POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI CENA IZVODA 80 DIN LETO XVI - ŠTEV. « y LJUBLJANI ». NOVEMBRA 196» II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Točke za domačine ODRED DOBRO IGRAL V BANJA LUKI, VENDAR DOŽIVEL PORAZ >- SKROMNA ZMAGA ŽELJEZNIC ARJA IN HUD PORAZ ŠIBENIKA Danes so spet tekali za nogometno žogo po vseh igriščih II. zvezne lige v Jugoslaviji. Velikih presenečenj ni bilo, saj se je vse končalo po približnih računih tistih, ki imajo veselje do napovedovanja in prerokovanja. Presenetljiva pa je visoka zmaga Slobode nad Šibenikom, saj so nogometaši iz Tuzle zelo slabo pričeli letošnje prvenstvo, zanimiv je tudi visok poraz Čelika v Zagrebu in pa skromna zmaga Željezničarja nad Proleterjeni na svojem igrišču. Priznati moramo tudi, da se enajsterica Karlovca dobro drži in se ne ustraši nobenega nasprotnika. Tudi Lokomotivi je danes iztrgala točko. Rezultati — zahodna skupina: Trešujevka : Varteks 1:0, Že-Ijezničar : Proleter 2:1, Bora c : Odred 2:1, Zagreb : Čelik 5:1, Sloboda : Šibenik 6:0, Karlo vac : Lokomotiva 2:2. Vzhodna skupina: Novi Sad : Mačva 3:1, Bačka : Spartak0:0, Srem : Radnički (S) 2:1, Radnički (N) : Rudar 2:2, Pobeda : Sutjeska 4:1, Radnički (K) : Budučnost 0:2. BORAC : ODRED 2:1 (0:1) Sliri tisoč gledalcev se je kljub izredno hladnemu in oblačnemu vremenu zbralo na stadionu v Banja Luki, kjer je sodnik An-djelič iz Beograda pripeljal na igrišče tile enajstorici: Borac: Kolak, Kriookuča, Kulenooič, Ju-Svraka, Alsiretič, Jankooič (Vezmar), Tomljenooič, Knez, Sjjasojeoič, Kasumooič. Odred: Babnik, Udovič, Klančišar, Plav-IJč, Berginc (Alibegooič), G u gol j, Velkavrh, Brezigar, Virant, Oblak, Zdravkovič. Strelci: Brezigar v 40. minuti za Odred, Spasojevič o 51. iz eanjsmetrovke in Svraka ® ?8. minuti za Borac. Borac je danes osvojil dve točki, vendar jp zmagal z veliko težavo. Ves čas so bili Hvalci Borca sicer v premoči, vendar jim ni l&pclo, da bi večkrat potresli mrežo, danes Odlično razpoloženega Odredovega vratarja Babnika. Že v prvih minutah je namreč vratar Ljubljančanov nekajkrat odlično posredoval in je lovil skoraj v slogu prvoligaškega Vratarja. Kar je šlo mimo njegovih rok, so tešile prečke, saj, sc je samo v prvih 45. minutah žoga kar štirikrat odbila od vratnice v polje ali v out. Navijači Borca so l?vcda upravičeno pričakovali, da se bo prej slej žoga le znašla za Babnikovim hrb- tom, vendar se je zgodilo prav nasprotno. Pet minut pred koncem prvega polčasa je nastal na igrišču nenadeu preobrat: Zdravkovič je po desni strani lepo podal Brezigarju, ki se je odlično odkril, le-ta pa se je spretno sprehodil mimo neodločnih domačih branilcev, pretekel z žogo kakih deset metrov in neubranljivo streljal v mrežo 0:1. Do konca prvega polčasa se ni dalo nič več spremeniti, takoj v prvih minutah drugega dela igre pa so domači nogometaši spet napadli z vso močjo. Gostje iz Ljubljane so se dolgo uspešno branili, do izenačenja je prišlo šele v 51. minuti. Spasojevič je pritekel v kazenski prostor Odreda, branilci ljubljanskega ligaša so ostro posredovali, sodnik pa je dosodil enajstmetrovko. Splošno mnenje je, da je sodnik preostro prisodil najtežjo kazen, vendar jo je Spasojevič zanesljivo spremenil v gol — t:l. Odred je v današnji tekmi igral dokaj dobro. Najrealnejši bi bil neodločen rezultat, vendar se je domačinom nekaj minut prod koncem nasmehnila sreča. Iz gneče je namreč Svraka dosegel zmagoviti gol — 2:1. Odred je v Banja Luki zapustil zelo soliden vtis. Najboljši mož na igrišču je bil Babnik, ki je branil zelo zanesljivo, med napadalci pa nam je bil najbolj všeč zelo spretni in hitri Brezigar. M. Mazelo SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA Hladno, predvsem pa deževno vreme je že preprečilo množično telesnovzgojno dejavnost po igriščih. Zato se bo vsa telesnovzgojna in športna dejavnost bolj ali manj osredotočila v telovadnice, ki so že danes pren,apolnjene. Marsikje še vedno niso prišli do spoznanja, da je treba ob novih šolah zgraditi tudi telovadnice. To zahteva od nas mladi rod, ki si želi zdravega razvedrila in *pCQ.i ščenosti tudi v zimskem času. PREDKONGRESNA TRIBUNA TEREN ZAHTEVA Temeljit pretres na vrhu SOBOTA JE PRVIČ KLONILA - KAR 4 MOŠTVA Z ENAKIM ŠTEVILOM TOČK NA VRHU — LEtP USPEH NOVE GORICE V LJUBLJANI - TRIGLAV IN NAFTA VZTRAJNO NA DNU Najbrž že dolgo ui -vladalo v Murski Soboti tolikšno zanimanje za nogometno srečanje kot dao Žal pa domači navijači tokrat niso zadovoljni zapuščali igrišča, saj so njihovi ljubljenci prvič v letošnji sezoni zapustili poraženi igrišče. Prav rezultat v Murski Soboti pa je bil vzrok, da je prišlo na vrhu lestvice do temeljitega pretresa. Kar 4 moštva so se znašla na vrhu lestvice, vsako z i» točkami. Pravzaprav Nepričakovano sta se vodeči skupini pridružila še Maribor m Ruc ar. Zaradi zmage proti Soboti je seveda prvo mesto Ljubljane povsem opravičeno. Nogometaši iz Nove Gorice so se danes ljubljanskim gledalcem predstavili s prav dobro igro. Povsem zasluzeno so Slovanu odvzeli ♦očko in prav malo je manjkalo, pa bi se morda z vsem izkupičkom vrnili domov. Čeprav sta tako Triglav kot Nafta igrala danes na domačem igrišču, sta se morali obe moštvi zadovoljiti le s porazom. Nafta nas v tem pravzaprav ni presenetila, saj letos ni osvojila še nobene točke. Bolj pa preseneča neuspeh Triglava, saj so mnogi pričakovali da jim bo proti Olimpu le uspelo doseči, za čemer stremijo že nekaj nedelj. Sicer pa je bilo današnje kolo precej pičlo po doseženih golih. Tako malokrat napadalci letos še niso potresli vratarjevih mrež, le 13 golov je bilo doseženih, kar pa gre verjetno na račun dežja in Razmočenih igrišč. Slovan : Nova Gorica 1:1 (1:1) Ljubljana, 6. novembra. V zelo janimivii prvenstveni tekmi sta si ^nes moštvi Slovana in Nove Go-rf® razdelili izkupiček, saj se je 5n>a končala neodločeno 1:1 .Slovan: Žabjek, Povše, Toplak, (VlSeli, Herbst, Pezo, Kozinc, Elz-er. More, Osrečki, Popovič (Tušar), tNova Gorica: Lutman, Anič, Ušaj, f°'zetič, Krajnik, Markič, Uršič, Fa-J^L Kuzmin, Černič, Križaj (Gor- r?lca: Elzner za Slovan ter za Novo Gorico, tor<>g 1500 gledalcev, ki si je oglodalo današnjo zanimivo tekmo, se je prepričalo, da tekme v slovenski conski ligi prav nič ne zaostajajo za tekmami višjega ranga. Res je, da začetek tekme ni bil preveč živahen. Slovanovi napadi so bili sicer nekoliko bolj organizirani, toda napadalci gostov, so cesto nevarno ogrožali Zabjekova vrata. Prizadevanja domačih so_ prinesla Doli prvi izkupiček, saj je Elzner ?<■ kmalu dosegel lep gol z glavo. Toda gostje niso mirovali in s prostega strela, ki ga je sodnik Blekač iz Šoštanja dosodil na robu šest-najstmeteirskega prostora, je Cer-(Nadaljevanje na 8. str.) Na naša vprašanja odgovarja predsednik skupnega Sekretariata ŠZS in Partizana Slovenije tov. Leopold Kresa1' j — v : / ŠPORTNI DELAVCI IN VSI TISTI, KI SE ZANIMAJO ZA > i NAŠO TELESNO KULTURO TE DNI VSE VEC IN VEC GOVORE O BLIŽNJEM KONGRESU ZA TELESNO KULTURO, KI t NAJ BI BIL V LJUBLJANI V PRVIH TEDNIH PRIHODNJEGA LETA. NA TEM KONGRESU NAJ BI RAZPRAVLJALI O VSEM, KAR JE PEREČEGA V NAŠI TELESNI KULTURI, O MNOGIH PROBLEMIH IN NAČRTIH - Z ENO BESEDO, SLOVENSKI KONGRES TELESNE KULTURE NAJ BI POMENIL PRAVI MEJNIK NA TEM PODROČJU DELA. PRAV ZARADI TEGA SMO SE ODLOČILI V NAŠEM LISTU OSNOVATI POSEBNO RUBRIKO »PREDKONGRESNA TRIBUNA«, V KATERI BODO IZNAŠALI SVOJA MNENJA IN PREDLOGE MNOGI DELAVCI S PODROČJA TELESNE KULTURE PRI NAS. NAJPREJ SMO SE NAPOTILI K PREDSEDNIKU SKUPNEGA SEKRETARIATA ŠZS IN PARTIZANA SLOVENIJE TOV. LEOPOLDU KRESETU, KI SE JE LJUBEZNIVO ODZVAL NAŠEMU VABILU IN ODGOVORIL NA NAŠA VPRAŠANJA. »Kateri so osnovni vzroki, ki so pripeljali do zamisli o kongresu za telesno kulturo?« — Pobudo za kongres v Sloveniji je dala cela vrsta nerešenih ali slabo rešenih vprašanj v naši telesni kulturi. To veljp za področje masovnosti in kvalitete, res pa je, da čutimo že precej časa pritisk terena, naj bi ta vprašanja čim bolje rešili. Prav na terenu namreč čutijo, da so v našem delu določene težave, ki so po mojem mnenju predvsem tele: H delo na področju telesne kulture ni dovolj vrednoteno, H' amaterski delavci na področ ju tel. kulture skoro niso deležni nobene podpore, B nerešeni so materialni pogoji za tako delovanje na področju telesne kulture, kakršnega zahteva današnja družba, H v skladu z razvojem našega družbenega sistema prihajajo tudi o telesni kulturi do izraza zahteve po decentralizaciji in demokratizaciji. Osnovne enote želijo sproščeno delovanje ob upoštevanju samoupravnih načel in ob pomoči družbe, H stremimo za obliko organizacij, ki zagotove oso pestrost, ki jo delovni ljudje iščejo, naj si bo za rekreacijo ali za tekmovanja. Pri tem je pa popolnoma vseeno ali je to TVD Partizan ali športno društvo pri šolah, tooarnah ali stan, skupnostih. Gre le za take oblike in pestrost dejavnosti društev o katerih bodo tiašli prebivalci določenega teritorija svoje mesto in zadovoljstvo, tako oni, ki žele zabavo kot oni, ki hočejo tekmovanja. Pri tem pa gre osnovna skrb za pionirje in mladince'. V tej meri imamo že vrsto pobud in konkretnih poiskusoo. 2S te težnje so. zrasle na terenu že pred nekaj leti in se ose bolj razvijajo. O vsem teni je razpravljal že Kongres za telesno kulturo o Beogradu, naša naloga pa je, da te sklepe konkretiziramo. športna zveza Slovenije in Partizan Slovenije sta po vsem tem prišla do zaključka, da zaradi mnogih pobud, zaradi mnogih zahtev s terena, zaradi boljšega načelnega in konkretnega reševanja teh problemov skličeta širok forum — Kongres za telesno kulturo v Sloveniji, kjer bi bilo mogoče rešiti vse to, kar sem zgoraj navedel. To ne bo ponovitev beograjskega kongresa, saj bo imel kongres v Ljubljani bolj konkreten značaj dela, skušal bo najti odgovarjajoče oblike v naši telesni kulturi, izdelati enotne poglede in razčistiti nerešene probleme. Gre za prilagoditev tel. kult. dejavnosti splošnim potrebam in zahtevam časa. Cas je pa tak, da ne (Nadaljevanje na 2. str.) Poleaov poicai za najboljšega strelca PIČLIH TRINAJST GOLOV Tokrat se strelci v SCL res nisp izkazali, Le trinajstkrat so potresli nasprotnikove mreže, kar pa je seveda najmanj, kar so jih v letošnjem tekmovanju dosegli v enem kolu. . 9 golov: Hribernik (Kladivar). 8 golov: Škraba (Krim). 7 golov; Maučec (Sobota). 6 golov: Florjane (Ol), Vidic, Arnej čič (oba Maribor), Pirc (Ljubljana). 5 golov: Brezar St. (Tr), Uršič (NG), Kokdtec (Ki), Opresnik (R). 1 gole: Majcen (Ljublj), Marjanovič (Kr), More (Si), Ceh (Mrb). 3 gole: Mak, Knaus (oba R), Potočnik, Norčič (oba So), Judež, Rojina (oba II), Breznik K. (Mrb), Lukežlč (Lj), Elzner (Sl), Posinek (Oi). 2 gola: Mihelčič, Silabi, Stular T (vsi Tr), Kozinc, Osrečki (oba (Sl), Kuzmin. Križaj, Černič (vsi NG), So-štar, Dolenc (oba Lj), Djutoič, Kastelic (oba Kr), Vodeb (Kln Hojnik (Ol). Breznik V. (Mrb), Koršič .(H), Hirš (Nafta) Avtogol: Rezar (Ol). Teren zahteva sneg i. gmotna sredstva! (Nadaljevanje s 1. str.) ' premore več šablon. Danes tel. kul-j tura ni dolžna samo fizično razvijati ' Iliade ljudi, temveč mora biti tudi sola samoupravljanja. »Mnogo slišimo o tem, da bo Kongres prinesel velike spremembe v Organizacijah, ki se bavijo s telesno kulturo pri nas. Koliko je resnice v tem?« — Res je, da nekateri mislijo in govore morda zaradi nepoučenosti, morda celo zlonamerno, da bo ta Kongres bistveno reformiral našo telesno kulturo. Še celo več. Če smo konkretni, nekateri napovedujejo likvidacijo Partizana! Moram ponovno poudariti, da je govoriti" o likvidaciji te telesnovzgojne organizacije ne samo zmotno, ampak zelo škodljivo za razvoj naše telesne kulture. Nihče namreč ne more zanikati, da društva Partizan ne opravljajo pomembno vlogo, ki je predvsem v tem, da nudijo najbolj osnovne elemente uvajanja mladega človeka v telesno kulturo. Pomembno vlogo opravljajo društva Partizan tudi na področju rekreacije in tudi na drugih toriščih, prav zato menim, da jim je treba nuditi vso pomoč — materialno, organizacijsko in kadrovsko. Gre le zato, da se tem društvom omogoči, da bi Še v večji meri opravljala svoje poslanstvo in zadovoljila težnje mladine. Kadar v nekem kraju ni pogojev, da bi delovalo več društev je prav, da imajo samo eno, vendar mora imeti le-to splošen značaj. Vendar je to stvar svobodne izbire in odločitve svobodnih ljudi na terenu, ne pa nekih forumov v Ljubljani ali celo v Beogradu. Društvo mora imeti bogat program svojega deda, da bo vsak z njim zadovoljen. Takih primerov je danes že mnogo, saj lahko naštejemo celo vrsto društev, ki se ukvarjajo z delom v telovadnici, pa tudi z najrazličnejšimi tekmovalnimi panogami. Znana so društva Partizan Novo mesto in Kočevje, mnoga društvtt Partizan na Primorskem ter društva v Velenju, Idriji in drugod, ali Partizan pri tovarni Tomos. Razvoj kaže, da smo prišli do točke, kjer ni več potrebe po dveh osrednjih organizacijah, saj se po okrajih in občinah že oblikujejo enotni organi, ki se ukvarjajo s telesno kulturo. Nočem zanikati potrebe po avtonomnosti posameznih zvrsti, te so potrebne predvsem zaradi strokovnosti tekmovanj i. p., res pa je tudi da sta organizaciji, ki bi imeii vlogo konkurence, nepotrebni in škodljivi. V tem primeru je namreč ideja o enotnosti telesne kulture samo fraza! Če bi vztrajali pri dveh organizacijah v republiškem merilu, bi prav gotovo ne zadostili načelom enotnosti in bi gotovo ne podprli terena, ki nas je pravzaprav -v svojih prizadevanjih že prehitel. Po vsem tem torej ne gre za združitev več organizacij, niti za likvidacijo te ali one organizacije niti ne tega ali onega društva! Gre za enoten organizem ta-, v, republiškem merilu kot tudi okrajih in občinah, saj vemo, da je tam ta proces že v zaključni fazi. la novi organizem naj bi bil sposoben maksimalno spodbujati, razvijati in usmerjati vse z,vrsti v telesno kulturnem življenju naših ljudi, zlasti mladine, pri tem pa naj bi kar najširše upošteval vso iniciativo članstva ter demokratična načela samoupravljanja. ANGLESlvO nogometno prvenstvo London, 6. novembra. Na včerajšnjih nogometnih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: Aston Vlila : Burnly 2:0, Blackbum : Birmingham 2:0, Black:-poll : Carddif 6:1, Bolton : Manchester C. 3:1, Chelsea : Nevvcastle 4:2, Everton : ‘.Vest Bromvvich A. 1:1, Manchester U. : Sheffield 0:0, Tottenham : Fuihajn 5:1, West Ham : Arsenal 6:0, Wolverhamp-v»n : Nottingham 5:3. Na tabeli vodi Tottenham s 31 točfcaimi, “1,edijo Sheffield 24, Everton 23 itd. »Kdaj bo torej Kongres za telesno kulturo v Ljubljani?