<*oitmn« plačana v gotovini MartoorsM Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 55 Maribor, petek 7. marca 1930 JUTRA €€ Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri požtnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečne, prejeTia« v upravi ali po pošti 10 Din, dottavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreSemova ulic* it. 4 Masaryk — star prijatelj Jugoslovanov Danes je velik praznik ne samo za ves češkoslovaški narod, ampak tudi za vse druge Slovane, zlasti pa za nas Jugo-slovene. Masaryk, ki obhaja danes osem desetletnico svojega rojstva, je že od nekdaj posvečal posebno pažnjo zlasti tudi nam Jugoslovenom, je bil z nami vedno v prisrčnih odnošajih, zato se moramo danes še nekoliko obširnejše ustaviti pri tem odlomku njegovega življen-skega delokroga. Ko je bil Alasaryk poslanec v avstrijskem parlamentu, je v zbornici in v delegacijah vedno z veliko pozornostjo sledil vsem jugoslovenskim vprašanjem, odlično je poznal razmere v Bosni in Hercegovini in je ponovno v parlamentarnih debatah avstrijski režim v teh anektiranih deželah ostro bičal. Z mnogimi jugoslovenskimi politiki ga je vezalo osebno prijateljstvo. V Pragi, kjer je bil Masaryk profesor na Karlovi univerzi, se je leto za letom zbiralo vedno več jugoslovenske oniladine, cela generacija naših odličnih mož javnega življenja je izšla iz njegove šole in skuša v življenju izvajati njegove etične ideale v svoji domovini. Kdor je bil učenec Masarykov, je bil že obenem borec za ozdravljenje družabnih razmer, borec za napredek, za pravico, in že to samo je pomenilo negativno stališče proti Avstriji, borbo za osvobojenje in ujedlnjenje. L. 1909 je pričel v Zagrebu zloglasni veleizdajslu proces proti 53 avstrijskim Srbom, ki ga je inscenirala Avstrija, da bi našla oprede za prodor na Balkan in zavojevanje Srbije ter eventualno še drugih balkanskih dežel- Že aneksija Bosne in Hercegovine L 1908 je skoro izzvala svetovno vojno. Konrad von Hot-zendorf, šef generalnega štaba, je le takrat izjavil, da treba »onim tam doli pokazati, kdo je gospodar«. Masaryku, ki se je trajno bavil z jugoslovenskim problemom, je vse to bilo znno. Šel je v Zagreb in prisostvoval procesu. Na podlagi tam zbranega materi jal a je dokazal avstrijskim krogom, da je bilo v Zagrebu po nedolžnem zaprtih 53 ljudi na podlagi prijav konfiden-ta Gjorgja Nastida, in meseca maja 1909 je Masaryk v avstrijskem parlamentu iznesel pred vso svetovno javnost, da je bil zagrebški proces insceniran na podlagi potvorjenih dokumentov.^ Avstrijska kampanja za uničenje Srbije *r> fe šla naprej. Zloglasni profesor Frieajung je v »Neue Freie Presse« objavil članek, v katerem je obtoži! mnoge Srbe iz kraljevine, da pripravljajo razpad Avstro-Ogrske- V tozadevnem procesu na Dunaju je nastopil Mašaryk in dokazal, da so Frledjungovi dokumenti falzifikati, izvršeni od beograjskega avstrijskega poslanika Forgacha s pomočjo srbskega agenta Vasiča. Dalje je Ma-saryk dokazal, da je bil članek objavljen baš na oni dan, ko bi se imela izvršiti prekinitev diplomatskih zvez s Srbijo, česar pa Avstrija v zadnjem momentu ni storila, ker je njena namera v Berlinu in Petrogradu naletela na od- Novi atentati ob bolgarski meji BOMBA V KRIVI PALANKI, PEKLEN SKI STROJ V KRIVI REKI. TELJSKI KORAK NAŠE VLADE V SOFIJI. PRIJA- BEOGRAD, 7. marca. Snoči sta dva neznanca vrgla pred kavarno Angelja Domazetoviča v Krivi Palanki bombo, ki pa k sreči ni napravila škode. Slučajno v bližini nahajajoči se občinski redar je pričel atentatorja takoj