DEMOKRACIJA
UredmUtvo: Tnl ul. Machiavelli >3-11. • tel. 8-62-7B Upravm: TnM, iUm 8. Aaaataaio 1-c • t*l. B-30-M OorUko arcdaittvo: Gor te*, »Ive Vlaziutla it. )R. CINA: poMiaeua iterilka L 28. — Naročalo*, mesečno L 160, letao L 1.J00. — Za taoiemstvo ■MtMteo L 170. letBD L 1.00«. — Portal *ekov»l račun: Trst štev. 11-7223.
Leto X. - Štev. 6
Trst - Gorica lO. februarja 1936
Izhaja vsak petek
Odkrita beseda
»Ce bi povsod postopali z židot sfchn življem tako, kakor 2 njimi po-»topa Italija, potem bi bilo vprašaje židovske države v Palestini hitro rešeno.« Te besede je izgovori! BLaim Weizmann italijanskemu diplomatu Guaroniju. (»Corriere d’in-farmazione«, 23.-24.I.1956J Ali bi mogla Italija tudi z nami postopati tako, kakor postopa s svojimi državljani židovske vere? .4Ji lahko pričakujemo, da bi Wetz-vnannove besede oblikovali s podobno uteho: Ce bi povsod postopali s Slovani tako, kot z njimi postopa Italija, potem bi bilo jadransko vprašanje hitro rešeno?
Ce povsem nepristransko in nesebično motrimo današnjo Italijo, se nam zdi nemogoče, da bi drugače postopala. Česa pa naj se Italija boji? Mar ni bil Trst nad pet sto let pod avstrijsko vladavino, pa mu mtfcoli ni padlo na um, da izbriše svoje italijansko lice? Ali ni Trst pred očmi avstrijskih oblasti poita Itjančil na deset tisoče naših ljudi irt niso bili za to potrebni nobeni Odpori italijanskih oblasti? Ali je res potrebno, da. se pravi, pošteni Slovani, sto od sto lojalni nasproti •blaslem, zapostavljajo?
Na italijanski strani stalno pcm-Ang-jajo, da je samo od nas samih odvisno, da izkoristimo položaj, ki da je za nas edinstven. V čem ob-sifiji ta edinstvenost, ne vemo. Ve tj$q pa, da se nas prepušča na. neja-«ftem v tem, kaj se od nas zahteva, itf da služi ta negotovost kot pavov odrekanje tistih koncesij, ki nam jih jamči Londonska spomenica. .A-pelirdjo na nas, to se pravi na nas niti ne apelirajo, pač pa udobno se dijo na stolici zavlačevanja in ča komja. Mi naj bi napravili prvi korak, nihče pa ne pove, kaj naj sestavlja ta korak....
Gotovo je. da nismo poklicani, da Italijanom predpisujemo, kaj jtm je storiti. Njihova politična u-stnerjenost, vsaj v kolikor zadeva krajevne korijeje, je precej izdelana, vendar pa nam mora biti dopuščeno vprašanje, komu služi taka, Holitika, Da protitlovantka nacionalistična politika ne prinaša koristi italijanski stvari, najbolje dokazujejo izkušnje zadnjih sto let. Oiuliano Gaeta posvečuje svoj dragoceni čas dokazilom, kako je italijanski jezik prevladoval v Dalmaciji pred sto leti. To ne dokazuje. 4a je bila Dalmacija pred sto 'eti italijanska dežela, pač pa dokazuje., da so avstrijske oblasti vzdrževale in podpirale v Dalmaciji in I-stri edino italijanske šole, in da to razumniSki krogi s simpatijami spremljali in si celo prisvajali mi telnosti italijanskih svobodnjaških krogov.
To se je vršilo v časih, ko Z italijanske strani niso zahtevali od iMs, da se odrečemo svojih skrom,-nih, ali prav zaradi te skromnosti neizrekljivo dragocenih kulturnin dobrin. Takrat niso z omalovaževanjem z vrha navzdol gledali na tistega, ki je ljubil svoj jezik in njegovo leposlovje. Nikdar niso Italije t/fliko spoštovali in ljubili, kakor takrat, ko je nasproti Slovanom ka-atta razumevanje in naklonjenost.
Ali kaže današnja Italija, isto na-!4onjenost? Mi bi prvi radi pritr-Mino odgovorili na to vprašanje ftet je, da je tukajšnji italijanski itak v znatni meri očiščen neokusnih izpadov in žaljivih pripomb Vendar je očitna teinja današnje italijanske krajevne politike, da ittts izbriše tudi kot narodno manjšino. Dejali bodo morda, da mi -a 71« izkoriščamo vseh priznanih nam pravic, da sami v mnogih pri-meri h izbiramo za tvoje otroke namesto slovenske — italijansko šolo da »e naši ljudje v neredkih sluča-jfb premikajo iz slovenske v italijansko etnično tkupnott.
Ce pa podrobntjie preiskujemo ttl/ce pojave, nam postaja očito, da ti pojavi niso sadovi neke nove preusmeritve, ki naj bi se bila porodila v naši sredini, pač pa ni-Sfnotno *o ti pojavi produkt neuravnoteženega pritiska z italijanske nacionalistične strani. Je pač veli km razlika, ali je oblast dobrohotne ali zlohotna. Gotove odločitve se v itekih primerih rešujejo — kljub tetavam birokracije — v pospešenem tempu, v drugih primerih pa mAločitve kar zamrejo. Ni treba, da trenutno navajamo konkretne slu daje. Vemo, da te nasproti našim Hudem v pogledu državljanstva in zaposlitvenih dovoljenj izvajajo ob-dtitni ukrepi, in da te naši ljudie ne morejo otresti občutka, da te ti nkrepi preprečijo, ie te premaknejo na drugo ttran, to je, ie zatajijo tvoj jezik in svojo narodnost. Morda je vse to pretiravanje, ali naii ljudje so prepričani, da ]t tako. 9rav zato se tkrbno čuvajo vsega Har bi jim moglo prinesti neugodno odločitev oblasti, izgubo driav Hanstva alt službe. Od teh ljudi ni tfogoče pričakovati, dm M sami 11
Po angloameriških razgouorih
Nova BuLganinova poslanica predsedniku Eiseahovverju znova dokazuje važnost washing tonskih razgu-vorov med angleškimi in ameriškimi državniki. Sovjetska nervoznost jasno kaže, da se v Moskvi dcnbr^ zavedajo daljnosežnosti teh razgovorov in so zato takoj podvzeli proue.kci.jo. Pri obeh Bulganinovili poslanicah je značilno, da njun datum sovpada z začetkom in koncem wa.shingtonskih razgovorov. S prvo so Sovjeti poskusili kaliti in motiti potek teh razgovorov, ko jim pa to ni uspelo, je Bulganin poslal drugo poslanico, za katero si je bil seveda na jasnem, da bo doživela isto usodo kot prva, upal pa je, da bo z njo vsaj zavlekel izvedbo ’ Washingtonu sprejetih sklepov. Kai pa je 'bilo v Washingtonu vse dogovorjeno, da tako skrbi Moskvo?
Po razgovorih so v Washingtonu izdali uradno poročilo in »washing-tonsko deklaricajo«, ki vsebuje odpoved uporabi sile in poudarja odločno hotenje, da se svobodni svet ubrani pred komunistično nevarnostjo. Izjava ,tudi pravi, da so bili milijoni raznih narodov, ver in tradicij nasilno vključeni v sovjetsko državo in da so še mnogi drugi narodi stvarno, če ie ne tudi pravno, vključeni v sovjetski blok. Sto milijonov ljudi iz desetih držav, ki so bile prej neodvisne, je prisiljenih da proti svoji volji dela za krepitev sovjetskega totalitarizma.
Uradno poročilo o razgovorih o-menja štiri področja: Evropo, Nemčijo, Srednji vzhod in Azijo. V Evropi poudarja potrebo okrepitve atlantskega zavezništva kot nujen pogoj za skupno varnost. Atlantska pogodba >m le vojaška zveza, ampak jedro za rast širše politične in gospodarske vzajemnosti. Eisenho-wer in Eden izjavljata, da lahko v imenu vseh Nemcev govori le zahod-nonemška vlada, in da je združitev Nemčije na podlagi svobodnih vo-itev pogoj za resničen in trajen mir. Glede Srednjega vzhoda je najvažnejše zatrdilo, da se bosta o-be vladi zavzeli za razširitev organa Združenih narodov, ki naj skrbi za mir med I-zraelor.i in arabskimi državami. To pomeni delno uresničenje angleškega načrta za ustanovitev mednarodnih oboroženih sil za obrambo miru, kar so Združene države nekoč odklanjale. Glede A-zije omenja poročilo sporazum o splošnih ciljih, priznava pa, da se niso sporazumeli o skupni taktiki in politiki za dosego teh ciljev. Skupen cilj je in ostane preprečitev komunističnega napadalnega
delovanja no Daljnem vzhodu. Angleška in ameriška politika se ta razlikujeta glede otokov Quemo/ .n Matsu, glede sprejema rdeče Ki tajske v Združene narode in glede prepovedi trgovanja s Pekingom. Američani 'so še vedno proti sprejemu komunistične Kitajske mnd Združene narode in proti takojšnji izpraznitvi omenjenih dveh otoko/.
To bi bile glavne točke, o kt-terin sta se Eisenhower in Eden sporaz >-mela.
Washingtor.ska deklaraci.a je1 bila potrebna kljub novi sovjetski p<>-mirjevalni taktiki, odnosno prav zaradi nje. Dve največji zahodni zaveznici sta z njo potrdili svojo solidarnost in poskrbeli, da preprečita sovjetske poskuse za izkoriščanje nekaterih razlik, ki obstoja ;c med njima v taktiki, ne pa v ciljih njune pol:tike. Izjava poudarj-j odločno protikomunistično in svobodoljubno stališče. Razne pozab-l;ivce znova opozarja, da so dale zahodne države po vojni svobodo dva:se,tim narodom, Sovjeti so jo pa desetim državam vzeli.
Vse to seveda ne gre v račun M-> skvi. Zato so njeni gospodarji tako pohiteli z novo Bulganinovo poslanico, s ponovno ponudbo prijateljske pogodbe. Dogodki preteklost i so pa pokazali, da so poeodbe med svobodn;mi državami in Sovjeti p ■-večini neizvedljive. Po Jalti, Tehe-
ranu in Potsdamu so vendar Sovjeti ^ani sami kar na lepem odp>-vedali na 50 let sklenjeni pogodbi s Francijo in Veliko Britanijo s«-mo zaradi ratifikucije turiških d >-govorov. Sovjeti seveda to dobro vedo in njihove ponudbe ima/) druge namene. So del nove taktike uspavan.a Zahoda in njegove budnosti pred komunistično nevarnost-,0. Zato ponujajo zunaj zapeljive prijateljske pogodbe, v notranji pj-li-tiki nekomunističnih držav pa pritiskajo za ustanovitev ljudski) front. Oboje je propaganda in del hladne vojne, s katero hočejo končno dokazati, da so Američani tis-.i. ki zavračajo mirovne ponudbe.
Rusi v Rimu
V sredo zvečer je dospela v Rim večja skupina ruskih izletnikov, ki so predtem že obiskali Benetke in so prisostvovali tudi olimpiadi v Cortini. Rusi vzbujajo s svojimi kožuhi in kosmatimi pokrivali splošno pozornost. To so namreč prvi ruski izletniki, odkar vlada v Ru siji komunizem. V Rimu se -bodo Rusi zadržali do jutri, na kar odpotujejo 'na Dunaj.
Sovjetski obiski, ki jih seveda ne sestavljajo povprečni državljani, pač pa le najbolj zgrajeni komunisti, sovpadajo s splošno sovjetsko politiko koeksistence.
Hruščeu po sledi Stalina
Vsaka diktatura teži z vso svojo silo v prvi vrsti za osebnim častihlepjem in ideja ji služi le kot o-rodje in pripomoček pri komoljče-nju naprej in odrivanju tekmecev nazaj. Vse zamisli, ki so se uresničile s pomočjo diktatur, temeljijo na teh načelih. Taki diktatorji so ■bili Mussolini, Hitler, Stalin to prav taki so tudi diktatorji po milosti kremeljskega vsakokratnega oblastnika med sovjetskimi kolonialnimi priprežnicami na Poljskem, na Češkoslovaškem, v Bolgariji, Rom j-niji, Madžarski, v Vzhodni Nemč j; in Albaniji. Prav taka sta tudi Tito in Franco et Co.
Po Stalinovi smrti so bile oblasti kremeljskih tekmecev še močno negotove. Malenkov je Stalina nasledil zato, ker je bil verjetno med vsemi še najmanj obdarjen z diktatorskim poželenjem in prav za*o najmanj nevaren, da se zrine na vrh, oziroma najbolj prikladen za časa srdite tekme za najvišji vršac. »Kolektivno vodstvo« je likvidiralo najnevarnejšega tekmeca, Berjo. Za nameček je odletelo še nekaj glav Berjeve klike. Ostalo je »kolektiv« prepuščal času in ra-zvoju dogodkov....
Malenkovljeva doba »kolektivnega vodstva« pa se je kmalu zaključila. V tem razdobju so se klika •-ske skupine posameznih oblastniških stremuhov že precej izkrista-
Segni in Martino v Bonnu
Smo pod vtisom obiska itali,,an ske ga ministrskega predsednika in zui.a-nje.ga ministra v Bonnu. Segni in M-rtmo sta prinesla Nemčiji pozdrave in čustva vzajemnosti Italije, ki je vedno poudarjala, da ‘.ta nemško zedinjenje in evropska združitev neobhoden pogoj za trajen mir v Evropi in po vsem svetu Prijateljstva- med Italijo in Nemčijo ne kalijo nikaka nesoglasia
drugega blaga v vrednosti 180 mi lijard lir, Italija pa v Nemčijo blaga, večinoma sadja in povrtnine, v vrednosti 142 milijard. Primanjkljaj so večinoma krili nemški turisti z denarjem, ki so ,ga potrošili v Italiji. Nemči.a namerava tudi sprejeti iz Italije večje število izselje\ cev in sezonskih delavcev. Poleg tega je Nemčija obljubila Italiji močno gospodarsko podporo, zlast'
stiki med obema državama se sta - ‘-kar zadeva rai\oj Juga.
no krepijo. Obe državi sta članici Atlantske in Zahodnoevropske' zveze, obe sodelujete pri Evropski premogovni in jeklarski skupnosti, Organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje in Evropskem svetu. Po zadnji vojni sta obe državi enako vneti pobornici združitve Evrope. Stoletni kulturni stiki so se v zadnirm času še okrepili.