« — Glas s terena nas priganja, da bi kongres sklicali čimprej. Znan je že orientacijski datum — kongres naj bi bil v prvi polovici januarja 1961. Znano pa je, da,bo o problemih telesne kulture razpravljala tudi SZDL in zato se pojavlja možnost, da bo naš Kongres šele po kongresu Socialistične zveze, ki bo marca 1961. Torej o datumu še nič določenega, ker se bomo o tem dokončno sporazumeli z Glavnim odborom SZDL. »Kakšne so glavne naloge pred Kongresom?« — Ni najvažnejše izvoliti delegate in prirejati predkongresne konference. Iz izkušenj iz dobe pred jugoslovanskim Kongresom v Beogradu nam je znano, da je bilo mnogo problemov rešenih že pred pričetkom Kongresa. Proces je bil začet že v predkongresni atmosferi in zdi se mi, da bi se marsikaj koristnega storilo tudi pri nas v dobi pred kongresom. Mnogi uspehi so že tu: demokratizacija v društvih, mnogokje so rešena materialna vprašanja. Opažamo veliko iniciativo pri gradnjah objektov za telesno kulturo, formirajo se mnoga šolska društva, iščejo nove oblike dela, posebno v delovnih kolektivih in sta-dov na- telesno kulturo na terenu. Razvijanje vseh teh teežnj. afirmacija najbolj progresivnih idej, to so naloge organizacij pred kongresom, ki bodo našle svoj logičen zaključek prav na našem Kongresu za telesno kulturo. Decentralizirano delo po klubih — Za kvaliteto je treba nekaj žrtvovati Ljubljana, (. novembra. Pričakan srno tudi XII. redno letno skupščino Smučarske zveze Slovenije, katere so se udeležili številni smučarski delavci s terena. V uvodnih besedah predsednika dr. Dou-gana smo zvedeli, da je pravzaprav vsa težava pri nadaljnji popularizaciji in afirmaciji smučarskega športa v pomanj-kanju snega, ki ga je v zadnjih zimah po dolinah vedno manj in pomanjkanje finančnih sredstev. — Da pa je v naši republiki Se vedno smučanje najbolj priljubljena športna panoga, dokazujejo številne tekme, ki so se prav v pretekli sezoni spontano porajale in ve-relje mladine, ki ne štedi niti svojih lastnih sredstev niti kakršnegakoli truda za smučarsko udejstvovanje. Lani smo Imeli 164 tekmovanja, seveda pa niso vključene v to število mnoge tekme, ki. so jih klubi na svojo roko organizirali In Jih niso prijavili osrednji organizaciji. Smučarski šport ne prejema podpore, takšne kot jo zasluži. Da pa je ta šport zdrav in potreben, to ugotavljamo vsa leta nazaj, to so ugotovili mnogi merodajni oblastni forumi in temu športu je dal polno priznanje sam predsednik republike maršal Tito. Po besedah predsednika dr. Dougang se je delo skupščine bdvijalo ločeno V treh komisijah: teki osti večkrat nevarno zamajali celotno organizacijsko stavbo prav do temeljev. Tokrat se ne bi spuščali v podrobnosti gospodarske in organizacijske plati, marveč se bomo dotaknili dela Tehnične komisije, ki je precej podrobno razčlenila smučarsko dejavnost v naši republiki. Predsednik komisije tov. Završnik je pojasnil, da Imamo dovolj nadarjene mladine, ki bi lahko že po dveh, treh sezonah, seveda z načrtnim delom, kmalu dosegla mednarodno raven. Da pa bomo to dosegli, moramo dati vso podporo klubom, jih moralno in materialno podpreti, nuditi jim strokovno pomoč in treba najti doma. Zvedeli smo, da J® smučarskemu klubu Novinar uspelo nabaviti prenosno žičnico, zato se toliko bolj čudimo, da tega doslej ni zmogla Smučarska zveza Slovenije ali še preje Smučarska zveza Jugoslavije. Pri tehničnem delu je še vedno precej po-mankljivosti, ki jih bo treba čimpreje odpraviti. Večkrat naletimo na slabo pripravljene proge, na ■ improvizirano sojenje in na primitivne merilne naprave. Vse te stvari bo treba že letos i*" popolniti in s pomočjo posebnih tečajev usposobiti tehnične delavce po klubih. V splošni razpravi so mnogi delegati še enkrat pojasnili kakšne težave jih tarejo in kako zaradi pomanjkanja snega, neorganiziranega dela, preslabega razumevanja jn pomanjkanja gmotnih .sredstev mnogi zapuščajo klube in jih predvsem organizacijsko okrepiti.! puJiajo mladino samo sebi. Mladina pa S tehnični, H organizacijski in S gospodarski. : ;■ r^n- 2e sam pristop k mnogim težavam in znanim problemom Je dal slutiti, da se bo ta skupščina, vendarle nekoliko razlikovala od prejšnjih. Delo v teh treh komisijah je bilo plodno in delegati so se lahko do potankosti seznanili S temi tremi ključnimi problemi, ki SO v prč- Kako je vendar mogoče, da na primer Kranjskogorčani, ki imajo le nekaj skokov do snežišča in plazu, kjer bi lahko vadili skozi vse leto, stojijo ob strani in čakajo navodil z vrha. Še več. Na ta navodila po navadi niti ne odgovarjajo! Taksen primer pač terja konkretnega posega, saj vendar ne bodo dopustili, da bo naše popularno zimsko središče klaverno propadlo. Če bi imeli v klubu sposobne in vestne funkcionarje, bi danes morali imeti prav v Kranjski gori, pa še naprej v Podkorenu in Ratečah najboljše smučarje, ki bi se leto za letom potegovali za najviišje naslove v državi. Odslej dalje naj bodo klubi pobudniki tečajev, tekem, treningov, meddruštvenih tekmovanj in podobno. Dotacijo pa zaslužijo predvsem tista društva in klubi, ki sl prizadevajo in ki hočejo napredovati. Kar zadeva kvalitetno smučanje, naj bi po mnenju Tehnične komisije Slovenija kot republika prevzela vso odgovornost, če ne bomo našli pomoči s strani SZ J in od tam prejeli potrebna gmotna sredstva, potem jih bo želi smučati, morda vsako leto z večjim vesel j e m. Ob koncu je bil izvoljen nov odbor, ki mu bo še naprej predsedoval dr. Da*- j milo Dougan. L. M. Lane bo v jutlis Maribor, 6. nov. V telovadnici Cankarjeve šole je pred okoli 150 ij gledalci nastopila ekipa Olimpije proti Braniku in Mariboru. Čeprav zavzemajo Ljubljančani zadnje mesto na lestvici, so pokazali odličen ! judo. Posebno so se odlikovali Ga- , le, Benčan in Skubic. BRANIK : OLIMPIJA 15:11 Najboljši pri Braniku Usar, Fer-le in Divjak. MARIBOR : OLIMPIJA 12:12 Najboljši pri Mariboru Lupine, Turk in Iršič. Prav dobro sta sodila Kolnik in Iršič. XIV. ŠAHOVSKA OLIMPIADA V LEIPZIGU ALI BO Jugoslavija tretja? Na to vprašanje bomo z zagoto-vostjo odgovorili čez nekaj dni, danes pa lahko rečemo le — verjetno. Položaj na šahovski olimpiadi se je namreč že tako zbistril, da so vidni prvi obrisi končne razporeditve moštev. Zlata medalja bo šla 'vsekakor v SZ. Tako je tudi prav, saj so sovjetski šahisti že vsa leta po vojni razred zase. V sestavi Talj, Botvi-nik, Keres, Smislov in rezervi ( Korčnoj, Petrosjan, niso na vsej Olimpiadi doživeli poraza. Dve koli pred koncem imajo nekaj točk prednosti in pri tem bo tudi ostalo. Pomlajeno moštvo ZDA je trenutno na drugem mestu, kar je zanje lep uspeh. Čeprav nastopaj______brez Reskewskega in Byena, prepričljivo zmagujejo. Ker so že spluli mimo Scile in Karibde (SZ, Jugoslavija), se jim obeta srebro. V primerjavi z Moskvo in Miin-chenom predstavlja Leipzig za Jugoslovane korak nazaj. Seveda še ni vse izgubljeno, ker igrajo naši šahisti. v preostalih dveh kolih proti relativno šibkimi nasprotniki, vendar bodo prepad treh točk in poh ki jih loči od ZDA, stežka'premostili. Po dokaj uspelem startu so Jugoslovani doživeli v četrtem kolu nepričakovan poraz z Američani in od takrat dalje ne gre več gladko. V dvobojih z Argeniinci in Vzhod. Nemci je morala priskočiti na pomoč celo sreča, da je bil konec kolikor toliko ugoden. Čeprav z moštvom kot celoto ne moremo biti zadovoljni, nas vesele uspehi našega šampiona dogoričn. Ta jc v finalnem delu tekmovanja uprizoril pravi pokol nad velemojstri. Med najbolj gradocene trofeje šteje gotovo Szabojev skalp, ki je bil do sedaj zanj skoro nedosegljiv. Že pred dvema letoma je bil na miinchenski olimpiadi prav Gli-goirič najboljši na prvi deski. Letos bo seveda teže, ker igra to pot tam tudi Talj. Druga svetla točka v našem moštvu je mladi Ivkov. Ne igra sicer več tako sigurno kot nekdaj, ko je strašil po turnirjih onkraj velike luže, vendar je tuda danes njegova bisaga polna točk. Igro velemojstra Matanoviča bi še vedno lahko ocenili za komaj zadostno. Če mu ne bi v kritičnih pozicijah pomagala boginja Caissa, hi bila njegova oimpijska bilanca celo negativna. Tudi krivulja Bertkovih ih Damjano vice vili uspehov v finalu hitro pada. O Vukčeviču ne moremo povedati kaj določenega, saj je v fimitšu nastopil le enkrat. In ker je bilo' to s SZ, ga ne bomo grajali. Ostale reprezentance so za našo močno zaostale in se dejansko bore le za mesta od četrtega navzdol. Tu je predvsem Madžarska, ki se po katastrofi z Rusi in Američani močno popravlja. Tudi domačini na čelu z Uhlmanom so nevarni. Čehi so slabši:, kot smo pričakovali. Puch-man in Filip sta le še bledi senci . velemojstrov. Malokdo je pričakoval) da bo Argentina ostala na začelju. Njihova udarna moč je še vedno stari, lisjak Najdorf, a to: je tudi vse. Njihove sanje o srebru so lahko edinole besednega izvora. Iz istega vzroka kot Najdorf Argentini, ne koristita mnogo Zah. Nemčiji vele- mojstra Unzicker in Schmidt. Da se bodo lovile okrog zadnjega mesta Anglija, Romunija in Nizozemska, pa je bilo že spočetka vsakomur jasno. Stanje po IX. kolu: SZ 26 (2), ZDA 24, Jugoslavija 20.5 (2), Madžarska 17.5 (1), Vzhod. Nemčija 17 (2), ČSSR 16 (1), Argentina in Bolgarija 15.5 (1), Nizozemska 15 (1), Zah. Nemčija 14.5, Anglija 14, Romunija 13.5 (3) točk. Rezultati jugoslovanske reprezentance: Jugoslavija : Holandija 3:1 SZ 15:2.5 """TlVrn Madžarska 2.5:15 ZDA 15:25 ^ Argentina 25:1.5 Zah. Nemčija 2.5:15 ČSSR 3:1 ' ’ Vzhod. Nem. 2:2 _ Bolgarija 2:0 (2) Naši igrajo danes še z Anglijo in v torek z Bolgarijo. J. S. I. ZVEZNA LIGA ■.i i LUk 1-1 jli i 1. liji i 'e I ijj\!II$!5Srf!f: RUDAR : MLADOST (Zgb) 8:13 (4:7) Trbovlje, 6. nov. — V tekmi za jugoslovanski rokometni pokal so danes rokometaši Mladosti iz Zagreba premagali Rudarja s 13:8 (7:4). Tekmo si je ogledalo okrog 500 gledalcev, ki pa jo je ves čas motil dež. Rudar je nastopil brez svojih treh najboljših igralcev, drugem delu pa je zapustil igrišče tudi Ačkun, tako da se oslabljeno moštvo ni moglo upirati izkušenim gostom. Gole za Mladost so dosegli: Be-govid 7, Šimenc 5 ter Muzorovid 1> za domače pa: First, Ačkun, Zupančič in Žagar po 1, ter Radej 4. ITAUJANSKA NOGOMETNA LIGA Rim, 6. nov. V VI. kolu dalijam ske nogometne lige so bili včeraj doseženi naslednji rezultati: Bari : Bologna 1:3, Catania : Fiorentina 1:1, Internazionale : Leeco 1:1, Ju' ventus : Milano 3:4, Padova : To*-rino 5:1, Roma : Atalianta 0:0, SauiP' doria : Lazio 1:0, Spal : Napoli 3:* Udinese : Vieenza 1:0. Na tabel1 vodi Internazionale z 10 točkam1’ slede Roma in Sampdoria po 9, Ju' ventus, Napoli, Fiorentina in Mil0-' no po 8 točk. Štirje z desetimi tičkaii V današnjem kolu I. zvezne nogometne lige sta se dve tekmi končali z neodločenim rezultatom. Hajduk in Partizan sta se v Splitn razšla celo brez gola. Beograd je spet dokazal, da je za Dinamo trd oreh in si je od zagrebških »plavili« pustil odvzeti samo eno točko. Prvo zmago je v današnjem kolu doživel mostarski Velež, ki je z dvema goloma odpravil enajsterico Splifa. Tako je brez zmage doslej ostal le Vardar, ki je na domačem igrišču podlegel Vojvodini. Rijeka je izdatno premagala gostujoče moštvo Sarajeva in se z desetimi točkami uvrstila med najmočnejšo četverico na vrhu lestvice. Sobotna tekma v Beogradu je prinesla pričakovano zmago Crv. zvezdi. CRV. ZVEZDA : RADNIČK1 5:1 (4:1) HAJDUK : PARTIZAN 0:0 (0:0) ril Ankoviea. Hajduk je vse konca obdržal pobudo, vendar znal izkoristiti prednosti. do ni Kič Bspeba za naše preistaviie Sarajevo, 6. nov. — V Sarajevu je bil včeraj in danes odbojkarski turnir za vstop v zvezno moško odbojkarsko ligo. Sodelovalo je 12 moštev iz vseh republik, tekmovali pa so v dveh skupinah. Nova člana zvezne moške odbojkarske lige sta postala Jedinstvo iz Stare Pazove in Lokomotiva iz Zagreba, ker sta osvojila prvi mesti v svojih skupinah. AVSTRIJSKA NOGOMETNA LIGA Dunaj, 6. nov. — Na današnjih prvenstvenih tekmah Avstrije sio Štev. 45 Stran 2 Leto XVI. Beograd, 6. nov. Tekmo na stadionu JLA je gledalo 5000 gledalcev. Sodil jc Boža Stanišič (Sarajevo). Crvena zvezda: Vupieevič, Dur-kovič, Stojanovič, Melič, Zebee, Mitič, Stipič, Maravič, Mijuškovič, Ko-siič, Rudinski. Radnički: Vidinič, Čokič, Kaliča-nin, Stanič, Golubovič, Ivaniševič, Kidrič, Petakovič, Bndja, Prlinče-vič, Lj. Ognjanovič. Gole so dosegli za Crveno zvezdo: Kostič v 10,, Maravič v 15.,, Mujič-koviič v 31., Rudinski v 37, in Stipič v 80. min., za Radnički pa Prlinče-vič v 4. minuti. Tekma je bila zaradi požrtvovalne igre obeh moštev, obilice golov in strelov na vrata v prvem polčasu Praga, 6. nov. Češki prvak Spar- zelo zanimiva, medtem ko je bilo tak je danes premagal grškega v drjigem polčasu le malo nevarnih državnega prvaka Panathenaikos z strelov. Radnički se je v drugem 1:0, v okviru tekmovanja za pokal polčasu uspešno upiral in pogosto-ovropskih prvakov. Tekmo .je vodil krat napadal, vendar so bile nje-j u gosi