zasledovati, a ta dva s ca oddala nanj več strelov in ga lažje ranila. Takoj nato je bila odposlana orožniška patrulja za njima. Atentatorja sta zbežala proti Krivi Reki in odtam proti bolgarski meji. Danes, ob 2. zjutraj, je eksplodiral na poti proti Krivi Reki peklenski stroj, ki pa istotako ni napravil nobene škode. Domneva se, da sta ga položila tamkaj oba atentatorja, ali pa njuni tovariši. SOFIJA, 7. marca. Naš poslanik Ljuba Neštf je včeraj posetil zunanjega ministra Burova in mu imenom svoje vlade predlagal, da naj zadnji atentat v Pirotu preišče mešana jugoslovansko-bolgarska komisija, kakor je predvidena v sofijskem dogovoru, čeprav Pirot ne spada v dogovorjeni obmejni pas. Bolgarska vlada je takoj privolila v jugoslovanski predlog. Miroljubno stališče jugoslovanske vlade je napravilo v Sofiji najboljši vtis. Sploh prihajajo tudi na Bolgarskem vedno bolj do spoznanja, da je potrebno z Jugoslavijo prijateljsko sosedstveno razmerje. lugosloucmska čtepuiacija pri ma3aryku PRAGA, 7. marca. Predsednik Ma-saryk je sprejel včeraj v1 svečani av-dijenci juffoslovensko deputacijo, obstoječo iz ministra za pravosodje dr. Srskiča in generala Saviča v spremstvu poslanika dr. Angjelinovica. Pri tej priliki je dr. Srskič izročil predsedniku Masarvku lastnoročno pismo kralja Aleksandra in mu čestital k 80-letnici. Naša delegacija je izročila jubilantu pri tej priliki darove kralja Aleksandra, bronasto poprsje Mojzesa, najnovejše delo kiparja Ivana Me-štroviča, visoko 130 cm, ter svileno preprogo z bosansko ornamentiko. Popoldne je naša delegacija prisostvovala veliki reviji praške garnizije na Hradčanih. Tarčieujeu prui poraz PARIZ, 7. marca. Tardieu je doživel snoči v zbornici svoj prvi poraz, ki pa ne bo imel političnih posledic, ker za ; odklonjeni predlog vlada ni stavila vprašanje zaupnice. V razpravi je bila predloga o znižanju davkov v okviru proračunske razprave. Zastopniki opozicije, posebno socijalisti, so zahtevali gotove izpremembe, ki pa jih je vlada odklonila. Pri glasovanju je ostala vlada z 262 proti 303 glasovom v manjšini. Gla-sovanje je tudi pokazalo, da se Tardieu v zbornici ne more opirati na kako zanesljivo večino in je popolnoma odvisen od trenutnega razpoloženja posameznih poslancev. Socijalistično časopisje komentira rezultat glasovanja kot važen moment, ki dokazuje, da živi Tardieu več ali manj od dobre volje socijalistov. por. Masaryk se je v tem procesu prostovoljno prijavil kot priča in n.egove izpovedi so bile za monarhijo tako porazne, da je že drugi dan bil proces naravnost na cesarjev ukaz ustavljen. V zvezi s tem se je v Beogradu vršil tretji proces, dec. 1910, proti provokatorju Vasiču, radi sodelovanja s Forga-chem pri potvorbi dokumentov. Proces je bil tajen in Vasic obsojen na ječo, — Masaryk je vedel za vse podrobnosti procesa, tudi to, da je Forgach izjavil, da ga je k potvorbi dokumentov nagovoril sam avstrijski zunanji minister Aehrenthal. Proti Aehrentalu je na podlagi vseh teh činjenic Masaryk v avstrijskih delegacijah v velikem protiavstrijskem govoru 8. nov. 1910 dvignil težke obtožbe in potem ponovno početkom leta 1911. Vsa Evropa je z zanimanjem poslušala govore, Aehrenthal je bil prisiljen podati demisijo. Sledil mu je Berchtold. Toda Masaryk je že izgubil vero v Avstrijo, vedno jasneje mu je stala pred očmi neizbežnost svetovnega konflikta in s tem zvezi neizbežnost revolucije slovanskih narodov proti Avstro-Ogrski. Vkljub temu pa je skušal ponovno, doseči spravo med Dunajem in Beogradom, toda Dunaj je vedno