Nadvse pomembni so pa gospodarski stiki. Zahodna Nemčija je lani izvozila v Italijo premoga Šn
Češkoslovaško obdaja „mrtui pas"
A val vedno novih beguncev ni nič manjši
Za vzhodne demokracije je stalen i,o neustavljiv odliv ljudi, ki bežč na Zahod, velik* izguba. S tem izgubljajo dragoceno kvalificirano de -lovno silo in najbolj aktivne posa-me*nike, saj je splošno znano, d) se aa težavno pot v emigracijo d ločajo samo sposobni in življenjske sile polni Ij-udje. Zato je razumljivo, da skušajo komunistične vlade te pobege ustaviti in so jim v ta namen rsa sredstva dobra: od policijskih psov, stražnih stolpov, pt tja do minskih polj. Toda vkljub temu je še precej neznano, s kakšno temeljitostjo izvajajo to delo.
Kdor je preteklo jesen In Se januarja zašel t bližino nemško - te-
be obsojali, ker to tvojega otroka raznarodili. Ti ljudje niti nimajo več poguma, da pred tujcem izutti jo slovensko besedo.
Na italijanski strani te trditve spremljajo z začudenjem in celo z • zgražanjem. Verjetno bodo te trditve odklanjali kot potvarjanje resnice, kot poizkus podžiganja narodne manjšine. Za razjasnitev d-nosov med njimi in med nami pa je nujno potrebno, da se ob tem pojavu ustavimo.
Ni prav nobenega dvoma, da je med Italijani mnogo plemenitih ljudi, ki iskreno želijo slogo in sodelovanje, ker čutijo vse pozitivne strani slovanske uporabnosti v tria škem gospodarstvu in socialnem življenju. Vendar se nam zdi, da med njimi vlada ie vedno močno poudarjena zavest o družbeni in kulturni superiornosti italijanskega živila. Za njih velja načelo, da so Italijani na tem delu sveta postavljeni za višjo kasto, Slovani pa za podrejeni proletariat. Kolikšne nevarnosti tkriva tnko prepričanje, je odveč tli razpravljati. Občinske volitve se bHialo ta vso Italijo. Borba proti komunizmu pa Ima tvoje posebne tahteve.
škoslovaške meje, je na mnogih mestih lahko videl, kako se dvigajo proti nebu visoki stebri temnegj d.ma. To je bilo v krajih, kjer ni nobene industrije. Natančnejše o-pazovanje je pokazalo, da so češkoslovaški obmejni organi v večkilo-metrskem pasu zažigali vse zgradbe, gozdove in grmičevje, da bi si tako olajšali nadzorstvo, ne nad tistimi, ki bi hoteli vdreti v komunistični raj, pač pa nad tistimi, ki bi hoteli iz njega pobegniti.
Večino zgradb, ki so ležale prav blizu meje, so češki komunisti požgali ln porušili ie pred leti. Oči-vidno jim pa to ni zadostovalo in zato so zdaj »mrtvi pas« še razširili. Prav tako so tudi izpopolnil! žične ovire, postavili nove »španske jezdece«, stnažne stolpe itd. V tako izpraznjenem obmejnem pasu poteka nato nekaj ožjih, navidezno nedolžnih, po kakšnih 100 metrov širokih pasov, s katerih je odstranjeno prav vse rastlinstvo, tudi tra va. Zemliišče je prepojeno z izredno močnim! kislinami, ki ustavljajo vsa.ko organsko rast. Obmejni stražniki pri svojih obhodih nikdar ne stopaio na te pasove, pač pa jih skrbno nadzirajo. V mehki in U ravnani zemlii zarmsti nemred še tako onrezna ho’a dobro vidno sled Tesno ob sami žični oviri, ki jo ponoči mestoma napaiak> z elektrli n;m tokom na »etos ti 5 tisoč voltov, leži vsakih pet kilometrov majhn.i stražna trdniaviea, katere naivfiž-neišl sestavni del je visok stolp i žarometi, ki vso noi neutrudno otipavalo »mrtvi obmejni pas«, da se nreor!?a!o, ali n! na njem pod zaščito teme kaj oživelo.
Zanimivo pa je, da vkljub vsem tem izpopolnitvam število beput cev ni veliko manjše kot prej. Svobode željni ljudje še vedno tvegajo vse, prebijajo se skozi maihujše e varnosti, samo da bi prišli v svet kieT bodo lahko delali in živeli iško, kot mijlijo, ia je prav.
Na združitev obeh Nemčij je gledala Italija vedno pozitivno. Me.i prvimi je priznala bonnsko vlado Vedno se je zavzemala za popolno vključitev Nemčije v skupnost ra-hodnih svobodnih narodov in z-odpravo slehernega zapostavljanja zaradi Hitlerjeve vojne pustolovščine.
Italijanska državnika sta Bonnu zagotovila vso nadaljnjo italijanske podporo xa nemško združitev. Sovjeti hočejo s svojim predlogom nevtralizirane združene Nemčije to preprečiti. V 2enevi so jasno pove^ dali, da se v primeru združitve svobodna demokratična vlada Zahodne Nemčije ne bi smela- razširiti na Vzhodno Nemčijo. Ne smelo bi torej biti svobodnih volitev po vse' Nemčiji, ki bi odpihnile sedan'u lutkovno vlado v Pankovv-u. Zahod ni svet ne more sprejeti takih sov jetskih zahtev, ker bi sicer zanikU svoja politična in moralna načela. Nemčija pa -bo nekoč le zedinjena, pravica in svoboda končno vedno zmagata. Pri iskanju sredstev za čimprejšnjo rešitev v tem smislu sta italijanska državnika zagotovi la Bonn, da lahko računa na vs-> podporo Italije. Italija smatra, da je treba Nemčijo čimbolj vključiti v zahodno skupnost, pri tem pa delati za Združeno Ivropo, ki je nam vsem edino pravo jamstvo za mir.
Izm klili ]ng0$l0Mii8li'|i! gospodarstvi
AH JUGOSLAVIJA PRILAGOJU-JE SVOJO GOSPODARSKO PO LITIKO SOVJETSKIM ALI ZAHODNIM ŽELJAM?
V zadnjih mesecih preteklega leta so Tito, Kardelj, Rankovič in Vukmanovič veliko govorili o tem. da zahaja jugoslovansko gospodarstvo v novo dobo. Posebnosti te- dobe naj bi bile:
1) Investicije v težko industrij, bodo ustavili ali Tazširili na daljš" dobo:
2) Povečali in razširili bodo industrijo konzumnih predmetov;
3) Podpirali bodo kolektivizacijo v kmetijstvu, tako finančno, ko' tehnično.
V prvem trenutku se opazovalci miso znašli in niso vedeli, ali je prišlo do odločitve na pritisk Zahoda ali Moskve.
Od jugoslovanskega gospodarskega strokovnjaka, ki se je ob koncu preteklega ieta mudil na Zahodu, po izvira pojasnilo, ki daje najverjetnejši odgovor na to vprašanje.
Razlaga je kratka. Po obisku Bu'-ganina in Hrušieva v Beogradu je odšla v Moskvo jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom Svetozarja Vukmanoviča. Tam je •klenila • Sov jeli trgovinsko po-
godbo, od katere pa so znana samo nekatera določila. Tajni dodatki, ki se nanašajo na -tesnejše gospodarsko sodelovanje med Moskvo in Beogradom ter na postopno prilagoditev jugoslovanskega gospodarstva sovjetskemu, niso znani. Računa pa se, da bo mogla Jugoslavija samo še nekaj let ohraniti svoj neodvisni -gospodarski in politični položaj, nato pa bo postala gospodarsko in politično prava sovjetska priprežnica. Tito gre pač vedno s tistim, ki je močnejši.
Ko se je začel zaradi raznih razlogov, med njimi tudi zaradi spora Stalinom, približevati Zahodu, je to storil, ker je bil prepričan, da jf Zahod močnejši. V. zadnjem času ja je presodil, da so se Tazmere spremenile in da je zadnji čas, da es vrne v komunistični blok, če hoče izkoristiti njegove prednosti. Sicer pa je bil Tito vedno za zmage komunizma in ga je samo spor « Stalinom proti njegovi volji odtujil od Moskve. Ko se je pobotal s komunisti, je prožil Sovjetom gospodarske -koncesije, obdržal pa je svobodo političnega manevriranja, ki mu prinaša toliko gospodarskih koristi. Moskva je Titov predlog sprejela. Zato je zdaj prišlo do preobrata v jugoslovanskem gospodarstvu.
Nihče pa ni opazil, da so bili sklepi o spremembah v jugoslovanskem gospodarstvu sprejeti prav takrat, ko je bil Mi-kojan (sovj. gospodarski minister) v Jugoslaviji in se je posvetoval s Titom in jugoslovanskimi gospodarstveniki. Tri objavljene spremembe — nove vodilne smernice jugoslovanskega gospodarstva — so točno tiste, ki so jih leta 1948, pod Stali noro, Sovjeti ultimativno zahtevali od Tita. Tito jih je takrat odbil, zdaj pa jih je sprejel.
Sovjeti so od vsega začetka zahtevali od Tita, naj ne gradi težke industrije, češ da Jugoslavija nima za to pogojev. Jugoslavija naj se omeji na razvijanje poljedelstva in na lahko industrijo. V gospod »r skem načrtu za ves komunistični blok je Sovjetska zveza zadržal« močno težko industrijo za sebe Poljsko in Češkoslovaško, ki sta h' prej imeli močno razvito to panogo. Sovietska zveza je hotela iz Jugoslavije uvažati živila in predmHo vsakdanje potrošnje.
Po sedmih letih se je zdaj Tito lotil novega gospodarskega nažrta, katerega je postavil prav na te temelje.
Tako se je končno Tito javno .n praktično končnoveljavno -zopet po vrnil tja, od koder so ga 1. 1948 o-gnali. Zatrdila Tita in njegovih sodelavcev, da je namen nove preusmeritve jugoslovanske gospodarske politike prilagoditev zahodnim želiam, močno dišiio po dialektiki ki jo bo morda Zahod kot tako tudi ocenil.
Dejstvo je, da se Titova Jugosla-vi!a preobrača iz enega gospodarskega eksperimenta v drugega in da je poleg številnih drugih gospodarskih norosti prav to eksperim“n-,tiranje -glavni krivec za natnižjo življenjsko raven Tltovine v Kvropi
hzirale. Bulgani-n je splezal zači*-no na vrh. T.a ga je zrinil Hrušče* kot svoje -lastno orodje. Hruščev jfc vodil Bulga-nina v Titovo Jugos’«-vijo in 1» Aziji ter s tem krepil svoje lastne vrste.
Po povratku po azijskih deželah je Hruščev pričel z generalno ofen živo. Prve sunke pa je sprožil ib pred meseci. Skoraj neopaženo preti svetovno javnostjo je Hruščev zamenjaval partijske veličine v 6enci svojih številnih govorov to izjav, ki naj bi prikrile njegove notranjepolitične prekucije. Ko so bile partijske veličine, ki jih je postavlja: Malenkov, postavljene na hladn'. se je Hruščev lotil naslednjega u-podrezovanja: odstranjevanja ministrskih predsednikov posamezni* sovjetskih republik. To predvsem zato, da bi na ta način na partijskem kongresu 14. februarja imei za seboj krepko večino delegatov.
Trije ministrski predsedniki v tridesetih dneh
Tako so 24. januarja sporočili odstop ministrskega predsednika Ruske sovjetske republike, ki je naj;-večja republika Sovjetije, Aleksandra Pusonova. Za njegovega naslednika so postavili moskovskega ž* pana Mihaela Jasnova, ki je od teta 1952 dalj* poLijopravni član Centralnega komiteje sovjetske komunistične partije in velja za dodgp roko Hruščeva v sovjetski not-ranjl politiki. Pusanova so odložili na slepi tir predsednika Ruske eovjetshe republike.
Istočasno je »Pravda« 24. januarja priobčila izredno oster napad n* ministrskega- predsednika Moldavske -republike, Ge ra s im a Rouda. »Pravda« je namreč volkulja vs&-kokratne-ga oblastniškega samoizvo-ljenca, ki jo pridno izrablja, da o-blaja nasprotnike in jim kaže zobe. Gerasinu Roudu so dnevi sešteti.... »Pravda« očita Roudu in številnim članom njegove vlade med drugft* tudi vsako pomanjkanje čuta odgovornosti in »največjih nerednostl«.
Samo štiri dni pred tem so objavili, da so odstranili sniirtsVrtJtaagfc predsednika Litovske sovjetske republike, Mihislovasa Gedvilasa, ki je bil na tem mestu polnih Sestnaim let. Zamenjali so ga s tajnikom CIE litovske komunistične partije, Mo-te-jusom Sumauskasom, ki je vdan pristaš Hruščeva.
Ob koncu decembra so pognal; ministrskega predsednika Sovjetski* republike Usbekistan, Muhildicovn.
V tridesetih dneh so tako izginili trije ministrski predsedniki, če*rni ministrski predsednik Moldavske ■ republike pa je tudi že na črne ra seznamu.
Koncem prejšnjega meseca se- je končno Hruščev iznebil tudi generalnega polkovnika Sergija N. Kr»~ glova, ki so ga po usmrtitvi Berje avgusta 1953 postavili za notranie-ga ministra in poglavarja tajne pc licije. Tudi ta se je ovekovečil s številnimi likvidacijami in umori. Na to malo zavidno mesto, ki načeloma konča z nasilno smrtjo tud; samega ubijalca, so postavili Hrs-ščevega prijatelja N. P. Dudorove.
Politični opazovalci v Moskvi so prepričani, da ne more biti nobenega dvoma, da so vse te spremembe Hruščevo maslo za okrepitev ajs- ■ gove osebne oblastnosti. Tudi zad nji dve Bulganinovi ponudbi predsedniku Eisenhowerju smatrajo * Hruščev manever, ki naj mu n-jamči na partijskem kongresu nekaj učinkovite propagandne muni-cije. Hruščev je že na poti, ki si je-je izbral Stalin po Leninovi emni, Njegovi pohlepi po samodržtvu v Sovjetiji dozorevajo iz dneva v dan Pravijo pa, da za kulisami tekmovanja še niso zaključena in da iez štiri dni Hruščev še ne bo na konju absolutističnega vladanja.