ovanski sodnik Tešanič. gove akcije neučinkovite. bili doseženi naslednji rezultati: Wr. Neustadl : LASK 2:0, Rapid : GAK 1:2, Austri-a : Wacker 5:0, Schvvechat : Vienna 1:2, Austria (Salzburg) : VVAC 1:1, Linz : Sim-mering 4:4, Dornbirn : Wr. Sport-klub/2:2. Vodi Austria z Dunaja s 15 točkami. «rc M Split, 6. nov. Tekmo v Splitu je gledalo 20.000 gledalcev. Sodil je Erlich iz Ljubljane. Hajduk: Jurič, Kuci, Ilič, Žanetič, Garov, Kozlina, Šenaner, Papec, Ankovič, Vukas, Bego. Partizan: Šoškič, Jusufi, Jončič, Kaloperovič, Miladinovič, Vasovič, Vislavski, Kovačevič, Vukelič, Radovič, Galič. V prvem polčasu je imel terensko in taktično premoč Hajduk. Igra je bila zanimiva in lepa, igralci obeh moštev so izvedli v tem delu igre več hitrih, vendar nenevarnih akcij, pri čemer pa so imeli Splitčani več možnosti. Največ zaslug, da Hajduk ni dosegel gola, ima Šoškič, ki je danes branil v veliki formi. Tudi v drugem polčasu je imel Llajduk premoč, ki je pripomogla do grobe igre, tako da je moral sodnik večkrat opominjati igralce obeli moštev. V 65. min. pa je celo izključil Miladinoviča, ker je uda- VELEŽ : SPLIT 2:0 (1:0) Mostar, 6. nov. Pred 4000 gledanj ci ie v deževnem vremenu soo Vlajič. Velež: Barbarič, Rodin, Bene®’ Handžič, Prajo, Radiljevič, Repo*’ Selimotič, Lazovič, Mujič, Čerkic. Split: Vnkasovič, Sizgoreo, Boba1'' Duplunčič, Pletikosič, Ivič, Plesa" (Čelan), Krstulovič, Gulin, Kralj6 vic, Županov. Gola sta dosegla v 18. min. Plejl' kosič (autogol) in v 40. min. Muj1 Prva zmaga Veleža v letošnje®) prvenstvu je rezultat borbeno® vseh igralcev. Velež je imel vse 90 minut pobudo v svojih roka>1 Tekma je bila tipično prvenstven’ s hitrim tempom, ki ga je diktir Velež in ki ni ponehal do k on c igre. V zelo dobrem moštvu M starcev ni bilo slabega mesta. R zultat bi bil lahko še višji, saj lež ni izkoristil nekaj zrelih P1* ložnosti za dosego gola. BEOGRAD : DINAMO 1:1 (1:1) Beograd, 6. not/. Pied 5000 gledalci sta mladinskem stadionu v Beogradu igrala ^ ^ ^ P privedel na igrišče moštvi v naslednjih P stavah: Beograd: Kribokuča, Grujič, Gaorič, rič, Šijakooič, Antič, Samardžič, Skoblar, Mladenovič, Banooič (Stankovi mači Beograd in Dinamo iz Zagreba 11 ločeno. Sodnik Gvardjančič iz Ljnbljnne igrišče moštvi (Nadaljevanje na 8- str.) 2e pred sianorp slaba volja — Samo denar ni dovolj za napredek — Že v Innsbrucku pod svetovnim vrhom? 0 Zima je pred vrati. Drugod po svetu se že pripravljajo na novo sezono. Iz tujih časopisov ^ smo zvedeli, da so v mnogih deželah z bogato smučarsko tradicijo, vključili v priprave naj-0 mlajše, tako da bomo videli na startu na svetovnem prvenstvu in na bodočih olimpijskih % igrah nove ljudi. Tudi pri nas so že imeli alpski smučarji prve treninge na snegu. Na Plazu % pod Grintovcem, ob Češki koči so absolvirali prve treninge in tudi prvič nastopili v novi £ sezoni. Seveda pa je v našem smučarskem športu vse polno težav, problemov in skrbi, ki 9 se pojavljajo leto za letom in ki so vzeli voljo mnogim smučarskim delavcem na terenu. Q Tokrat smo zbrali nekaj izjav znanih smučarskih imen z željo, da bi kaj več zvedeli o © letošnji sezoni, predvsem pa o pripravah za bodoče svetovno prvenstvo in za prihodnje © olimpijske igre. ,, ltl „ r.. ^ ing. Gustl Pohar Bogo oramel zvezni kapetan za alp. disc. zvezni kapetan za skoke Naši skakalci niso nastopili na olimpijskih igrah v Squaw Valleyu. . * ■oli mislite, da so na račun tega Postali v svoji formi? Ali menite, da so s prireditvijo ob 25-Ietnici Planice nadomestili zamujeno z olimpijskih iger? -— V lanski sezoni je bilo vloženih precej sredstev, predvsem pa za Oiednarodne tekme v Planici. Opa-?ili smo, da imamo nekaj mladih tekmovalcev, ki so pokazali zelo dobre rezultate. V mislih imam Predvsem dva tekmovalca, ki bi zaslužila nastop na olimpijskih igrah *n nas z rezultati najbrž ne bi razočarala. Ker pa sta oba mlada JUenim, da imata pred seboj še ‘npo bodočnost in da tudi odsotnost Pa olimpijskih igrah ne bo bistveno Vplivala na njuno tekmovalno bodočnost. Ne morem pa trditi, da smo lani Potrošena sredstva najbolje izkoristili, saj tudi na tekmah v Planici Piso bili doseženi pričakovani rezultati. To kaže, da samo sredstva Piso zagotovilo za popoln uspeh. Skakalci, kakor tudi vsi ostali smu-^«rski reprezentanti premalo vadilo poleti. S sredstvi, ki so bila na Razpolago in s pripravami, ki so bi-Ja na razpolago v poletnih mesecih, “■ lahko dosegli mnogo več .., Kakšna sredstva in kakšne pogoje bi morali imeti naši alpski smučarji, če bi hoteli doseči že v nekaj letih svetovno raven? — Najprej finančna sredstva za treninge od septembra do novembra. Ti treningi bi trajali 5 do 6 dni. Dalje v decembru daljši trening ob vzpenjači. Ker doma nimamo dovolj vzpenjač, bi morali na vadbo v tujino. Na vsak način bi se morali udeležiti vseh mednarod-nih tekem, kamor nas vabijo tujci. Misliti bi morali na redno preskrbo boljših tekmovalcev s kvalitetno opremo (od leta 1953 pa do danes dobivajo naši smučarji letno po 6 parov kvalitetnih smuči). V času, ko tekmovalci niso na zveznih treningih, bi morali vaditi doma po klubih, zato bi morali imeti klubi svoje trenerje. Vsem tekmovalcem in njihovim družinam bi bilo potrebno nadomestiti izgubljeni zaslužek. Kako naj na primer Šumi, če je dva meseca zunaj na tekmah ali 'treningih, ostane doma brez sredstev? Če bi danes tako začeli pripravljati naše smučarje, potem sem prepričan, da bi na olimpijskih igrah v Innsbrucku 1964. leta že sledili najboljšim svetovnim »asom*. Anton Linke republiški referent za tek e Ker je zvezni kapetan za teke Gregor Klančnik že nekaj časa odsoten, vse težave in probleme okrog l ' '.i«>;.iii koraki na snegu — Jamnik med vratci , . , smučarskega športa pa najbolj pozna republiški referent za to disciplino tov. Linke, nam je le-ta pojasnil kakšno je trenutno stanje v tem športu in kakšni so načrti za bodoče sezone. »Odslej dalje ne bo več skupnih suhih treningov. Dobro smo premislili in prišli do spoznanja,« je pojasnjeval tov. Limke, »da je decentralizacija morda najboljša rešitev za nadaljnji razvoj smučarskega teka v Sloveniji. Materialno smo podprli klube in jim s tem tudi naložili večjo odgovornost. Tako morajo tekmovalci, ki se pripravljajo po klubih, do 15. decembra biti že 21 dni na snegu. To je precej velika zahteva, zlasti ko vemo, da nam snežne razmere po dolinah niso preveč naklonjene. In še nekaj. Klubi morajo podvojiti število tekmovalcev, bodisi za ta denar, ki smo ga jim dodelili, ali pa morajo sami poskrbeti dodatna sredstva. V zadnjih dveh letih je bil precejšen dotok mladih tekačev v Bohinju, Gorjah, Šentlovrencu na Pohorju, le na Jesenicah se ni nič spremenilo. Kupili smo tudi nekaj parov kvalitetnih smuči, kar je pa še vedno premalo, če bi hoteli ustreči velikim zahtevam in potrebam. Po 15. decembru naj bi bil skupni trenig na snegu, toda za zdaj še ne vemo kdo bi ga vodil. SZJ bo morala preskrbeti sredstva za specialno vadbo na snegu, mi pa smo prepričani, da bo tak trening dobro uspel, ker bodo prišli tekmovalci, ki se danes vadijo po klubih na skupne treninge, bolje pripravljeni kot doslej. Ni nam še uspelo rešiti problema trenerja. Prav bi bilo, da bi pošiljali naše ljudi na izpopolnitev v tujino ali pa da bi prihajali med naše tekače inozemski trenerji.« Karel Klančnik zvezni trener za skoke Po vsem svetu rastejo skakalnice iz umetne mase kakor gobe po dežju. Ali menite, da je trening na takih skakalnicah tako pomemben, da lahko odločujoče vpliva na formo v polni sezoni? — Posebno zadnja leta so pri nas snežne razmere dokaj neugodne in je smučarska sezona zelo kratka. Menim, da so zato skakalnice iz umetne mase velikega pomena. Pri nas se večkrat zgodi, da skakalci niti v decembru ne morejo skakati na snegu, saj imajo le na Pokljuki možnost nekoliko prej pričeti s treningom. S skakalnicami iz umetne mase bi lahko dosegli, da bi bili skakalci v primerni formi že v začetku decembra, ko se v raznih krajih no Evropi prično prve tekme. Na le-teh se najbolje pokaže, da smo prizadeti, ker naši skakalci nimajo primernega treninga. Mnenja sem, da bi bilo treba napraviti celo več skakalnic iz umetne mase in to manjših, na katerih bi pričeli s treningom že jeseni in bi skakalci na prvem snegu svoje znanje le še utrdili. Vsi najboljši skakalci na svetu se poslužujejo treninga na skakalnicah iz umetne mase. Le naš Pečar je bil pri tem izjema. Ali torej menite, da se da tudi brez treninga na umetni skakalnici doseči vidnejše uspehe? — Mislim, da je sreča, da imamo pri nas vedno kakšnega tekmovalca, ki pride vidneje do izraza. Če pa bi imeli pri nas možnosti kot jih imajo v tujini, sem prepričan, da bi Pečar v zadnji sezoni zasedel eno najvišjih mest, pridružil pa bi se tudi Jemc in morda še kdo. Znano je, da imamo najboljše mladince v Srednji Evropi. Prav zaradi slabih pogojev pa le-ti ne morejo ostati na vidnih mestih tudi pri članih. Naši najboljši smučarji so izkoristili bivanje pod Grintovcem tudi za plezanje Marjan Magušar zvezni trener za alp. disc. »Kaj preprečuje našim alpskim' smučarjem, da bi se uvrstili na boljša mesta v mednarodni konkurenci? — Osnovni razlog je tale: naši smučarji začnejo prepozno z resnim treningom in tekmovanji. V mladih letih ne poznajo osnov smučanja, v drugih alpskih državah je drugače. Duvillard je s 14 leti presenečil mnoge strokovnjake s svojim odličnim smučanjem. Sailer je bil star 12 let, ko je premagal vse smučarje srednješolce v Avstriji. S temi leti bi pri nas zastonj iskali smučarja, ki bi imel vsaj osnovne pojme o smučarski tehniki. Zna samo smučati in nič več... In zakaj je taiko? V šolah in klubih enostavno ni strokovnega kadra, ki bi lahko posredoval pravo smučarsko tehniko. Dobre smdčarje bomo imeli takrat, kadar bomo našli tekmovalce, ki bi lahko že z mladimi leti odločno posegli v člansko konkurenco. Sailer je n. pr. s 17 leti premagal vse najboljše Avstrijce. Seveda pa vse to ni tako enostavno, saj so Američani vabili najboljše svetovne tekmovalce in trenerje na svoja smučišča, dobili pa enega samega alpskega smučarja Avstrijca Wer-nerja. Pri nas je premalo mednarodnih tekem z udeležbo najboljših tekmovalcev, tako da mladi smučarji niti ne vidijo kaj pomeni moderna smučarija. Pri nas se alpsko smučanje razvija nenačrtno — ni strokovnega kadra in tudi denarja ni. Ali ni čudno, da v našem alpskem središču Kranjski gori ni človeka, ki bi lahko strokovno vodil mladi rod, ki se tam poraja. Seveda je tudi res, da naši najboljši tekmovalci smuča jo malo, mnogo premalo. Letos bomo morda našli toliko sredstev, da bomo odpotovali v Cervinio in prevozili morda kakih 400 km. Seveda pa tudi to ne bo zadostovalo za dober plasma na mednarodnih tekmah. Cveto Pavčič tekmovalec O smučarskem športu so se najugodneje izrazili mnogi forumi in tudi ugledne osebnosti. Mnogokje so o smučarskem problemu razpravljali — samo razpravljali. Kopica obljub — trenutno stanje nespremenjeno. Z obljubami ne bomo dosegli kvalitete, ki jo od nas zahtevajo. Še več, pričakujejo! Atleti so si znali zagotoviti sredstva za priprave na'evropsko prvenstvo leta 1962. 159 tekmovalcev bo deležnih skrbi in podpore njihove zveze. Tudi smučarji imamo 1962. leta svetovno prvenstvo. Toda mi imamo čas?! Seveda, 14-dnevne priprave pred prvenstvom bodo več ko dovolj! Brez dvoma — vrnili se bomo s kolajnami! Ce se ne bomo, bomo sami krivi. Tako nekateri gledajo na naše smučanje. Mi pa navzlic temu treniramo: brez trenerjev, osnovnih pogojev za tre-ning — popolnoma osamljeni. Pa kaj bi govoril, saj že 10 let ponavljamo isto. Naj končam z besedami Cirila Pračka, ki je pred 6 leii napisal v Poletu: »Smučarski špbrt boleha na znani bolezni »govočitis«. Dodam še to: če zahtevamo kvaliteto, nudimo za to potrebne pogoje, sicer pa je smučanje lahko lep in zdrav rekreacijski šport. Marjan Pečar tekmovale Kako si se pripravljal na letošnjo sezono? — Bolj slabo. Skupnega treninga nismo imeli, sam zase pa sem posvetil nekaj pozornosti telovadbi in atletiki. Ali bomo znatno zaostajali za najboljšimi v Zakopauah 1962? — Slabši ne bomo, dosti boljši pa tudi ne. Poleti nam merodajni posvečajo premalo pozornosti. Kako bi moral vaditi, da bi dosegel vrhunsko formo? — Trikrat na teden najmanj po 1 uro, ko pa bi zapadel sneg, bi moral najmanj trikrat na teden pospešeno trenirati na manjših skakalnicah. Si zadovoljen z moralno in materialno podporo kluba in drugih odgovornih smučarskih forumov? Ali se vam zdi, da je v okviru vseh treh smučarskih disciplin tek zapostavljen? Če je, kdo je krivec za mačehovsko ravnanje s tekači? — Nočem govoriti samo o teku. Trdim, da je smučarski šport nasploh zapostavljen. Zadnji dokaz: neudeležba naših smučarjev v Squaw Vallevu. Motivacija: nimate potrebnih kvalitet! V Pumu pa so le bili naši športniki. Zastopali so olimpijsko misel. Mi je ne bi znali zastopati?! Pa čeprav bi morda osvojili kako kolajno (Pečar). — Pomoči ali razumevanja ni kaj prida. Če bi v jeseniški Železarni delal samo dopoldne, bi imel mnogo lepše pogoje za vadbo. Sem pa seveda zadovol jen, ker mi v Železarni omogočajo udeležbo na skupnih pripravah in mnogih tekmah. Leto XVI Štev. 45 Stran 3 Startni strel za Pea T^brani so kandidati: številno in nedosledno spisek za PEA. Kriteriji so bili sicer postavljeni (tudi omenjamo jih), pa vendar ti kriteriji niso veljali stoodstotno. V prvi kategoriji najdemo tako atlete, ki ne napredujejo (Šnajder, Ivanovič, Lorger, Petrušič, Račič), kakor tudi take, ki po našem prepričanju ne pred-sftavldajo zanesljivih, dobro uvrščenih tekmovalcev na PEA (Matič, Ledič). Razen tega je ,v drugi kategoriji nekajkrat prekršen princip, da so to mladi, perspektivni tekmovalci (Radoševič, Sekulič, Subotič, Topič). Prav