a je misel ostala in zmagala in zmaguje danes kot si najsmelejši puntar ni mislil.
Goriifan vc: bil je pritiskan iu brezpraven, a njegova volja jo zmagala. Bojeval se je za svoje šole — morali so mu jih dati. Bojeval se je za svoj jezik v uradu, ko so drugod še spali — morali so mu ugoditi. V boju za svoje pravice je vzra-stel in v boju je dosegel vse.
Goričan ve: mesto in trg in slednja vas in selo jc hotelo več nego je nudila država in zato so vzcvetela, v mestu in trgu in vasi in selu društva — šole narodne misli, izobrazbe in gospodarskega napredka.
Vse je bilo v najlepšem cvetju — pa je prišla vojna vihra iu zamorila vse. V letu deklaracije sc je spet vse zgenilo: solnčni žarek lepega upanja je posijal in Goriška se mu je prva odzvala: prvi podpisi za ujedinjeno domovino so prišli iz Goriške — ni se strašila bajonetov, ki so stražili — vojno zono. Vse jc čakalo in ob polomu je zavladalo veselje — a samo dva, tri dni jc Narodni svet predstavljal domačo narodno vlad«/. Toliko, da so okusili slast svobode in žc je nastopil karabinijer.
Slovenska trobojnlca in vsi znaki narodne misli so se morali umakniti, dokler niso letos zažareli Ciril-Metodovi kresovi, ki so po naših gorah in gričih svetlo pričali žarko ljubezen in neomajno voljo našega naroda onkraj plota, ki so ga postavili mogočniki. Sledil jc pritisk zadnjih dni, ki je hujši od vseh prejšnjih.
Našo ljudstvo se zaveda svoje prošlo-sti in prenaša ob spominu nanjo in z vero v bodočnost nezaslišno žalitve in nasilja, ki mu jih zadaja sedanjost — včlovečena v arditih in karabinijerjih.
Ena jc vera. eno jc upanje in v oni ljubezni do ujedinjeno domovino živi v njih in naših srcih: Fsetaj emar -- prišel bo dan!
...
Bratje Orli! V veselje vašega rineva bodi to prciiiišljo'-uije, ne da bi Vam grenil • slavnostne dni, temveč da a as prevzame iu sklenete biti avantgarda narodno misli, ko pojde za našo zasužnjeno brate, ki čakajo! --
Primorje:
Klic zasužnjenih.
Bratje, o vi svobodni, sredo 14. julija zvečer, ko je solnce zašlo, saj sle videli listo krvavordečo zarjo ol južno zapad-nem nebu, in nad zarjo siv oblak, ki jc šel do neba in vpil, vpil.,.
O bratje, tisti siv oblak ni bil oblak, bil je dim, ki sc je dvigal iz našega Narodnega doma v Trstu in iz naših domov po Istri, in tista zarja ni bila zaj-ja, bil je žareč plamen, ki jc razjedal naš Narodni dom, Z bombami, z bencinom, s petrolejem ga je zažgala druhal, ki jc bila prišla z belo zastavo od onstran morja, češ, svobodni ste, pa nam je, nedolžnim, neoboroženim, onemoglim, prinesla smrt, nam vse šole odvzela in nam konečno naš Dom zažgala in uničila...
O bratje, kako nam jc hudo! —
ln pondeljek, dne 5. julija ko jc solnca od Vaših planin hitelo proti našemu tuž-« nemu Krasu, saj ste videli na zapadni strani neba črno raketo, ki je siknila' do neba in vpila, vpila ...
O bratje, ta raketa ni bila raketa, to je bila naša srčna kri. Mimo in svečano smo v goriški okolici hoteli praznovali sv, Cirila in Metoda, v cerkev smo šli s svojo zastavo, ki jc govorila, da smo Slovenci. In tedaj, na nas mirne, nedolžne, neoboro-žene se jc navalila oborožena tolpa divjakov, in streljali so na nas, d,i so oaclali na tla naši dečki in fantje in možje; njih srčna kri jc tekla in v črnem curku jc sikni- - do neba in vpila, vpila .. ,
O, bratje, kako nam je hudo!
Dr. J. Pregelj:
Prošnja pozabljenih,
Svetli Gospod, gospodar naš jasni,
žemelj čuvaj ob Bosni, ob Savi,
in ob Moravi in Dravi in Raši,
knežji pastir plemen slovenskih,
naše pesmi sladki up!
Ki si združil dom in domove,
ki si iz slave zrastel v ljubezen
in objemaš vse svoje sinove
in caruješ vsem zemljam po pravdi,
čuj nas od Soče!
Nismo sili, nismo bogali,
nimamo nego solncc nad nami!
Sije nam, plodi nam, sužnjim nam sije,
materam-sužnjam, deci nesvobodni
iz ure v uro, iz mraka v mrak —
Svetli Gospod, nc zabi Pozabljenih",
v uri, ki pride, vstani in pridi!
Vstani in pridi kot kraljevič sveti-
ki
je bojeval pravdo pravice, pravdo vsepravedno vdovi in deci, bratom, sestram in slavi svoji.., Svetli Gospod — naše skale kričijo, svetli Gospod — naše vode so kaln^ svetli Gospod — naša žalost besni, naša ljubezen tuli ko zver? Pridi, maščuj.
M. I.
Zgodovinska pravda.
Italijanski pisatelj in publicist Angelo Vivantr jr dve leti pred svetovno vojno razpravlja! o jadranskem vprašanju in laškem iredentizmu. Pri nepristranskem ob-■ avtiavanju jc prišel do zaključka, da njegovi rojaki pravzaprav tostran Adrije in Soče nimajo ničesar iskati. Kajti pravih Italijanov na tej strani ni in kar jih je, je

Ic proizvod nasilnega poitalijanČe vanJa In vse tozadevne aspiracije prenapetih vro-čekrvnežev hr tnijo v sebi kali usodepol-nih zapletljajev.1
Zgodovinsko nepobitno dejstvo jc namreč, da so pred več ko trinajslsto leti posedli naši predniki ne le obširne panonske ravni ter sive vrhove gorskih velikanov še daleč od snežnega Triglava na za-pad, — tudi ob sinjemodri Adriji je postavil uaš rod svoje straže ter jih pomaknil daleč notri v furlanske nižine. Že papež Gregorij I. (f 604) je bil v skrbeh, ker so stali stari Slovenci m. pragu Tta1!je. Lango-bardski pisatelj Pavel Dijakon (f 799) nam ve poročati o mnogih vročih bojih, ki so jih morali izvojevati furlanski vojvode s sosednjimi Slovenci, ki so, kakor toliko in toliko drugih narodov, silili in želeli na tepli in solnčni jug, Okoli leta 664. so se hoteli Slovenci polastiti mesta Čedada, a so bili premagani pri' mostu nad reko Na-dižo, kjer še danes teče jezikovna meja med Slovenci in Furlani. Ostanki teh Slovencev so današnji beneški Slovenci, ki so skozi celi srednji in novi vek pod upravo beneške republike uživali dokajšnjo avtonomijo: živeli so po lastnih postavah in so si prosto volili svoje županske sodnike, ki so pisali razsodbe v slovenskem jeziku.
Globoko doli po furlanski ravnmi so se po vaseh, ki so v viharnih časih divjega preseljevanja narodov izgubile svoje prebivalstvo, nase'i.li mirni slovenski poljedelci. Ta'.:o nam poroča listina iz 1. i031 , 1176. In 1177., da je bila vas Meretto blizu Palmanove razdeljena v slovenski in furlanski del. Okrc_ leta 1181. jo živelo »ic-daleč od reke Tilmenta v vaseh Zom-picchia (takrat .ivana Mala Scimpicca), Belj. n (Beano) in Pantijanik več kmetov s pristnimi, lepimi staroslovenskimi imeni kot r. pr.: Dragovit, Stojan, Ivan, Bcliša, Predislav, Stane, Zdegoj, Dragoslav, Bi-slav, Budenet, Vitigoj, Sujče, Goste, Kos, Lastigoj, Dobrogoj in Zdcstan. Blizu Cer-vinjana je živel isti čas v vasi Perteole slovenski kmet Dobročajen, v Alture pa Mestibor in Svemir. V Talmasonih, južno od Campoforir.ija, v Martinjaku in Morte-ljanu se del mesta še danes imenuje slovensko predmestje, borg dei Sclavons. Tudi razna krajevna imena po današnji Furlaniji pričajo o nekdanji slovenski naselitvi (n. pr. Passian ScHavonesco, Bel-grado, Lonca, Gorizzo itd.).
Iz leta 1175 imamo vest, <ia je bila slovenščina »domač jezik« nižjega ljudstva v Vidnm. Furlanski zgodopisac Nicoletti (umrl 1.396) pravi, da so v srednjem veku po furlanskih vaseh govorili več slovenski nego furlanski, »ker ta jezik je bil takrat Še neomikan in zlodoneč«. Zanimivo bo tudi zvedeti, da ima slovensko ime prvi furlanski pesnik .lan. .Tos. Busiz (= Božič).