Buj Mollet i Škripcih
Novi francoski ministrski predsednik je že nekaj dni v Alžiru, kamor se je napotil, da najde za jSraS-cijo sredstva in pota za končno u-reditev ne samo alžirskega vprašanja, pač pa sploh vprašanja Frat-coske severne Afrike. Glavno vprašanje gre -za tem, da Francija zajamči 8 milijonom Alžircem politično in socialno enakopravnost, obenem pa, de zajamči dvem milijonom Francozom obrambo njihovih koristi.
Te usmerjenosti novega predsednika vlade pa so alžirski Franco*! sprejeli z demonstracijami in .grod-njami. Prav zaradi tega nerazpoW>-ženja je odstopil minister rezident general Catroux, ki je zvesto sledi! novemu prizadevanju predsednike vlade. Napetosti v Alžiriji in tudi v Parizu resno ogražajo novo vlado, posehno Še zato, ker tako skrajna desnica in skrajna levica pri<Mo Izkoriščata zadrege nove vlade.
Stra* J.			D E M O K RACIJA						Leto X. - St*v. C
! v:	ln LU	r!	[ Z G	t o :	R	]	[ š :	K E G	j A j
TEŽAVE BREZPOSELNOSTI
0	v-	0	¥j ^000	0	C1"	0 + 000
v južni ltahp in v Siciliji
Posiedice brezposelnosti se v juž-»ih krajih države in na Siciliji ved-hujše ostrijo. Pred neKaj tedni je v Venosi prišlo do spojpacto med brezposelnimi m policijo. Na tleh je en brezposelni delavec obležal mrtev. Uvedli so preiskavo, ki no danes ni še ugotovila kdo je umora kriv; Samo vatikansko glasilo »Os-servatore Romano« je v zvezi s tem dogodkom izrazilo mnenje, da bi morali biti v preiskovalno komisijo sprejeti 'tudi sindikalni zastopniki. Iti so pri stvari vsaj neposredno p/i-eadeti, pa budi zaradi večje nepn-«tranasti pri ugotavljanju resnice in zasledovanju krivcev. Levičarski tisk je željo vatikanskega glasila seveda ,takoj izrabil in zahteval ministra, naj preiskovalni ko-tnisiji takoj dodeli tudi sindikalne )*stopnike, to je zastopnike delavcev.
Notranji minister pa je odgovoril, da ne more kaj takega storti, ker bi na tak način neposredno p.i-Knal nepristranos-t in nezmožnost (»olicije, ki je v službi vseh državljanov in mora to svojo službo vr-iiti pravično in nepristrano!
Tako je tudi samo vatikansko gasilo prejelo enkrat ministrov po-Hk! Državne in policijske posle- vo 4i staoga pravičnost in nepristra ■aost, ne pa čustvovanje pod vtisom dogodkov.
Mučen vtis umora v Venosi se še «li polegel, ko je iz Sicilije udarila rest, da so v kraju Partinico prijeli tržaškega človekoljubneža in pisatelja Danila Dolcija in ga /a prli, ker si je dovolil voditi skup,-*» brezposelnih na, »nedovoljena deio*. Z njim so zaprli še šest nje-^pvih spremljevalcev.
V Partinicu vlada namreč beda v pravem pomenu besede, in Tržačan Danilo Dolci, ki bajč potuje po iržavi in se zanima m gospodarski ia sploh socialni položaj ljudstva, Je nad tako revščino naravnost ob-Strmel. SJsupaj z nekaj visokošolci, ki jim je težka usoda obubožer.ih delavcev in njihovih sestradanih 4nižin pri srcu, je sklical skupaj «|amače brezposelne delavce in jih, rožene z lopatami in, kramp:, peljal na delo popravljat neko pot ali nekaj podobnega. Namen je bil *amreč le demonstrativnega znača ja i« je hotel pokazati, da dela ne manjka, če *e ga le oblast hoče lotiti in s tem nuditi delavcem zaslužek. Prihitela pa je policija, ki je delavce in voditelje razgnala, glav-Aega vodjo, Danila Dolcije, pa zaprla In ovadila sodišču, da je vodil brezposelne na »nedovoljeno delo«.
Dogodek je mučno odjeknil po vsej državi in pojavil se je protes' ■ ni glas zoper aretacijo Danila Dolcija, idealnega moža, ki si je težki položaj brezposelnega delavstva in njegovih sestradanih družin vzel k irou in mu -na svojstven način skušal pomagati, ne da bi komur koli in kakor koli škodoval.
Pri tem nastane vprašanje: Al!
se človekoljubneži, recimo tudi verni in krščansko vzgojeni ljudje, iz socialnega nagiba ne smejo postaviti za pravice -sestradanih državljanov? Danilo Dolci ni šuntal d> ravcev k uporu, ni jih pozival k nasilju in neredu. Mirno so obubožani delavci šli na delo in ga vršiii! Nered je napravila policija, ki -bi lahko bila drugače nastopila. Bol; taktično, bolj uvidevno, bolj človečansko, saj ni res, da se zakoni .ne dajo tolmačiti tudi iz socialne strani!
Tudi proti županu iz Florence, La Piri, se često pojavljajo nepo-voljni glasovi samo zato, ker ima krščansko vzgojo in jo stavlja v človečansko prakso. Hiše -in sploh vse prostore javne lastnine je že večkrat zaplenil La v nje nastanil družine brez stanovanja, -brez stre he. Te dni pa je sodišče neke take njegove zaplembe razveljavilo samo zato, ker ne bi bile v skladu z zakonom, čeravno vsa javnost ve. da so bile pa socialno in človečansko pravične.
Zakaj naj bi nekatere državne stavbe stale prazne ali pa tudi služile malenkostni stvari, ko je toli-
ko družin brez strehe? Saj so tul; te družine članice državne skupnosti in celo najbolj potrebne pomoč: .n usmiljenja!
iSploh se v notranjosti države po-.avljajo težki dogodki zaradi velike brezposelnosti in bede. Brezposelni so ta teden vdrli v sedež županstva v občini Andria, ker nekateri izmed njih niso prišli na vrsto za prejem podpore. Nastopila je policija in pri dogodku je bilo deset ranjenih, ker se je del stopnic podrl.
Primere človekoljubnih in razglednih ter socialno čutečih mož kot sta prav župan La Pira in pisatelj Danilo Dolci, bi oblastva morala še pohvaliti in jim iti na roko njihovo delovanje pa vskladiti z moderno zakonoda;o, ki naj ustreza slučajem nujnosti!
Več pofjuma za obnovo občlnshih svetov
Prihodn;o spomlad se bodo vršile nove občinske volitve v Doberdobu, Sovodnjah in Steverjanu. V Gorici pa prihodnjo jesen.
Naši ljudje omenjenih prvih treh
občin niso nič kaj navdušeni za
prihodnje volitve in tarnajo, da je z upravljanjem občine preveč skrbi in seveda premalo dohodkov 'n preveč stroškov. Upravičeno se lu-di pritožujejo, da gre največ stro-skov za uradništvo, ki ga je odveč in nimajo vsi kaj delati ves dan!
V resnici je ta zadnja pritožba na mestu, saj izda vsaka taka mala jbčina po dva milijona lir in tudi več za uradnike, medtem ko so dohodki preveč nizki.
V.ada bi se morala odločiti za znižanje števila občinskih uradnikov, saj jih je v malih občinah res preveč.
Kljub temu menimo, da je malodušje- spričo novih volitev neumestno, ker se mora vsak Občinar čut ti ponosnega in veselega, da lahko izkaže svoje zmožnosti v korist javnosti in da se lahko svobodno pr' javni upravi udejstvuje.
Ce tega ne -bi bilo, ali več ne bo nam -bo prefektura nameščala »p. -des-tate«, ki smo jih za časa fašizma že bridko preizkusili in katere bomo morali plačevati v sila višjem znesku kot pa prosto izvoljene žu pene.
Svobodno, tiranov prosto življenje moramo vsi podpirati in se ■•'a skupni blagor kolikor mogoče tudi žrtvovati!
Pokaž mo, da imamo tudi Slovenci županovanja in sploh občinskega upravljani zmožne može! Zato proč z malodušjem in korajžno pa veselo na priprave za volitve!
Uspela pustna prirediteu
nasuefž 8n priporočila o o fantom
Prepis opcijskih odlokov v matično knjigo in možnost tožbe za proti priznanju istih
GOSPODARSTVO
NA NJIVI Pbtnoai apneni nitrat ali pa čilski soliter po pšenici, kar je posebno važno zaradi mrzlega In ledenega vremena. Zadostuje 10 kg na 000 metrov površine.
V VINOGRADU Ce vreme ni ledeno, je sedaj is primeren ČSs za obrezovanje trt.
Kar se trtnih kolov tiče, jih močimo v petodstotni modri galici brez apna skozi teden dni ali pa 'h juhe namažimo s Karbolinejem 1-avosno s tekočim katramom, in sicer do 80 cm visoko.
Namesto vsega tega pa kole la'i-fco tudi ožgemo. Pred vsakim takim delom moramo kole olupiti!
V KLETI Kdor Vin« ni še pretočil, naj to »tori takoj. Komur se pretočeno vi-«o ni še sčistilo, naj mu doda po' djS e«e kocke Enosoline na hi.
V SADOVNJAKU Tudi sadno drevje že lahko obrekujemo, seveda če vreme ni ledeno!
Mlado, eden do treh let star> drevje, ne smemo preveč obrezovati, ker ga s tem utegnemo ošibiti.
NA VRTU Prekopljimo gredice in pognoii-mo jih. Proti raznim vrtnim škodljivcem zakopljimo živo apno v prahu, in sicer po 10 do 15 kg na 100 metrov površine. Za uničevanje škodljivcev je zelo dober tud; apneni dušik, ki hkrati služi tudi kot gnojilo.
V obeh slučajih ne smemo po tekem prekopanju zemlje vsaj za štiri tedne časa ničesar sejati, ker nam apno odnosno apneni dušit-setev zamorita.
»Gazzetta Ufficiale* itev. 24 od
30. jan. 1956 prinaša zakon štev. 27 od 9. jan. 1956, ki urejuje postopek za prepis opcijskih odlokov tujih držav v matično knjigo (Registro dello stato civile) in ki daje možnost tožbe za prepis in proti takemu prepisu, to je za priznanje in proti priznanju državljanstva na podlagi opcijske Izjave.
Optanti bodo zdaj vedeli pri čem so in kaj jim je spričo tega zakona ukreniti.
Prvi člen omenjenega zakona pravi, da se prepis opcijskega odloka v matično knjigo ne more izvrši ii brez predhodnega privoljenja (nu1 la osta) ministrstva za notranje za deve. Privoljenje pa izda ministrstvo le, če so v vsakem posameznem primeru dani pogoji (requisi-ti), predvideni v 19. členu mirovne pogodbe. Privoljenje kot tako se mora sporočiti javnemu tožilstvu (procuratore della Repubblica) pri tribunalu, v območju katerega se prepis v matično knjigo mora izvršiti.
Ce ministrstvo ugotovi, da pogoji (requisiti) za privoljenje (nulla o-sta) ne obstojajo, ga ne izda. To svojo negativno odločbo z navedbo razlogov pa mora sporočiti prizadeti stranki in javnemu tožilstvu.
V vsakem času je za ugotovitev državljanstva dana možnost tožbe pred krajevno pristojnim okrožnim sodiščem (tribunale), tako v slučaju danega privoljenja, kakor v slučaju, da ga ministrstvo zanika; in s tožbo lahko nastopi vsakdo, ki i-ma pri tem korist (chiunque vi ab-toia interesse), ter tudi javno toži! stvo.
Trideset dni potem, ko je strankam in javnemu tožilstvu bilo ministrsko privoljenje sporočeno, ne da bi proti istemu bila vložena ’*o->-ba za ugotovitev državljanstva, se opcijski odlok prepiše v matičn > knjigo.
V slučaju pa, da je proti privoljenju in torej proti prepisu odloka bila pred potekom tridesetih dni vložena tožba za ugotovitev državljanstva (per 1’aecertamento dello stato di cittadinanza), se izvršitev prepisa odloži za ves čas, dokler sodba, ki jo vsled tožbe sodišče izreče, ne postane pravomočna.
Prepis tožbe pa se v tem slučaj m mora dostaviti tudi notranjemu ministrstvu.
Po drugem členu zakona, o katerem govorimo, pa je dana možnost tožbe proti -tistim prepisom v matično knjigo, ki so jih bili izvršili predno je zakon štev. 27 od 9. jan. 1956 stopil v veljavo. Tudi to tožho lahko začne javno tožilstvo in vsak do, ki ima za to korist.
Tretji člen tega zakona pa oprošča vojaške službe vse osebe, pr: katerih se ni ugotovilo, da obstojajo pogoji predpisani v 19. členu mirovne pogodbe. Iste osebe ne morejo zopet pridobiti državljanstva i i ti na podlagi 9. člena zakona štev 555 od 13. junija 1913.
Gori navedeni zakon nosi «e!o težka določila v pogledu slovenskih optantov in je tudi v kričečem nv sprotstvu tako z besedilom m!rov-ne pogodbe, kakor tudi z beseri-lom italijansko-'u^oslovanskega sporazuma od 23. dec. 1950. V prve n oziru zato, ker daie mirovna pogodba pravico reševan:a oD^Pskih izjav samo jugoslovanski vladi, v drugem pa zato, ker do’oča dvodr-žavni dogovor od 23. dec. 950, da
Italija sme zadržati samo največ do
200 opcijskih odlokov. Svoje ugo vore proti istim pa, da mora naj prej sporočiti jugoslovanski vladi in z njo o tem razpravljati. Za* , menimo, da bi obe vladi morali ob .aviti imenik tistih 200 oseb, kate-r.m sta opcijske izjave odnosno odloke zadržali, ker, kot smo že povedali, je, glasom omenjenega dog>-vora, eni in drugi dovoljeno ospo-ravati opcijo odnosno opcijske odloke samo največ v 200 slučajih.
Ali obstoja še kak tajen dogovor med dvema državama na škodo strank? Ali je Titova komunistična v.ada prinesla še kako »darilce« Slovencem v Italiji, da prej izginejo s tega ozemlja?
S tem zakonom v zvezi nastanejo zopet zapletljaji, trenja in tožbe, ker bo ministrstvo v slučajih, ki se bodo njemu zdeli primerni, trdilo da stranke niso italijanskega občevalnega jezika, ker v družini občujejo slovenski. Ministrstvo bo zopet še nadalje, kjer se mu bo to zdelo, zamenjalo pojem občevalnega jezika (lingua d’uso), katerega mirov na pogodba zahteva. » pojmom ma terinščine, ki je popolnoma drugega pomena in katere mirovna pogodba niti ne omenja!