tako so bili sklepi dokaj neenotni pri oceni resnosti posameznih atletov. Nekateri so bili namreč zaradi tega izključeni iz seznama (Lešek, Celesnik, pogojno tudi Stamejčič). Primer Useni-kove je še bolj značilen. Državna rekorderka v krogli je izostala, ker ni napredovala že vrsto let. Točno je, da je bil njen napredek v zadnjih letih seznam očitno oškodovane. To je v nemajhni meri »zasluga« odsotnosti tako zveznega kapetana za atletinje Milana Vraniča, kakor tudi zveznega trenerja za ženske prof. Jožeta Sturma. Če bi sodelovala v delu strokovnega sveta, najbrž ne bi samo pet atletinj v primeri s 30 atleti doseglo prvo kategorijo in 29 drugo. Zal nimamo prostora za podrobnejšo diskusijo tudi o »perspektivnih«. Sicer je morda tu stanje lažje, kajti sklenjeno je bilo, da bo možno vsakega mladega tekmovalca, ki se bo izkazal, tudi naknadno knjižiti v to kategorijo. Na drugi strani je bil sprejet tudi zelo pozitiven sklep o tem, da bo za vsakogar brez izjeme veljalo pravilo o izključitvi iz seznama, če bo tudi samo za krajši čas neresno treniral. Pred tednom dni so se pričele priprave atletov za evropsko prvenstvo leta 1962. To seveda lahko trdimo samo v prenesenem smislu. Začele so se namreč teoretično — v toliko, da je v načelu določen načrt priprav in da je izdelan spisek tekmovalcev, ki bodo v namen boljših priprav za prvenstvo dobivali podporo AZJ. Strokovni svet AZJ je pripravil predlog kandidatov, ga razložil na posvetu trenerjev vseh večjih klubov Jugoslavije, dokončna potrditev pa je te dni v rokah sekretariata AZJ, zadnji forum, ki pa bo o teh stvareh razpravljal najbrž bolj formalno, pa bo še upravni odbor AZJ. »KANDIDATI« IN »PERSPEKTIVNI« V Beogradu so vso kvaliteto naše atletike razdelili nekako v tri skupine. Pr- -vo so imenovali »kandidati«. To so oni, ki so že dosegli vrhunske rezultate, od njih pa pričakujemo takšnih in boljših rezultatov tudi še čez dve leti na PEA (to je uradna kratica prihodnjega evropskega prvenstva v Beogradu), kjer naj bi s temi rezultati dosegli razmeroma visoko uvrstitev — morda nekako vsaj polfinale. Druga skupina so tako dmenovani »perspektivni« atleti. V to skupino so skoraj brez izjeme vključeni mladi in zelo mladi tekmovalci, ki imajo po mnenju strokovnjakov dobre perspektive za razvoj. Tretja skupina bi bili tisti dobri atleti in atletinje, ki niso uvrščeni v gornji dve kategoriji, pač pa bodo še vedno zastopali Jugoslavijo v dvobojih in podobnih tekmovanjih. To „ skupino bi lahko imenovali »reprezentanti«. Podpora tem skupinam bo različna. Iz sredstev za pripravo tekmovalcev za PEA bodo obilno podprti »kandidati«, manj »perspektivni«, sploh nič pa »reprezentanti«. Za te se bodo morali zvezni kapetana posebej zanimati in jim po potrebi najti pomoč. 140 IMEN NA SPISKU V Beogradu napravljeni seznam ni do- ca j® Prevzel Marjan Kolarič, ki meni, _ ^____ končen. Nekaj tekmovalcev oziroma ne- da se bo prihodnje leto Spilaf zelo pri- trditev bo gotovo podal kak član Pe kaj panog je še v celoti spornih. Zato bližal 70 m dagoške službe, ki mu je šolsko delo bo dokončna številka večja od 140, mor- naših kolegov poverjeno v nadzorova- da celo 160. Vsega seznama seveda ne . . V nje. Kot vodja šolske atletike pa sma- moremo objavljati, omejiti se moramo minimalen> na drugi strani pa imamo v tram za dolžnost, da postavljeno trditev na »kandidate« in slovenske »perspek- ■’ Prvi, ^ateSor'iji množico atletov, ki vsaj 0 šolski atletiki ovržem s konkretnimi tivne«. Razvrstitev po panogah Je na- ^ ^stagnirajo (Šnajder, Lorger, Pe- dokazi, slednja: sprint II Srnovršnik, Gluk, Muc, 400 m I Šnajder, II Pilgram, Stanovnik, srednje proge I Ingolič, Naraks, II Fošnarič, Štajner, dolge proge I Iva- NOBENEGA DENARJA ATLETOM! * Lahko rečemo, da je vendarle uspela akcija slovenskih atletskih delavcev, ki so zahtevali, da gre pomoč tekmovalcem preko republiških zvez in klubov, dalje' da atleti ne dobivajo denarja v roko, ampak se jdm omogoči ustrezna prehrana oziroma druge oblike pomoči. V republikah se bodo morali formirati organi, ki bodo vodili priprave in jih s pomočjo klubov tudi kontrolirali. Tudi posamezne republike bodo morale dati na razpolago določena sredstva, kajti vse bolj se bo uveljavljalo načelo udeležbe pri vseh oblikah dotacij oziroma pomoči s strani zveznih organov. Strokovnjaki so nadalje menili, da bo treba v republikah morda formirati še eno alkupimo še mlajših kot so vključeni v skupino »perspektivnih« in jim nuditi čim večjo strokovno pomoč, morda pa tudi pomoč v najnujnejših rekvizitih in opremi. Na sestanku predstavnikov republiških zvez, o tem bomo morali še poročati, smo ugotovili za slovensko atletiko žalostno dejstvo. Ne glede na to, da imamo relativno najboljšo atletiko v Jugoslaviji, imamo za to atletiko na razpolago najmanjša sredstva. Zanimivo, da so ta sredstva najmanjša ne le v absolutnem, ampak tudi relativnem smislu. AZS razpolaga z manj sredstvi kot na primer Zveza BiH, na atleta pa ima najmanjša sredstva od vseh republik. Ob tem si moramo skoraj nehote postaviti vprašanje, če ne bo to čez nekaj let imelo hudih posledic, ko se bomo naenkrat znašli na repu dogodkov. M. R. „ZAKAJ V CELJU GRE - V LJUBLJANI PA NE?" Marjan Spilar (Partizan, Novo mesto) je nedavno dosegel v metu kopja 62.87 m, kar je šesti letošnji najboljši rezultat v Sloveniji. Trening talentiranega metal- ni luči. Krivdo zato pripisuje profesor- V številki 43. 22. oktobra je v »Poletu« k dvakratni izvedbi atletskih šolskih te-izšel članek pod gornjim naslovom, ki kem. V jeseni — množično ekipno z nega je sprožilo ekipno srednješolsko at- omejeno prijavo, kjer lahko tekmuje letsko prvenstvo in v katerem je pisec sleherni, ki čuti veselje do te panoge članka iz nerazumljivih vzrokov prika- športa; spomladi pa poedinsko prven-zal šolsko atletiko v popolnoma napač- stvo z neomejenim nastopom — prikaz kvalitete. trušdč, Račič). Morda je prav, da omenimo tudi to, in profesorjev telesne vzgoje v Ljubljana so bile tekmovalke pri uvrščanju v ni Je z letošnjim letom prvič pristopilo jem telesne vzgoje in odgovor na to Prijave letošnjega prv€nstva množlč_ nega tekmovanja so se izvršile na igrišču in navzoči profesorji so prijavili 283 tekmovalcev im tekmovalk. Od teh jih je nastopilo 168. Četudi ta številka ni ravno vredna sramovanja, bi se gotovo podvojila ali potrojila, ako ne bi tvT.,x • -4. slabo vreme in ako ne bi teden Načelna pojasnitev: Društvo učiteljev „ v . . , . , _________ .. T dni PreJ® Posegel v to naše izvensolsko delo Svet za prosveto in po organih Pe- novič, Važič, Cervan II Štros, maraton I Stojanovič, Mihalič, Škrinjar, 110 m ovire I Lorger, Petrušič, 400 m ovire I Kovač, Matič, 3000 m zapreke I Hafner, II Špan. višina I Majtan, Kavčič, Todo-sijevič, daljina I Miler, troskok I Jocič, palica I Kuzmanovič, Arapovič. Lukman, II Rojko, krogla I Jocovič, Lojo- vič, II Blenkuš, kopje I Miletič, II ver- republiški rokometni ligi je MED ROKOMETAŠI Drava jesenski prvak dagoške službe telefomično obveščal posamezne zavode, da se tekmovanje ne bo vršilo zaradi slabega in zdravju škodljivega vremena. Če upoštevamo te okol-nosti in da med nastopajočimi ni bilo najboljših atletov srednješolcev, da se je tekmovanje vršilo na igrišču »Svobode« na razmočenem, spolzkem in blat- ptujska jetno Popek, Kastelic, Spilar, Vajdič, kladivo I Bezjak, Račič, II Stepišnik, Rojko, deseteroboj I Brodnik, Kolnik, Ledič, II 2unec, Vravnik, verjetno Se- sa. ženske: sprint I Sikovec, Kolenc, II nastopajo mlade igralke, ki so vnesle v c-:lan, Kramarič, Vehovar, 400 in 800 m i^ro večjo borbenost ter odločnost v ' Simič, II Gašparut. Hadner, Guzej, metih na S0,1* Nemalo pohvale za uspeh letos nastopali tudi 4 zastopniki iz naše V jesenskem delu tekmovanja v ženski rfpUbllfe- ,V konkurenci nas bo- nem tekališču, poraščenem s travo, so sta zastopala Mladost iz Kranja in Ru- doseženi rezultati kar zadovoljivi, dar iz Trbovelj. V ženski konkurenci pa sta si priborili pravico zastopati ženske rokometašice Drava in Svoboda. Omeniti moramo še to, da je letošnje tekmovanje za pokal najmnožičneje, saj bo tekmovalo skoraj 15.000 moških in ženskih ekip. (V naši republiki 1000). Drava prepričljivo osvojila naslov prvaka. Drugo uvrščena Svoboda iz Ljubljane je zaostala za tekmovalkami iz Ptuja kar za 4 točke. V vrstah Drave "^rietno Tovornik, 80 m ovire II Stožir, ^ede, višina I Gere, II Urbančič, daljina II Lubej, kopje JI Kačič, peteroboj I Stamejčič. ? _____ ? _____ ? • • • Menda je vsakomur jasno, kaj pomenijo trije vprašaji. Trikrat se pač vprašamo, zakaj tako in ne morda nekoliko drugače. Se v vsakem spisku kandida- Drave pa gre trenerju Zupancu in Rakušu, ki sta oba pripravila igralke za to tekmovanje. V odločilnih dveh tekmah ko so se Ptujčanke pomerile z Mladostjo in Svobodo, so nastopile takole: Toplak, Botulen, Jelinek, Fric, Potočnik, Gojkovič, Korenjak, Kramberger. Za pokal Jugoslavije 15.000 ekip tov in reprezentantov smo morali posta- kal maršala Tita bo nastopalo 32 naj- nasprotnike. Vrstni red v moški ligi je sledeč: Partizan (Bjelovar) 12 točk, Bo-V zaključnem delu tekmovanja za po- rac 11, Dubočica 11, Crvena zvezda 10, Pisec članka dalje omenja, da so talfa tekmovanja imeli v Ljubljani že pred 10 in več leti, da je bore malo, če sta v Ljubljani le 2 srednješolca, ki preskočita 165 cm in le 2, ki tečeta pod 12 sekund. Da temu ni tako, bom navedel nekaj rezultatov, ki niso stari 10 let, temveč le 5 mesecev. Letos maja meseca je bilo poedinsko prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v atletiki, ki na-Tudi zvezni ligaši so zaključili tek- zorno kaže kvaliteto šolske atletike. V mcvamje tako v ženski kakor tudi v skoku v višino je nastopilo 18 tekmo-moški konkurenci. Prav v zadnjem ko- valcev — 1. mesto 183 cm — to višino so lu se je pokazala večja rutiniran ost naskakovali 3 dijaki, 170 cm je presko-večletnih predstavnikov v ligi, ki so čilo 5 dijakov in 165 cm kar 7 ne samo vsepovsod prepričljivo premagali svoje 2!! — 100 m: — nastopilo 22 dijakov — Med zveznimi ligaši viti ta ali oni vprašaj. Se posebej veliko število vprašajev pa nam narekuje boljših moških in ženskih ekip iz cele države. V konkurenci najboljših bodo Spored najvažnejših smučarskih prireditev Dinamo 10, Mlada Bosna 9, Partizan 9, Rabotnički 7, Bosna 7, Zagreb 4. Ženske pa so se razvrstile takole: Spartak 15, Lokomotiva (Varaždin) 14, BSK 14, Lokomotiva (Zagreb) 10, Slobo-da (Beograd) 8, S loboda (Osijek) 7, Gra-fičar 7, Slavonka 6, Trešnjevka 5, Sla-vija 3. NOVEMBER 1960 29. 11. slalom na Ribniški koči. DECEMBER 1960 25. do 27. 12. Chamonix: Megeve slalom, 30. 12. skoki v Obersdorfu. JANUAR 1961 od 1. do 8. I. skakalna turneja Obersdorf — Garmisch — Innsbruck — Bischofshofen, 11. do 15. I. Grin-delvvald, tek, slalom, smuk za ženske, 14. do 15. I. Le Brassus tek za člane, Wengen od 14. do 15. I. smuk, slalom, veleslalom za člane, 15. I. Kranjska gora fakultetna prvenstva, 15. I. Ljubljana skoki za člane, 15. I. prvenstvo Koroške smučarske podzveze, 15. I. prvenstvo Mariborske smučarske podzveze, 21., 22 l. Morez le Rousez teki za člane, 21., 22. I. Kitzbuhl smuk, slalom, veleslalom za članice, 21. in 22., Gortina III d.b Coški koči. »sramotno« slabo. Naj poskusijo tovariši profesorji napraviti tako analizo. Pisec odgovora previdno . ---------- lnolči o dijakinjah, kajti tam ne bi prireditev 'fatom, veleslalom clam Plečko : Pišljer 1:1, Legat : Macarol 1:1, našel tudi vsai deliiena onravičila m članice. 4. do 5. III lahk, skoki Turk I : Grošelj 2:0. Geršak : Pogačnik Zfl Se^deETudi klubi malo in že imamo tudi srednješolsko prvenstvo daleč pod normalnim jugoslovanskim povprečjem! škoda, da mi prostor ne omogoča primerjati prejšnja prvenstva Pogačnik 1:1, zaviršek : jakhel 1:1, z letošnjim! Piščeva primerjava s II. kolo: Usar : Škraba 2:0, Mulec : " " Pišljer 1:1. Kukovec : Macarol 0:2. Ferle : Sterk 2:0. Zaviršek : Pogačnik 0:2, Divjak : Jakhel 1:1. mm 0:2, Iršič : Jakhel 1:1, II. kolo: Plečko Škraba 1:1, Lupine : Pišljer 1:1, Legat : Grošelj 2:0, Turk : Macarol 1:1, Geršak : Jakhel 1:1. Iršič : Pogačnik 1:1, BRANIK : LJUBLJANA 13:11, Mulec : Škraba 1:1, Usar : Pišljer 2:0. Ferle : Macarol 0:2. Kukovec : Sterk 2:0. Divjak : LESTVICA: Ljubljana Maribor Branik Triglav Olimpija 110:58 70:74 60:60 48:72 48:72 spomladanskim prvenstvom — pri tem se je motil delno v »svojo« škodo, delno pa v korist — pove. da morebiti imamo ali smo imeli tudi več dobrih srednješolcev, pač pa jih na Viču ni bilo. Zakaj? To pa je že stvar tistih, v imenu katerih pisec odgovarja. / Marko Rožman HALO - 21-281 §3 CELJE — V počastitev 10-let-! niče delavskega samoupravljanja je celjska Cinkarna organizirala vrsto športnih prireditev. V na*-miznem tenisu je zmagala Emarj-lirka pred Železarno Store in Cin^ karno, v kegljanju so bili najboljši kegljači Cinkarne pred Emajlirko, v nogometu Emajlirka; Ob zaključku proslav je bil po celjskih ulicah ulični tek z udeležbo najboljših atletov in atletinj iz Slovenije in Hrvatske. Pri mladincih je zmagal Duič( Din) pred Potrato (KI). Dinamo je zmagal tudi v ekipnem tekmovanju. Pri članih sta zmagala tekača Kladivarja Važič in Naraks, V ekipnem tekmovanju za člane je pa zmagal Kladivar. Ulični teK si je ogledalo nad 5000 gledalcev. 