odklanjal. Po zmagoviti vojni proti Turčiji je Beograd ponovil poskus za opmirjenje z Dunajem, in Ma-saryk ter dr. Kramar sta utirala pot. IJa-šič je pooblastil Masaryka, da iznese pred avstrijsko vlado dalekosežne predloge Srbije za Domirienje. v katerih je ponujala Srbija koncesije za železnice, ceste in mostove na vsem srbskem o-zemlju ter večje ugodnosti v novi trgovinski pogodbi. Pašič-sam je bil pripravljen iti na Dunaj, ako bi to zahteval pre-fetiž Avstrije, kar pač najbolj dokazuje iskreno voljo Srbije za mir z Avstrijo. Masaryk je predloge iznesel avstrijskemu ministru za zunanje zadeve Berch-toldu, ta pa je Masaryka hladno odbil, in v družbi se je pozneje zaničljivo izrazil, da avstrijsko ministrstvo zunan.’ih zadev ni za to tu, da bi dobavljalo ubogim profesorjem provizije. Takrat je Masarykova odločitev postala trdna: Avstrija naj propade, in ostaneta naj Češkoslovaška in Jugoslavija. Tik pred izbruhom vojne je še delal s polno paro na pomirjenju Srbije in Bolgarije. Spomladi 1914 je imel zadevne konference v Pragi, kjer je bil narejen načrt. Toda do izvedbe žal ni več prišlo, ker je med tem 28- jul. 1914 padla kocka. O Masarykovem delu za jugoslovenske interese med vojno smo pa že na kratko poročali. Gornji — tudi kratki — podatki pa jasno kažejo velik interes Masaryka za naše jugoslovenske probleme in veliko njegovo aktivno poseganje v njih reševanje. Ni dvoma, da bi brez tega njegovega sodelovanja marsikaj bilo končalo za nas Jugoslovene slabše. Zato imamo tem več vzroka, da se danes ponovno pridružujemo njegovim častilcem ! mariborsko gledališče REPERTOAR. Petek, 7. marca. Zaprto. Sobota, 8. marca ob 20. uri »Kros s kre* do«- Delavska predstava. Nedelja, 9. marca ob 15. uri »Naš gospod župnik«. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Kuponi. Proslava 25 letnice umetniške-ga delovanja losipa Daneša-Sradiša se je vršila sinoči v našem gledališču s vprizoritvijo igre »Naš gospod župnik«. Pred začetkom se je zbral na odru, o-krašenem s cvetjem ves zbor. Na presr-čne častitke upravnika dr. Brenčiča, režiserja J. Koviča in zastopnika zbora se je jubilant, ki ga je občinstvo v popolnoma zasedeni hiši ponovnokrat viharno pozdravilo, zahvalil v zanj značilnih, simpatičnih besedah. Od teh besed naj bo zabeležena obljuba, da bo ostal zvest naši odrski umetnosti in delal po vseh močeh dalje za njo v Mariboru, ki mu je postal drugo rodno mesto. Nato je bila predstava. Takih predstav bi radi češče videli. Ko da so vsi dobri duhovi hoteli dvigniti igro. G. Danes predvsem je v župniku pokazal to, kar se tako redko vidi: vso visoko tehniko igre stare šole, a sočno, polno vsebine in sile. V tej težki ulogi je bila prilika, pokazati mojstra. Abbe Pellegrin je pri nas neznan tip, duhovnik, ki je služil kot frontnik; dalje govori v originalu francosko vojaško govorico, naš jezik pa sploh nima takega besedišča. (V tem oziru je častitati tudi prevajalcu prof. V. Kralju, ki je premagal skoro nepremostljive ovire.) Tako je moral tedaj Daneš ustvarjati iz sebe, ne da bi našel opore v tipiki in govorici. A ustvari! je: originalnega, robatega, srčno dobrega, otroškega, plemenitega človeka, ki oddaja vedno nove, lepe žarke od svoje duševnosti v skladju z zunanjo, prefinjeno igro. Župnik stoji glede na uspeh v ravni vrsti s Švejkom in Hlestakovim, ki sta dvignila Daneša za ljubljenca naše publike. Kraljeva in Skrbinšek sta se pokazala v svoji dobri formi. Prvi pač nadvse u-spejo značaji deklet, kot je Genevieve; opozoriti je treba na njeno bogato tiho