Če je bil že slovenski živelj tako močan in vpliven po današnjem Furlanskem, moramo reči, da je bil iostran Soče, kot še d"nes, edino inerodajen in brez vsake tuje primesi. Ko se leta 1001 prvikrat v zgodovini- navaja naša Gorica,, se že takoj takrat izrečno in s povdarkom pripominja, da se kraj zove le s slovenskim svojim imenom. Iz poznejših ča.sov nam je ohranjenih mnogo imen goriškega prebivalstva, ki ram vsa dokazujejo, da je bilo isto slov. pokolenja L. 1377. se imenuje sedanji glavni trg v Gorici s pravim, še danes veljavnim nazivom: Travnik. Primož Trubar jo pridigal slovensko tudi v Gorici in Trstu.
Tudi kršna Istra je bila od vsegn. počitka naseljena s Slovani- 2e leta 804 so se na zborovanju na rižanskem polju pritoževali meščani istrskih obmorskih mest, da jim poganski Slovani orjejo njihove njive, pasejo na njihovih pašnikih in kosijo njihove travnike. Veliki humanist Enej Silvij. poznejši papež Pij IT. (umrl 1404) piše koncem srednjega veka, da so Jstro takrat, kratkomalo imenovali Slavo«-nijo, ker je bila v pretežnem delu po Slovanih naseljena in je po njegovem zatrdilu že tftkrat. tudi po obmorskih mestih "vsak meščan slovensko govoril in razumel.
Mogočna beneška republika si jo sicer tekom časa podvrgla vsa trgovska pristanišča od Pulja pa do Kopra. Mesta so se sicer branila na vse kriplje beneške nadvlade, a pomagalo ni nič. Kajti Benetke so se hotele znebiti v ikršne trgovske konkurence in so zato s kruto silo uklonilo uporne občinp, ki so bile tako obsojeno v gospodarsko propast in pogin-
Da bi se izognil slični usodi, se je Trst leta 1382 prostovoljno podvrgel Habsburža-riom, kjer je v slovenskih in ostalih avstrijskih deželah našel svoje naravno trgovsko in kupčijsko zaledje. Kajti vsa ne-benočanska Istra s Krasom do Dovina je bila notri do francoskih vojsk združena s Kranjsko vojvodino. Če daljo pomislimo, (ltt so Goriško nekdaj v^dali goriški grofje, in da je Trst pošiljal svoje odposlance h kranjskim deželnim zborovanjem, potem nam postane jasno, da govorijo nam v prilog no-lo narodnostne -razmere, mar-
1 Gli Itsliar.i specie a Trleste, sono in a>eM modtsti proporzioni i ditcendenti deli« romanita o nnehe soltanlo deli' eniifjrazione naaionalc; £li slavi non sono aifaito nopraggiunti di ieri c il loro movinicnto nazionnle * fonomeno storico.«
ve? tu3f cel potek zgodovino teh' 'danes pod laškim jarmom zdihujočih pokrajin, ki niso bile nikdar in nikoli del kako laške vladavine, Politična in
kulturna usoda teh krajev je bila vsekdar združena z ono ostalih slovenskih dežel.
In do danes Lahi kaj takega tudi nikdar zahtevali niso. Prvi
ministrski predsednik združene Italije Alf. Lamarmora je hotel lo Benečijo in Trentin do Bolcaua, našega slovenskega Primorja s Trstom pa ne, ker je
dobro slutil v laki zahtevi bodoče težke sporo in z&pletljaje.*
Nehote sc človek pri današnjih laških . divjažtvih in barbarstvih spominja na hu-; d boje, ki jih jo imela beneška republika uprav pred 300 leti, ko so bili ž njo v borbi na življenje in smrt senjski Uskoki — Srbi za prosiost plovit.be po Jadranskem morju. V temni predslutnji tonečo veličine so postopali Benečani takrat tako okrutno, kakor niti Turki n0 (non tralasciato alcun aito di crudoltit, turchisca, tndegna del nomo veno to ct italiano) kot pravi tržaški škof. Takrat jo mnl." oeščica Hrvatov in Slovanov pri Ti-v tako natolkla benečansko armado, da so vojaki v brezmejnem strahu bežali na ladje in so niti braniti niso upali. Naši pa, so zaničljivo Klicali za njimi: Aspettate signori! Aspettate sifoiori!
Pravijo, da so Uidi zgodovina sama ponavlja in obnavlja. Pred tremi stoletji so so Srbi, Hrvatje in Slovenci borili za prostost Jadrana in ni morda daleč čas, ko bodo trije bratje želeli poravnati starodavno račune. Kadar so bo dvignil dvo-glavi boli orel s posavskih in donavskih nižin, da pohiti'v ponosnem vzletu zaeno s planinskim Orlom na solnčni jug, takrat »aspettate signori!«
* Povdarjal je: »Se ppr caso Triesto ap-partenesse airitalia, cpicl possesso sarebbe per il nostro regr.o pieno di difficoltčt e dl gravis-
simi pericoli.«
DRAB.: '>: '
Gospodarski pogin naše Goriške.
Zla sreča spremlja naše Goričane, Prestali so vse vojne grozote v domovini, prenesli vse gorje begunstva po Avstriji in Italiji, in ko. so se vračali v opustošena domovja, zadelo jih je najhujše: zašli so pod tujčev jarem in zgubili zlato prostost, ki jo ve ceniti samo oni, ki je kdaj skusil suženjske verige, ki so jih prinesli zavrat-ni sovražniki v imenu svobode in kulture! Z laškim gospodarstvom se je pričela v nesrečno Goriško seliti tudi pristna in značilna laška posebnost — miseria, gospodarska beda in gmotna propast ljudstva. Moderne visoko kulturne Italije značilna posebnost je svetovno znana: vsaj tristo jih mora robovati in gladovati, da živi eden razkošno in kulturno!
Ta kultura sili v našo solnčno Goriško, ki je imela do vojske veselo in cvetoče gospodarsko življenje, odgovarjajoče vedremu značaju Goričanov in zdravem« prijetnemu podnebju goriške deželice. To kulturo je prinesla v naše kraje ona slavna zmagovita laška, armada, katere častniki občudujejo naše bosonoge kmečke punce kot učiteljice, ker se sami v svojih visokih kulturnih težnjah še niso vtegmli seznaniti z umetnostjo čitanja in pisanja!
Od kulturne in politične strani je pritisk »zmagovalcev« na »premagance« prekanjen in brezobziren, a manj usp šen, ker so naši Goričani politično probujeni in kulturno mnogo boli izobraženi od novih gospodarjev. Tembolj nevaren je za obstoj našega naroda izpremenjeni gospodarski položni. Ako ostane naša Goriška v mejah Italije, je nje gospodarski pogin gotov iz dveh razlogov;
1.	Slovenska Goriška je po vojski uničena kakor malokatera pokrajina. Najlepši in največji trgi in vasi so porušeni, pokrajina je od Mangarta do morja po najbolj kulturnih krajih za desetletja opustošena. Gotovo dobi Italija iz skupnega sklada dovolj sredstev za upostavo po vojski opustošenih ozemelj; in obljub daje v tem pogledu tudi dovolj. Kako bo Ita'ija v resnici našo Goriško odškodovala, so vsi resni poznavalci Italije na čistem. Očividci, — naši begunci so se o tem prepričali \ ■esini, V Mesjni, ki je bila pred desetletjem po potresu porušena, je še danes groblje, ljuaje bivajo še vedno v barakah. Izginilo pa je med tem še celo onih 18 mi-liionov lir mirovne vrednosti, ki jih je, ne Italija, marveč ves svet zbral za upostavi-tev Mesine! Ljubezen laške uprave do slovenske Goriške pač ne bo hujša ...
2,	Goriška jc že pred vojsko imela svoje gospodarsko življenje naslonjeno na soseščino. Lc manjši del Goričanov se jc svoj živež izvečine uoma,ssuin..et-zJ m mogel baviti s kmetijstvom v tolikem obsegu, da je naravnost od njega živel. T o 1-minski kmetje ob Soči, Idrijci in Buči in sosednjem hribovju 30 pridelovali svoj živež izvečine doma. hkrati pa jun jc
' živinoreja krila druge potrebščine. Tem
kmefom vsaj bliČnja bodočnost b! tako črna kakor drugim.
Kmet v goriški okolici je prav dobro uspeval, ker je gojil na malem svojem zemljišču obilo vrtnih in zgodnjih poljščin, ki jih je zlahka in za dober denar spravljal v bližnji in daljni svet. Odslej bo položaj skrajno neugoden, bližnji in , najboljši trg mu je odrezan, drugod bo brezuspešno tekmoval z laškimi vrinlca-mi in poljskimi pridelki,
Isto velja za Vipavce in Brlce še v večji meri; njih zgodnje sadje in vino — glavna pridelka — sta imela ravno v bližnji Sloveniji najboljše odjemalce. Umevno jc, da se naših goriških in vipavskih vinogradnikov in sadjarjev polašča obup!