3 KRANJ — Tekmovanje v go* renjskih okrajnih ligah v rokometu je v polnem teku. V član*? ski ligi nastopa 9 moštev in so doslej odigrali 6 kol. Po dosedanjih rezultatih kaže, da bo tudi letos osvojil naslov gorenjskega prvaka Tržič, Tesno za petami pa mu je Borac iz Kranja. Vrstni red pri članih je naslednji: 1. Tržič 12, 2. Borac 10, 3. Storžič .7» 4. Duplje 7, 5. Mladost II 6, 6» Iskra 2, 7. Iskra II 2, 8. Križe 1» 9. Sava 1. Pred dnevi je bilo tudi končano pionirsko prvenstvo. Prvo mesto je osvojilo moštvo Partizana iz Dupelj, ki je osvojilo 7 točk. 2. Sava 6, 3. Mladost 5, 4. Tržič 2, 5. Križe O. B JESENICE, - Tuniška odbojkarska drž. reprezentanca, ki jo že 6 mes. trenira Jugoslovan Sirota-novič, je v četrtek zvečer zaključila turnejo po Jugoslaviji. Odigrala je šesto in zadnjo tekmo in sicer s prvakom zahodne skupine republiške odbojkarske lige — Jesenicami. Ker so v večini tekem zmagali gostje, je na Jesenicah vladalo precejšnje zanimanje. Doslej so Tunižani odigrali naslednje tekme pri nas: Jugoslavija : Tunis 3:1, Sarajevo i Tunis 3:2, Zemun-Mladost : Tunis 2:3, Brčko : Tunis 1:3. Konjic : Tunis 1:3. Prijateljska mednarodna tekma je bila zelo kakovostna in borbena, ki se je ob koncu še stop n j e vala. Obe moštvi sta bili izenačeni, saj je bil po 4 nizih rezultat 2:2. Peti niz je bil odločilen, zato tudi zelo napet in se je v zadnji sekundi nagnil v korist gostov. Zmagal je Tunis s 3:2 (9:15, 15:13. 13:15, 17:15, 17:15). Tuniško moštvo, ki je pred 3 leti v Bajniku zasedlo na v se arabski h igrah prvo mesto, se resno pripravlja na vsearab-ske igre, ki bodo prihodnie leto v Maroku. Po izjavi treneria Si-rotamoviča so treningi uspešni ker so vsi igalci iz istega mesta. 3 PTUJ — Zelo priljubljena športna igra nogomet je v sindikalnih kolektivih zelo razširjena. Zaradi tega je komisija pri Občinskem sindikalnem svetu pristopila k organizaciji sindikalnega nogometnega prvenstva. V prvenstvu nastopajo naslednje sindikalne podružnice: Sindikalni aktiv Tovarne glinice in aluminija, Tovarna Avto-opreme, trgovskega podjetja Panonija in Izbira, Gospodarska poslovna zveza, Aktiv podjetja pekarne »vinkd Reš« in aktiv grafičarjev iz Ptuja. Moštva tekmujejo po ligaškeiu sistemu v jesensken? in spomia" 'lanskem delu. Te dni je v teku drugo kolo prvenstva. Tekme sodijo aktivni igralci Drave zelo dobro. 3 MARIBOR — Sparemberg Je nova pridobitev rokometašev Branika. Pred meseci sc je odlikoval na srednješolskem prvenstvu, kjer je nastopal za Kmetijsko srednjo šolo. Pravijo, da bi bil rezultat z Odredom drugačen, če bi igral* sicer pa je tud: na ostalih tekmah že pokazal svoje znanje. . Važič, znani jugoslovanski teka® na srednje- proge je prišel na šolanje v Maribor, kjer trenira v Ljudskem vrtu. Boksarji Branika so skoraj pre' nehali z dejaynostjo, ker nima ju dvorane. Verjetno se bodo pri" kij učili Mariboru in skupaj vadili s tekmovalci tega kluba. Roner, odlični mariborski kol®" sar je odšel za dve leti v JE»A* Njegov naslednik je Pečnik, ki ie na končni lestvici najboljših J11' g»slovanskih kolesarjev na mestu. Pri srednji in Višji tehniški šoli nameravajo pričeti graditi zim ski bazen.. Na žalost skakalcev pa le- ta ne bo primeren za skO~ ke v vodo. Ing. Hočevar, državni hokejski reprezentant in sedaj igralec tej trener Maribora se je pri nesreč* v podjetju huje poškodoval JU* roki, tako da verjetno ne bo ve® mogel nastopati. Ing. Pogorelc, hokejist Ljub1ia' ne, ki živi sedaj v Mariboru. ^ v novi zimski sezoni najbrž ig1'3 za modro-bele. Tadič, bivši trener nogomet^ šev Bran’ka ie odšel iz Maribor in je zaprosil za trenersko rne6.e v Maroku. Trener Kovinarja J sedaj postaj nogometaš Plaznik* HALO - 21 - 281 TEKMOVANJE ZA KOŠARKARSKI POKAL FLRJ Tikrat na timirski način Olimpija [moški in ženske] in Ljubljana v finalu Kakor vsako leto, tako bo tudi novembra v Beogradu v dvorani ko je v finalu premagala moštvo reto« zaključni finale za košarkar- Beograjskega sejma. Beograda. Kot kaže, se bosta sipo- ski pokal Jugoslavije. Predtekmo- Kakor vidimo, sta se v finalno prijeli za prvo mesto najboljši pe-vanja, ki so se odvijala po republi- tekmovanje uvrstila kar oba sloven- torki Beograda in Olimpije, ki sta kah. so torej zaključena do finalnih ska ligaša, le s to razliko, da je obenem tudi najboljši moštvi dr-iger in danes poznamo moštva, ki morala Ljubljana v predfiualu prej- žave. Seveda ima določeno prednost se bodo spoprijela za letošnjega po- šnjo nedeljo z rezervnimi igralci Beograd, ker igra na domačem igri-kalnega prvaka. Za spremembo od nastopiti proti moštvu Mladosti. Zna- šču in pred domačim občinstvom. Piejšnih let pa bo letos finalni del no je, da so igralci prvega moštva Na organizatorju je, da poskrbi za v obliki turnirja, na katerem bodo Ljubljane suspendirani po znanih nemoten potek finalnega dela in da sodelovali: Olimpija, Ljubliana, dogodkih v Tuzli. Zato smo prepri- ne bo odločala o končnem zmago- Beograd in Radnički iz Slavonske- čani, da Ljubljana tokrat ne bo mo- valcu izključno prednost domačega ga Broda. Finale bo 27., 28. in 29. gla ponoviti lanskoletnega uspeha, igrišča, kot se je to večkrat pripetilo na tekmah zvezne lige. ko go- M H Milil!»fUJ Ker se na mnogih igriščih do- To pomeni, da bodo delegati in ga ja jo nep wilnosti in nešportni sodnika morali d konkretnih pri-izpadi, in • er se je to dogajalo merili izprazniti igrišče, organi-tudi na hokejskih tekmah zvezne zator pa bo lahko kaznovan z lige, je Sekretariat HZJ na svoji denarno kaznijo od 20.000 do redni seji razpravljal o ukrepih, 100.000 dinarjev. Če pa bodo ti ki naj preprečijo vsako nešportno prekrški hujši, potem bo ukrepa-vedenje na tekmah zvezne lige v lo Disciplinsko sodišče, ki bo bodoči tekmovalni sezoni. Sekre- lahko kaznovalo moštvo z ne-tariat je mnenja, da mora biti igranjem za daljšo dobo, igrišče delo delegatov in sodnikov na zaprlo, krivce pa tudi sodno tekmah zvezne lige precej odgo- kaznovalo. Klubi so tofej dolžni vornejše kot prejšnja leta. Vsako vzgajati ne samo svoje članstvo, vpitje, obmetavanje igralcev z temveč tudi občinstvo, ki večkrat različnimi predmeti, šovinistični s svojimi nešportnimi izpadi izpadi in še druge nepravilnosti, bolj škoduje kot koristi svojim bodo kaznovani na licu mesta, ljubljencem. stujoee moštvo kljub boljši igri nikakor ni moglo doseči zmage, bodisi zaradi nešportnih izpadov občinstva ali pristranskega sojenja llllllllllllllil* lll!l!il!IIHlJj PISMO OLIMPIJE KZJ | Tudi košarkarji Olimpije imajo na letošnje tekmovanje v n zvezni ligi precej pomislekov in pripomb, zlasti še glede na zadnjo tekmo Ljubljana : Sloboda v Tuzli. Olimpija je mnenja, da so dogodki v Tuzli samo logična posledica kampanjskega dela Tekmovalne komisije pri KZJ, Razni ukrepi, ki naj bi zaščitili zakonitost in regularen potek igre, so prišli prepozno in zato tudi niso dosegli svojega namena. Ce bi Tekmovalna komisija že v začetku ostro reagirala, ne bi prišlo do nešportnih izpadov niti v Beogradu, kjer je imela najlepšo priložnost videti, kaj se je dogajalo na tekmi Crvena zvezda : Olimpija, ali kar je prišlo še bolj do izraza na odločilni tekmi Sloboda : Ljubljana. Na dlani je, da je Ljubljana bila v Tuzli močno oškodovana, saj je dokazano, da so bile nepravilnosti pri zapisniku, kar priznava tudi Tekmovalna komisija. Ljubljana je sicer nepravilno ukrepala, ko je samovoljno zapustila igrišče. Res pa je tudi, da ni imela nobenega poroštva, da bo TK tekmo razveljavila, če bi vztrajala na igrišču do zaključnega sodnikovega žvižga. Vse to je pač posledica neodločnosti Tekmovalne komisije, ki že nekaj let ni razveljavila nobene tekme kljub mnogim upravičenim pritožbam. Olimpija je mnenja, da mora KZJ spremeniti odločbo TK in pri ponovni pritožbi Ljubljane odločati objektivno in pošteno. sodnikov. _ _ V okviru tega tekmovanja p>a bo šTilllllllllllll l!llilllllll!llllill!!l!lll!ll!llllllllllllllli!l!ll!illl!llll!llll!l!l!ll!l!lllll!lllll!l^ lllillllllllli? 29. november tudi finale ženskih ekip. Znano je, da sta se uvrstili v zaključni del ženskega finala za košarkarski pokal Jugoslavije Rad-niički iz Beograda in ljubljanska Olimpija. Naj bo tako ali drugače — tudi finale za jugoslovanski košarkarski pokal dokazuje; da je slovenska košarka kvalitetna, saj na- ... i(% vse, do- NE BO MIRU stopajo v zaključnih igrali kar tri Tudi letos bodo kegljišča izpolnjena do prvenstvo za mladinske ekipe in posa-moštva iz Slovenije * zadnjega termina — predvsem, ker bo meznike na Jesenicah, JUNIJ: medrepu- Zvedeli smo. da sta Olimpija in Ljubljana poslali predlog KZJ, Zadnji vlečejo<. Oblak je bil v lanskem prvenstvu eden najboljših, letos pa Kot bi ga ne bilo na igrišču. Podobna ugotovitev velja tudi za Gugolja. pa tudi Jalševec je boljše začel in sedaj precej slabo nadaljuje. 3e Berginc v tekmi s Trešnjevko ni bil tako razpoložen kot po navadi. Svetlih točk je biio malo: Plavšič v krilni vrsti in Velkavrh v napadu. SREČNA ZMAGA RUDARJA V CELJU V zadnjih dveh tekmah na domačih tleh nogometaši Olimpa _ našo imeli sreče. Povsem so nadigrau Ilirijo, pa so se morali zadovoljiti z neodločenim izidom. V nedeljo so proti Rudarju v drugem polčasu zaigrali tako srečno in borbeno, da so povsem prevzeli igro v svoje roke in spremenili rezultat od 9:4 na 4:4. Moštvo Rudarja je bilo močno zbegano, saj niso pričakovali takega preobrata v igri in rezultatu. To- Prlzor s tekme Ljubljana : Kladivar. kjer je celjska enajstorlca doživela hud poraz 5 VPRAŠANJ LADU MACORATTIJU Sodniške težave 25 let je precej dolga doba, če pa nekdo dela v tej ali oni organizaciji toliko časa, pa si je prav gotovo pridobil mnogo Izkušenj. Vlado Maco-rattl Je letos aprila praznoval 25 let dela v sodniški organizaciji. S športom se je priček ukvarjati pred 35 leti kot aktiven nogometaš pri bivši Iliriji. Bilo bi preveč naštevati vse funkcije, ki jih Ima v raznih nogometnih organizacijah. Naštejmo jih le nekaj: predsednik ljubljanske sodniške podzveze, podpredsednik Zveze nogometnih sodnikov, Slovenije, edini slovenski zvezni inštruktor in član izpraševalne komisije za zvezne sodnike itd. 2e trikrat je izdal pravila nogometne Igre, zadnja letos z obširnim komentarjem. Zasluženega delavca v sodniški organizaciji smo povabili v naše uredništvo na kratek razgovor. ■ Koliko sodnikov šteje sodniška organizacija Slovenije in ali to število zadošča za sojenje vseh tekem? — Zveza nogometnih sodnikov Slovenije šteje trenutno 300 sodnikov, ki delujejo v 6 sodniških podzvezah. Skušamo ustanoviti še podzvead v Novem mestu In Murski Soboti. V zveznem merilu — v I. in II. zvezni ligi — sodeluje vsako nedeljo 7 ali 8 naših sodnikov, od katerih so 4 glavni, 4 pa mejni. Nekateri so mnenja, da tem sodnikom naša zveza ne bi dovolila soditi v zvezni ligi, to pa zaradi pomanjkanja. Mislim, da je to povsem napačno, saj vsak stremi za nečem vlšjini in boljšim, kar velja tudi za nogometne sodnike. Ne bo skromno, .če rečem, naj vsaj sodniki sodijo zvezne tekme, če že nogometaši ne morejo nastopati v naj-vlšjem, tekmovanju. ■ AH mislite, da je kvaliteta sojenja v SCL zadovoljiva? — S sojenjem v SCL imamo letos nekoliko več težav kot prejšnja leta. Sodnikov ne delegira več Nogometna zveza Slovenije, pač pa poseben odbor, v katerem ®o predstavniki klubov. Pri tem pa so se seveda pojavile začetne težave, saj gredo nekateri težko mimo klubskih Interesov. Znano Je, da so slovenski sod- niki, ki sodijo v zvezni ligi, med najboljšimi. Mislim, da gre nekaj uspeha ha račun popolne nevtralnosti, saj noben slovenski klub ne nastopa v I. zvezni ligi. ■ Kaj mislite na pripombe nekaterih klubov na sojenje v SCL? — Vsi klubi iščejo v borbi za čim boljšo uvrstitev klubske Interese. Vsi po vrsti težko priznajo večje prizadevanje tn premoč nasprotnika in hočejo doseči zmago za vsako ceno. Skoraj gotovo gre precej pripomb na ta račun. ■ Alt sodniška organizacija nadzoruje in kako kaznujete sodnike, ki slabo sodijo? — Namen kontrole ni zaščita klubov. Znano Je, da si sodniki bolj prizadevajo, če Je na nogometnem igrišču kontrola. Vedeti pa moramo, da »kontrolor« sedi na tribuni, sodnik pa živi s tekmo. Pri mlajših sodnikih, ki so pri sojenju napravili napako, skušamo vplivati z vzgojnimi posegi. Z njimi razpravljamo, saj Je znano, da se na napakah učimo. Sele pri bolj Izkušenih sodnikih se poslužujemo najprej pogojnih kazni, Pri materialni kršitvi pravil pa disciplinski odbor izreče kazen In sicer prepoved sojenja za določeno dobo, ■ In kako skrbite za strokovno izpopolnjevanje in za nove sodnike? — Vsako leto Imamo redne letne seminarje za vse sodnike, ki sodijo v SCL. Na teh teoretičnih preizkušnjah morajo tudi vsi izpolniti norme o telesni vzdržljivosti. Imamo še posebne seminarje za perspektivne sodnike, predvsem za bivše nogometaše, kt bi lahko hitreje napredovali. Posebno na podeželju je dotok novih sodnikov slab V Ljubljani smo rešili to vprašanje z raznimi tečaji po šolah In delovnih kolektivih, n. pr. na Tehnični srednji šoli, Saturnusu, Eimt Itd. Povsod Je zanimanja dovolj, žal ps v drugih krajih ni tako. Imamo težave z novimi sodniki predvsem v Celju. Novem mestu, Kranju In Murski Soboti. Pomanjkanje sodnikov Je še vedno veliko, zato nam morajo pomagati kot mejni sodniki ljudje brez sodniškega Izpita. da Trboveljčani so imeli bolj srečne noge ... Dve dragoceni točki sta odšli v Trbovlje, okoli 200 gledalcev pa je toplo pozdravilo moštvo domačinov, ki ni kapituliralo do konca igre. Zato vsem igralcem Olimpa lahko čestitamo. Vsem moštvom pa velja — po poteku nedeljske tekme Olimp : Rudar opozorilo, da celo vodstvo s 4 goli razlike ni vedno dovolj za zmago. PRESKROMNO ZNANJE Nafto smo prejšnjo nedeljo prvič videli v Ljubljani. Njena bilanca v letošnjem prvenstvu je zares pičla, napadalci so dosegli komaj 2 gola, žoga pa se je kar 36-krat kotalila v mrežo Nafte. Seveda je Nafta tudi brez točk in je eden najbolj zanesljivih kandidatov za slovo iz lige. Res je, da znanje nogometašev Nafte mnogo preskromno za nastopanje n slovenski conski ligi. Morda so temu vzrok tudi slabe priprave tega moštva, saj so se pravzaprav kar čez noč znašli v tej konkurenci. S tem ko je Branik opustil^ kvalifikacije za II. zvezno ligo in se končno tudi razpustil, je Nafta tista, ki je morala na pot v slovensko ligo Vsekakor drži, da s temi nogometaši Nafta ne bo mogla pobirati točk, konec koncev pa je tudi res, da eden mora biti zadnji... ČUDEN OFFSIDE Ze v nedeljskem poročilu smo omenili nerazumljivo odločitev sodnika Janžekoviča iz Maribora na tekmi Ilirija : Slovan. Treba je povedati, da je sodnik sicer sodil zelo dobro, po ofsideu, iz katerega bi Slovan najbrž rezultat izenačil, pa ni imel srečne roke. Na to odločitev se je Slovan tudi pritožil. Se en zanimiv dogodek smo videli na nedeljski tekmi v Zg. Šiški. Ker so gledalci motili in žalili stranskega sodnika, je dal delegat tekme tov. Macoratti glavnemu sodniku znak, naj prekine tekmo. Tov. Macoralti je zahteval naj gledalci prenehajo z motenjem sodnika, le-ti pa so ža- NAŠ TELEOBJEKTIV Obrtna delavnica namesto- htovad-Mce tDom Partizana ie dlje časa ni služil soojemu namenu,t so nam pooedali na občini Polje. »Stanovanjska goba je uničevali les in tudi iz zdravstvenih ozirov ni bila priporočljiva vadba o telovadnici. Tudi predsednik TVD Partizan-Polje ing. Repe se je strinjal in tudi podpisal, naj dom prevzame v najem obrtno podjetje. Seveda to le začasno, saj bodo prostori ostali nedotaknjeni, vmesne stene pa bodo le provizoričnem Tajnik Občinske zveze za telesno vzgojo in funkcionar pri TVD Partizan-Polje tov. Krevk pa nam je o tem problemu povedal tole: »Ze pred časom so sklenili, da bo dom porušen in da bo naše društvo dobilo prostore o telovadnici pri novi šoli. Znano pa je, da je bila šola zgrajena brez telovadnice. Orodje, ki je bilo v domu, smo prenesli o staro šolo, mladina pa je ostala brez telovadnice. Naša dejavnost je tako popolnoma zamrla. Ing. Repe že dlje časa ni naš predsednik in seveda njegovo mnenje ni več merodajno. Da pa bo podjetje ostalo v domu le začasno, ne verjamem, saj sem zvedel, da so vložili o preureditev precej denarja.