Na drugi strani pa- bo zopet predmet pravdanja vprašanje ohranitve italijanskega državljanstva na pod lagi »domicila«, ki ga mirovna pogodba določa na dan 10. junija 1940 na današnjem ozemlju italijansko republike in katerega besedila mirovne pogodbe ministrstvo in sploh vsa upravna oblastva ne spoštuj"-:o in* zahtevajo Se dokaz pristojnosti (residenza stabile) na dan 10 ;unija 1940 za priznanje ohranitve državljanstva brez opcijske izjave.
Znano je, da ima po 43. členu italijanskega civilnega zakonika vsak državljan svoj »domicil« tam, kjer je g>avni sedei njegovega dela, njegovih poslov; medtem ko je pristojnost (residenza) tam, kjer se de-fanski nahaja njegovo ognjišče, to je dom!
Zaradi takega krivičnega tolmačenja in praktičnega izvajanja 19. člena mirovne pogodbe je samo v gorlški občini prizadetih kakih štiri sto slovenskih strank. Zaradi krivičnega izvajana tega predpisa O »domicilu« od strani upravnih o-biasti so bile vše te slovenske stranke speliane na nepotrebno pot opti-rania. Zdai pa, ko jim je od jugoslovanske strani opcija ugodno rešena, jim italijanska oblast opcijo osoorava. Tako so zaradi prve krivice dvakrat prizadete, kaiti sodišče, pred katerim trdi5o, da so 10 ’un.i-a 1940 imele svoi domicil tu v Italiji ter da «o zaradi tega od-višno ODtirnle, ?jm odPovar!a: »Sai ste v onciiski iz:avi davili, da ste 'meli domicil na področju odstopljenega ozemlja!«
Vsai v enem primeru ie neko sodeče že tako ravnalo. Seveda krivično, ker ie ono dolžno ugotoviti 'lli je res šlo za primer pomote ali n**!
S-nriAo te«a na* se strank«, ki so m. i-nnf-a, 1940 im<»le svoi domicil "a ^aimšniem o7eml*u italijanske re-nuh^ke. kar .nič n« ustrašilo in >ia: svo!o -oravieo zahtevajo, če potrebno tudi na sodišču!
Te*ko in krivdno določilo 7a.ko-na od 9. ipn. 1956 ie tisto, ki daie v vsakf-m ča'U možnost, tožbe zoper že pridobljeno državljanstvo na
podiagi ministrskega privoljenja. io pomeni, da se jutri ministrstvo ali javno tožilstvo kratko in malo izmeri, da pravzaprav ta ali ona stranka ni imeia pogojev iz 19. člena mirovne pogodbe in nastopi s tožbo za ugotovitev državljanstva!
Ze res, da se že pridobljenega statusa na podlagi civilnega zakonika ne more brisati, toda rekli bodo, da je ta novi zakon uvedel novo prakso itd.!
Drugo težko določilo je tudi tisto, ki daje možnost nastopa s tožbo z* ugotovitev državljanstva, i drugimi besedami povedano: za odvzem že priznanega državljanstva v slučaju opcijskih odlokov prepisanih v matično knjigo pred vstopom v veljavo tega zakona štev. 27 od 9. januarja 1956.
Toži pa lahko tako javni tožilec, kakor določa drugi člen zakona, kakor tudi vsakdo drugi, ki ima za to korist, kakor določa prvi člen zakona.
Ni rečeno, da morajo stranke, katerim ministrstvo sporoči odkl^T privoljenja za prepis opcijskega odloka, nastopiti s tožbo prav v roku tridesetih dni od vročenega sporočila, ker jim prvi člen zakona daje pravico nastopa s tožbo »vsak čas« (in ogni tempo).
Upamo, da bodo sodišča, če bo treba pred njimi nastopiti (kar je spričo zakona seveda zelo verje v-no), ravnala strogo pravično ifi sodila v pravcu pravice in ne v prav-cu nacionalnih predsodkov, kot ie v navadi pri nekaterih upravnih, oblasteh!	—.j
DOBERDOB
V nedeljo popoldne se je torej vršila v Doberdobu napovedana pustna prireditev Kmetsko delavske zveze. Na odru je najprvo nastopil tercet tržaškega »Metuljčka« ki ga je s harmoniko spremljal pr.-znani umetnik g. Marij Sancin Terce,t mladih, izkušanih moči je z;<pel štiri narodne in žel priznanje poslušalcev 7. odkritimi aplavzi.
Sledila je šaloigra »Laži-zdravni-ka« v dveh dejanjih, ki so jo prav dobro podali domači igralci in seveda želi burno priznanje poslušalcev, ki so se tako naužili veselja in dobrega smeha.
Po prvem dejanju je zopet nastopil tercet »Metuljček« z g. Sancinom in. zopet navdušil občinstvo.
V drugem dejanju šaloigre, kjer se je prikaz razvozlal, so igralci pokazali še večje obvladanje jjjre na odru in spretno izvajali vsak svojo vlo,go ter pokazali, da so se je dobro naučili tako v besedilu, kakor v -kretnah.
Saloigra je bila za pustno prireditev dobro izbrana, ker se v t^m času ljudje radi veselijo in smejejo.
Prireditev je seveda zahtevala precej truda in vodstvo Kmetsko delavske zveze ima zdaj po -tem delu eno izkušnjo več. Zlasti mlad. Marjan Zužič bi znal povedati, koliko truda tako delo zahteva!
Posebna zahvala za vaje pa gre g. prof. Slavkotu Bratini iz Gorice, ki je v hudem mrazu hodil zvečer iz Gorice v Doberdob vadit igralce in se okoli polnoči vračal domov ter domačemu župniku č. g. Breclju, ki je med tednom budi pomaga’ pri učenju za nastop.
Kar se udeležbe tiče, moremo ~e či, da je bila zadovoljiva, čeravno bi bili mladi fantje za tako priliko lahko pustili televizijo in -raje prišli poslušat kulturno prireditev!
Vsem, ki so za -uspeh igre kakor koli pripomogli, se vodstvo Kmetsko delavske zveze zahvaljuje!
Glas ljudstva
Živimo v težkih ča«ih, in tisk in radio nam prinašata vedno hujše novice iz raznih krajev Republike. Brezposelnost, beda, upori, spopadi med demonstranti in policijo, človeške žrtve, stavke državnih uslužbencev in težave z državno bilanco.
Uvodniki nekaterih velikih dnevnikov očitajo in opominjajo na resnost položaja, na nedostatke nekaterih zakonov, na nezadostno socialno skrbstvo. Kličejo k treznosti in k uvidevnosti teT izvrševanju državljanskih dolžnosti od strani vseh, zlasti s strani premožnih in vladajočih.
Ce pa pomislimo, da je za gorl-ško pustno maškerado šlo teko rekoč v nič ali pa samo tudi v smeh nekaj milijonov lir, medtem ko so v južnih krajih države mase brezposelnih brez kruha, brez obleke in brez obutve, se začudeni vprašamo: kje pa je doma čut solidarnosti z lastnimi sodržavljani; kje ie človečanska ljubezen do trpečih in stradajočih? Ali ne bi našli morda drugi način pustne zabave in potrošeni denar raje razdelili revnim doma, ali pa ga poslali v dru-
IZ SLOVENIJE |
PRIMANJKLJAJ MLEKARNE
Mestna mlekarna v Zagrebu ima letno okrog 65 milijonov din primanjkljaja. To pa v glavnem zato, ker izdatki za toliko presegajo dohodke. Glavni izdatki so prevozni stroški.
Čudno, da oblast Je- nadalje pod pira to podjetje, ki stalno posluje z izgubo, dočim druge privatne mlekarne, ki prodajajo mleko po isti ceni, nimajo takih izgub, oziroma so aktivne.
IZSELJENCI NA OBISKU Po podatkih Slovenske izseljeniške matice je letos obiskalo svojo domovino skupno 1437 jugoslovanskih izseljencev. Iz Amerike ;ih je prišlo 490, ostali pa iz Zahodne Evrope. To število se bo znatno povečalo, ko se bodo lahko vračali na obisk v svojo domovino tudi vsi tisti izseljenci - begunci, ki so med n po zadnji svetovni '>ojni zapustili Jugoslavijo.
NEUMNO GOSPODARJENJE
Vsako toliko časa zagodejo Titovi gospodarski strokovnjaki kako posebno. S svojimi uspehi so lahko res ponosni! Uvoz pšenice, katero je predvojna Jugoslavija izvažala, je že nekaj »normalnega«, vsakdanjega, kar se je vsaj do sedaj kaj imenitno opravičevalo enkrat s sušo, drugič z povodnjimi, potem oa še s prehudo zimo in podobnim.
iSedaj se pripravljajo pa na u-voz konoplje, in sicer svoje lastne, jugoslovanske konoplje, katero še
vedno izvažajo. Ker je na svetovnem tržišču precejšnje zanimanje in povpraševanje po jugoslovanski konoplji, ao jugoslovanski izvozniki sklenili toliko pogodb 8 tujino, da ni ositalo za domače tovarne nie več konoplje. Tako so nekatere prisiljene odpustiti delavce in prenehati s predelavo ali pa Iti v tujino kupovat jugoslovansko konopljo, za kar pa m deviz. Ne samo to. Tovarna »Motvoz In platno« v Grosupljui ki je izvažala svoje izdelke v tujino, za kar je prejemala dvakratno ceno, kot bi prejela za surovo konopljo( je morala prav zaradi pomanjkanja surovin odpovedati dragocena naročila iz tujine!...
Res umno, socialistično gospodarjenje!
ČUDNE CENE
Umetna gnojila stanejo na jugoslovanskem trgu okrog 30 din kg Zadruge pa in podjetja, ki odkupujejo kmečke pridelke, nudijo tistim kmetom, ki se obvežejo, da jim bodo prodali pridelek žita, ta gnojila po smešno nizki ceni — 6 din za kg.
ge kraje, kjer pusta ne poznajo in so lačni kruha, ne -željni pustnih sem?
Na drugi strani pa beležimo novico, da bo goriško županstvo gradilo v Ločniku novo hiralnico, hi do stala tri sto milijonov lir in gostovala do največ tri sto starih občanov. To pomeni, da pride po e» milijon lir stavbe na vsako glavcrf
Res, tudi onemo.gli starčki i« starke imajo pravico do pomoči, dr. usmiljenja in skrbi od strani soob-čanov. Izgleda pa, da bi v tem težkem položaju, v katerem se široke plasti ljudstva danes nahajajo, »r kazalo graditi ravno icovo tri 6-to milijonsko hiralnico, ko bi našli lahko drugo izhodišče, če je stavba v ulici Baiamonti nezadostna. Saj je v Gorici tudi nekaj lakih stavb, ki bi jih lahko z manjšim stroškom preuredili za hiralnico! Precej milijonov bi s tem prihranili in jH«. porabili za nujnejše potr*-be. Saj jih končno le država prispeva, državi pa jih dajejo davkoplačevalci. Država pa -bi lahko izdatnejše pomagala tudi podeželski« občinam in ne samo mestnim!
Pravijo -tudi, da potroši gorišfta občina okoii devet milijonov lir ali več samo za načrtovanje raznih del. Tudi to je preveč, in genriški inženirji se pritožujejo tudi zato, ker gre skoro ves ta denar izven občine, tujim, ne go-riškim inženirje*1 Moderne šole so res na mestu ia v gotovem oziru potrebne. Ne Bt tudi ravno tako nujne, da je treba zanje potrošiti velikanske vsote dinarja, ko nimajo v drugih krajJi države niti navadnih higiensko 1* vzgojno primernih prostorov, uče*-ci pa so tudi pozimi bosi!
Za olimpijske igre v Cortini, ki so trajale dva tedne, so na napravah potrošil tri milijarde in itiri sto milijonov lir. Nekateri trdjio. da so potrošili kar šest milijard IIf!
Trdijo tudi, da je le ena milijarda lir od teh naprav zgubljena, kir tiste naprave ne 'bodo nikoli ve* in nobenemu več služile. Ostale naprave pa, ki so stale dve milijardi in štiri sto milijonov lir, da b*-do deloma tohko služile ob priliki drugih športnih tekem!
Zahteve športnega tekmovanju pa državni in nacionalni prestiž s* tudi tu na mestu. Gre le za prednost pred to lin ono nujnostjo: Sl ima prednost socialno vprašanje a-li pa udejstvovanje na mednarodnem tekmovanju?
‘Ali je zadostiti prej sestradanemu ljudstvu ali pe športnemu ii-gledu?
Odgovor je jasen: Lačne nasitit; žejne napojiti, nage obleči!...
ŠPORTNI DROBIŽ |
V nedeljo so se končale sedrt>e zimske olimpijske igre. Večina je bila navdušena nad organizacijo, ki je bila brez primere v dosedanjih olimpiadah. V domačem in tujei* tisku pa je bilo tudi nekaj zabavljanja zaradi velikega razkoš1'* Znani športni list iz Milana je priobčil izjavo ameriškega športnega strokovnjaka med obiskom naprav v Cortini: »To, kar so Italijani naredili za olimpijske igre, je naravnost prekrasno. Na žalost mi Anru-ričani nimamo dovolj denarja, da bi se lahko postavili s čem podob nim.« Pariški il'Equipe« pa piše o nekem norveškem funkcionarju, ki je ostal tako presenečen nad lepj-to olimpijskega stadiona, salonov v kristalu, premičnih stopnic in drugega, da je vsak večer priSel na ho kejske tekme v smokingu. Seveda je ironija na tri milijarde, ki jih }e dala nogometna staya (Totocalcij) v olimpijski sklad, ''precej demago-ška zadeva; bo pa vedno našla množice, ki ji -bodo ploskali, teta množica je ploskala tudi v trenutku, k* so Italiji dodelili sedme zimske i-gre. Tedaj je bil pravi čas za pritoževanje, ker se je vedelo, da t* s.*an®‘ *"e	že	sprejme	o-
limpiado, jo mora hudi speljati na najboljši mogoč način. To je Italiji napravila! Drugo vprašanje pa j:, katera država si lahko privošči razkošje, da naloži visoke vsote ▼ nu. ralni kapital, ki neposredno ne prinaša otipljive koristi.
Avstrijci so že v preteklih prvenstvih in olimpiadah osvajali prva mesta. A po največjih zmagah so se njihovi smučarji navadno odst lili v Združene države. Tam so -kot trenerji dobro vnovčili svo:o svežo slavo in si zagotovili osnove za mli no življenje. Da se to ne bi ponovilo, je občina iz Kuetzbuehla podarila Sailerj-u zemljišče.