Goriška okolica je bila že od nekdaj zelo gosto obljudena, zato je jc pridno in delavno ljudstvo pečalo 7. raznimi dobič-kanosnimi obrti. Solkanska mizar-j ska obrt je slula vsi Levnnti, u s -j n j a r j i in č v 1 j a r j i i z Mirna in oko-' lice so imeli istotako-obilo odjemalce, doma in v Dalmaciji. Solkanski mizarji že zdaj čutijo nedostajanjc lesa, zato se njih obrt ne bo mogla povspeti na prejšnjo višino. Mirenski kožarji in črevljarji ne bodo imeli več toliko surovin na razpolago, tudi trg za njih izdelke se je zelo skrčil. T repka usoda čaka r e n š k e in š e m -p a s k e zidarje, Iri so ravno v Sloveniji in Bosni imeli obilo zaslužka. Drvarji s trnovske planote so hodili kot sezonski tesarji v slavonske in bosenske gozdove in prinašali domov lepe zaslužke. Banjškarji so bili na glasu kot vešči graditelji cest, železnic in vodovodov, zdaj bodo morali tekmovati povsod z laškimi delavct.." Skromni ICraševec ni mogel živeti od pičle svoje zemlje v neznatnih kotlinah sredi skalnatih goličav, teda zaril se jc globlje v rodno skalovje in ril in klesal iz nje znani kraški mramor, ki so ž niim gradili palače v Trstu, Ljubljani, na Dunaju in v Budimpešti. Klesar-ska-kamenarska obrt, razširjena od Sežane do Nabrežine, je začela pešati, ker je kraški mramor zadel ob nevarnega tekmeca — umetni cementni kamen; toda vsirajno marljivi Kraševec si je takoj poiskal nadomestila za svoj zaslužek, delal je v veleindustrijskih podjetjih v Trstu in Tržiču med tednom, ob nedeljah pa počival pri svoji družini na Krasu. Zdaj pa se vsiplje iz Italije neprestano roj za rojem laških sestradancev v slovensko ozemlje in odjeda rodnim domačinom zadnjo skor-jico! Tujec ima v tuji oblasti vso oporo in pomoč, domačin ;e na svoji rodni zemlji politično brezpraven, gospodarsko oropan!
* • .
Iz gorenje kratko, a vemo očriane slike gospodarskega položaja v nesrečni Goriški je razvidno, da je Goriška dobro uspevala, dokler jc imela neomejen stik z bližnjimi pokrajinami, ker je tja pošiljala in dobro prodajala pridelke s svojih vrtov, polj, vinogradov in sadovnjakov in ker je izredno pridni Goričan kot zidar, tesar ali drugačen sezonski delavec dobil povolj-nega zaslužka v neposredni soseščini. Razvidno je tudi, da pomeni priklopitev Goriške k Italiji gospodarsko smrt Goriške, ker so ji z laško okupacijo podvezar.e in prerezane vse glavne žile, ki so jo gospodarsko hranile in vzdrževale pri življenju.
Kakor je obupen sedanji položaj, vendar ne klonemo z duhom, ker smo prepričani, da usoda naših bratov v zasedenem ozemlju ni še končnoveljavno določena. Oni, ki deli pravico narodom in državam že na tem svet'.- po njih zasluženj-j., gotovo ne dopusti, da pogine brez lastne krivde mali slovenski narodič, kruto presekan na dva dela, od katerih nobeden ne more živeti zase, ko je komaj začel veliko svojo zgodovinsko nalogo: spajati zapadno kulturo z vzhodno. To naše prepričanje, da nas Večna Pravica še ni obsodila v smrt, nam daje neomajan pogum za bodočnost. Naša najsvetejša narodna dolžnost pa je, da se uszosobimo za vporabno orodje Božji Pravici!
* B o v č a n 5 so bili med Goričani že doslej največji siromaki. Malo kamenitega polja in nekaj pustih planin jih ni moglo hraniti doma, zato so hodili kot k r o š n i a r j i sirom j sveta in kot rudarji v bližnje koroške in | daljne nemške rudnike. Prošlost ni bila rožn.ij j bodočnost pa jim je trnjeva, ker bodo morali tekmovati z bedneiSim Lahom za koSček neza-heljene polente!
Dr. I. Pregelj: -
Legende.
i.
Takrat je bila usetinila v deželi za mejo molitev slovenskih mater in onemogel je bil srd razbeljenih očetovskih duš. Samo oči otrok so še sijale in so bile polne upanja in svetle, kakor da sanjajo re-šenje .,. Gospodu Jezusu pa se je zasmililo ljudstvo raztrgano in razdeljeno, ki je dolgo trpelo in ni dočakalo. Vstal je in šel na pot, da bi tolažil, da bi učil. Živela pa ie gorska vasica hiš, kot da se je bela izsula na holm iz rok Stvarnikovih, ko je j ! visel nad *<miljani ln se ie bil v vasi ro
dil gospod Matija in ga je oče v košu nesel v mestne šole in mu je sin pel gloiijo. Potem je pasel svojo čredo trideset let: drugove in družice svoje mladosti, može in žene in njih otroke. Sobo'nega večera pa so mu prišli tuji vojaki v hišo, ga uk!e-nili in odvedli, da nc bi več učil, kakor je vedel od svojega Boga in od matere, ki j'o je ljubil. Prosil je poveljnika:
»Signor tenente, samo tako dolgo, da jutri odmašujem.« Prosil je zastonj. Ko pa so ga peljali mimo križa koncem vasi, je vzdihnil gospod Matija in pogledal na Križanega:
»Zdaj vidiš sam, kako je! Pomagaj mi ali pa skrbi za namestnika, da ne bodo ljudje brez maše!« —
Prav tedaj je bil dohodil gospod Jezus do vasice in je vstopil in nihče ga ni spoznal, da ni gospod Matija. In je drugo jutro ma5c\a!, molil in učil;
>Knj ste žalostni? Mari jc zbrisana postava, da so sveti vdovini mejniki? Mar ne stoji zapicr.no: Gorje jim. ki hišo s hišo stikajo in njivo z njivo sklepajo do zadnjega prostora? Zakaj ste malodušni? Zakaj so ugasnile vaše molitve in je onemogla ljubezen vaših src? Možje, žene, očetje in matere! Ali ne vidite? Oči vaših otrok so jasne in polne upanja! Oči vaših otrok vidijo! r e š e n j e.«
Presveti Duhovnik si je obraz zakril z roko, da ne bi videli ginjenosti, ki ie niso bili vajeni pri gospodu Matiji, »Otročiei. molimo!«
II.
Marija, žalostna pribežnica je zahr«-penela nazaj v domovje svoje, v tiho cerkev na Mengorah in je vprašala zemljo ljubljeno:
»Ali smem?«
In zemlja jc zaječala:
»O, Mati! Ne moreš še!«
Marija, žalostna pribcžnico, je vadih-
nila:
»Oh, kdaj bo čas!« — Padla je noč, ginila je v jutro in je bil dan. Takrat je stopil na Mengorski vrh mlad človek in je pogledal v zoro in je roke razširil;
»Od vzhoda luč!« Jeka mu je odvrnila: »Od vzhoda pomoč!c In kakor domotožje žalct'ne Matere je potožilo iz višin: »Ko bo čas!«
IU.
Videl sem v sanjah in so stopali pred Jeznega, da bi mu tožili in bi sodil. Prvi je stopil naprej in je rekel:
»Dobri! Ne dajo mi obiskati matere! za goro.«
Drugi je stopil naprej in rekel: »Silni! Ukazali so mi sovražiti brata za goro.«
Tretji jc stopil naprej in je rekel: »Modri! Tepli so me, ker nisem preklinjal očetovega groba.«
Četrti je stopil naprej in je rekel: »Človekoljubni! V hišo so prišli kakor gosti in so me okradli.«
Peti je stopil naprej in je zavpil: »Pravični! Kakor me je mati učila, sem molil, pa so rekli, da ne smem!«
Glas se je utrgal v molk in tišino, kakor nad brezdnom. In Jezus ie c - lil nad brezdnom.-
»Mane, tekel, lares!«
Dr. K. Capuder:
Ob Soči.
Ko so te dni zbira slovensko ljudstvo prvič po vojni na taboru slovenske mladine v severnem obmejnem mestu Slovenije, v Mariboru, ni tu vseh, ki bi želeli biti prisotni. Samo posamezniki od onih, katere je rodila lepa zemlja ob Soči, bodo prisostvovali zborovanjem. In ti so izseljenci, izgnanci, begunci, katerim sta vzela kruta vojna in zemlje lačni tujec dom ln rodno zemljo.