igro. Skrbinšek je bil izrazit zastopnik jeunesse dorče, dober, lahkomiseln, moderen. Prav presenetila je Starčeva. Njena gospa Consinetova je bila morda spočetka malo preveč afektirana in bi naj bila omilila pretirani komediantski nastop z grofom, a pozneje je Igrala z elanom, ki ga kar nismo vajeni pri nji. Histerični napad je bil podan izvrstno in vse do konca je izdelala Consinetovo dosledno, živo in resnično. Osobje v baru je bilo prav dobro, družba pri Conslnutu malo prenerodna, kardinalu je manjkalo dostojanstvo, vikarju in Valeriji življenja. Kovičev Consinet je bil veren dobičkar, malce nadut, okoren in neškodljiv, Zakrajškova tipična tercialka. Sploh so vsi sodelavci ustvarjali tudi v manjSlh ulogah okolje, ki je potrebno za to igro. V tem je uspel režiser J. Kovič, ki je imel postaviti tako različne družbe: pobožno, barsko, politično, duhovniško, a v raznoliken«' oblikovanju teh skupin popolnoma uspel in pokazal igro urejeno', plastično in zaključeno. Taka predstava spet povrne človeku optimizem, ki je bil hudo v nevarnosti po čudnem mrtvilu v tej sezoni. S to vnemo, ljubeznijo in z naporom vseh teh sil bodo mogli rasti tudi umetniški uspohi. M. Š n u d e r L Uničevanje slovenske kulture v Italiji POD KAZNIJO PREPOVEDANO KULTURNO IN PROSVETNO DELO. — VZGAJANJE ANALFABETOV. ZATIRANJE SLOVENSKEGA JEZIKA. Kakor je ugonabljanje slovenskega gospodarstva na Primorskem naravnost strašno, tako je uničevanje slovanske kulture brez primere v vsej zgodovini in v vsej sedanjosti. Delo Turkov na Balkanu je bilo malenkostno napram nepopisnemu barbarstvu kulturne Italije, ki ga vrši v kulturnem oziru nad Slovenci, ki so stali pred okupacijo in aneksijo na izredno visoki stopnji splošne omike. — Med našimi ljudmi na Goriškem, Tržaškem in Notranjskem skoraj ni bilo analfabetov, glede pismenosti so se te pokrajine mogle vzporejati z najbolj kulturnimi deželami zapadne Evrope. Razumljivo je tedaj, da je bilo tam. slovensko: časopisje neverjetno razvito, skoraj ni bilo hiše v najbolj zanikarni vasi, ki ne bi. bila naročena vsaj na en dnevnik ali tednik. Prav tako pa so sc izredno mnogo kupovale tudi knjige. Za prosveto in nadaljno izobrazbo najširših plasti so pa skrbela tudi številna prosvetna društva in toliko diletantskih odrov kakor tam, gotovo ni bilo v nobeni drugi pokrajini. V Trstu in v Gorici so vzdrževali požrtvovalni poedinci več ali manj stalna gledališča, ki so bila v polnem razvoju tudi tedaj, ko je bilo ljubljansko vsled znanih žalostnih političnih razmer zaprto. V vse to ogromno kulturno in prosvetno delo je kakor preko noči udarilo fašistično barbarstvo: vsa kulturna in prosvetna društva so bila razpuščena in zatrta, zatrto je bilo vse slovensko dnevno, tedensko in revijalno časopisje, časopisje s te strani meje je bilo prav tako prepovedano, prirejanje kakršnihkoli gledaliških, pevskih In sličnih predstav, predavanj itd. je bilo ustavljeno in pod najstrožjo kaznijo zabranjeno, razpečavanje in naročanje slovenskih knjig .preganjano, in vse šole od srednjih do otroških vrtcev so bile poitalijančene. Razen tega so bile zaprte vse knjižnice, učiteljstvo je bilo pregnano preko meje ali pa premeščeno v južno Italijo, ista usoda pa je zadela tudi vse ostale državne uradnike in nameščence, dočiin se je privatnim enostavno onemogočila vsaka eksistenca. Ostali so samo še posamezniki v prostih poklicih’- zdravniki, odvetniki in veterinarji, toda tudi njihovo število se od dne do dne krči. Najhujši udarec je bilo brez dvoma poitalijančevanje osnovnih šol in