DOBRO' BLAGO NAJN/ŽJf; CENE
DROGERIJA
ANTON PODGORNIK
GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009
Ali bo Severni tečaj ozelenel?
■Zmaga nad atomom in nad silami, ki dremljejo v injem, nudi človeštvu čedalje obširnejše možnosti. tim. postavi naš planet pod popolno fcadzorstvo človeka. Pri tem gre v frvi vrsti za pridobitev novih življenjskih prostorov za človeštvo, ki se približuje številki 2 in pol mili-*rd ljudi na svatu.
Na severnih obalah Evrope, Azi-j« in Severne Amerike se razprostirajo ledene, nerodovitne pušča-\se, ki bi jih morali samo primern > »podkuriti«, pa bi se spremenile v isodovitno zemljo. V Philadelphiji »sede prav ta teden konferenca »interesiranih dežel. Na razpravljanjih bodo poskušali strokovnjaki preučiti vse možnosti, ki bi omogočile .staliti ogromne sklade sever-»ega ledu.
»Tam, kjer se danes na obeh zemeljskih tečajih kopičijo ledeniki in pošiljajo v svetovna mor.a orjaške ledene gore, je bila nekoč iončna in zelena dežela!« To zatrjujejo danes geografi in geologi, ki s» ugotovili, da zemeljska os stal-*o menja svojo lego. Tako n. pr. aertrjujejo, da je Severni tečaj le-«1 nekdaj na današnjem sončnem iMvajskem otočju. Človeštvo pa se-i*eda inima časa, da bi milijone 'et fckalo na nov premik zemeljske o-*i. Tak premik bi tudi malo koristil ,ker bi pač druga področja zajel večni led in sneg. Klic po novem življenjskem prostoru je portal nujen za vse človeštvo.
Puščave v območjih zemeljskega •raika nameravajo ljudje oskrbeli z vodo in tako ustvariti življenj-*e pogoje tudi na teh ogromnih »red el ih. Pogled človeka - pionirja va se obrača na druga področja, na ■dežele ob tečajih, kjer divjajo silni •Kleni viharji in silijo tamkajšnjo *aravo v večno spanje. Kdo še raz-»išlja o tem, da bi tudi dežele: I-sflandija, Irska, Britanija, Severna jfcarveška, Švedska in Finska Še danes spale v popolni neplodovito-#1, če bi jih ne ogreval tajinstveni "*k, ki prihaja iz Karibskega moril, tam od sončne Floride, in prinaša s seboj, sledeč skrivnostnim tokovnim zakonom, toplo vodo. dimatični učinki toplega zalivskega toka in nad njim pihljajoči za-Ukodnsi veprovi šele ustvarjajo Se-'<ierno Evropo tako, kakršna je.
Razmižljainja o zalivskem toku ne dajo miru znanstvenikom. Toplo ’.*>dovje, ki bi oblivalo severne o-!j«,Ie Azije, Evrope in Severne A-•erike, bi prelomilo večni led, segrelo ledene vetrove in popolnoma bremenilo podnebje teh predelov.
Doslej je človek o vseh teh orjaških spremembah lahko samo ra-*j*l. Nikoli pa ni mogel slutiti, da H se njegove sanje o staljenju več ■ega ledu mogle tudi uresničiti. Na-ifcvne sile so ledovja na tečajih u-sivarile, in samo te sile bi ga za-aaogle tudi odpraviti. Sile energije. Sat »o jih oprostili atomi, so naravne sile.
Iz sanj so se porodili prijemi ji vi mačrti, s katerimi se ukvarjajo in-Senirji najbogatejših in najmočnej-flh dežel.
Z elektronskimi računskimi strojil »o reševali obrazce, ki so pred to knajdbo izgledali prav tako orjaški in fantastični kakor so dela, ka-•fcrim so ti obrazci namenjeni. Končno je iz teh zaupnih načrtov. Sri bodo svetu verjetno znani čez ■ekaj mesecev, prišlo na dan, kako mislijo ukrotiti sevemotečajni svet s pomočjo umetnega zalivskega to-Sa, da bi na ta način arktične de-iele spremenili v plodovito zemljo s milim podnebjem.
V Beringovi ožini, ki loči Azije «4 Amerike, nameravajo zgraditi orjaško pregrajo. S pomočjo deve-
tih atomskih naprav na obeh straneh Beringove ožine in. štirih atom • skih naprav na sami pregraji bodo pognali v obrat orjaško sesalno napravo, ki bo črpala vodo po 520 o-gromnih ceveh, od katerih bo vsaka cev imela premer 46 metrov.
S to orjaško črpalko bi toplo vodo črpali v Tihem oceanu in jo potiskali v Severno polarno morje Pri dovajanju vode skozi cevi, bi morsko vodo še umetno segrevali Tako bi nastal umetni zalivski .to*, ki bi ogreval ledeni ocean.
Po zakonih geografije in atmo-sferičnih posledic bi se v nekaj 'e tih izvršila popolna preobrazba se-vernoazijskih, severnoevropskih in severnoameriških področij, ki mejijo na arktično vodovje.
Hriza italjaaskega filma
V znani italijanski filmski reviji je bil pred kratkim objavljen članek, ki stvarno in nazorno prikazu je gospodarski in moralni položaj sodobne italijanske filmske produkcije. Ne zanimajo nas toliko kritične ugotovitve žalostnega gospodarskega stanja raznih filmskih družo. ki delajo z očitno izgubo — saj je le par novejših italijanskih filmov, ki so krili proizvodne stroške, o gromna večina pa še ni kasirala toliko, kot so znašali izdatki za o-stvaritev filma!
Zanimajo nas predvsem ugotovitve moralnega in vzgojnega značaja, Cankar brez obzira, odkrito priznava poraz sodobnega italijanskega filma z moralnega In umetniškega' vidike. Vsaka sled umetn<> sti se je sramežljivo skrila pred bujno rastjo razgaljenih prs migljajočih zvezd italijanskega filma, ki so se trenutno ali za dalj časa pojavile na filmskem platnu, kamor so se povzpele iz neznane pretekio sti — morda polne duševne in telesne bede — zgolj po zaslugi bujno rastočih prs in več ali manj zapeljivih nog. To naj bi bilo merilo sodobnih in bodočih zvezd. Sistem, ki zelo sliči sistemu, katerega uo.*-rabljajo pri izbiri - selekciji kn» mlekaric.
Stvar je prišla že tako daleč, da se zgražajo celo možje in fantje, k; niso kaki tretierednlki, saj cerkve znotraj le redkokdaj vidijo, a imajo v sebi le toliko naravne more-
ne sile, da jim taka »širokogrudna umetnost« obroča želodec.
In to se, na žalost, dogaja v katoliški državi in pod vlado, ki sc ponaša s svojim krščanstvom. In n ga človeka, ki bi si upal javno oži gosati te pohujševalce....
Snemanje in predvajanje tako o-studnih filmov je končno zelo žalostno spričevalo za javnost, ki ,;e pase in našla .a v takem blatu. Režiserja in filmske producente ženi v tako »umetnost« v glavnem dohi-ček, ker pač dobro poznajo maso filmskih obiskovalcev, ki se, če tr^-ba, prikrajša pri hrani in oblekli, a ne zamudi nobene prilike, da u-teši svojo pohotnost tudi z »umetnostjo«.
In v tekem spolzkem ambien-tu. ki navaja v prostitucijo in v splošno moralno propast, raste sodobna mlad na, zlasti sredn;ešolci. Uspeh: in posledice tega ambienta so na dnevnem redu:	očitno zanemarja-
nje šolskih dolžnosti in nujne posledice pri ocenievanju, ki se tolikokrat zakl'učijo s streli in v zaporih; ljubimkanje, ki ni niti v dal i-nem sorodstvu z nedolžno petoš lisko liubeznijo, ki je prepletala v idealni ljubezni sentimentalna sr-
ca mladih študentov; gnili značaji brez idealov in brez najmanjše volje do dela in uspehov. Skratka, mladina, ki umira in hira še pred-no je s polnimi pljučima zajela zrak življenja.
In to so šele prvi sadovi tega. strupenega ozračja!
Elizabeta II. v Dfrilii
Crna Afrika pozdravlja v teh dneh svojo belo kruljico Elizabeto II. Britanska politika se trudi, da v svojih prekomorskih posestih ne dopušča do veljave propagandnim tiradam o kolonializmu Hruščevu. Bulganinu et Co. Prav v Nigeriji, kjer je sedaj britanska kraljica na obisku, dokazujejo »kolonialimpe-r alisti« prav isto evolucijo, ki so jo pred tem že izvedli v Indiji, na Ceylonu in drugod. Največja zahod-no-afriška kolonija Britanskega cesarstva uživa že danes obširno samoupravo n bo verjetno že v do-g'ednem času postala enakopravni č'an Commonvvealtha. Kdaj bodo Sovjeti v Evropi in Aziji dopustili nekaj svobodnega diha zasužnienini narodom, tega pa Hruščev, Bulga-nin et Co. ne povedo.
DVESTOLETNICA ROJSTVA Wolfanga Amadeusa Mozarta
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—3K———----------    .
Po vsem kulturnem svetu prirejajo koncerte, povsod zvene čudovito nežno in iskreno spevi »Caroo-ne piščali« in tožbe »Requiemac. Dve sto let je poteklo od rojstvo velikega genija, njegova glasba pa živi neusahljiva, večno svetla ir. sveža.
Veliki Salzburžan, kakor imenujejo Mozarta, se je rodil 27. januarja 1756. Oče, ki je bil sam glasbenik, je svojega čudežnega otroka vodil od koncerta do koncerta, ve? svet se je čudil. Mali Mozart je zlagal minuete in drobne skladbe, i-g-ral brezhihno kar na prvi poglei in bil ob vsem tem samo nežen in izredno lep šestletni otrok.
V svojem kratkem življenju, Mozartu je bilo petintrideset let. ko jf umrl, je ogromno ustvaril. Od kvar tetov, simfonij in veličastnih koncertov, vse preko oper do poslednjega dela »Requiem«. Zdi se n; -ravnost nemogoče, da je tako mlad človek mogel ustvariti toliko lepote, kljub trdemu in bednemu živ-l;en:u. Usoda je namreč Mozarta resda obdarovala z nesmrtnim ge nijem — a je za to zahtevala veli ko plačilo. Vsa leta se je Mozart f svojo ženo Konstanco boril proti
tfzori .»ljudske demokracije**
Visokošolci vseučilišč v Bernu in Freiburgu so poslali vzhodnonemškemu predsedniku Grotewohlu naslednji protest: s Združenje delegatov visokošol-cev vseučilišča v Bernu in konvent delegatov Academia friburgensis sta z velikim ogorčenjem zvedel", da je sodna oblast obsodila, skupino pet visokošolcev vseučilišča G-reifs-wald (v Vzh. Nemčiji) ma zaporne kazni do deset let samo zato, ker z stavkarskih nagibov niso obiskovali predavanj. Tako brezobzirno postopanje proti golemu poizkusu izražanja lastnega mnenja predstavna dejanje najbolj surove samovoljnosti, ki nima nobenega odnosa več do pravičnosti in pravnega reda in ki mora samo v Študentih izzva*i grozo. Tak akt predstavlja v osti lem najbolj brutalno kršitev naj< snovnejših pravic svobode, da pri tem ne govorimo o akademski svo-
5. Deliki dobrodelni ples
Slovenskega dobrodelnega druStva v Trstu
Ob skrbni pripravi ia vestni organizaciji se je to sredo zvečer vršil težko pričakovani ples Slovenskega dobrodelnega društva lz Trsta. Kljub rnra.su in splošnemu tržaškemu malodušju pa ae je v elegantnih pritličnih prostorih Hotela Exeelsior zbralo toliko število ljudi, da lahko poročamo o izvrstnem uspehu. Priča temu ao vii oni, ki so se ob zvokih -ubranega orkestra in v intimni domači družbi laba-
PUSTNA ZABAVA
Na pustni torek 14. t. m. bo tradicionalni zabavni pustii večer v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v ulic! Machiavelli 22-11.
Vabljeni člani in prijate'ji društva.
Otroška maškerada
Na pustno nedeljo popoldne ibo na istem sedežu od 16. do 19. ure maikeradni pustni plet za otroke.
Tajništvo SDD
vali in naplesali do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne.
Mimo dejstva, da smo v tako prijetnem okolju praznovali letošnjega mrzlega Pusta, nam je v zadoščenje, da smo spet imeli priliko pokazati, kako znamo biti na mestu tako pri višjih ali preprostejših zaposlitvah, kot v elegantnem salonu. Zlasti v Trstu je to važno.
Kot smo že večkrat poudarili, to ni eden tistih plesov, ki bi bil a-memu sebi cilj. Njegovo poslanstvo je predvsem dobrodelnost. Takoj .a tem pa pride še drugo poslanstvo: slovensko družabno izživljanje v našem mestu. V našem mestu je na vseh področjih globoka razdeljenost duhov in mišljenj. Ce vsaj tt: in tam uspe, da se slovenski ljudje spet srečajo med seboj - pa čeprav samo na kakšni zabavni prireditvi — je to že nekaj vredno.
Ko Slovenskemu dobrodelnemu društvu na tem mestu čestitamo k uspehu, ki je bil nad vsakim priča kovanjem, izražamo javno željo vseh, naj s takimi prireditvami nadaljuje v korist njegovemu človekoljubnemu poslanstvu in v razve drilo nas vseh.
bodi, ki pri vas očitno sploh ne obstoja.
Obe združenji nujno pozivata o-blasti vzhodnonemške demokratične republike, da ta ukrep, ki je v
posmeh človečanskim pravicam prekličejo tn obsodbe razveljavijo. «
Taka je torej resnična »svoboda« in take sorte je »ljudska demokracija« v vzhodnonemški kremeljski koloniji. Poklicni »zaščitniki stavk« pri »<Delu« Seveda o vsem tem previdno molčijo. Kar Grotewohl stori, vse prav stori! Plačana morala ne more biti drugačna.
Sogjitskegs konzula so. . ”
Južnoafriški zunanji minister E-ric Lollw je 1. februarja izjavil v parlamentu, da je njegova vlada zaprosila Sovjetijo, naj razpusti svoje konzularno zastopstvo v Ju? ni Afriki.