Težko nam jc pri misli na našo vasi ob Soči in na lepo mesto Gorico. Kdor te je enkrat videl solnčna Gorica, ta te ne pozabi! Kako lepa si bila, Gorica, pred vojno! 30.000 veselih in srečnih prebivalcev si štela. Nekaj več kakor severni Maribor. Bili so to Goričani, ljudstvo po veliki večini slovenskega pokolenja, deloma sicer odtujeno slovenskemu jeziku, a vendar slovensko po svoji naravi. Nič ni bilo neprijaznega, odurnega na goriškem prebivalstvu, nič oholosti in nasilno surovosti, ki sc jo šopirila po ponemčurjenih gnezdih ob naši severni meji. In prvo desetletje 20- stoletja se je vršil v Gorici nagel preobrat.. Navdušeni Slovenci in Slovenke so zastavili vso sile, da lo polahonjeno mesto zopet pridobe slovenskemu narodu. Ko je znani koroški Vsonemec Doberuig posetil Gorico in srečaval po ulicah slovensko mladino, ki jo na potu iz slovenskih na lastni* stroške gr 'škili Slovencev zgrajenih šol veselo in glasno govorila lepi slovenski jezik, se je začudil in pisal v nemško liste, da postaja Gorica slovenska Število slovenskih volilcev je naglo naraslo in Lahov ter soriških * sentmccv ne
jc lotil strah. Zavezali so se ob zaflnjih
občinskih voli i~vah, da so mogli še enkrat z združenimi močmi laškega in nemškega kapitala obvarovati mestno občino Lahom.
Pogum goriških Slovencev je rasel. Nič paktiranja z Lahom, povsod v uradu in v trgovini so Slovenci rabili svoj jezik.
Kako lepo so je razvijala slovenska trgovina in slovensko zadružništvol Eksport južnih zgodnjih pridelkov (zgodnji krompir, češnje, šparglji) jo prehajal v slovenske roke. Slovenec jo poznal navadno tri jezike in je bil rojen posredovalec v trgovini, pa tudi primeren za mesta v centralni državni upravi.
Belo-modra je zastava goriškega mesta- Ko se jc na sosednji Kalvariji in na Oslavju prelilo v obrambo Gorice toliko slovansko krvi, tedaj smo upali, da nastopi skoro čas, ko postanejo belo-modre barve goriškega mesta belo-modro-rdeče.
In vsa zemlja tam ob čisto slovenski Soči! Okoli 150000 Slovencev prebiva v kompaktni masi ob tebi, zelena Soča in ob tvojih pritokih. Tu so naši Brici, ljudstvo, ki se najbolj da primerjati s prebivalstvom Slovenskih goric. Kakor ti, tako so tudi oni najzvestejši stražarji slovenske domovine. Stražijo jo že, odkar so se pred 1300 leti tam naselili. In umaknili se niso. Ko so je pred 11 leti osnoval v Stevcrjanu, središču Brd, Orel, tedaj so Steverjanski fantje korakali s slovensko trobojnico iz Brd v mesto Gorico in skozi na okrožno prireditev v Miren. Lahončki so jih sicer napadli, a fantje so ubranili zastavo in jo prinesli skozi mesto in nazaj v svojo visoko trdnjavo pri sv. Florjanu. In kako so ljubili ti Brici slovensko trobojnico! Bila jim jc v resnici simbol Slovenstva in lepili lastnosti slovenskega ljudstva. Kdor jo kdaj obiskal te slovenska gorice na jugozapadu naše domovine, ta jc lahko tam črpal narodnega navdušenja za celo življenje, vzljubil pa je tudi to delavno, živahno in vztrajno slovensko ljudstvo.
Ob izviru pa gledaš, Soča, ti bistra jiči planin, gorjance. Tolmin je središče tega ozemlja in po Tolminu se imenuje to ljudstvo Tolinince. To so tisti puntarji, ki se ni3o nikdar dali čisto ponižati in trajno ukloniti tuji gospodi. Puntarska kri se je razlila po njih žilah od roda do roda. Zvesto je ostalo tolminsko ljudstvo sebi in ni pustilo nič tujega, laSkega med sc. Prišli so sicer, a so tudi odhajali, ker tu v gorah ni bile za nje prostora. Kar pa ee je tujih nemških elementov naselilo po oddaljenih tolminskih grapah, to se ie poslovenilo.
Kako se je vse to goriško ljudstvo nklenilo novih idej, katere je nesmrtni Krek zasejal med Slovence! Kako so povsod vstajali društveni domovi in so snovala zadruge, da osvobodo ljudstvo gospodarskega suženjstva! V trdi zimi, v nevarnosti plazov so Tohntnci obiskavali poučne tečaje.	y
Ali moremo mi osvobojeni Slovenci pozabiti kdaj na poldrugstotisoč neosvo-bojenih bratov ob Soči? Pozdravljeni Go-ričani, Vipavci, Krašovci, Brici in Tolmin-:i! Na svidenje v svobodi!
222=5)2
Zavadlal:
Trstu in kraški planoti.
Vojska je razbila in porušila domove naših prvih stražarjev ob Adriji od Devi-na dalje proti severu, razgnaia jih je po svetu kot brezdomovince in neštevilno jih je, ki jim je obup, trpljenje in pomanjkanje izpodjedlo korenik.o življenja ter troh-nijo v tuji zemlji. Nam je zasijalo solnco svobode, brate doma jc zadela še večja slišnost kot prej. Ožgana lobanja, ponos in lelo tržaških Slovencev, naš narodni dom tr Trstu tvori krono trpljenja primorskih Slovencev.
Divjanje in preganjanje našega življa že najbolj čuti tam, kjer je nakupičena tudi naša glavna sila- Premalo so zavedamo, da -je naša zahteva po Trstu popolnoma upravičena, da jc to gruda, ki so jo skoro pred 1100 leti naši očetje zasedli, da se je tu naš živelj vkljub dohodu ljudi, ki so prihajali iz siromašne Italije s trebuhom za kruhom in vkljub pritisku laške gospodujoče klike in krivičnemu postopanju prejšnje Avstrije vzdržal na gospodarskem, političnem in kulturnem polju na višini, da. so jo nam nasprotniki zavidali. Če bi nc bili močni in bi ne bilo Italijanov strah naših upravičenih zahtev, no bi isti nikdar uporabljali proti nam brutalno nasilnost, ki gazi vse pravice človečnosti in kulture.
Ako ravno te dneve opozarjamo javnost na nesrečno zgodovino Prlmorja, imamo svoj tehten namen. Ne razburkati strasti in jih mogoče napeljevati k nepremišljenim dejanjem, ampak podžgali posebno v srcih naše mladino zavest, da nam jc del domovine izročen barbarstvu 2000 letno »kulture« tistoflia naroda, ki je po večstoletnem robstvu le s pomočjo drugih prišel do svobode iti ki misli da on, ki si Ufibodo ni mogel sam priborili, bode dru-
gim nalovil okove rolfistva. Mogočen Je bil Napoleon iu zrušilo se jo v kratkem njegovo delo, stiskala jo bivša Avstrija Italijo, a niti zmaga pri Visu ni mogla maščevanja onemogočiti, ponižana je bila Srbija leta 1908 in med svetovno vojsko, ko je trenotno vse izgubila razen svoje časti, neomejena je bila sila in zatiranje od strani koroških in štajerskih Nemcev na naš narod — vse so ic zrušilo nagloma, ponižani in razžaljeni so prišli do svojih pravic.
Bratje Čehi, Vi, ki ste imeli svojo Belo goro, dragi gostje Amerikanci in Fran cozi ter vsi drugi, ki ste nas posetili in ki ste tudi nekdaj mogoče občutili trpkost suženjstva in zatiranja — posebno pa Ve orlovske vrste ne zabite naših neodrešenih bratov v Primorju in njihovega trpljenja-Pa ne samo to:
Štirideset let je francoski narod mirno, prenašal ponižanje pri Sedanu, a delal jc tudi in se pripravljal na dan, ki je moral priti.
Niso samo ljudje, ki kujejo zgodovino narodov, jo Višja pravica, ki se vleče skozi celo zgodovino in zruši, kar je domišljavost in nadutost posameznika jn narodov drugim izgrabtla. čeravno niso še naše narodne vrste tako urejene kot bi morale biti in moč države še ne dovolj silna, zaupajmo v Višjo pravico, pa ne s prekrl-žanimi rokami — delajmo in pripravljaj-mo vse svoje moči v zavesti suženjstva bratov v Primorju, ki čakajo dneva svobode.
Trst — ti naš ponos, naše največje mesto in tržaška planota v svoji veličastnosti in lepoti — bodita nam pozdravljena z brezmejnim gnjevoin in ljubeznijo v srcu.	i
Ivan Bežnik: "..-.'.'>
Južni glasovi, i.