name-ščertje italijanskih učnih moči, ki ne razumejo niti besedice jezika otrok. Od dneva, ko stopi otrok v šolo pa do dne-.va, ko jo zapusti, ne le ne sliši niti ene ' same besede v jeziku, katerega ga je mati' naučila, ampak jo v prisojnosti u-čitelja tudi izgovoriti ne sme. Ko stopi otrok prvič v šolo, pa seveda ne razume italijanščine nič več kakor neznane kitajščine. Kaj naj počne, ko učitelja, ki naj bi mu bil vzgojitelj za življenje, eno- stavno ne razume? Govoriti hoče ž njim slovenski, a v nekaterih šolah se je že dogodilo, da so podivjani fašistični »pedagogi« ubogim otrokom za vsako slovensko besedo pljuvali v usta! Imena šol in učiteljev so nam na razpolago in na razpolago so stotine prič, tako da to ni izmišljotina, ampak strašna in neverjetna resnica. Prva leta so starši sami doma učili o-troke čitati in pisati slovensko, danes pa je' tudi to nemogoče. Za kogar italijanske oblasti izvejo, da doma uči lastne otroke slovenski, mora plačati občutno denarno globo in je poleg tega še zaprt. Italijanski strah pred tem, da bi se otroci doma učili slovenski, gre tako daleč, da so šolski mladini prepovedali doma vsako pisanje ali čitanje! Otrok torej niti domačih nalog ne dobi, ampak sme pisati in čitati, seveda samo italijansko, samo v šoli. Da pri tem, posebno še, ker rabi več let, da se sploh priuči italijanščine, ko šolo zapusti, ne zna niti dobro pisati niti čitati in da ne pozna dobro niti svojega maternega niti italijanskega jezika, je popolnoma razumljivo. Italijanska šola na Primorskem vzgaja torej hotoma analfabete! Edina slovenska beseda, ki jo otrok izven doma sliši, je tedaj še pri uri verouka, ki se vrši v cerkvi, kjer poučujejo slovenski duhov-niki-mučeniki, ki so še edini, ki so našemu mučenemu primorskemu ljudstvu tolažba v strašnem duševnem trpljenju. Zaradi tega pa so seveda izpostavljeni stal nim sramotitvam in celo dejanskim napadom italijanskih pritepencev. Njihovo število pa se usodno krči: le še vsaka tretja župnija ima svojega dušnega pastirja. Naraščaja ni, kakor tudi sploh ni več inteligenčnega naraščaja, deloma vsled tega, ker jih tudi nima kje in bi po dokončanih študijah, če bi ostali Slovenci, ne dobili kruha. Prav tako je pa prepovedano vprizar-janje vsakršnih, kakršnihkoli slovenskih prireditev, celo nabožne igre itd. se ne smejo vršiti, in če se kje tajno le vršijo, so vsi, ki sodelujejo, če se izve, kaznovani in zaprti. Da, prepovedena je celo slovensko petje po gostilnah ali sploh na krajih, kjer bi ga lahko kdo slišal. Slovenska beseda je dovoljena samo še v rodbinskem krogu, ker je tam ne more zatreti in prepovedati nobena oblast in ker bi ljudje sicer morali govoriti kakor mutci. Taka je tedaj sedanja kulturna slika naše nekdaj tako visoko razvite Primorske. Slovenska kultura je prepovedana pod kaznijo in podrta do samih temeljev. Primorski Slovenci postajajo, analfabeti, raja, stokrat hujša kakor je bila ona pod Turki. Vse to se pa vrši v dvajsetem stoletju sredi kulturne Evrope! Pomoči pa ni od nikoder, ni pritožbe in ni upanja. H koncertu ljubljanske Blasbene matice Iz vrst diplomatskih krogov, ki so prisostvovali v Pragi nastopu. Matičarjev. se je izrazila želja, da naj nastopi ta zbor tudi v državah zapadne Evrope. Kako so ocenili Francozi te koncerte, naj nam pokažejo odlomki iz njihovih dnevnikov. »La Suisse« piše med drugim: »Vedno gremo z nezaupanjem poslušati zbore, za katere se javlja, da bodo nastopali v narodnih nošah. Toliko bolj smo srečni, da zatnoremo povdariti, kako prost vsakega komercijalnega