Lollw je inadale sporočil, da je tajništvo zunanjega ministrstva izročilo sovjet, generalnemu konzulu v Pretorni noto, v kateri izjavlja, da ]e južnoafriška vlada prišla do zaključke, da je v interesu Južne Afrike in njenega prebivalstva, da preneha poslovanje sovjetskega generalnega konzulata. Izjavo so poslanci pozdravili % burnim ploskanjem.
Zunanji minister je nadalje izja vil, da ima vlada v rokah dokaze, da je konzulat podpiral protidržav-ne elemente v deželi, posebno med prebivalci Bantu in Indijci. Nadalje je sovjetski konzulat razširjal komunistično propagando.
Kota tragedija na mefi
Tragedije, ki jih demokratična predvojna Jugoslavija ni poznala, se V Titovi Jugoslaviji razvrščajo kar po tekočem traku. V prejšnjin letih so na meji Te.gljale strojnice, ko so iz Titovega raja bežali ljudje iz najraznovrstnejšiih nagibov: m -zerija, nasilje, politična preganjanj«, prisilno delo, popolno pomanj-kainje vsake svobode itd. Strojnic« v zadnjih letih niso več tako mir-ljive, uhajanja iz »raja« pa niso prenehala. S čolnom čez Jadran ob najslabšem vremenu, so še vedno pogosti pojavi.
Dva visokošolca, Beograjčana Pavlovič in Perič, sta hotela izkoristiti sedanjo hudo zimo, da bi iz-
brala svobodo. Po strahotnem vremenu in debelem snegu sta se srečno dokopala na Kofce, vršac, ki loči Jugoslavijo od Avstrije. Tu ju je zalotil snežni metež. Zaradi deb^i snežne odeje in nepoznanja okolice nevajena slovenskih gorž, sta' zašla na rob globokega prepada. Pavloviča je presenetil močan vet rov n sunek in ga pahnil v prepad, kj?r je ostal na mestu mrtev. Njegov tovariš Perič pa se je še pravočns no oprijel skale in se sklonil z zadnjim delom telesa pod previs.
Po dveh dneh in dveh nočeh v nečloveški borbi na življenje in smnt ga je našla avstrijska’ orožniška patrulja nezavestnega in z zmrznjenimi nogami. Avstrijci sr nesrečnega visokošolca izročili ni-goslovanskim mejašem. V bolnišnici so mu zdravniki morali odrezit: etoe nogi.
V svobodnih zahodnih državan takih tragedij ne poznajo, ker jim ;e človeška svobode vsakdanja >a-maposebi umevna naravna pravi ca. Policijske države pa se bo lastne Sence.
It barja topel veter?
Vremenoslovska veda je dognala da je tržaška burja topel veter Ljudje pravijo, da se rodi v Senju v Hrvatskem Primorju, zraste na Reki in pogine v Trstu. Med tople vetrove pa ste jo z vso svojo znan stveno avtoriteto uvrstila odlična meteorologa pok. prof. Vercelli in v zadnjem Času prbf. Poli, ki jc nasledil prvega pri vodstvu tržaškega vremenoslotfskega zavoda. To trditev, ki se zdi naravnost nesmiselne, utemeljuje znanost s tem. da postane burja »topla« zarad1 zračnega pritiska nad mestom in nad kraško planoto. Burja se dvigne namreč zaradi različnega zračnega pritiska na kraški planoti in na Jadranu.
Takrat se zračni pritisk nad mestom zniža za nekaj milimetrov v primerjavi s pritiskom na planoti, zaradi česar je na kraški planot-' bolj toplo. Parv ta razlika temperature ozračja pa povzroča sunke burje, ki stresajo mesto, ko dosežejo mrzle plasti iz višav mrzle plasti nad nižavo. Tako pravi meteorološka veda. Toda Tržačani niso preveč prepričani, da ima prav, ker poznajo burjo v praksi.
POP ČRTO
VOLILO
Gospod Rigolot je svoje truplo »pustil anatomiji, svoje srce foale:-fcam komične opere in svoje možgane nekemu politiku. Umrl je -ib prisotnosti na pol izpraznjene ste-Menice šampanjca in iz pepelnika ae je še dvigal dim prižgane ciga-«e. ko so ga našli. Zan Cicero, ki ;'e hotel pospraviti mizo, je počakal, da je cigara dogorela do konca. Potem se je še prepričal, da se njegov gospod ine more zvrniti niti naprei. »iti na Stran iz globokega naslonja-4a, in po konicah čevljev oddrset k vratom, da bi o dogodku obvesti! preostale žalujoče in kuharico Si ■no no.
Sina je, našel v kleti. Odveč Di ■Mio vsako podrobnejše opisovanie »llajšega Rigolota. O takih izgubljenih sinovih nas seznanja krščan Sto leposlovje od Lukaša do Go-»ernea, pogansko pa od Cezarjevih #r':ateljev do Sartrea v vseh na;-*ianiših podrobnostih. Ro?er Ri-k'-'rd Riigolot se je držal vseh vzo-*ov, ki so mu bili pristopni. V *re-autku ko mu očetova nakazila niso »dostovala, se je lotil ponareieva-«'a. Ko je slusa dospel v klet, ie R. R. Rigolot potegnil novo etiketo Al starega tiskarskega stroja. »Pre-
več kričeče barve,« je zamrmrat 2an Cicero. »Poleg tega je letnica 1599 neuporabna. Steklenice so pričeli polniti šele 1. 1670, predtem t> rej šampanjca sploh niso poznali.« Ponarejevalec je zmečkal papir in ga vtaknil v žep. Sluga je še dodal: »V ostalem pa vam v bodoče ne bo treba spreminjati novega šampanjca v starega. Sedaj razpolagate j vsem premoženjem.«
To pa ni bila popolna resnica. Poleg v uvodu povedanih delov lastnega trupla je zadnja volja gospoda Rigolota vsebovala tri poglavja, ki so urejevala dediščino. Hišo je dobil učni zavod za gastronomijo, obvezati pa se je moral, d' jo v najboljšem stanj*u prepusti R. R. Rigolotu do smrti in brez najemnine. Zan Cicero in kuharica Simona sta prejela zneske, ki sc zadostovali vsakemu za petinpetdeset letnih plač. Ker je 2an Cicero imel že pol stolet;a za seboj in je bila Simona še starejša, sta se oba brez ugovarjanja zadovoljila z volilom, da bosta R. R. Rigolota brezplačno oskrbovala in ga ne bosta v nobenem slučaju zapustila. Več j; znesek je prejela tudi odvetniška pisarna Durand et Durant za bo doče pravne pomoči R. R. Rigolotu kadarkoli bi ta prišel v naspro^e s kazenskim zakonom. V vsemu jc R. R. Rigolot prejel nekaj več ka-
kor nujni delež in še opozorilno pismo očeta povrhu.
Pismo je glasilo: »Moj sin! Kot neprekosljivi zanikrnež drviš 'vo-jemu koncu nasproti. Obširna tre-ha nad glavo, skrbna služinčad in odvetniška pisarna, ki stalno razpolaga z uglednimi razbremenilnimi pričami; vse to Ti je na razp lago. Denarja si prejel celo nek.<j več, kakor pa bi Ti ga šlo po nujnem deležu. Morda boš potreboval štiri ali pet let, da se ga znebiš po barih in nočnih lokalih. V šestem letu boš nekaj lahkovernih ljudi sleparil. Pri tem bo pisarna Durand et Durant najhujše morda preprečila. V sedmem letu se boš lotil ponarejevanja menic. Tu pa Ti tudi pisarna ne bo našla zdravila. Ko se bo to zgodilo, pojdi v klet, stopi na sod v desnem zadnjem kotu in potipaj po zidu. Dotaknil se boš žeblja. Tega sem zabil v steno kot zadnje dokazilo očetovske skrbi in. dolžnosti nasproti Tebi. Obesi se na žebelj predno potrka policija na vrata moje hiše. Na stopnišču naj bo na straži Zan Cicero, da te p»v-licija ne bo nadlegovala.«
Kakor je bilo pričakovati je prešlo šest let, da so stvari dospele tako daleč. Z neizprosno doslednostjo je pri sodni obravnavi odvetniška pisarna Durand et Durant os.taia ■brez moči. Istočasno s črno kavo je
Zan Cicero postregel R. R. Rigoloiu tudi z močno in novo vrvjo.
Težko se je R. R. Rigolot dvignil iz naslanjača, vzel vrv in odšel z Žanom v klet. Splezal je na sod in privezal vrv na žebelj. Vse to je opravljal s preudarkom in z veliko počasnostjo. Ko je zanka neprekMc-ljivo ležala okrog vratu, je še enkrat štel do tisoč, potem pa je^ku-čil s soda.
Nepričakovano pa njegova duš* ni zletela med nebeške 'krilatce, 'pač pa je njegovo telo pošteno telebnilo na tla. Z žebljem vred je padalo po njem kamenje in omet. Odnesel je številne bunke in se po kolenih splazil do soda. Povzpel se je na sod, da bi ugotovil, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ko je prižgano svečo dvignil proti smrtnemu kotu, je zagledal v steni obširno luknjo, j kateri je bila majhna škatla in a-luminijast lonec. Oboje je bilo napolnjeno z bankovci najrazličnejših veljav.
Kaj je temu sledilo, je iz uvodoma omenjenega leposlovja lahko u-ganiti, da tu zadostujejo le tri p-i-pombe: Prvič se je R. R. Rigolot pošteno raz'okal; drugič je poveličeval dobroto in modrost očeta, ki se mu je iz srra zahvaljeval za zdravilni pouk; tretjič je prisegsl, da nikoli več ne bo prestopil praga barov in nočnih lokalov. Nato !.>a
je vzel škatlo in lonec in se napo.i) po stopnicah navzgor v svetlo in ljubljeno življenje.
Na drugi strani kletnih vrat gi je neopazno potrepljal po rameni'1 Zan Cicero. Dejal je: »Preiščite lonec e vso natančnostjo« in je dvignil pokrovko. Med bankovci je ježa lo pismo.
»Ker je Tvoje bistvo razumljivo povezamo z mojim lastnim,« je gospod Rigolot še napisal, »vidim v?e točno pred seboj. Na kratko: Bi' sem prav tak zanikrnež kot Ti, in s tem denarjem sta me rešila pred žalostnim koncem Simona in Zan Cicero. Prav ista čaka tudi Tebe Ta denar je bil prislužen s poštenim delom, jaz sem ga povečal zg->l i z obrestmi. Naj Te ob priložnosti Zan Cicero pouči, kaj je koristno delo, in potem povečaj tudi Ti ta denar. Obrestna mera znaša 7 oc! sto Svoj lastni jaz pa medtem u-s'užno odrini od sebe, ta jaz je zgolj prevzeten napuh.
R. R. Rigolot je bil pripravljen da služabniku izroči dena-r ali p^, da zarohni. Zan Cicero pa ie sam pripomnil: »Vrv vam bom potegni! z vrata, mi treba, da se sami potrudite.« R. R. Rigolot pa je samo zamrmral: »Včasih ste zelo vliudni.« Zan Cicero ni ničeser odgovori! pač pa je s svečo svetil obema pr, stopnicah navzgor. R, Berger
oedi, proti nerazumevanju in poniževanjem. Njegovo življenje je eno samo nasprotovanje usode iti ljudi, pa je kijuo temu v njegoti giasbi neskončno naacioveike, vežne lepote in nadnaravnega miru JNaj je okrog njega še tako divjalo neurje' in nerazumevanje, Mozart je dalje ustvarjal svoje božanska zvoke. In tudi v tem je vzrok, da je njegova glasba vedno igrana in oo eudovana.
* * *
Tudi tisti čas, ki ga označuje beseda rokoko, je poznal za. umetniškim bogastvom očarljivih oblik mnoge brezsrčnosti, trdote in nečlovečnosti. Mozart, ki je v sebi 'Združeval modrost, lepoto in moč v ču iovitem trizvoku, je šele tem oblikam podelil ves notranji blesk, jih obdaroval z nesluteno svetlobno silo, tako da 'so vse hudobije one >redrevolucijske dobe izginile v tej mogočni svetlobi. To na trajanju taco kratko, na notranji vsebini pa ako bogato in popolno življenje lega moža, ostaja ena sama, žare?* zpoved človeka in njegovega o-žsnskega genija in dostojanstva.
Ošabnemu, propasti že zapisant-mu plemstvu tistih časov je postavil nasproti resnično notranje plero stvo, ki iga je ponosen in poniže* obenem nosil na svojem obličj« pred kralji in knezi.
Tudi Mozart je vedel za smrt ta minljivost, poznal je tugo, pomanjkanje in bolečino; tudi on je trpel pod nečlovečnostjo in poniževanjem. Vendar se je povzpel nad vse te globine človeške pokvarjenosti n jfe v svoja dela vpletal nebeške vznesenosti, božanska veselja in di-■tosti popolne duše.
Ko je umrl reven in zapuščen, je otomstv.u zapustil bogastva neminljive veličine. Nihč« ne ve, kje ponve. Ob njegovem pogrebu je divjal grozovit vihar, ki je pogrebce »gnal in so njegovo krsto odložili v neko neznano jamo. Njegov duh n njegova resnična bit pa živita dalje nepozabno V njegovih zvokih, ki budi največjega obupanca dramijo nazaj k življenju.
Slovenske šole
so proslasile PrtStrna
V sredo 8. t. m. so vse slovenstefc šole, vsaka v okviru svojih možn v sti, svečano proslavile Prešernov praznik. Z govori, recitacijami, p«-tjem in podobnimi spomini ne ni,-večjega slovenskega pesnika je tako slovenska mladina osvežila okrepila svojo ljubezen do slovenske besede in do lastnega naroda
V tej zvezi nem uhajajo misli 1» spomini ra slovensko tržaško mladino neposredno po prvi svetovni vojni. Takrat so mladinci čustva Ib misli zavedne Slovenke in Sloven ca oblikovali v nekako slovensko narodno ustavo, ki jo v vzgled, posnemanje in izvajanje ponavljam-> na tem mestu:
»Naia slovenščina je, pra-pričani bodimo, eden najlepših jezikov na »vetu.* Jezikoslovec o. St. Škrabe?
(1844 - 1918),
1. Veruj v moč in lepoto našeg.i jezika!
2. Ne imenuj po nemarnem tujih besed!
3. Posvečuj naie narodne praznike, zahajaj predvsem v tistt templje umetnosti in prosvete, kjer se goji naša umetnost, naša znanost in nuš jezik!