Kot roka padci si na nas, o Bog, kol solnce si se vlil čez nas in vse prejeli smo iz tvojih rok: toploto radosti, bridkosti mraz.
Bilo darov je divnih do omame, vsejano na široko kot cekini, cvetočih kakor zarje same po gori, holmu in dolini.
Ko smo se s sanjami igrali,
prišli so boži odposlanci
in z meči rdečimi so pot kazali:
kot iskre božje šli smo v svet izgnani.
Po bolečini se spoznamo: brat! — v besedi ri,'e kapljica krvi. — Vse polno nas je; šli smo svet kovat, a neskovan, zdejan naš raj leži..,
II.
Kot da so sc v tihi noči naše ljube dalje vžgale, zlato so si'ale v koči, izgnancem clivne sanje dale-,
Tam so Brda, spijo v trti, mesec zlit je čez Vipavo — svetlo mesto, beli vrti, Kras in — zvezde čez višavo .,.
Kot da Soča, sinja Soča bednim iz srca izvira, me bo-i nje tožba vroča, polna gnjeva in nemira.
Bi e morje, koplje rove, tajno se žariva vanje; bes pošastni divje rjovc, nam zorijo zlate sanje.
Naše duše
III.
beli romarji hodijo n& bož o pet po vseh stezah za Marijo z brešnjo žalosti, Gospod
Tiho je Marfa sedla z Jezusom med razvaline, krog obraza se ji plele venec naše bolečine.
Mi bi radi skrivaj umrli, a Mari;a nas uteši: bomo sinka poprosili, da vas žalosti odreši.
Naše duše — beli romarji so k Mariji sele, bodo sinka poprosile golobice bele .,.
A, Rcmec:
Večer na Notranjskem.
Po cesti kameniti škriplje voz. Globoko sklonjen konj pred njim počasi stopa, kot da voha sled poli nekdanjih skozi padajoči gozd.
Tam za Snežnikom krvavi nebo ... Večerna megla raste iz dobrav, tu, tam se trudno v mrak iz nizkih trav dviguje redka vrsta črnih smrek — razbila črlu napadalnih strelcev.
Kaj bih' smo, kaj smo7 Ob cesti kamen ves izpran leži, srce te naše črne zemlje in ljudi.
Do vrha se je vzpela cesta pod nebo. Konj dvigne glavo, veter sčeše grivo mu v mrak, bič žvižga, zdaj gremč v žarečem dimu v daljo sivo. Tam za Snežnikom krvavi nebo .. i
SSgag2
Dr. I. Pregelj:
Bratom v tolažbo.
Videl sem od daleč in je bilo kakor silen nagrobni kamen, in spm obžaloval njo, ki je ležala v grobu. Potem sem videl od blizu in sem bral:
VIDUA PLORANS, SEPULTA SED VIVA, VTVIT ET VTVET!
Prebivalstvo Primorja
po ljudskem štetju leta 1910.
1.	Goriška je imela 251.000 prebivalcev; od teh so našteli Slovencev 154-516, v resnici pa jih jo bilo najmanj 157.000, Lahov pa le «9.!>70. —
2.	Trst z okolico je štel 230.000 prebivalcev; med temi so laški uradniki našteli lo 5G.908 Slovcnccv ter 2396 Srbov in Hrvatov. Toda v resnici je bilo v Trstu in okolici najmanj 80000 Slovencev, 12,000 Hrvatov in Srbov. Skupaj torej najmanj 02 tisoč Jugoslovanov. Od drugih je bilo 12 tisoč Nemcev, 33000 inozcmcev in pravih tržaških Italijanov približno toliko kolikor grudorodnih Slovencev. —
3.	Istra je imela 40-1000 prebivalcev; med njimi s.» laški uradniki našteli 5110 Slovencev, 167,8GS Hrvatov in Srbov, 147 tisoč 383 Italijanov, 132?0 Nemcev (v Pulju pri mornar.) ter 4248 drugih. Toda zanesljivi zasebni računi so izkazali za isto leto v Istri najmanj 5G 000 Slovencev in 281.000 Hrvatov in Srbov, skupaj torej 237.000 Jugoslovanov. Če odštejemo od skupnega števila šc okroglo 17.000 Nemcev in drugih, jo bilo leta 1910 v Istri le šo 150.000 Italijanov.
Skupaj jo torej bilo leta 1910 v Primorju:
Goriška 157.000 Jugoslovanov,
Trst 92.000 «
Istra 237.000	«
Skupaj 486-000 Jugoslovanov.
Torej od 885-000 prebivalcev, ki so jih tedaj našteli na Primorskem, je bilo domačih Jugoslovanov 486.000, Lahov pa po odbitih tujcih (70.000) le 329.000. —
Sedaj ječi ta velika množica Jugoslovanov pod laškim jarmom; ž njimi še oni na zasedeni Kranjski, na Reki in v Dalmaciji, skupaj nad 700-000 naših ljudi. —
Prof, Jožef Kržišnik:
Naše morje.
Kar je tič v kletki-, to je država brez morja. Naša mlada jugoslovanska država ima ugodno lego. Na zahodu meji ob Jadransko morje, ki ji nudi ugodno zvezo s prekmorskimi državami. Žalostno pa jc, da ima država takega soseda na zahodu, ki jo hoče odriniti od morja, ki ji hoče vzeti glavna pristanišča na vzhodnem obrežju Adrije, Trst, Pulj, Reko, ker novi sosedi iz sebičnih namenov ne privošči za nadaljnji razvoj potrebnih predpogojev, Vsak zaveden Jugoslovan pa mora za svojo državo zahtevati tudi morsko obrežje in morje, da se bo zamogla ta prosto razvijati:
Jadransko morje je naše morje!
Jadransko morje ima zelo ugodno lego med morji na jugu Evrope. Zajeda se globoko proti severu v evropsko celino, odprto je proti jugovzhodu. Zato imajo jadranska pristanišča v južni Evropi najugodnejšo lego za trgovski promet z Levanto (z zahodnim obrežjem Prednje Azije) ter po Sueškem prekopu z deželami ob Indijskem in Tihem oceanu.
Od izliva Soče do izliva Drima meri obala okrog 1700 km. Vzhodno Jadransko morje je ponajveč strmo, Od Trsta do izliva Raše na vzhodni strani istrskega polotoka, pri Bakru in ob dalmatinskem obrežju je vsled pogrezanja zemlje veliko zalivov. Pred vhodi v te zajede ležeči otoki nudijo zavetje pred morskimi valovi in vetrovi. V primeri z nerazvito laško zahodno jadransko obalo kaže vzhodna stran veliko razvitost. Morski tok ki prihaja ob vzhodni obali navzgor, čisti naše obrežje, od izliva Soče'naprej pa zasiplje. Oglej je že 5 km daleč od obrežja, beneški lagunski otoki bi žc bili na suhem, če bi se ljudje temu ne upirali s čiščenjem kanalov. Ravena, v šestem stoletju ležeča ob morju, je sedaj zvezana ž njim le še po 8 km dolgem prekopu. Celd pristanišče v Jakinu jc slabo in umetno.
Tudi vzhodno obrežje nudi razne ovire iromctu. Lc majhen del severne obale jc
nizek' in se le polagoma vzdiguje nad morsko gladino, drugod se skalnata gorska stena tako zelo približa obrežju, da ni prostora za večja pristanišča. To se zgodi na obrežju od Devina do Trsta, od Raške drage do Reke, ob vznožju Velebita, med Splitom in Metkovičem in cb južnem koncu Dalmacije. Na teh krajih je tudi promel od burje zelo oviran.
Tako so ravno tisti deli obrežja, kjer bi bila za svetovni promet najugodnejše ležeča pristanišča, najbolj neugodni, ker imajo najmanj prostora in so potrebna težavna in draga dela, da se zgrade umetna pristanišče (Trst, Reka). Izvrstne dalmatinske naravne luke imajo slabe prometne zveze z zaledjem, ker so prečne doline zelo kratke in gorski prehodi visoki, Najvažnejša pot v notranje vodi po dolini reke Neretve. Izhod le poti ob morju je močvirnat in morje ob obrežju plitvo, ker morski tok vsled polotoka Pelješca ne more odnašati naplavin. Približno enak je tudi položaj ob izlivu reke Bojane in ž njo zvezanega Drima.
Važna točka za promet je Šibenik, ki ima sedaj tudi železniško zvezo preko zapadne Bosne proti severu in vzhodu. Tudi Dubrovnik in Kotorska Boka s svojima prekrasnima naravnima lukama imata čez Hercegovino zvezo proti severu. Za največji del države bo Metkovič najbližje jadransko pristanišče, ker ima najkrajšo železniško zvezo, kateio je samo še s 67 km dolgo progo (Vardište—Užice) izpolniti potrebno, da se priklopi obstoječemu srbskemu železniškemu omrežju. Do le točke ima tudi cd morja najbolj oddaljeni kot države (severovzhodni Banat) najkrajšo pot (približno 400 km).