namena se nam je zdel včerajšnji koncert Glasbena Matica nam je odkrila glasovne kakovosti prve vrste. Ne maramo govoriti samo o čudoviti disciplini, o dovršenem ravnovesju registrov in pravilnosti intonacije, ki niti trenutek ni odrekla, ampak o posebni sili izražanja, ki leži v izvajanjih tega zbora, njegovih solistov in njihovega dirigenta, svestih služabnikov umetnosti in domovine, ki jo časte. To je bila Jugoslavija sama, ki se je pokazala s tem, kar ima najboljšega. To je sim- ipatična in inteligentna propaganda. Ohranili bomo globok vtis lepote in moralne sile Glasbene Matice, ki dela veliko čast svoji domovini.« »Comoedla«: »Med zbori, ki zadnja leta prihajajo prirejat koncerte v Pariz, bo Glasbena Matica zapustila gotovo trajen spomin pri poslušalcih. Užitek je poslušati te pevce, obdarjene z dobrimi, sonornimi in bogato timbriranimi glasovi. V svojo interpretacijo prinašajo živahnost in redko gibčnost. Pravilnost intonacije je dovršeno čista, kar daje poslušalcu vtis popolne sigurnosti. Glasbeno Matico odlikuje posebno njeno brezmejno spoštovanje do umetnosti, katero propagira in ravno vsled tega spoštovanja visoka kvaliteta njenega petja. Pri poslušanju tega zbora imamo vtis instrumenta, izredno prožnega, nežnega, raznolikega, z barvami glasov, ne h individualnimi, ampak posebno kole individualnimi, ampak posebno ke-ki so očuvali res očarujočo naravno svežost. Ljubezen do petja, ljubezen do domovine, vse to se je strnilo in uspelo ie, napraviti iz tega nastopa nekaj' gin liivcga.« Mariborski in NEGRO REVELLERS ZAMORCI IZ OBALE MISSISSIPIJA PRIDEJO! Češka odlikovanja pri nedeljski Masa-rykovi slavnosti. Konzulat česl. republike jc včeraj obvestil mariborsko jugoslpvansko-češko-slovaško ligo, da se bo udeležil Masa-rykove proslave v nedeljo dopoldne v dvorani »Uniona« tudi konzul dr. Fran-tišek Resi, ki bo ob tej priliki med programom izročil kapetanu dr. Ljudevitu Pivku češkosL odlikovanje red belega leva in dobrovoljcu Radu Lenardu, trgovcu v Mariboru, medaljo belega leva za vojaške zasluge kot članoma saveza dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije. Slavnost bo torej dobila s tem aktom zastopnika čsl. republike še poseben pomen in je upati, da bo tudi mariborska javnost ta važen dogodek počastila s polnoštevilno udeležbo. Smrtna kosa. Včeraj popolchie je na Zrkovski c. 21 umrla 811etna zasebnica Ivana Ce-lerič. -- Danes zjutraj ob 8. je pa v Tattenbachovi ul. 21 umrla gospa Mina Teichner, soproga elektrotehnika, stara 46 let. Prepeljali jo bodo v nedeljo dne 9. t. m. v Varaždin. Prvi žabji kraki so priskakljali davi na mariborski petkov trg. V vencih po 10 krakov so bili na prodaj po Din 7.50. Blago je bilo razprodano, še pred-no so tržno-nadzorni organi začeli poslovati. — Na ribjem trgu pa so bile senzacija danske ribe, ki so jih prodajali po 1 nemški pfund (65 dkg) — Din 25, dočim so bile na običajnih stojnicah jadranske ribe po Din 8 do 25 kg'po kakovosti. Iz meteorološke postaje v Slov. gor. Mesec februar nas je po toplosuhem januarju precej presenetil. Ta je štel le šest solznih dni, med temi dva snežna, februar pa je kropil deset dni, od teh odpade pet dni na sipanje snežink. Natočil je zavsem 355 točk ali 3V- cm na visoko vode. ako bi ne odtekla, prosinec pa le 2'A cm. Najbolj nas je v bele zvezdice zagrnil 6. in 17. dan svečana. Oči vseh so bile uprte na Sv. Matijo, vladarja nad ledom (24). Eni so želeli in upali, da ga bo razbil, dru gi se bali, da ga bo še več naredil. Skoro so prišli obojni na svoj račun. Proti Matiji je pritiskal mraz. led celo na oknih, god sv. Matije pa je bil topel in talen, da je kar vse ledovje popokalo. Pa že koj drugi dan je pritisnil mrzli kovač in kovanje v ledovje se je pričelo vnovič. Su^ec ali stari marc pa je prijavil svoj pomladni nastop res z gorkim, toda žal megleno-mokrim dihom. Nesrečna megla spravi se, saj vi gred pač ne mara te! KONCERT Ljubljanske Glasbene Matice v soboto, 8. marca s pariškim sporedom Ljudska univerza v Mariboru. V soboto. 