* »Ali je upravni odbor TVD Partizan-Polje posredoval in skušal doseči, da bi do te odločitve ne prišlo?* smo vprašali predsednika t Občinske zveze za telesno vzgojo in delavca pri Partizanu-P olje tov. Puharja. »Od nas nihče ni vedel, da bomo Partizana oddali v najem-Sicer pa naš upravni odbor ni preveč delaven in se trudijo [e nekateri posamezniki, to pa zato, ker ni pravega razumevanj* Zg športno dejavnost pri nas. Tudi sam sem bil mnenja, naj bi dom služil leto dni za skladišče pri nas. To bi nam prineslo nekaj denarja, ki bi bil osnova za gradnjo novega doma.* Pri Partizanu Slovenije smo povprašali, če je TVD Partizan-Polje poiskal pri njih zaščito. Tov. Golubič nam je takole odgovoril: »Znan nam je ukrep ObLO Polje, nihče pa nas ni prosil za pomoč. Ni pa nam razumljivo, kako more občina razpolagati ž nepremičnino, ki je last Partizana Slovenije.* Ze delj časa vemo, da športna dejavnost o Polju ni na najboljših temeljih. Mnogi funkcionarji so ugotavljali, da bi bilo koristno okrepiti vrste športnih delavcev, kajti na tem področju je številna mladina, ki želi vsestranskega športnega udejstvovanja. Prav zato pa se nam zdi ukrep ObLO Polje neumesten in poosem nerazumljiv. Namesto, da bi občina z vsemi silami skušala pomagati Partizanu in namesto, da bi opozorila nadrejene forume o delavnosti funkcionarjev društva Partizan, se je poslužila nepričakovanega in popolnoma nepravilnega ukrepa. Vse graje pa je tudi vredna^ brezbrižnost in nedalaonost društvenih funkcionarjev, ki so na občnem zboru sprejeli obveznosti, nato pa kratkomalo odvrgli vso odgovornost in delo. ObLO Polje pa je zagrešilo še eno napako. Kako je vendar mogel sam ob sebe predati dom Partizana v roke obrtnemu podjetju, ko vendar ni lastnik tega doma? Sodimo, da bo vendar nekdo našel toliko gmotnih sredstev, da bo zatrl gnilobo o telovadnici, tako da bo čimpreje sposobna sprejeti mladino, ki verjetno čaka na svoje prostore. klub Eferl, Donko, Čučko, Gabri' jan, Zečič, Radulovič, Čekov, Ilanzi. Blaznik, Šober, Lepnik, Netiberg, Ramenski in še vrsta drugih nog«* metašev — skratka imena, s katerimi bi nastopali tudi v II. zvezni ligi. Mariborčani trdijo, da bi Kovinar že sedaj, če bi tekmoval v SCL delal družbo Soboti na vrhu lestvic® SCL. Kovinar v mariborski podzve-zi nima prave konkurence. Igral®1 igrajo na prvenstvenih tekmah precej ležerno, zato bo vodstvo povabilo v Maribor nekaj močnejših kih" bov na prijateljske tekme. Drugi na lestvici je Fužinar 12 Raven, Ojstrica pa je tretja. Ede® najboljši napadalec v mariborsk1 podzvezi je gotovo napadalec F®' žinarja Kovač, ki je v 2 tekma® dosegel 10 golov. Za temi tremi P® so se zvrstili Drava, Grafičar, Sever, Korotan in Pohorje. • t\ur Vtvfl r a ' NARTA' 5/UA/ ^KREMA, lili tudi njega. Delegat je nato zahteval, naj se gledalec, ki je bil najglasnejši, odstrani z igrišča. Sele po posredovanje LM, ki je odstranila prenapetega gledalca, se je tekma nadajevala. Menimo, da bi se tega načina morali posluževati vsi delegati na nogometnih tekmah, seveda le takrat, kadar z lepo besedo ni mogoče doseči reda na igrišču. VEDNO VEČJE ZANIMANJE V MURSKI SOBOTI Priznati je treba, da so nogometaši Sobote zares lepo startali v letošnjem prvenstvu in zato ni nič čudnega, če je zanimanje za nogomet v tem kraju močno poraslo. Gledalcev je vedno več in več, nogomet pa je v zadnjem času najbolj pogosta tema najrazličnejših razgovorov. Sobočani so veliki optimisti še posebno po neodločenem rezultatu, ki so ga dosegli v Novi Gorici in so prepričani, da jim vsaj v jesenski setoni nihče ne bo mogel več odvzeti prvega mesta. KAJ BO S KOVINARJEM? Res nenavaden primer! Po znani aferi Branik : Karlovac je NK Branik prenehal z delom- in nekateri igralci so odšli v tuje klube, nekateri pa so ostali v Mariboru, vendar ni nihče hotel prestopiti k »Mariboru«, raje so podpisali pristopnico za Kovinarja. Tako je postal Kovinar prav gotovo najmočnejši podzvezni klub v Sloveniji, saj nastopajo za ta Letos je bilo v tekmovanju m®-riborske podzveze opaziti že več premerov nediscipline. Igralec Alu®1!} nija Muršec, ki je v Ptuju udar* sodnika Drvariča, ne bo nikdar igral nogometa. Matuš (Sever) '® Palfy sta bila kaznovana s 6-nie'j sečno prepovedjo nastopanja, c®^ kup protestov pa je tudi v II. r®2' redih, kjer tekmuje v A in B skupini ostalih 12 klubov mariborskega okraja. tovarna športnega orod. BEGUNJE NA GORENJSKEM -dolžina rastoča po Som od 175-215 cm -gornja in stranska ploskev svetlo modra t ali rdeča z dvobarvnimi celuloidnimi zgor-? rymi robniki in dvobarvnim celuloidnim j srednjim ščitnikom -drsna ploskev zaščitena s plastično ma-? so , jek robniki s poševnim _ spojem -kovinski ščitnik na repu m konici -prh.pr ne za tekmovanje - začetnika -cena od 12000- 13800 din 'ENOLETNO JAMSTVO ! Trening z zavezanimi očmi Di Stelano o ;SS' Primerjava s Picasso jem in Rembrandtom — Kritika angleškega nogometa — 30 milijonov letnega zaslužka Primerjava s Picassojem in Rembrandtom — Kritika angleškega nogometa — 30 mliijonov letnega zaslužka Športniki običajno neradi govore o svojih zaslužkih. Celo profesionalci se *adi izogibajo te teme. Slično je tudi 2 Alfredom di Stefanom, napadalcem Petkratnega evropskega prvaka Reala, ki bvu neslužbeno dajejo naslov »najboljše plačanega nogometaša na svetu«. Toda nekemu angleškemu novinarju je le uspelo, da je iz di Stefana izvrtal to skrivnost »Ce že hočete — prosim! ^oji letni dohodki znašajo 1.5 milijona Pezet (okoli 15 milijonov dinarjev). To Je osnovna plača. Tu morate pridati še Premije in druge nagrade, ki končno zbesejo približno enako vsoto.« Ko je abgleški novinar dejal, če se mu ne 2di, da so ti prejemki za nogometaše le bekoliko pretirani, je »don Alfredo« Razburjeno dejal: »Nasprotno, mislim. Zadovoljstvo v športu pomeni mnogo več kot denar Ime Paavo Nurmi še vedno pomeni Pojem v aUetiki, čeprav so njegovi rekordi že zdavnaj zbrisani z vseh list svetovnih rekordov. S svojimi devetimi siatimi in tremi bronastimi medaljami ^di Nurmi med najboljše atlete vseh *asov. Molčeči Finec je v zadnjih 20 le-tih dal novinarjem vsega dve izjavi, ki Se pa mnogo ne razlikujeta druga od ^Rbge. Nurmi ugotavlja, da od leta 1936, ko so Finci na berlinski olimpiadi sla-vili trojno zmago v teku na 10.000 m, SRe njihovi atletiki iz leta v leto slabše. »Po televiziji«, pravi Nurmi, »sem opa-ž°val nastope svojih rojakov v Rimu, jj^da zdelo se mi je, da se vedejo kot kRezgiave ovce. V Rim so prišli popol-boma izčrpani jn njihove rezervne mo-so bile enake ničli. Res je, da ima-na Finskem zelo kratka poletja, to-v mojih časih ni sijalo sonce nič ”}je. Danes je v modi intervalni tre-^hg, ki ima prav gotovo svoje predle vemo kaj je ta časopis napisal po '^Žkem porazu angleških nogometašev v bostjj. Toda če se dosezajo z muko in Rodom taki rezultati, kot sem Jih pred 30, leti dosegal jaz in to še z interval-nim treningom, potem ne moremo go-''bRiti o posebnem napredku. Menim, * ki morali atleti več trenirati v pri- v čemer sem že jaz videl skriv*-uspeha, kajti le enemu od sto at-*tov prija ubijajoč trening na atletski koncu razgovora se je ta veliki *t,et dotaknil še zelo delikatnega vpra-^anja — denarja v športu, torej prav s^gra problema, zaradi Česar je bil tu- * sam pred 30 leti diskvalificiran. Nur-^ je dejal: ^ri današnjem sistemu atlete vse pre-privlači žvenket denarja, za kar so Predvsem krivi organizatorji tekmovanj, j® je športniku v njegovi vrhunski for-Z1* glavni cilj, kako bo izglodala nje-°Va denarna pogodba za nastop, potem e Prav gotovo zgrešil cilj športa. V ^obenem sorazmerju ne more biti vso-ki j0 dobi atlet z osebnim zadovolj-j 'v°n\ v športu. Prav v zadnjih desetih ve.tih Pa igra denar vse preveč vidno Qgo pri treningih in nastopih v sve-°vbi atletiki.« *<1ajs Ttskovn! »vet .Polet« - tTrets ^r5anisgj odbor - OdgovornJ orednltt Jsnfeg uirtlS — Rokopisov ne vračamo T, ’r,sk Hskame .Toneta Tomšiča« v ’ubUani — Uredništvo In anrava * hlg^8n*. Cankarjeva 4 foasaSa Nebotlč-- PočtnJ predal W - Čekovni ra-^nrave snn-7M/1-84 - Tefefonl- n red ™°' M-2SJ 'ob nedallab 50-17(1 171 17' tudi pri kritiki razmer v angleškem nogometu. »Plavolasa puščica«, je dejal: »v nobeni državi nisem videl toliko nogometnih talentov kot prav v Angliji. Toda prav neverjetno je kaj na tem otoku počno ali bolje kaj ne delajo s to mladino, da imajo tako slabe uspehe. Lani je Real odigral v celi sezoni 62 tekem. Jaz sem nastopil 61 krat. Toda mislite, da bi bil zaradi tega preutrujen? Niti najmanj ne. Vse te igre sem igral z lahkoto kot vsi moji klub- ais. iMfročusno^ ski tovariši. Skrivnost tega leži v treningu, ki mora biti poudarjen v kfvali-teti in ne v kvantiteti, kot to delajo Angleži. Angleški nogomet sloni na težkem konservativizmu. Njihov maratonski trening usposablja samo mišice, premalo pa polagajo, važnosti na taktiko. Pri nas v Realu treniramo samo 3-krat \ tedensko in to ne več kot eno uro. Z Ali ne zvene besede tega starega re- brezglavimi nogometaši, ki kot zgublje-korderja povsem drugače kut izjave na tolpa tekajo po igrišču, ne bo Angli-kraija nogometa di Stefana, ki se po- ja nikoli pridobila v mednarodnem no-stavlja v bok s Picassojem in Rem- gometu tistega mesta, ki ga je nekoč brandtom? že zavzemala«. Razmajano ravnotežje evropskega nogometa da* se ne da primerjati dela in truda, ki ga je treba vložiti v to, da nogometaš postane igralec svetovnega slovesa. In če upoštevamo, da ta igralec zabava deset tisoče in preko televizijskih ekranov mogoče tudi milijone gledalcev, potem mora biti za to primerno nagrajen. Igralca svetovnega razreda ne moremo primerjati z uradnikom, ki čaka na svojo upokojitev, ali zidarjem, ki lahko kadarkoli zavžije svoj kos kruha z maslom. Morda se mi boste smejali, toda nogomet je umetnost pravtako kot slikarstvo. Vsaka umetnost pa nosi s seboj pečat izrednega. Tako kot imata Rembrandt in Picasso nekaj izrednega v svoji umetnosti, tako mora tudi nogometaš pokazati nekaj izrednega, če se hoče vpisati v svetovni razred«. V svojem razgovoru z angleškim novinarjem, pa se je di Stefano zadržal Ninrmi kritizira Nesrečen start v Melbournu, bronasta medalja v Rimu — Zdravniki so prepovedali nadaljnje nastopanje v atletiki Atleti in vsi tisti, ki so hodili spomladi 1957. leta mimo atletskega stadiona v Lwowu, so z začudenjem opazovali mladega atleta, ki je z zavezanimi očmi skakal v daljino. Vsi, ki so se bolj zanimali za atletiko so vedeli, da je to mnogo obetajoči skakalec v daljino Igor Ter Ovanesjan, ki je tako žalostno končal svoj veliki mednarodni »debut« na olimpijskih igrah v Melbournu. Igor je zrasel v športni družini, saj je bil njegov oče nekdaj znani sovjetski metalec diska, mati pa atletski trener v šoli za mladino. Toda kljub tako atletskemu okolju, se je mladi Igor v svoji zgodnji mladosti bolj navduševal za nogomet. Kot 16-letni mladenič pa je sodeloval na nekem srednješolskem tekmovanju in v skoku v daljino dosegel rezultat 6.84 m. To je bila za mladega Igorja odlična pokretnica — odšel je po poti svojih staršev, po poti atletike. Uspehi so se vrstili kot na tekočem' traku in prvi koraki na atletski stezi niso bili posuti s trnjem za mladega novinca. Že po nekaj mesecih treninga je začel redno preskakovati daljino 7 metrov, in čez leto, dve je postal že kandidat za prvaka Sovjetske zveze. Z rezultatom 7.74 m, kar je predstavljalo takrat sovjetski rekord, je dobil potni list za Melbourne. Toda šele tam je 19-letni Igor spoznal, da ne gre vedno tako lahko, kot je šlo dotlej, da je treba potočiti mnogo kapelj znoja, -da je treba imeti jeklene živce, če se hočeš na takem tekmovanju vpisati med najboljše. Ko je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v finale, je sodnik že pri prvem skoku zamahnil z rdečo zastavico, kar je pomenilo prestop. To se je zgodilo tudi pri drugem in tretjem skoku in tako -je Igor odhajal iz Melbourna razočaran brez rezultata, brez plasmaja, brez medalje, o kateri je tiho sanjal. Toda vse to mu ni vzelo poguma in dobre volje do nadaljnjega dela. Šele sedaj se je z vso vnemo oprijel treninga, kot dotlej še nikoli. Sto in stokrat je ponovil ta nesrečni zalet, da bi vedno prišel na odrivno desno nogo. In ko mu je to uspevalo s tako natančnostjo, da je vedno prišel na odrivno nogo do milimetra natančno, si je zavezal oči in pričel vaditi zalet »slep«. Tudi v tem se je tako mojstrsko izvežbal, da so se mu vsi čudili. Neumoren trening je rodil sadove. Vrstili so se uspehi tudi v mednarodni areni. 