Na severnem koncu Adrije sta Trst in Reka najbolj daleč v notranjem ležeči pristanišči. K njima teži promet južnega dela srednje Evrope. Od zaledja ju pa loči strmo pobočje Krasa, po katerem sc vzpenjajo umetno izpeljane železnice in ceste. K Trstu teži Slovenija, avstrijska in češkoslovaška republika ter južna Nemčija, Zaledje Reke obsega severni kot Bosne, Hrvatsko in Slavonijo in sega do Karpatov, v kolikor odtod ne gre promet po rekah v Črno morje. Za vzhodne dele Alp in Čelio-slovaško je lahko Trst ali pa tudi Reka pristanišče.. Celo v vzhodne dele Švice in tja do srednjega Rena se je pred vojno razprostiral vpliv tržaškega pristanišča, dasi je tu imel Trst tekmeca, laško Gcnuo. No-va karavanska in turška železnica je naše-mu morju koristila v obilni meri.
V	drugi polovici srednjega veka so postale Be n e t k e središče trgovini v južni Evropi. Benečani so porabili vsako priliko, da ugonobijo mogoče tekmece. Zato so zasedli zapadno obrežje istrskega polotoka, kvarnerske in dalmatinske otoke. V oetrti križarski vojni so jim celo križarji morali pomagati osvojiti Zader in clruga mesta ob dalmatinski obali. Ogrski in hrvaški kralj Ludovik Veliki je sicer 1. 1358 pregnal Benečane iz Dalmacije in Reškega zaliva, toda že njegov naslednik Sigismund je zopet zgubil Dalmacijo z otoki. Vzhodno Istro z Notranjsko so podedovali 1, 1374 Habsbur-žani, Trst se jim jc 1. 1382. prostovoljno podal, da se reši Benečanov. L. 1500 je prišla pod habsburško oblast Goriška z Gra-diščansko. Ta dogodek je povzročil novo vojno z Benečani, v kateri pa ti nisc uspeli,
Habsburžani so Trstu priznali samoupravo in še druge svoboščine. Reka z okolico je prišla po oporoki poslednjega grofa Walsee 1. 1467 v last cesarja Friderika III. Habsburžana, Reško ozemlje jc pripadalo nato nekaj časa Kranjski. Pozneje je tvorila Reka z avstrijsko Istro in hrvatsko obalo do Senja in Baga posebno oblast, Avstrijsko Primorje, v katerem jo bila Reka od 1, 1712 svobodna luka z avtonomno mestno upravo. L, 1776 je Marija Terezija Reko (naslednje leto tudi Bakat, ter Kraljevico) pripojila Hrvatski, tako da"' je Vojna krajina ostala omejena le na Sen,'" in Bag. Toda leta 1779 je cesarica Reki podelila zelo obsežno avtonomijo, tako da se je Reka kot svobodno mesto pričela sma-^ trati kot posebni samostojni del ogrske3' krone,	a
Turki so v požarevskem miru (1718), priznali avstrijskim trgovcem svobo:lno trgovino v turškem cesarstvu. Zato je cesar razglasil Trst in Reko za svobodni pristanišči, popravljal stare in gradil nove ceste po Istri, Hrvaški, Koroški; tudi je zvezal Dunaj s Trstom preko Semcringa.
V	Dalmaciji se ;e edinolc d u b r o v -niš k a republika veselila svobode. Po mohaški bilki so Dubrovničani sicer zamenjali ogrsko nadoblast (od 1. 1358) s turško, toda to jc bilo lc navidezno, Dubrovničani so znali s Carigradom sklenili ugodne politične in zlasti trgovske zveze. Plačevali so letni davek sultanu, teda imeli so vedno najlepši mir ob meji in njihovi trgovci so tudi zanaprej svobodno trgovali po balkanskem polotoku,. Da bi benečan-sko gospodstvo no mejilo na dubrovniško ozemlje, so Dubrovničani dosegli pri požarevskem miru, da je Turčija dobila ozek pas ozemlja na južnem in severnem robu dubrovniške republike. S tem je segala Hercegovina na dveh mestih do morja« kor.
je ostalo do 'danes v veljavi, Benečan! s6 imeli pred prihodom Turkov v oblasti le vsa dalmatinska obmorska mesta in otoke, v začetku 18. stol, so si osvojili tudi notranjost in pa Kolorsko Boko.
V Kampoformijskem miru leta 1797 je dobila Avstrija vso Dalmacijo s Kotorsko Boko in Istro. L, 1805 so te pokrajine zasedli Francozi, ki so posedli tudi dubrov-niški teritorij (1, 1306). L. 1814 so Avstrijci združili Dubrovnik z Dalmacijo. Prebivalstvo v nekdanji beneški Istri je bilo skoraj izključno slovensko in hrvatsko, v Dalmaciji pa hrvatsko in srbsko, Italijani so bivali le po mestih, v Dalmaciji zlasti v Zadru, Trogiru in Spljetu in v onih na !otokih Rab, Osor in Starigrad. Naselili so se semkaj iz Benetk za benečanskega go-•spodstva, Dalmatinska mesta so kazala wsled tega italijanski značaj. Dandanes ima italijansko večino samo Zader, a okolica mu je popolnoma hrvatska, dočim so v Istri na obrežju vsa mesta, ki so pa mala in neznatna italijanska. Pidj in Koper imata narodno mešano prebivalstvo.
Avstrijska vlada je v Primorju dosledno podpirala italijanski živelj in zatirala Slovane. S tem je gojila tudi po 1. 1866 ire-dento in pred vem svetom kazala, da jc na Primorskem prebivalstvo po večini italijanske narodnosti. Toda v Dalmaaciji so Hrvatje in Srbi javno pokazali, da je v tej deželi samo mala peščica (3 odst.) Italijanov. Zoper Hrvate so podpirali tudi iMadžari na Reki Italijane. Zato hoče Italija obdržati Primorsko, Reko in severno Dalmacijo.
Naša obala je pa kljub vsem neugodnostim edina točka, kjer lahko prosto dihamo, kjer smo v direktni zvezi s svetom, brez posredovalcev. Če bi jo izgubili, bi :bila prerezana državi Srbov, Hrvatov in Slovencev nit življenja. Italijani bi nam lahko poljubno zapirali dovoz in izvoz blaga. Kakor nekdaj Benečani, tako bi sedaj Italijani radi zasužnjili velik del Slovencev in Hrvatov, Zato pa odločno terjajr o in ne odnehajmo: »Primorsko, Reka in Dalmacija je naša zemlja! Jadransko morje, kjer je nekdaj jugoslovanska dubrovniška republika cvetela, kjer so srbski in hrvaški kralji gospodovali, je naše morje!«
Dr. M. Slavič:
Neodrešeni panonski Slovenci.
Naše narodno telo je dobilo pri določitvi nove državne meje hude rane. Na Štajerskem se meja drži vobče etnografske črte. Vendar je tudi tu odrezala na več mestih take ude od našega naroda, o katerih smo upali in pričakovali, da pridejo k nam in se s tem popravi stara ponemče-valna krivica. Ostali so zunaj naše meje kraji kakor Lučani, Gomilica, Špilje itd. Zato krvavi naša meja na Štajerskem,
Neprimerno hujša pa je krivica, ki se nam je napravila s tem, da se nam je odvzela onkraj Mure Radgona z okolico ter rabska pokrajina severnega Prekmurja. Radgono nam je odrezalo od narodnega telesa le strastno sovraštvo italijanskih »zaveznikov«, kakor so nam bili Italijani sploh vedno v škodo na celi naši državni meji. Teritorialna komisija mir. konference je že bila prisodila Radgono naši državi ne iz ljubezni do nas, ampak ker so govorili zato stvarni etnografski, geografski, ekonomski, kulturni in historični razlogi. Tedaj pa je prišel vrhovni svet petih«, ki se žalibog ni čutil vezanega na zdrav razum, ampak je pozabljal zgolj svojo trenutno politično moč. Še v zadnjem hipu so hoteli Italijani priboriti nemškim Avstrijcem Maribor s celo Dravsko dolino ter Radgono z apaško kotlino. Vrhovni svet je na italijansko zahtevo navsezadnje res sklenil, da maj se vrši plebiscit za to mariborsko in 'radgonsko ozemlje, in naročil teritorialni [komisiji, da izdela načrt za ta plebiscit. lNaši delegaciji se je posrečilo s pomočjo francoskih izvcdenccv teritorialne komisije, da so prepričali vrhovni svet o nesmi-Iselnosti in krivici tega sklepa o plebisci-rtii na Štajerskem. Zato so preklicali svoj »sklep in opustili misel o plebiscitu. Da bi pa olepšali Italijanom njih diplomatični umik, so žrtvovali Italijanom na ljubo Radgono brez vsakega razumnega razloga. Teritorialna komisija vrhovnega sveta samega je označila to za krivico, ker je bila iz zdravega razuma prisodila Radgono nam, dočim nam jo je vzela le slepa politična sovražnost.