4. Spoštuj jezik svojega očeta in svoje matere, da bo večno ii vel tvoj rod!
5. Ne ubijaj s tujkami in s spa-kedrankamt blagoglasja in It-pote tvojega jezika!
6. Ne preiestvuj s tujo navlako; ohrani svoj jezik čist in ne0-madeževan!
7. Ne kradi tujim jezikom besni in načina izražanja/
8. Ne pričaj po krivem zoptr svoj jezik; laž je trditev, da jt naš jezik trd in reven z izrazU
9. Ne želi ti mlačne in nezavedne žene, da ti ne bo vzgajata otrok v tujem jeziku in duhu!
10.	Ne želi tvojega bližnjega jezikovnega in duševnega blaga; naš jezik je lep in bogat, napredujmo z znanostjo, bogatimo z umetnostjo, a česar ie nimamo, si moramo ustvarit f sami!
V Trstu, 1922.
Jezikovni krožek »ODVADA«
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V petek 17. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU tarantela v treh dejanjih EDUARDA DE FIUPP 4
GLASOVI VESTI
V soboto 18. t. m. ob 20.30 na KONTOVELU tarantela v treh dejanjih EDUARDA DE FILIPPA
GLASOV! VESTI
VESTI s TRŽAŠKEGA
Kaj pripraljajo komunisti našemu kmetu?	|
_" 1 1__________J	J	..	   Ali	bodo	SUVhbll	?	kazali,	da	so	z	vetrom	ie	vedno	v
Naši komunisti obeli izpovedani •e z vso vntmo slinijo okrog našega kmeta in ga snubijo za komuni-atične blagre. Vsa ta- prizadevanja ©a jim ne gredo v klasje.
»Demokrati.a« je pred kratkim *ra v lino označila dvoličnosti tel partijskih kmetijsk.h strokovnjakov. Tu pridigajo staro zavezo kmetijske preudarnosti, tam preko pa ploskajo tisti novi zavezi, -ki je kmeta postavila na beraško palico, delavca in nameščenca pa oropala vsakdanjega kruha. Leta in leta ni bilo belega kru-ha niti za bolnike, sedaj pa n. pr. v solkanskem okraju sploh ni enotnega kruha, pač oa simo bel kruh po 70 dinarjev za kilogram. Za eno mesečno plačo prejme delavec tako 128 kg kruha pri nas isti delavec dobi najmanj Ul kg belega kruha....
Prev zato bo za mnoge poučno, da si ogledamo »sovjetske vzorn -fce* kmetijstva, ki jih Tito do pičice posnema ali celo prekaša.
Hiralnice in rente za ostarele kolhozn-e kmete je zahteval Hru-SČev v nekem govoru v svojem ro ,-atnem kraju KaLnovka, v kolhozu »Hruščeva domovina«. Plačan dopust in odpočitek v najlepših letoviščih dežel, to naj -bi tudi za sovjetskega kmeta postalo nekaj razumljivega, če bi vse poljedelske zadruge sledile primeru vzornega kolhoza v Kalinovki in bi iz svojih visokih dohodkov ustvarjate Sklade za pomoč kolhozovcem.
»Hruščeva domovina« pa naj bi ne bila vzor samo na področju socialnega skrbstva. Ce bi -kolhozovci kbsi-li in večerjali v kolhoznih kantinah, če bi svoje otroke prepuščali otroškim vrtcem in jaslim, bi odpadla potreba zasebnih zemljišč na kolhoznih posestvih. Poleg tega ne bi imeli člani kolhozov nobenega časa za obdelovanje lastne zemlje, če bi bili primorani skozi 300 de lovnih dni na leto opravljati kol-hozna dela. Zato bi bilo bolj racionalno, da bi tudi še te preostanke easebne lastnine skupno obdelovali. Ca kumare, paradižnike in čebulo pa bi prejemali nakaznice (kako ■nalo zahtev sme imeti sovjetski kolhozovec!)....
IruSčev hujši od iitifnndistov
Ko je Hruščev septembra 1953 povoril o ve-likih pomanjkljivostih v sovjetskem kmetijstvu, in je njegova kritika začudila ves svet, so v Sovjetiji uvedli vrsto ukrepov, ki naj bi kolhozovce vzpodbujali k izboljševanju proizvodnje. Najvažnejši .taik ukrep je -bi-lo povečanj" površine zasebnih zemljišč kolho-eovcem in olajšave pri prosti prodaji pridelkov z lastne zemlje. Dm-gi ukrep je omogočal povečanje zasebne živinoreje kolhozovcev, katerim so obenem zmanjšali kvote pri-»ilne oddaje mesa in jim olajšali nabavo lastne živine. Ti ukrepi so kmalu pokazali svojo učinkovitost: preskrba mestnega prebivalstva s povrtnino in mlekom se je izboljša-
la. Istočasno pa se je jpokazalo, oe ruski kmet svo.a lastna zemljišča oodeiuje z mnogo vecjO ijuDezn.jo m skrbnostjo kakor pia kolhozno zemljo. »Koihozna zemlja he pripada niti meni, niti komu drug'-mu«, tako je oblikoval kolhozovec v »Liteiaturniji Gazeti« svoj odnos do kolhoza, »to ie državna zemlja
- ničeva zeml.ai.«
Take »ničeve zemlje« naj po volj Hruščeva postanejo zadnji zasebni koščki zemlje kolhozovcev. Hruščev rine z vso silo nazaj v Stalinovo politiko. Seveda najde modr-,an tudi razloge za svoj umik v stalinizem. Predvsem navaja nerenta-b.lnost ročnega dela, ki ga oprav ljajo na zasebnih zemljiščih. Zakaj pa sovjetski oblastniki ne proizvajajo v svojih orjaških strojnih tovarnah poljedelskih strojev za zasebno uporabo? Se celo za časov kmečkih puntov so graščaki prepuščali tlačanom znatne površine eem-lje in od kmeta zahtevali od 180 • 210 delovnih dni na leto za grajsko obdelavo. Desetina je bila pravi blagor v primerjavi s komunistič nim davčnim vijakom.
V poročilu, ki ga poljedelski minister Makijevič prav v teh dneh priobčuje v /Pravdi« o svojem potovanju pred šestimi meseci po A meri-ki, najdemo odgovor na -to vprašanje. S komaj prikritim na-
vdušenjem poroča minister o o-gromnem prihranku delovne sile,
/vi so /O v Ameriki dosegli na lav nuh v zadnjih letih. Z navdušenjem navaja številke stalno nara iča.oče proizvodnje pjoljedelskiii strojev. Med temi zlasti prepeva s avo novemu traktorju, ki ga s priloženim orodjem vodi en sam človek in katerega mehanizem je tako poenostavljen, da z njim o-pravljajo dela nedorasli fantiči.
Vendar komaj je minister ugotovil, da je traktor univerzalni stroi. ki ga uporabljajo tudi na farmar-skem dvorišču, piše v isti sapi, dr je to neracionalna (!) izraba stro ;’ in zato ne prihaja v poštev za socialistično sovjetsko deželo. Kako naj tudi piše drugače? V Sovjetj: stroj ne sluii človeku, pač pa d*-žavi. Niti kolhozi niso lastniki trak tors-kega parka, ki bi delal na njihovih zemljiščih. Zaman sprašujej > najboljši predsedniki kolhozov, za kaj jim ne dovolijo, da bi za smo/-kolhoze nabavili lastne stroje. Vsakemu zasebniku je vendar dovoljeno, da si kupi avto! Poljedelske stroje izposoja država s jpomočjo traktorskih postaj. Te na -ta račun ne nadzirajo zgolj tehnično uporabo stroiev, pač pa vršijo istočasni nad kolhozovci tudi politično nadzorstvo. Ti kolhozovci se na ta način vedno bolj preobražajo iz kme-
tov v poljedelske težake. To je tudi smoter komunistične kmetijske politike — proietanzacija kmečkega stanu. Tega naj ne pozaDho časi kmetje in tudi tisti delavci, ki posedujejo še kak kos lastne zemlje!
»Farmarji, ki si ne morejo kup,-■ti dragega stro.a, obubožajo m množijo vrste poljedelskih težakov«, pravi minister Makijevič z obžalovanjem in sočutjem v svojem ameriškem poročilu. No, mnogi ruski kolhozovci svojega ameriškega stanovskega tovariša gotovo ne pomilujejo, pač pa mu zavidajo, ca čeprav dobiva o v resnici dovolj izkaznic za mleko, kumare, paradižnike in čebulo ter jpovrhu še starostno rento iz neobstoječega kolhoznega sklada.
Tako torej izgleda za kmečkega človeka komunistični raj: prelevitev samostojnega kmeta v poljedelskega -težaka. Ti »vzori« pa ne veljajo zgolj za »domovino socializma«, pač pa jih z njimi poslušno posnemajo po vseh sovietskih kolonialnih priprežnicah. Tudi Titova Jugoslavija v ničemer ne zaostaja. O teh »naklonjenostih« komunizma do kmečkega ustvarjanja pa kmetijski strokovnjaki pri »Delu« Le »Primorskem dnevniku« previdno molčijo. Taka je pač moTala komunističnih uslužbencev.
Proračun HCEGRT-aza 1.1956
Na seji tržaškega občinskega sveta od 3. t. m. je bil na vrsti proračun občinskega podjetja ACEGA f za leto 1956. Proračun izkazuje 5 milijard 185 milijonov dohodkov in 5 m.li.ard 838 milijonov izdatkov, z deficitom od 652 milijonov, tako da proiačun za leto 1956 predvideva 202 milijona lir več izgube kot proračun za leto 1955. Je pa pri tem treba upoštevati, da znašajo samo višje plače uslužbencev ACEGAT-a, povišane v 1. 1955, 304 milijone lir več kot za leto 1955. Ta povišek je bil povzročen od zvišanja cen življenjskih potrebščin.
Med drugimi govorniki je bil tJ-di svetovalec dr. J. Agneletto. On je v glavnem k proračunu Acegata naglasil, da je podjetje ACEGAT 'zključno gospodarskega značaja in da je princip vseh mest, ki uprav-Pa-jo v svoji režiji mestna podjetja, da morajo ona, če že ne nosijo občini dobička, vsaj kriti z dohodki svoje stroške! V Trstu ni tako, kajti bilance Acegata so pasivne. Proračun je odraz tržaškega gospodarstva. Ni res, da je neresen, kot je trdil neki predgovornik, ampak ;e še preresen, da, celo žalostni, kajti zahteva od slabih občinskih bilanc, da žrtvujejo več kot pol milijarde za kritje zgube Acegata. Skoro polovico izgube gre na račun poviše-nia plač. To povišanje je naravna posledica zvišanja cen življenjskih potrebščin. To višanje cen je sta-
VESTI IZ NABREŽINE
Pretekli ponedeljek, dne 6. t. m. je vršila tretja »eja občinskega »veta v »edanjem zasedanju. Ta je kila skoro celotno posvečena porodu in razpravi o javnih delih / občini. Odbornik za javna deia Tlžintin, je poročal o odobrenih ds-lih iz gospodarskih načrtov, o delih, ki »o bila že Izvršena ter o o »talih, ki se imajo 4e izvršiti. Gospodarski načrt za I. polletje 1954 predvideva 8 milijonov lir za dela, ki so bila že vsa izvršena, in sicer 2 milijona lir za podaljšanje kanalizacije v Devinu, I milijone za I. obrok asfaltiranja ceste Sanatori' Nabrežina - Sempolaj in 3 milijone ea izredno vzdrževanje občinskih poti. Za II. polletje 1954 je bilo o-dpbrenih 12 milijonov lir, in sicer 10 milijonov kot prvi obrok za no-v» šolo v Sesljanu ter 2 milijona za popravila stavb za otroške vrtce. Za prvo polletje 1955 pa je bilo odobrenih 21 milijonov lir, in sicer It obrok za šolo v Sesljanu 8 milijonov lir ter prvi obrok za nov o-troški vrtec v Nabrežini 13 milijo-*ov lir. Za dobo od julija 1955 do Junija 1956 pa je bilo odobrenih 73 milijonov lir, kar smo že poročali v našem listu oktobra 1.1. Odobreno je bilo za zadnji obrok šole v •esljanu 7 milijonov lir, zadnji obrok vrtca v Nabrežini 11 milijonov, aapeljavo vodovoda v Devinu 1,5 aailijona, asfaltiranje ceste Vižov-Ije - Mavhlnje 8,5 milijona, Sempo-laj - Prečnik 3 milijone, ceste po vasi v Nabrežini 2 milijona ter rs atovo zavetišče za stare in bolne v Nabrežini 40 milijonov lir.
Sola v Sesljanu in vrtec v Nabre-fttnl ata deli, ki bosta v najkrajšem fesu oddani v gradnjo. Ostala dela fe v teku priprav ter Je upanje, da Nado tekom prihodnje spomladi h aaripravljena za gradnjo. V načrtu
1956-57 so bila predlagan« sledeča dela:
1) Popravila obč. stavb 2,500.000;
2) povečanje in ureditev kopališč«
v Nabrežini 6,000.000;	3)	gradnja
smetišnic Devin - Sesljan - Nabre-
žina 1,500.000; 4) nova šola v Ce
rovljah 12,000,000; 5) nova šola v
Sllvnem 8,000.000; 6) nova šola v
Stivanu 8,000.000 ;	7)	stranišča v
Devinu in Sesljanu 3,500.000; 8) popravila cerkvi 3,000.000; 9) popravila kanalizacije v Devinu 3,000.000;
10) razširitev javne razsvetljave
3.000.000; 11) razširitev vodovodne napeljave 2,500.000; 12) gradnja čakalnic pri avtobusnih postajah 1,500.000; 13) ureditev dvorišča za šolo v Devinu 2,000.000;' 14) telefon za Sempolaj - Mavhinje - Vižovlje
5.000.000; 15) asfaltiranje ceste Sti-van - Medjavas 6,000.000; 16) asfaltiranje po vasi v Mavhinjah 5,500.000; 17) popravila asfaltiranih proti v občini 5,000.000; 18) dokonč no asfaltiranje ceste Sanatorij Sem polaj 2,000.000; razširitev ceste Se sljan - Sesljan-morje 8,000.000 lir.
Skupno predlaganih 88,000.000 lir.
Nato je odbornik za javna del« nadaljeval svojo poročilo, in sice' o delih SELAD-a. Tudi o teh delih v skupnem znesku 44 milijonov lir smo že svoječasno poročali.
Nato je občinski svet dal svojo odobritev za nakup 719 metrov zemljišča od Metlikovca iz Sesljena za zemljišče, ki ga je dal na razpolago za cesto Sesljan - Vižovlje.