8. t. m. točno ob 8. zvečer bo v Unionski dvorani pevski koncert slavnega zbora ljubljanske Glasbene Matiče, ki je žel pravi triumf na francoskih tleli posebno pa še v Parizu. V programu so zbrani biseri jugoslovanske pesmi. Koncerta se udeleži tudi prvi slovenski skladatelj Lajovic. Sprejem dragih gostov je na kolodvoru ob 4.30 popoldne. Predprodaja vstopnic je v polnem teku. V ponde-Ijek, 10. marca, ob S. zvečer bo predaval g. profesor dr. Janko K o t n i k o največjem angleškem in menda največjem svetovnem dramatiku sedanjo sti Bernardu Shaw-u, ki ga mnogi imenujejo najduhovitejšega Človeka sveta. Na gramofonski plošči sc bo proizvajal tudi eden njegovih velikih govorov. Velika kavarna. ' Danes, petek, kabaretni večer v Vel! ki kavarni. Sobota od 5.-7. popoldan- ‘ ski koncert. 721 j 10 let — za ulom u šolo Obvestil je jeseni »Večernik« svoje čitatelje, da je laty ob velikih počitnicah tatinska tolpa vlomila v šolo pri Sv. Jur ju v Slovenskih goricah ter do cela oplenila stanovanje učiteljice gdčne Line Čončove. Skrbna in šted-ljiva učiteljica je skozi dolgih pet let spravljala skupaj košček za koson* da si je uredila udobno in prijetno stanovanjsko gnezdece, pa roka brezsrčnega lopova ji je v eni noči vse uničila, ostale so le gole stene z lesnimi ostanki. Le Šivalni stroj, ki ga je sodnija zasegla v Murski Soboti, pa še tega poškodovanega, je dobila reva nazaj, vse drugo — obleko, perilo, posteljnino, čevlje, uro itd. — so raz-pečali zločinci na »neznane ljudi«. Oškodovana še trpi nad deset tisoč dinarjev škode. Takoj se je upravičeno sumilo, da mora imeti tu roko vmes kak domačin, kako bi sicer naj »tujci« vedeli, kje učiteljstvo stanuje, da ob počitnicah nikdo ne stanuje v šoli in da se bo ravno pri učiteljici Conč dobil najboljši plen. In res. Ljudje so nekaj opazili, povedali, bil je aretiran domačin, čevljar Brus, orožnik se je drugo noč skril tam v stanovanju, »tujec« Lozinšek je prišel Brusa klicat — in prišel je v past; Bun-derla in »vzorno« ženče Lindič so zajeli v Mariboru, pri tej še našli dokaze in 24. februarja je sedela temna četvorka pred sodnim dvorom v Mariboru. Najmanje nakopičenih predka-zni imata Brus in Lindič. Tema dvema tudi ni dokazana neposredna udeležba pri vlomu. Pač pa se je nočna tolpa pri Brusu shajala, prenočevala, tja se je nosilo in oj aretiran in prepeljan na policijo. Bil je to mlad tvorniški delavec, ki je v skrajni bedi sklenil, da gre prostovoljno v smrt. Na vprašanje, zakaj se je popolnoma slpkel. pa ie odgovoril, da je liotc1 edino svojo obleko zapustiti svojemu bratu. Spori Odpoved smučarskih prireditev na Pohorju. Skupinski smuški tek in šaljiva smuška štafetna tekma, katero je nameraval prirediti ZSO-SPD Maribor-Ruše v nedeljo 9. t. m., se radi neugodnih snežnih razmer odpovedujeta. —■ Zimskošportni odsek SPD. ISSK Maribor : SK Železničar. V nedeljo popoldne bo imel Maribor zanimivo športno prireditev, ki pomeni brez dvoma pravi in r-’sni začetek spomladanske nogometne sezone. V korist podsavezne blagajne bosta igrala ISSK Maribor in SK Železničar, ki