Z Radgono in okolico smo izgubili okoli 5000 svojih ljudij, ponajveč prekmurskih Slovencev. Zlasti pet vasi v bližini Radgone: Potrna, Žetinci, Zemkovci, De-donjci in Slovenska Gorca je ohranilo do današnjega dne svoj pristno slovenski značaj in jezik. Radi tega še je bila v Radgoni poleg nemške službe božje vsako nedeljo tudi slovenska služba božja in se je učil ve-ronauk v šoli do zadnjega časa tudi v slovenščini. Z Radgono izgubi Prekmurje tudi svoje naravno izhodišče in gospodarsko središče. Zato jc la kriviua ncodpustljiva.
Enako občutena jc krivica, ki sc nam jc zgodila ra severnem Prekmurju. Tam so
hdrefkli o<I fiaŠiK prekmurskih' b>at6v Slo-vence na desnem bregu Rabe. Napravila se je tam za mejo razvodnica med Muro in Rabo, S tem smo izgubili okoli 8000 prebivalcev, in sicer kakih 3000 v Monoštru (sv. Gotharda), v mestu z gimnazijo, ki ima izdatno slovensko manjšino poleg mažarske-ga in nemškega prebivalstva, ter okoli 5000 zavednih okoliških Slovencev, ki so si kljub itsočletni narodni sužnosti ohranili svoj jezik ter stanujejo kompaktno v treh župnijah, ki imajo do danes izključno le slovensko službo božjo. Lepa slovenska imena teh 12 neodrešenih krajev (z mažarsko označbo) sc glasijo: župnijski kraj Gorenji Senik (Felsoszolnok), župnijski kraj Dolenji Senik (Alsoszolnok), mesto Monošter (Szent-Gotthard), Židava (Zsida), Rabska Slovenska ves (Rabatotfalu), Sakolovci (Szakonyfalu), Ritkarovci (Ritkahaza), Verica (Permise), župnijski kraj Štefanovci (Apatistvanfalva), Otkovci (Ujbalaszfalva), Farkašovci (Farkasfa) in Endov.ci (Orfaluj.
Prestolica panonskih Slovencev v Blatnem gradu jc izginila, zemlja slovenskih knezov Pribina in Kocela jc prehajala v nemško in mažarsko last. Le tu med Rabo in Muro so se ohranili potomci panonskih Slovencev. Zob časa jih ni mogel iztrebiti s površja zemlje, od nekdaj že slovenske. Mirovna konferenca pa, ki je imela namen, da ščiti male narode in jih brani pred zatiralci, jih deloma izroča na milost in nemilost sovražnim sosedom!
Severno od Rabe proti Donavi, kjer bi naj bil »koridor« med Čehoslovaki in Jugoslovani, izgubimo deloma v nemški Avstriji deloma v Ogrski okoli 100.000 Jugoslovanov, ki živijo v raznih skupinah na tem ozemlju. To je velika narodna izguba, pa tudi politična in gospodarska škoda. Ideja o koridorju je našla pri velesilah gluha ušesa. Edini Francozi so ji bili deloma prijazni. Pariški list »Le Temps« si je na pr. vzel pogum, da jc rahlo nasvetoval v številki z dne 6. junija 1919, naj pride ozemlje tega koridorja v upravo > družbe narodov«, dokler se prebivalstvo definitivno ne odloči, h kateri državi hoče soadati in dokler se nc spoznajo nameni nemških in mažarskih sosedov.1
Teh 100.000 Jugoslovanov se je hladnokrvno žrtvovalo Nemcem in Mažarom. Človek bi pričakoval, da bodo kot nekako kompenzacijo za to jugoslovansko i?* So v »koridorju« vsaj pustili nerazkosano naše Prekmurje, kjer stanuje nepomešano slovensko prebivalstvo. A tudi tu so zabili mažarski klin v naše narodno telo, kakor so to storili z nemškim klinom pri Radgoni.
Zato pa naša panonska meja krvavi in mi žalujemo za svojimi brati, ki se ne morejo z nami veseliti državne prostosti. Toda kljubovali so stoletja in stoletja vsem sovražnim silam. Novi udarec naj jim ne vzame poguma, ampak naj jih stori šc bolj trdne in vztrajne v obrambi narodnih pravic. Vsem našim bratom onkraj meje naše iskrene pozdrave!
1 Le pavs mixtc qui est situč dans 1' oucst dc la Hongrie, entre le Danube ct la frontiere yousSoslave, ne devractit-il pas etre administre par le Societe des nalions, iusqu' a se qu' on connaissc dčfinitivcment les intentions de ses voisins aliemands ou magvars?
S^Si2
Dr. Val- Rožič:
Zmaga na Koroškem, bo prinesla osvoboditev na Primorskem.
Pred enim letom se je oficijelna deputacija Slovencev poklonila ameriškemu predsedniku Wilsonu v Parizu s spomenico, da naj bo mirovna konferenca pravična napram Slovencem, zlasti na Koroškem, kjer so narodnostne razmere silno zamotane kakor skoraj nikjer drugod v Evropi. Ob tej pomenljivi priliki je deputacija nagovorila predsednika z besedami: »Avc, \Vilson, Slovcni Carautani raorituri Tc salutant!« (»Živel, Wilson, koroški Slo-vcnci Te pozdravljajo umirajoči!«) Dcpu-tacija je hotela s tem reči, da naj bo konferenca pravična napram koroškim Slovencem, ker drugače so izgubljeni — na veke. In res! Deputacija je dosegla, da jc mirovna konferenca vsaj v glavnem priznala na Koroškem našo entnografično, živo - narodno mejo, ki teče severno od Vrbskega jezera in Celovca ter oklepa še tudi starodavno zgodovinsko slovensko Gosposvelsko polje-
Mirovna konferenca v Parizu pa je proti našemu pričakovanju razdelila Koroško Slovenijo v štiri delo, in siccr:
v celovško (plebiscitno) ozemlja (pas A in B),
v Ziljsko,
Kanalsko in	.
v Mežiško dolino.
Celovško ozemlje1 jc sporno ozemlje,
1 To ozemlje (z\nn-"> t u <' i celovška kotlino) ob*»-;i vos slovenski svet od Obiskih Tur proti jugu rio dravskega kolena pri UVrnN.vsu (čisto slovenska občina severno od Drave!) približno i! km vhodno od Hcljnka; rdt--«! gre- iu.--ja na j>:-"'.no stran Drave >■•'/. jrn'-'- ' ■ Poljana (GOO m) po oz*.ml ju med MalešČami in DU. u-
kjer na) se pffcfiiVftlsfVo sttffo toečeali za
pripadnost pod Jugoslavijo ali za pripadnost pod Nemško Avstrijo. V svrho plebiscita, ki ima vso to odločiti, je mirovna konferenca razdelila to ozemlje v dva odseka, južni in severni.8 Ozemlje južno od spodaj v opombi 2 začrtane mejc tvori pas A — ozemlje severno od te meje pa sc imenuje pas B. —
Glasovanje v pasu A.
1'lcbiscit v pasu A sc mora izvršiti vsled ratifikacije mirovno pogodbe že do 16. okt. 1920. Glasovali bodo vsi moški in ženske, ki so stari 20 let in so v pas A pristojni, ali so tam bivali nepretrgoma od 1. jan. 1912 ali so v pas A pristojni in tam bivajo vsaj od 1. jan. 1919 ter imajo tu svoje domovališče in izvršujejo tu svoj poklic.
V	pasu A prebiva — (po nem. uradnem štetju iz leta 1910) 50.851 Slovcnccv in 21.906 Nemcev, torej skupaj 72.817 prebivalcev. Seveda je med temi »uradno« naštetimi mnogo Slovencev, ali vsaj odpadlih Slovencev nemčurjev-renegatov. — V pasu A je 50 slovenskih občin- — Boj bo oster, hud, ker bodo Nemci, vrgli svoje milijone na plebiscitni trg ter kupovali slovenske duše — za Nemško .Avstrijo. Zato ne smemo dopustiti nikdar, da bi se opustila de-markacijska črta med pasoma A in B. — Zmaga mora biti in bo na naši strani, zato vsi na krov — koroškim Slovencem na pomoč v zadnjem boju za njih narodni obstoj in samoosvojo. Po zmagi v coni A sc vržemo na cono B ter jo iztrgamo Nemcem iz rok. Ako rešimo cono A, s tem rešimo kmalu tudi Primorsko!
Pas B.