195-8 — na evropskem prvenstvu v Stockholmu je sprejel zlato medaljo. 1959 — že meseca maja skoči na tekmovanju v Kijevu 8.01 in kot prvi Evropejec premaga 8 metrsko mejo. Rim je bil pred vrati in zato je balo treba še intenzivneje trenirati. Toda proti koncu sezone 1959 je imel atletike, treninga in tekmovanj že vrh glave. Pobral je knjige in smučke ter odšel v pozni jeseni na smučarske terene 2000 m visokih Karpatov. Užival je v belih poljanah in gorski tišina, ki mu je bila tako potrebna. Mislil je že na povratek — in prišlo je do težke nesreče. Ko je vozil po strmim je hotel sidraj sati pot skozi majhen borov gozdiček, toda zaradi velike hitrosti so se mu zasolzile oči in izgubil je kontrolo nad smučkami. Po dolgem času je prišel k zavesti in začutil v desni nogi močno bolečino. S težavo se je pri plazil do naselja, kjer so ga našli vaščani na pol zmrznjenega v snegu. Na desni nogi si je pretrgal nekoliko mišic in noge so mu bile že na pol zmrznjene. Zdravniki so z velikim pesimizmom gledali na njegovo nadaljnje udejstvovanje v atletiki. Prepovedali so mu vsake gibe z nogami in niti gimnastike mu niso dovolili. Svetovali so* mu, naj za vedno zapusti atletiko. Ovanesjan pa se ni sprijaznil s to zdravniško ugotovitvijo. Ni ubogal zdravnikov in zopet je začel plavati, igrati odbojko, metati disk. Po nekaj mesecih je prvič obul zopet šprinterice, toda njegovi prvi rezultati so bili skoraj začetniški. Zopet je prišla do izraza njegova trdna volja in upornost pri treningu in od tedna do tedna so se rezultati boljšali, dokler ni prišel v Rim, kjer je Igor stopil na častne stopnice za podeljevanje olimpijskih medalj. MOORE odhaja neporažen 15.000 gledalcev je v ekstazi pozdravljalo zmago svojega ljubljenca Rinal-dija, ki je premagal v športni palači sredi Rima svetovnega prvaka Archija Moora v poltežki kategoriji. Moore, ki se kljub svojim 47 letom še vedno ni poslovil od boksarskega ringa, je na turneji po Italiji doživel neprijetno presenečenje. Serijo svojih 129 zmag, od katerih je večino dosegel s k. o. je zaključil s porazom, ki mu ga je zadal še enkrat mlajši dvajsetletni Giulio Ri-naldi. Borba je bila od vsega začetka zelo razburljiva. Rinaldi je bil dovolj hiter in spreten, da se je v prvih rundah izogibal mojstrskim napadom svetovnega prvaka. V tretji rundi pa je Rinaldi ostro napel in poslal Amerikan-ca v vrvi. Kazalo je že, da stoji Rinaldi pred izredno zmago s k. o. Toda Moore je pokazal vso svojo trdoživost in ni z tako lahkoto klonil, kot so pričakovali navdušenj navijači. V peti rundi Moore zopet preživlja krizo. V sedmi rundi je Moore želel dokončati ta »neprijeten« dvoboj. S spretnim udarcem je poslal Rinaldija na tla in le gong je rešil mladega Italijana pred porazom. V odmoru se je Rinaldi osvežil, toda Moore je želel za vsako ceno zmagati in je še naprej neprestano napadal. Toda zadnji dve rundi sta zopet prinesli obrnjen no-ložaj. Rinaldi je s svojo mladeniško močjo in s frenetičnim navijanjem rojakov napadal in zadajal vedno težje udarce svetovnemu prvaku. Moore je videl, da bo borba izgubljena, zato je začel s protinapadi, ki pa so bili brezuspešni in so mu samo jemali pridobljene točke. Moore sicer po končanem dvoboju ni bil zadovoljen z odločitvijo sodnika, toda mlademu Italijanu je priznal. da je boksar velike bodočnosti. Dogodki zadnjih tednov na nogometnih igriščih po evropskem kontinentu so bili več kot senzacionalni. Podrli so ustaljeno ravnotežje med »velikimi« in »maliinl«, kajti mnogi »veliki« so doživeli neprijetna presenečenja, »mali« pa so triumfirali takrat, ko nihče ni pričakoval. Belgije prav gotovo ne moremo šteti med evropske ali celo svetovne velesile v nogometu. Pa vendar sta dva dogodka visoko dvignila ugled nogometa v tej deželi. Na stadionu v Bruxellesu so odpravili s 2:1 reprezentanco Madžarske, kar je doslej največji uspeh te nogometne enajstorice. Kaže, da Madžari kljub velikim nadam, ki jih polagajo v mlado napadalno trojko Sandor, Albert, Tichy, ne morejo nadoknaditi nekdanjega udarnega tria Csibor — Pu-skas — HidegkutL Da pa ni bila ta zmaga Belgijcev slučajna, priča tudi drugi pomembni dogodek v belgijskem nogometu. Madridski Real Je v tekmi z Liegem komaj izvlekel neodločen rezul tat 1:1. Spanci so s svojim gostovanjem po Evropi dokazali, da njihove reprezentance ne smemo inačiti z madridskim Realom ali Barcelono. Tako Angleži kakor tudi Avstrijci so jih na svojih igriščih pregazili. Zlasti zadovoljni so Avstrijci. ki so zmagi nad Sovjetsko zvezo pridružili še to zadnjo nad Španijo in sedaj so časopisi že nolni komentarjev o »rojstvu« novega Wunderteama, ki bo rešil avstrijski nogomet desetletne krize. Tudi Italijani so optimistično ra.zno-loženi, saj je njihova zmaga 4:2 v Milanu nad reprezentanco Anglije odjeknila no nogometnem sv«tu. če bi Italijani igrali tako noletno, kot so v nrvem polčasu vso 'TeroV potem bi »učitelji« nogometa z otoka odhajali domov katastrofalno poraženi. Nemci so v Belfastu s 4:3 odpravili reprezentanco Sev. Irske. Ker je ta tekma veljala za kvalifikacije za svetovno prvenstvo, so Nemci toliko bolj veseli. Svojega nasprotnika z Irske so se resno bali in sedaj po zmagi navdušeno ugo-tavllajo. da so Jim vrata v čile odprta, morda do reprize 1964. leta. Le Francozi ne morejo na zeleno vejo. KJiiib temu. c,o svojo rer^eTAn- tanco močno pomladih ter «-o ur^H. da bo mlada ekipa prinesla novih uspehov francoskemu nogometu, so bili v tekmi s Švico hudo razočarani. Švicarji so jih v Baslu katastrofalno premagali s 6:2. Švedi si krepko utirajo pot v Čile. V dveh kvalifikacijskih tekmah za svetovno prvenstvo so zmagali z rezultatom 2:0. Doslej so odpravili Dance in Belgijce in kaže, da Jim je potni list za Čile že zagotovljen. NISO ZDRŽALI Angleži so izredno bučno pozdravili zmago svojih nogometašev nad repre, zentanco Španije. »Daily Miror« je napisal n. pr. tole: »Ali smo končno prišli iz dolgega mračnega tunela? Sedaj imamo nacionalno moštvo, ki — ako ohdrži formo do srede — se mu ni treba bati nobenega moštva na svetu«. Italiji. Vsekakor pa je dejstvo, da njihov nacionalni tim ni zdržal svoje forme do srede in da se bodo morali Angleži še vedno bati marsikatere nogo- KRANJ varno koles Reama in ker so lastniki te tovarne mišljenja, da je Bahamon-tes na obeh letošnjih dirkah odstopil brez vzroka, mu za šest bodo izplačali plače. Preveliki davki Boksarski dvoboj za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji med Pat-tersonom in Johanssonom, bi moral biti po pogodbi še letos. Toda zadnje vesti o tem tretjem dvoboju govore, da letos do tega srečanja ne bo prišlo, vendar fte zaradi športnih, temveč predvsem finančnih zaprek. Menažerji so namreč zračunali, da če bi se dvoboj vršil še letos, bi davčne oblasti seštele dohodke obeh srečanj in po tej vsoti odredile mnogo večje davčne obveznosti. Ker pa sta oba boksarja mišljenja, da bi se zaradi tega morali »prepoceni« boksati, so bosta verjetno raje sporazumela za dvoboj v prihodnjem letu. Neposlušni Bahamontes Španski kolesar, orel iz Toleda, ki je v letu 1959 tako prepričljivo zmagal na dirki Tour de France, je letos padel v nemilost pri svojih delodajalcih. Bahamontes je namreč letos odstopil na dirki! Tour de France in na Tour de Spag-na. Bahamontes dirka za milansko to- Apolovič 4,45 m Beograd, 6. nov. — Atlet Crvene zvezde Dragan Aropovic je danes v Beogradu dosegel nov jugoslovanski rekord v skoku ob polici z rezultatom 4v4t5 m. Dosedanji rekord sška^e s tem izboljšal za 3 m. -L^šk^e , F-% • * • • mjm TOVARNA v * mm m-mi mm* N m m m m m m m mm m® mm PISALNIH ■ * m ■ ■ m m STROJLV LJUBLJANA Temeljit pretres na vrhu REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA (Nadaljevanje s 1. str.) nič izenačil. Vratar Žabjek ni mogel posredovati, ker se je žoga odbila od zida, točneje, od Moreta in spremenila smer. Po izenačenju so gostje postali vedno nevarnejši in so se odlikovali posebno napadalci, med njimi najbolj srednji napadalec Kuzmin. Bolj ko se je tekma bližala koncu, več j® bilo zanimivejših trenutkov na nastala huda gneča in vselej se je izkazal 'DO igrišču. Zdaj na eni, zdaj na drugi litra Strani so se menjavale razburljive situacije. Najugodnejša priložnost, da bi gostje dosegli vodstvo, je bila enajstmetrovka, ki jo je sodnik dosodil zaradi igranja z roko v kazenskem prostoru. Toda vratar Žabjek je Uršičev strel ubranil. Še v Isti minuti je bil na nasprotni strani nič manj zanimiv trenutek. Prositi '4 rel iz kakih 25 metrov je streljal Herfost zelo ostro, vratar pa je z zadnjimi napori žogo odbil. Takih trenutkov pa je bilo v zadnjih minutah na obeh straneh precej. Slovan z današnjim rezultatom seveda ne more biti zadovoljen. Po poteka na igrišču pa lahko rečemo, da je tudi točka, ki je ostala doma, taše iz Nove Gorice, ki so se po-uspeh. Pohvaliti moramo nogome-kazali kot dobri igralci in pri gledalcih zapustili najboljši vtis. Točka, ki so io dosegli, predstavlja presenečenje, reči pa moramo, da so jo Zupančič. V tej minuti je Sobota kar trikrat zaporedoma streljala kote, ki pa so ostali neizkoriščeni. Tri minute pred koncem prvega dola igre je bil Pirc popolnoma sam pred vrati domačinov, vendar je streljal mimo. Drugi del se je začel z ostrimi in nevarnimi napadi domačih. V teh najbolj kritičnih trenutkih se je izkazal vratar Zupančič, ki je večkrat ubranil nevarne strele Maučeca in drugih napadalcev. Ljubljana se je rešila pritiska in pričela sama nevarno napadati. Pirc in Dolenc sta bila večkrat sama pred vrati, toda vratar Vrdjuka je bil vedno na mestu. Najlepšo priložnost je imela Ljubljana v 82. minuti, ko se je ponovno znašel Pirc neoviran pred Vrdjuko, vendar je njegov strel šel mimo vrat. Končno pa je le uspelo istemu igralcu dve minuti kasneje iz neposredne bližine premagati domačega vratarja. Takoj za tem golom je Ljubljana igro zaprla, Sobota je sicer skušala rezulat izenačiti, toda ostalo je pri minimalni zmagi gostov. Ljubljana je igrala hitro in smotrneje od Sobote, Najboljši na igrišču so bili oba vratarja, dalje Pirc, Dolenc in Bogataj od Ljubljane ter Maučec in Miloševič od Sobote. večji meri na račun težkega igrišča. Sodnik Razpotnik iz Ljubljane je sodil dobro. Nafta : Maribor 0:4 (0:3) Kladivar : Krim 2:1 (1:0) Triglav : Olimp 0:1 (0:0) Kranj, 6. novembra. V današnjem srečanju so nooigmelaši Triglava doživeli že fcesti zaporedni poraz. Čeprav je prišel v goste novinec, sta obe točki spet odšli drugam. Igra je bila precej nezanimiva, predvsem zaradi tega, ker je bil teren pokrit z vodo in blatom. Gostje so igrali izredno požrtvovalno in so zasluženo zmagali z 1:0. Domači so odšli v slačilnice ob zadnjem sodnikovem žvižgu predvsem zaradi tega, ker so bili napadalci sila nespretni, vrsta strelov je odšla mimo vrat v out ali v vratarja. Triglav: Dagarin I, Dolinar, Finžgar, Mesarič, S tul ar II, Rozman, Dag arin II (Siladi), Horvat, Perkovič, Krašovec, S bul ar I. Olimp: Krejač, Hojnik, Mirt, Grum, Corkl i č, Korošak, Marcius, Ub ov i č, Posii-nek, Florjane, Založnik. Sodnik Kolenc iz Maribora, gledalcev 1000. Strelec Posl nek v 55. minuti za Olimp. Prvi ded je potekal v enakovredni igri, vendar so domačini že v 15 minutah zapravili več ugodnih priložnosti. V 18. minuti je eden izmed obrambnih igralcev gostov igral v kazenskem prostoru z roko in sodnik je upravičeno prisodil enajstmetrovko. Naj hujšo kazen je izvedel Krašovec, ki pa je streljal tako slabo, da je vratar gostov žogo zlahka ubranil. V nanaljevanju sta se moštvi Zagrizeno borili za zmago. Pri tem so itn el i več sreče Celjani, ki so v 55. minuti po Posl nek u dosegli zmagoviti gol. Vratar domačih -je najprej uspešno posredoval, ko se ie vrgel pod noge, nato pa je spustil spolzko žogo In Posinek jo je iz 5 metrov neo5/irano poslal v mrežo. Tokrat lahko rečemo, da so mladi Kranjčani danes bili nekoliko slabši in se niso tako borili kot pred 14 dnevi proti Krimu,. Hill so o].j počasni in oklevali pri streljanju. Pri gostih se je izkazala obramba,' najboljši pa je bil prodorni Posinek. Celje, 6. noo. Na igrišču Olimpa v Celju se je danes zbralo nad 1000 gledalcev kljub izredno slabemu vremenu. Sodnik Lovko ia Postojne je pripeljal naslednji enajstorici: Kladivar: Bencik (Leban), Hočevar, Co-klič, Škedelj, Vodeb, Štor, Perc, Hribernik, Kokotec, Marinček, Šega. Krim: Reba, Kržin, Bunc, Nikič, Djukič, Gabrovšek, Marjanovič, Kastelic, Erzar, Podobnik, Toni. Po treh zaporednih porazih je Kladivar danes na domačih tleh pobral ves izkupiček. Iz skromnega rezultata je nemogoče oceniti obe moštvi, saj je bilo igrišče popolnoma razmočeno. Kladivar je skoraj vso tekmo igral na polovici Krima, vendar danes ni odločala tehnika, bolj je prišla do izraza vzdržljivost in sreča. Vseh prvih dvajset minut so napadalci Kladivarja oblegali Rebova vrata. Rezultat teh napadov je bil skromen, saj je Kokotec v 14. minuti iz gneče povedel z 1:0. V naslednjih minutah je stopil na sceno znani celjski nogometaš Marinček, vendar je nekaj njegovih strelov končalo v