je z zmago nad graškim Sportklubom vstopil sigurno v krog prvenstvenih kandidatov. ISSK Maribor in SK Rapid je dobil tretjega enakovrednega konkurenta, ki bo v nastopajoči sezoni utegnil izpodriniti tega, ali onega. Ker niso daleč prvenstvene tekme, je računati, da bo interes opazovanja prednosti in pomanjkljivosti nasprotnikov privabil k prireditvi mnogo občinstva, ki bo lahko po poteku in zaključku nedeljske tekme sklepalo o izidu prvenstvenih srečanj, ki bodo sledili v 14 dneh. Tekma se bo vršila na igrišču ISSK Maribor v ljudskem vrtu. Stota tekma Kirbiša. V nedeljo odigra znani centerhalf ISSK Maribora Pepo Kirbiš stoto tekmo za klubove barve- Čestitamo! SK Železničar, težkoatletski odsek. Redne vaje težkoatletov sc vršijo vsak torek in četrtek v telovadnici v Cankarjevi ulici. Načelnik. Občni zbor bazenskih sodnikov ZHS. Radi konstituiranja sekcije hazena-sodnikov ZHP se sklicuje občni zbor ha-zenskih sodnikov podsaveza v nedeljo, dne 9. marca, ob 11. uri v kavarni Evropa v Ljubljani Wiener Atletiksportklub v Mariboru. ISSK Maribor in SK Rapid se pogaja-’ ta z WAC za odigranje prijateljske tekme v Mariboru. Tekma se lx> bržčas vršila za velikonočne praznike. 4.700 let staro bogastvo Pri izkopavanjih ob vznožju Stinge v, Egiptu so odkrili pred kratkim več predmetov, ki jih radi njihove umetniške in zgodovinske vrednosti niti približno ni mogoče oceniti. Med drugim so odkrili grobnico velikega egiptovskega duhovnika Ra\vera, ki je umrl približno i. 2730 pred Kristovim rojstvom- Pri nadaljevanju raziskovanj so odkrili učenjaki tajnost 9 malih kript, v katerih so bile spravljene dragocenosti pokojnika. Vse to je ostalo hermetično zaprto celih 4.700 let. V eni od kript so našit veličastno zlato vazo, v kateri je bilo samo zlato cvetje, posuto z dragulji. V kapelici grobnice so našli divno ogrlico s 4000 krasnimi rubini, nabranimi na verižici iz suhega zlata, kakor tudi celo vrsto drugih ogrlic s pobožnimi napisi in znaki ter na stotine kipov, ki predstavljajo duhovnika v raznih postavah pri izvrševanju obredov. V isti kripti so našli papiros, na katerem je napisano, da je bila ogrlica s 4000 rubini last Ra-werove matere, ko pa je ona umrla, jo je duhovnik poklonil svoji ženi za časa nekega slavnostnega obreda, ki je •sto-tako natanko popisan na papirosu. Iz neke druge kripte je prihajal izreden opojen vonj, izvirajoč od raznih cvetlic. Vse so bile še čisto sveže, kakor da bi bile položene tjakaj šele pred nekaj minutami, ne pa pred 4700 leti. Žid! v sovjetski Rusiji. Glasom uradne sovjetske statistike je od 80.287 židovskih rodbin, ki so se poprej bavile s trgovino, 51.320 ljudi v starosti 15—30 let ostalo brez posla; izven tega je brez zaslužka tudi 121.300 židovskih obrtniških rodbin. Vztrajen. Agent (gospodar, ki ga je sunil skozi vrata in si z izrazom zamceva-n ja Ojdeduic roke) t »Morda srn eni nonuditi košček lilijuomlečnega mila?« Stru l MarifiorsM VEČF/RNtK 'T30. preko naših bodal, me je navdalo do vas . kakn se izrazim? ... veliko občudovanje...? ^ »Zares se mi laskaš, mojster bravo!«*) ’ s™eI° bi rekeI — strastno občudovanje fn zato sem deja! sam pri sebi, da bi bila zame čast in ste vi. C« m°Sel St0Pit' V S‘UŽb0 gosP°da. kakršen »Kako ti pravijo, bravo?« »Moji tovariši me kličejo Spadacappa.«*«) veSko tae“ P'T° ie banditska kIetev- To ni člo-»Naj bo kakršnokoli, edino je, ki ga imam!« h £ r Spadacappa! Torej, prijatelj Spadacappa dur.Ji,5L° } T‘‘ severu: ln PriD°ročam ti, 1Zg-‘neš’ ak0 se nočeš seznaniti s kre- JoaiTta ,vwo“r£Xm.s 'eeale