V	odseku B je skupaj 18 narodno mešanih občin. Prebivalcev šteje ta odsek 52.969 (Nemcev in Slovencev). Celovec sam ima 27.343 prebivalcev, med temi uradno naštetih 1761 Slovencev, a jih je gotovo več. Mesto Celovec, ki ima torej več kot polovico prebivalstva, bo odločevalo pri glasovanju v pasu B. Glasovanje v pasu B se bo vršilo tri tedne po objavi glasovanja v pasu A. — Ako se bo pas A izjavil za Jugoslavijo, kar je čisto gotovo, potem je gotovo, da bo tudi pas B začel premišljati — kam? Na rever — ali na jug? In odločil se bo za jug, kjer ima cvetočo bodočnost v vsakem oziru. — Mesto Celovec in Gosposvctsko polje — mora biti naše. Zato najprvo vsi na. delo v pasu A. kjer se vadlja že za pas B! —
Ziljska dolina.
Mirovna konferenca jc prisodila bogato lepo slovensko Žilo — brez glasovanja Nemški Avstriji. V zavedni Ziljski dolini in beljaški okolici izgubimo Slovenci po krivdi mirovne konference 13 slovenskih občin in 12.8S4 uradno naštetih Slovencev. Seveda je to število Slovencev še mnogo premajhno, kajti še leta 1880 so v teh občinah našteli 16.751 Slovencev .Mirno lahko trdimo, da smo v Ziljski dolini in Beljaški okolici izgubili čez 20.000 Slovencev, ki so padli v žrelo Nemške Avstrije. Slovenskih župnij pa smo izgubili v Žili in beljaški okolici 19. Stare slovenske župnike so skoro že vse pregnali ali poslali v pokoj tekom leta 1919! —
Toda na našo Žilo in prelepo beljaško okolico ne smemo pozabiti. Osirotelim bratom.moramo priskočiti na pomoč. Društvo »Gosposvetski Zvon«, ki se je ustanovilo v Ljubljani, si jc nadelo nalogo in cilj, da pomaga, tolaži in blaži trdo usodo slovenskih Ziljanov onkraj naše državne meje. Žila je prekrasna, lepa pokrajina, polna lesa in sočnatih pašnikov. Živinoreja in konjereja je vrlo razvita. Ljudstvo je še zelo narodno zavedno. Zato: Ne pozabimo dragih, tužnih Ziljanov, ki še niso deležni zlate svobode v Jugoslaviji, kamor tako zelo hrepene. Bratje, ne omagajte, pride dan osvoboditve tudi za Vas!
mi na Maloško Kepo 1817 m'! v Karavankah. Od Maloške Kepe so na jugu meja Karavanke — oziroma črta razvodnica med Dravo na ■■»e-veru m Savo na, ju«u do goro Ovževa (192'J ui>. Od Ovševe naprej proti severovzhodu tvorijo mejo Možganski vrh 1558 m), Velika glava (2121 m;, Gornja (1185 m) in Strojna (1054 m; ter Petelinjek :Huhnerkogel) 1522 m. Imenovana črta tvori zapadno meja porečja Mcžo na Koroškem.
Od Petelinjeka (1522 m) se obrne meja nazaj proti zapadu severno od Labuda čez
Kasparstcin (842 m) na Spik Speikkogel) v Sinji planini (1809 m). Od Špika gre meja proti jugu do Krke. Mejo tsori politična mejo okr. glavarstva Velikovec. Pri Krki (Mostič) preskoči meja na Steinbruckkogel U075 m) ter gre čez koto 1076 m. Od kote 1075 m gre proti napadu čez Magdalensko goro, Gosposvctsko poije. Urliovo goro na koto 725m, 10km sever n o z a p a d n o od C o 1 o v c a. Od kote 725 ni gre daljo po ozemlju čez kote 815 m Freudenbeiy), 1045 m iGalliiiberg) ter koto 1069 metrov in so združi z začetno mejo. t. j. kota 871 m (Osojski vrli) v Osojskih Turah.
3 Meja med obema je od dravskega kolena pri \Vernbergu do Rožeka tok Drave, od Hožokn do začetka Vrbskega jezera gre po ozemlju dalje po sredini Vrbskega jezera.
Od Vrbskega jezera dalje proti vzhodu je
moja reka Glinica Vaukri . ki teče lik ob Ctlovon do svojega izliva \ Glino pri ?.velcu.
Potem jo meja n k» Mina do izliva v Krko pri
(ii aiiš.iijliu in odioil reka Krka piv H sovi.ru "lo ! točko, kjer pre- oUa severna lucja plebiscitnega
ozumliu reko Krko.
Sloveftl Carafitanf nen tnorifurt,
sed vieturi vos salutant- —
Ziljani! Koroški Slovenci, Vaši stari bratje Vas zmagujoči pozdravljajo!
Kanalska dolina.
Italija jc zasedla glasom premirja celo Kanalsko dolino z Rabljem in Trbižem do Vrat (Tliorl) blizu Podkloštra. Mirovna konferenca je to krivično zasedbo odobrila, ker je v svoji mirovni pogodbi že definitivno začrtala mejo med Italijo in Nemško Avstrijo, ki teče po grebenih karnskih' rJp med Ziljsko in Kanalsko dolino. Kanalska dolina jc neprecenljive vrednosti za našo državo, kajti oua ima bogatih gozdov in planinskih pašnikov na izobilje. Vrh tega se nahajajo v Rablju neizmerni zakladi cinka in svinca. S Kanalsko dolino so si Italijani in Nemci utrdili trgovsko pot do Adrije — Benetk in Rima, kajti skozi Kanalsko dolino teče železnica — Beljak— Trbiž—Pontabclj—Pouteba—Rim! — Z ropom Kanalske doline so Italijani prikrajšali našo državno mejo na severozapadu jako občutno.
Kanalska dolina je narodno zelo mešana, vendar prevladuje slovenski živelj. Šteje 6 običn, ki imajo 71G3 prebivalcev (leta 1910). Po cerkvencm šematizmu (1917/1918) smo v kanalski dolini izgubili sledeče slovenske oziroma slov.-uemške župnije. Lipaljavas, Žabnice (Višarjc!), Ukve, Ovčja vas, Naborjet, Pontabelj, Trbiž, Rubelj in Vrata (?). Slovencev v Ka-Kanalski dolini je čez 5000, Nemcev jc okrog 2000. Izgubili smo torej 6 občin oziroma 9 župnij.
Skupno s Kanalsko in Ziljtku dolino smo izgubili okrog 30.000 Slovcnccv brez plebiscita!
■i'iiMii,iiii:iiiii^iiiiiiiiiiiiiitimiiii,.tmiiiiiiiniiiiiinnniinniiiiiiiuiiiiinif
O
S
C/J
O
o >
(A QJ
"55
3 «1
•rent
13
u*
ca
o
CJ
O C
X! -J2
C
CJ K/J CJ
■B
o 0> 53
tn ca a
CJ C/J
O
ca ■+-»
C/J
O
a o
S
ca i-i O
ca — tu ca
>C/J
o s
O >N
h:
M H
O g
C/3
Z
u >
o
J Crt
ca N
O)
t^ X TJ « a s ^
S >
ca n
S
o a C/3
-a
<y
ca G CJ
ca >
a.
C/J
S
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiii.iiHMiiiiiniiiiiiiiiininiiiiiiilihliiHiliHj
Poziv.
Vsem gostom in posetnikom Orlovskega tabora v Mariboru!
»Gosposvetski Zvon«
Vas glasno kliče, iskreno vabi na pomoč koroškim Slovencem. V slavju in veselju ne zabite nad tisoč let zatiranih bratov!
Priskočite jim na pomoč moralno iu gmotno, da ne omagajo v hudem boju —» za končno zmago!
Plebiscit — zmaga v pasu A — bo tudi odločila usodo Celovca in posest Gospo-svetskega polja. — še več! Zmaga v Ko-roianu bo obenem zmaga na Primorskem! Zato: Spomnite se »Gosposvetskega Zvona« z darovi za naše brate, ki še ječe v okovih sužnosti. Koroški Slovenci ne smejo biti: mori turi — sed vieturi! Ne smrt — temveč zmaga, življenje je naše! Društvo »Gosposvetski Zvon« (Ljubljana).
Zaključne opombe: Poseben članek o Istri je došel: n za to prilogo preobširen; izšel bo prilično kot podlistek v »Slovencu«. — Krasna simbolna slika pesnika A. Hemen in članek o narodnostnih razmerah v Trstu in Goriški od S. Kranjcc-a sta oba ic postavljena — žal — morala radi omejenega prostora izostali. Iz ideta pri priliki čim prejo v »Slovencu«.
Pričujočo prilogo je po naročilu »Slovenske Straže« uredil dr. Jos. Srebrnič. —
Zahvala: 1'. n. Odboru K. T. D., ki je to prilogo brezplačno dovolil »Slovenski Slražk za njene namene, se za to Iskreno zahvaljuje v.a odbor »Slovensko Stražo: Pr. M. Natlačen, pr. il-^itiik, V. CenčlS, tajnik. —
V 1 j u b! j a n i, dne 30. julija 1K0. -