vratarjevih rokah, nekaj pa jih je odšlo mimo vrat. V drugem polčasu je imel Kladivar spet nekaj odličnih priložnosti. V 61. minuti je Kokotec iz dozdevnega offsida zvišal na 2:0, v 63. minuti pa je napadalec Krima Podobnik po krivdi domače obrambe znižal na 2:1. V nadaljevanju je Kladivar poskušal doseči učinkovitejšo zmago, vendar je sodnik razveljavil dva gola, enega zaradi offsidca in drugega zaradi roke, tako da je ostalo pri rezultatu 2:1. Sodnik je bil precej slab, kar posebno velja za njegovo sojenje v drugem polčasu. Tekma je večkrat prešla meje dovoljenega, v prekrških so prednjačili igralci Krima. Ob zaključku tekme je nekaj igralcev obsulo sodnika z nekulturnimi izrazi. Najboljši igralec današnje tekme je bil napadalec Kladivarja Štor. Rudar : Ilirija 2:0 (0:0) Trbovlje, 6. nov. — Pred 1200 gledalci so danes domači nogometaši premagali Ilirijo z 2:0 (0:0). Rudar: Zagorc, Gradišek, Deželak, Bostič, Sori, Pristov, Mak, Breznikar, Knaus, Jerše (Sušnik), Opresnik. Ilirija: Porenta, Čretnik, Konič, Jenko, Jagodic, Podlipnik, Bremec, Djekič, Rojina, Sobolj, Koršič (Judež). Strelca: Opresnik in Knaus za Rudar. Sobota : Ljubljana 0:1 (0:0) Murska Sobota, 6. nov. Za tekmo Sobota : Ljubljana je vladalo ogromno zanimanje v vsem Pomurju. Igrišče Sobote že dolgo ni sprejelo toliko gledalcev, kot prav današnjo nedeljo. Sobota je tekmo izgubila, kar je njen prvi poraz v jesenskem delu tekmovanja. Ljubljana: Zupančič, Bogataj, Soštar, Herman, FriČ, Tanjšck, LukežiČ, Majcen, Dolenc, Pirc, Corn. Sobota: Vrdjuka, Drvarič, Dozct, Skalar, Puškarič, Norčič L., Norčič J., Šorotar, Potočnik, Maučec, Miloševič. Sodnik Janžekovič iz Maribora. Gledalcev 2000. Strelce Pirc v 84. minuti za Ljubljano. Začetek tekme je bil nervozen. Ljubljana se je prva znašla in začela nevarno oblegati vrata Vrdjuke. Že v 8. minuti je Dolenc ostro streljal in žoga je zadela mrežo z zunanje strani. Sodnik je bil prepričan, da je žoga pravilno v mreži, zato je gol priznal. Sele na posredovanje mejnih sodnikov je gol razveljavil. V 21. minuti bi kmalu prišlo do avtogola. Vratar Vrdjuka je žogo odbil v lastna vrata, vendar se je znašel krilec Puškarič, ki je žogo s same golove črte sunil v polje. Igra, je postala enakovredna in pobudo za tem so prevzeli domači strelci. V 24. in 25. minuti sta imela Maučec in Norčič lepo priložnost za gol, vendar je Zupančič zanesljivo branil. V 33. minuti je bil pritisk domačih najhujši. Pred vrati Ljubljane je Kljub težkemu in spolzkemu igrišču sta obe moštvi pokazali hiter nogomet in je prišla do izraza predvsem borbenost. V začetku so prevladovali domačini ki so v prvih tridesetih minutah zapravili nekaj lepih priložnosti za gol. Gostje so v tem delu igrali borbeno, izkazala pa se je posebno požrtvovalna obramba, ki je tudi najbolj zaslužna, da se je prvi del končal brez gola. Drugi polčas se je pričel z obojestranskimi napadi in igra je bila nekaj časa enakovredna. V 66. min. je streljal Knaus prosti strel. Žoga se je odbila od nasprotnega igralca zopet do Knausa, ki je nato dosegel gol. V nadaljevanju se je spet odlikovala obramba gostov, ki je bila vedno na mestu. V 75. min. pa jo je ukanil Opresnik, ki je sam prodrl pred vrata in z lepim strelom dosegel rezultat 2:0. V zadnjih minutah so napadalci gostov nekajkrat napadli, toda domača obramba in zlasti vratar, so bili vedno na mestu. Rudar je današnjo zmago zaslužil, gostje pa so pri domačih gledalcih zapustili lep vtis, čeprav so proti koncu zaigrali nekoliko bolj grobo, kar pa gre v Lendava, 6. nov. Na razmočenem igrišču je Maribor premagal domačo Nafto s 4:0 C3:0). Pred 300 gledalci je sodil z napakami Janežič iz Ljubljane. Nafta: Klarič, Kepe, Fekerei, Martinčič, Varga, Simonka, Posedel, Pintar, Lebar, Kul-čar, Horvat. Maribor: Vabii, Tolič, Degen, Kek, Krčeč, PerS, Hreznik, Arnejčii, Pasic, Vidic, Ceh. Gole sp dosegli: Vidic v T2. in 55. minuti, Kepe u 38. in Arnejčič v 49. minuti. Domači so dobro začeli, vendar so se gostje kmalu znašli in v 10. in 11. minuti zapravili dve stoodstotni priložnosti za dosego gola. Nafta je bila v prvih 30 minutah igre enakovreden nasprotnik, v naslednjih 10 minutah pa je po krivdi ožje obrambe prejela kar tri gole in s tem zapečatila svojo usodo v slovenski conski ligi. V drugem polčasu se gostje niso posebno trudili, saj jim ja bila zmaga zagotovljena. Vidic, ki je bil najboljši igralec na terenu, jo v 53. minuti še enkrat ukanil domačega vratarja, vendar je bil gol dosežen Iz čis' f offside položaja. REZULTATI MLADINCI: SLOVAN : ODRED 2:1 TRIGLAV : OLIMP 0:9 KLADIVAR : KRIM 6:0 SOBOTA : LJUBLJANA 3:2 RUDAR : ILIRIJA 6:0 KLADIVAR : MARIBOR 0:1 Ljubljana, 6. nov. Danes je bilo v moški republiški rokometni ligi na sporedu zadnje jesensko kolo, ki pa ni bilo popolno. Od 5 tekem sta bili odigrani le 2. Po izredno razburljivi igri sta se Branik i® Krim v Ljubljani razšla z neodločenim rezultatom 10:10. V Brežicah je ljubljanska Svoboda pripravila presenečenje ko je premagala do-mači Partizan z 12:10, čeprav so domačini v prvem delu vodili kar I 5 goli razlike. Obe odločilni tekmi, ki uaj bi dali jesenskega prvak® sta bili preloženi na prihodnjo nedeljo, tekma Mladost : Rudar zaradi pokalne tekme ter Odred : Slovan zaradi hudega naliva. Tekme V Mariboru med Kovinarjem in ljubljansko Olimpijo ni bilo, ker ljub* Ijanskih študentov ni bilo na igrišču. Zato je Olimpija to srečanje i*' gubila z 0:5 p. f. V zaostali tekmi zenske republiške lige je Slovan doma premagal kranjsko Mladost s 5:2 in sicer na poplavljenem igrišča in buden* nalivu. / LESTVICA - MOŠKI: Zenske Rudar 8 7 0 1 158:97 14 Odred 8 7 0 t 216:137 14 Slovan 8 6 0 2 141:115 12 Krim 9 3 3 3 156:123 9 Branik 9 4 1 4 171:154 9 Mladost 8 4 1 3 156:169 9 Kovinar 9 4 0 5 117:141 8 P. Brežice 9 3 1 5 136:170 7 Svoboda 9 2 0 7 131:190 4 Olimpija 9 0 0 9 94:180 0 Drava Svoboda P. Črnomelj Rudar Storžič ROKOMETNI POKAL FLRJ JUDO Triglav : Ljubljana 3:19 Štirje z desetimi točkami (Nadaljevanje z 2. str.) Dinamo: Irooič, Sikič, Markovič, Conč, Crnkovič, PeruSič, Gašpert, Jerkovič, MatuS, Lamza, Pašič. Današnjo tekmo je nenehno oviral dež. Obe moštvi sta igrali zelo požrtvovalno in rezultat ustreza dogodkom na igrišču. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, vendar so bili napadalci Dinama bolj nevarni pred vrati domačih. V 20. minuti je Conč lepo podal žogo pred gol, Jerkovič pa je pritekel z nasprotne strani in neubranljivo streljal. Domačini so rezultat izenačili v 36. minuti, gola pa je dosegel Mladenovič. Dinamo je imel v 63. minuti še eno priložnost, vendar se je žoga, ki jo je streljal Matuš, odbila od vratnice. RlJEKA : SARAJEVO 3:0 (1:0) Rijeka, 6. noo. -— Pred 6000 gledalci je. Rijeka zasluženo premagala Sarajevo. Rijeka: Mišič, Djorič, Mihooilooič, Dunaj, Pavkovič, Radakooič, Blaževič, Berek, Veselica, Naumovič, Modle.. Sarajevo: Bilič, Stipič, Iljačič, Mioč, Crno-gorac, Vujovič, Arslanagič, Ferhatovič, Petkovič, Šcnooič, Ekmedjič. Strelci: Veselica v 3. minuti, Naumovič v 59. in Medle v 75. minuti za Rijeko. Gledalci so bili nadvse zadovoljni z lepo in dinamično igro ter z zmago domačih. Že v 3. minuti je Veselica dosegel vodilni gol. Berek je streljal kot. Veselica pa je neubranljivo streljal v mrežo. Nato je tudi Sarajevo začelo oblegati vrata domačinov, toda. domača obramba je imela pri posredovanju srečno roko. V drugem polčasu so domačini nadigrali goste. V 52. minuti je žoga trikrat zaporedoma prišla do Nauraoviča, končno pa jo je ta odal prostemu Medletu, ki je takoj streljal, vendar v prečko. Sedem minut kasneje . je Blaževič lepo podal Naumoviču in že je bilo 2:0. Zadnji gol je dosegel Medle, NOVI SAD : MAČVA 3:t BACKA : SPARTAK 0:0 SREM RADNICKI (S) 2:0 RADNICKI (N) : RUDAR 2:2 POBEDA : SUTJESKA 4:1 RADNICKI (K) : BUDUCNOST 0:2 PRVENSTVO JUGOSLOVANSKIH UNIVERZ V NAMIZNEM TENISU LpCio.g. v. dtauAavu Maribor, 6. nov. — Včeraj je bila v Mariboru končana razprava proti obtoženemu Vobiču in soobtožencem, ki so pripravljali ob priliki tekme Branik : Karlovec, ki naj bi odločala o vstopu v H. zvezno ligo, akcijo za oncsposobljenje igralcev Karlovca z eulaksinom. O tem primeru smo že poročali, dodamo pa naj, da so bili vsi obtoženi oproščeni, ker njihova dejanja niso dokazana. Sodišče je zaslišalo 44 prič, izjave so si bile precej nasprotujoče, kar je vzbudilo le določene sume, ni pa bilo podlage za kakršnokoli kazen. Nogomet v podzvezah GORENJSKA PODZVEZA Mladost : Tržič B 1:1, Naklo : Tri glav B 4:3, Planika : Prešeren 5:3 Škofja Loka : Jesenice 2:2, Tržič Svoboda 14:6; pionirji: Triglav Naklo 2:0, Tržič : Svoboda 1:3. MARIBORSKA PODZVEZA: Korotan : Grafičar 0:1, Drava : Fužinar 1:2, MIT : Hidromontaža 4:1, pionirji: Kovinar : Svečina 5:0, mladinci: Drava : Fužinar 2:2, POMURSKA LIGA: GORIŠKA LIGA: Tolmin : Anhovo 0:1, Nova Gorica B : Vipava 1:1, Adria : Branik 1:6, Rudar-Idrija odstopil od tekmovanja. Beltinci : Sobota B 2:1, Pušča : Ljutomer 6:3. ROKOMET: V OKRAJNIH LIGAH KOPERSKA LIGA: Sidro : Partizan-Ilir. Bistrica 0:0, Izola : Postojna 4:1. Piran : Dekani 39:1, Nova Gorica : Dornberk 5:0, Mladost B : Duplje 15:13, Storžič : Sava 17:8, Iskra II ; Križe 18:16, Borac : Iskra I 9:4, Partizan Celje : Polulc 22:9, ŽSD Celje . Rečica 37:t7. — Mladinci: Dni- LJUBLJANSKA PODZVEZA: Litija : Proletarec (Zagorje) 2:3, Papirničar : Grafičar 1:0, Proletarec : Piudar B 0:6, Rudar (Hr) : Sava 3:1, Bratstvo : Olimpija 1:0; mladinci: Litija : Proletarec 2:2, Rudar : Sava 3:0; pionirji: Rudar : Bratstvo 3:1, Rudar II : Radeče 2:1, MEDMESTNI KEGLJAŠKI DVOBOJ MARIBOR : LJUBLJANA Maribor, 6. nov. Na štiristeznem kegljišču Konstruktorja je bilo danes medmestno srečanje med Mariborom in Ljubljano v knglja-nju. Tekmovanje je bilo v počastitev praznika republike. Pomerili so sc Člani,, članice in starejši člani. V vseh treh ekipah so zmagali domačini. Rezultati — člani: Maribor : Ljubljana 4749:4733; članice: Maribor : Ljubljana: 2286: 2197; st. člani: Maribor : Ljubljana 2187:1967. 1. ZVEZNA LIGA — II. ZVEZNA LIGA — II. ZVEZNA LIGA SC LIGA SLOVENSKA 7 7 0 0 63:25 l* 7 6 6 1 46:29 1* 7 5 9 2 52:32 1* 7 3 1 2 37:41 * 7 2 2 3 46:38 • 7 2 6 5 5t:37 * 7 1 9 8 29:66 * 7 0 1 3 26:63 * ko je streljal v 75. minuti pod samo prečko-Gostje uiso imeli srečnega dneva in zmago domačinov ni bila nikdar ogrožena. VARDAR : VOJVODINA 0:1 (0:0) REZULTATI II. ZVEZNE LIGE — VZHO0 Ljubljana, 6. novembra. V domu Parti' zana v Zg. SiSki ja bilo včeraj In daH0* prvenstvo jugoslovanskih univerz v namiznem tenisu. Razen Reke in Splita S® nastopile reprezentance vseh univer*. Vsega je nastopilo 41 tekmovalcev. " Prvenstvo je organizirala Zveza šiudont-sdcih športnih organizacij ljubljanaK® univerze. Pri moških ekipno je prvo mesto zasedla univerza Zagreba, ki je premagal4 vse svoje nasprotnike. Drugi je bil Beograd pred Skopjem, Novim Sadohi. Ljubljano in Sarajevom. Pri ženskah s® bila tudi najuspešnejše Zagrebčank® pred Beogradom In Ljubljano. V posameznih disciplinah je pri moških zmagal Sinovec (Zgb), ki je v f*" nalu premagal Uraniča (Lj). Pri moških dvojicah je zmagala Sinovec-Blom-dič (Zgb), pri mešanih dvojicah pa Bion-dlč-Borač (Zgb), pri ženskah posamezno je zmagala Baračeva pred Radičevo (obe Zgb) in Sentjurčevo (Lj). MALO USPEHA ZA NASE NA DUNAJU Dunaj, 6. nov. Včeraj in danes je bilo na Dunaju mednarodno prvenstvo Avstrije v namiznem tenisu-Na tekmovanju je nastopilo U? tekmovalcev in tekmovalk z Avstrije, Jugoslavije, CSSR, Madžarske, Švedske, Grčije, Izraela, Vzhod, i11 Zah. Nemčije. Naši predstavniki se niso najbolje odrezali saj so v,sl izpadli že po prvih kolih. Tako j® Kranjčan Janez Teran izgubil že r prvem kolu proti Avstrijcu Sedel' mayerju 21:9, 21:13, 21:10, pri čla' nicah pa je Hausleiterjeva (Avstr) premagala Petračevo 21:19, 19:21, 21:18, 21:19. V osmini finala Prl ženskah je. Nizozemka Simonnov3 premagala Marjano Plut 21:10,21:®' V osmini finala pri moških d^?' jicah sta Čehoslovaka Stanek rosejpal premagala Frizeneggerj* in Terana 14:21, 19:21, 21:11, 21:11; 21:12. Najdlje sha se obdržala Prl mešanih dvojicah Plutova in Teran, ki pa sta ju v osmini finala izloči' la Koczianova in Berczik z rezili' tatom 21:9, 13:21, 21:15, 21:16. V č3' sli poročanja tekmovanja še ni kO' nec. Partizani 7 4 2 1 16:7 10 ZAHOD VZHOD Ljubljana 7 4 2 1 19:6 18 MLADINSKA LIGA Dinamo 7 4 3 1 13:7 10 Zeljezničar 7 6 1 0 18:2 13 Novi Sad 7 6 l 0 18:7 13 Maribor 7 5 0 2 23:9 10 Maribor 6 5 1 0 19:4 U Crvena zvezda 7 5 0 2 18:14 10 Trešnjevka 7 5 0 2 16:10 10 Bud učnost 7 4 2 1 16:7 10 Sobota 7 4 2 i 15:8 14 Olimp 7 4 3 0 L4A 1* Rijeka 7 5 0 2 10:10 10 Dokom atrva 7 3 3 1 12:10 9 Radnički (N) 7 5 4 0 14:9 10 Radar 7 4 2 1 14:10 H Rudar 7 4 1 2 26:9 9 Beograd 7 3 3 1 9:6 9 Borac 7 4 1 2 11:19 9 Mačva 7 3 2 2 11:9 8 Ilirija 7 4 1 2 tl :6 * Slovan 7 4 0 3 14:14 3 Vojvodina 7 4 0 3 15:6 8 S loboda 7 2 3 2 15:12 7 Sreni 7 3 2 2 10:9 8 Krim 7 4 .! i 19:9 a Sobola 7 4 0 3 15:20 9 Hajduk 6 2 3 1 8:5 7 Čelik 7 3 1 3 13:13 7 Radnički (S) 7 3 1 3 17:15 7 Kladivar 7 3 i 3 19:16 7 Kladivar 6 3 1 2 22:18 I Split 7 2 1 4 10:14 5 Siibeniik 7 3 1 3 11:14 7 Spartalc 7 1 5 1 6:7 7 Olimp 7 3 1 3 14:20 t Odred 6 3 0 3 14:14 6 a Zagreb 7 3 0 4 16:16 6 Radnički (K) 7 3 0 4 12:14 6 Triglav 6 2 2 2 10:10 * Velež 7 1 3 3 9:16 5 Karlovac 7 1 3 3 11:15 5 Bačka 7 1 2 4 14:16 4 Nova Goric* 7 2 2 3 13:19 6 Ljubljana 7 2 0 5 15:21 ^ Ranlničkl 7 2 0 5 10:15 4 Odred 7 0 4 3 8:13 4 Rudar . 7 1 2 4 8:13 4 Slovan 7 1 3 3 13:12 5 Kovinar 2 1 0 i 4:5 2 Sarajevo 6 1 1 4 9:18 3 Var teka 7 2 0 5 9:19 4 Pobeda 7 2 0 5 10:20 4 Trigla? 7 1 0 6 13:20 2 Krim 6 t 0 5 5:22 2 Vardar 7 0 1 6 2:13 1 Proleter 7 1 1 5 12:15 3 Sutjeska 7 0 3 4 6:14 3 Nafta 7 0 0 7 3)40 0 Ilirija 7 0 0 7 5:2i ®