Končno je svetovalec Colja vprašal župana za pojasnila glede ško de, ki se dela vinogradom pod o-brežno cesto, ki jo sedaj širijo. Zupan je pojasnil, da se je občina že pritožila zaradi te škode pri upravi državnih eeat, kakor tudi pri podjetju
len pojav tržaškega gospodarstva, ki ne bo tako hitro izginil. Zate tudi zvišanje tarif prevoznih sredstev, ki se predlaga, bo samo krpanje in ne bo vzdignilo finančnega stanja mestnih podjetij, ki trpijo na kronični bolezni. Zato je treba misliti ne le na začasno kritje izgube, ampak na popolno preureditev mestnih jpodjetij in njih postavitev na novo podlago, kajti samo tako bo mogoče sanirati podjetje ACEGAT.
Kar se proračuna tiče, je naravno, da ga napada manjšina občinskega sveta, ker ni zastopana v u-pravni komisiji, ki vodi podjetje.
Dr. Agneletto je ponovno nagla-ša-1, da je v interesu same občinske uprave in zaupanja prebivalstva v upravno komisijo, da bi bila v tej komisiji zastopana tudi manjšina, zlasti ko gre za pasivne bilanep. Večina ni bila tega mnenja in je odklanjala kontrolo manjšine. Tene odgovarja principom demokracije, ki pri gospodarskih podjetjih zahteva najširšo kontrolo manjšine. Ker tega v Trstu ni, je dr. A-gneletto stalno glasoval proti proračunu Acegata.
Končno je dr. Agneletto predlagal, naj občinski odbor poskrbi, da se imenuje posebna komisija tehnikov in izvedencev, ki naj preštudirajo položaj Acegata in najdejo rešitev, ki postavi podjetja občine na novo podlago, tako da bodo sama v stanju kriti vsaj svoje Izdatke.
Hoho poroča titousho časopisje
Titokomunistično glasilo v italijanskem jeziku »II Corriere di Trie-ste« je objavilo 21. januarja 1.1. poročilo o seji tržaškega občinskega sveta od 20. januarja, kjer je popolnoma potvorilo smisel govor« obč. svet. dr. J Agneletta o zakonskem načrtu za slovenske šole. Zato je dr. Agneletto poslal 23. januarja odgovornemu uredniku popravek, ki glasi:
»Ni res, da je bil moj nastop v zvezi z zakonskim načrtom za slovenske šole na zgoraj omenjeni seji obč. sveta v nasprotju s prote stom, ki ga je objavila Demokracija in v popolnem soglasju z občinskim odborom. Nasprotno je res, da sem jaz v svojem govoru izjavil --z ozirom na vprašanje Bernetič -Dekleva —, da je politična organizacija, kateri pripadam, skupno z drugimi slovenskimi političnimi ne komunističnimi organizacijami ie storila pri najvišjih državnih oblasteh potrebne korake, da se odstranijo iz zakonskega načrta ospora vane določbe. Prav zaradi tega sem smatral, kakor bi to morala smatrati vsaka oseba dobre vere, da staviti sedaj o tej zadevi vprašanje v občinskem svetu, ne more imeti nikakega uspieha, ker je ta organ popolnoma nepristojen. Pri tem sem pa naglasil, da oni zakonski načrt, ki hoče prisiliti slovenske starše da morajo v posebni pismeni prošnji prositi za vpis svojih otrok v slovenske osnovne šole, krši pravice priznane od italijanske ustav ne listine in da je nezdružljiv z demokratičnimi načeli in osnovnimi človeškimi pravicami. «
Do sedaj ni »II Corriere di Trie-ste« popravka objavil.
Tako je »Primorski dnevnik* v svoiem ioročilu z dne 4. t. m. o oft činski seji od 3. februarja šel mimo glavnih izvalanj dr. Agneletta o proračunu ACEGAT-a, Je pa laž
no informiral svoje bravce s tem, da je podtikal dr. Agnelettove izjave, ki jih ta sploh ni napravil. D-. Agneletto je poslal 4. t. m. odgovornemu- uredniku »Primorskega dnevnika« sledeči popravek:
» Poročilo Vašega lista je moj go vor na občinski seji od 3. t. m., v kolikor ga ni zamolčalo, popolnoma sprevrglo. Tako ni res, da sem jaz trdil, da predstavlja resnično rak-rano tržaškega gospodarstva povišanje plač, pač pa je res, da sen. naglasil, ko sem govoril o zvišanju pilač osebja Acegata za 304 milijone, da je to posledica bolnega i-žaškega gospodarstva in stalnega v.šanja cen življenjskih pjotrebščhi ter da pomeni zvišanje tarif, ki 3e predlaga, samo krpianje bilance A-cegete. Kajti, ko se bodo cene povišale, bo treba tarife tramvaja in ostalih podjetij Acegata zop>et zvišati. Zato sem predlagal, da občin ski svet imenuje komisijo izvedencev, ki naj vse podjetje Ace,g«ti pjostavi na novo podlago in tako sanira to px>djetje. «
Ali bodu suvhuli?
(Dopis iz Križa)
Pravijo, da se po*Lini sliankarji titovskega krha zopet zoua.o po deželi. Tokrat sevtoa se spet star, partiji ki karieristi pod novo v c,o Stransarsko-politični uzi-tkarji preživljajo namreč piav lao tezzo krizo kot -mnogi k/as.cni poklici na n*sem pxxiročju. Tito sicer krepko vleče z eno roko za ameriško, z drugo za kremeljsko vime, curki pa so na oDeh hudo počasni in -tudi. njegova golida je preveč obsežna, d\ bi jo pri obeh dojkah tudi napx>lnil. Dolarsko in rabeljsko mlek^e bo komaj zadostovalo za rdečo gospo do na vrhovih. Pod mizo Tržaškega ozemlja pa se bo komaj polila po -kaka redka kapljica. Edina pomoč ob taki stiski je, da nekaj oddojkov gospodinja odrine od koritca....
Kam pa naj se obrnejo ob takem odrivanju številni pripadniki te naj mlajše kategorije revolucionarnih užitkarjev in vojnih dobičkarjev, ki jo je med Slovence naplavila šeii povojna doba? To so vprašanja, ki belijo glave partijskim užitkarjeni. Pri »Novem listu« sicer posluje borza dela in tudi pokojninski zavod; zadeva p>a je zgolj platonična, kakor pišejo zavarovančki; je kakor tisti med na muholovkah. Muha misli, de je med, v resnici pa je le smrtonosno lepilo. Partijske ose pa dobro px>znajo ta med, zato nanj n: zletajo. Te so že izbrale svobod > gre samo za mleko; od dobrega »raka, Titovih govorov in obljub si ne napolniš želodca.
Gospiod Petronio sicer zopet p» greva sindikalni krompirček, poslan krompir pa gastronomi odločno zav-račajo. Zato tudi ta rešilna bilka izkušenih partijcev, ki so izbrali svobodo, ne more potolažiti Kam torej s partijskimi specialisti, ki so načeloma celo v trgovski reklamni službi neuporabni? Cez 'u-žo — ni nič. Tam te kategorije nit! ameriški kapitalisti ne poznajo. So tudi vse- preveč skopi in ubožni ti, kapitalisti, de bi si lahko privoščili razkošja px> vzorcih KP, čeprav izkušeni psihologi zatrjujejo, da bi kategorija z isto ali še večjo vnemo propagirala kapitalizem in udrihala po komunizmu. Kupčija je pač kup>čija, in končno je treba priznati, da je ogromna večina kategorije v preteklosti pošteno udrihala oo komunizmu in ima ne tem popirišču že nekaj dragocenih izkušenj. Nadaljnji dokaz za elastičnost teke ponovne preusmeritve je tudi dejstvo, da ni tako malo partijskih zaslužkarjev, ki so si izbrali težke kapitalistične neveste in s tem do-
najooijših odnošajih.
ao so vsticanor življenjska vpr«-aa..,a, s Kat.er.mi se mora UKvarj*.t t-ucn »Ddmonracija«, da ne bo z*-pet porno očitkov v uredništvu »Deia«, čes d« »Demokraci.a« piše »•-mo protikomunistične c.anKe, b»-domala piertCa vpiasan.a joa da s* ne zanima.
Moj predlog -bi bil, da se tudi u Katcgori.a zgane in prične s stavk*. To mazno jt Diio pred desetimi leti naiavnost -univerzalno. E nji» so partij-ski piaaarji zdravili vse socialne tegooe, najuspešnejše p>a *--trjevali svoje px>klicne pozicije. G*-dilo se jim je tako kot tistem«: zdravniku in lekarnarju, ki sta stare device zdravila s kemično čist--vodo. Voda res devicam ni dost-pomagala, škodila pa tudi ni. Pomagala pa je obema skrbnikoma ljudskega zdravja. Stavkajte torej, tovariši in tovarišice, in- ves slovenski narod bo strnjeno za vami!
Križan
Najuečji lanski množični beg
Vsak dan slišimo o novih begun- .storili trije zdravniki, ki so dob'li
cih iz Jugoslavije in o takih, ki so prišli s potnim dovoljenjem v tujino, p>a se ne marajo vrniti domov. Toda podrobnosti največjega lanskega piobega so večini še neznane O tem px>roča nekaj več decembrska številka slovenskega Pregleda društva za Svobodno Evropo,
11.	novembra je bila v Parizu nogometna tekma med reprezentancama Francije in Jugoslavije. Poleg igralcev je prišlo iz Jugoslavije *u-di kakšnih 150 navijačev. Cim so stopili na francoska tla, so mnogi izmed njih izjavili, da se ne bodo vrnili in da bodo prosili za zatočišče v Parizu ali pa, na pjovratku, v Nemčiji, kjer je mnogo lažje dobhi zap>oslitev. Za to namero je zvedelo tudi jugoslovansko poslaništvo, ki je priredilo v obeh hotelih, v katerih so stanovali jugoslovanski gostje, dva prava mitinga. Na njih o govorili komunistični spremljevalci izletnikov in en član ambasade. I-gralce in navijače so pjozivali, »j se ne pustč premotiti, grozili /o, naj ee ne šalijo in naj malo bolj mislijo na družine, ki so ostale v Jugoslaviji. Mnoge, ki so prej nameravali ostati, je ta nasvet le pripravil, de so le odpotovali, kljub temu p>a je še vedno kar 60 navijačev ostalo lepo v Parizu. Trideset jih je -takoj vrnilo svoje p»tne liste, prosilo oblasti za politično zatočišče in se vpisalo v uradu za begunce, 30 jih ima p>a p»tne liste za daljšo dobo. Ti so jo in jo še bodo izkoristili do kraja in nato prosili za azil. Vsi so, brez izjeme, mladi ljudje, ne p>a ostanki stare »buržua-zije«. Po poklicu so mehaniki, kiju čavničarji in tovarniški delavc1, dva sta študenta in med njimi sta tudi dve dekleti.
To je bil do zdaj največji množični beg jugoslovanskih izletnikov v Franciji. Toda ti navijači niso e-dini obiskovalci iz Jugoslavije, ki so lani ostali na francoskih tleh Kakor v Italiji, se tudi v Francih vsak dan dogaja, da se kakšen potnik iz Jugoslavije premisli in ostane. Proti koncu lanskega leta to to
potni list za študij v inozemstvu «-li psa zato, da bi se udeležili raznih zdravniških kongresov. Tako je o-stal v Franciji in prosil za azil tudi Ir. Mladen Blozovski, zdravnik v tovarni »Rade Končar« v Zagrebu. Ta se je udeležil mednarodne on 'erence za socialno zavarovanje nič manj kot — delegat jugoslovanske vlade!
Francozi ugotavljajo, da iz nobene države za železno zaveso ne be-iie lj-udje v takšni meri v Francijo, /cakor prav iz Jugoslavije. Jugoslavija daje Francozom več beguncev kot vse ostale dežele za železno zaveso skupiaj. Vzrok je treba pač i-skati v starem jugoslovansko-fran coskem prijateljstvu, ki je prijateljstvo narodov in ne samo vlad, kakor tudi v dejstvu, da Francija političnih beguncev ne vrača in da postopa 2 njimi kot s polnovrednimi ljudmi, katerim ne odreka pr« vic do bivanja in zaposlitve.
Komunistični atomi
Ze nekaj mesecev sem komua-.-stični -tisk moiči o prepovedi atomskega orožja, in Vidalijevi leteči »-genti ne vdira.,0 več v slovenske domove s podpisnimi polami. Kremeljska ptovel.a podružnicam as Zahodu so spet enkrat zasukala — na vrtoglave dresure — izurjeae možgane partijskih zaslužkarjev. Kaj se je vendar zgodilo? Nič posebnega za komunistično morali. Dokler so Američani sami izdelovali atomske bombe, je -bil to x* komunistične lažimoraliste zloč'*. sedaj, ko jih izdelujejo tudi komunisti, je ta ista zadeva p>ostala čed ■ nost vseh čednosti. Zadeva je na las podobna komunistični px>pev*; o izkoriščanju človeka p>o človek« Izkoriščanje delavcev na Zahodu je za .komuniste zločin, totalno izm*-" zgavanje ruskega delavca je »rev»-lucionarne pridobitev«. To je p«/-kristalni cinizem, najbolj priljubljena cvetka komunistične prakse.
Pa vrnimo se k atomu. Sovjetsi* maršal Vasilij Čukov, poveljnik kijevskega vojaškega okrožja in nekdanji armadni poveljnik v bitki a* Stalingrad, je na kongresu Ukrajinske komunistične piartije v Kijv vu med drugim povedal tudi te-še zanimivosti: »Naši usjoehi pri te-gradnji težke industrije so nam •-mogočiii, da smo oborožene sile •-premili z najboljšim orožjem. Ameriški atomski monopol je že dava* likvidiran in na območju jedrnfe orožij smo prekosili Združene Ir-ž«ve....«
Morda je bil -to govor naduteg* in prepotentnega komunista; menda namenjen priljubljeni propagam-di lastnega napihovanja, ki je največkrat izbrano pogonsko gorivo komunističnega samohvalisanja; morda pa je v teh izjavah le nekaj resnice. V tem zadnjem slučaju In moral besedam Čukova občutljiv® prisluhniti ves zahodni svet. Združene države niso namreč napadai-na velesila; še nikoli niso vodile napadalne vojne. Atomsko orožžje v njihovih rokah prav zato ne ogteža svetovnega miru. Sovjetija si je od 3vojega nastanka dalje prisvoji-, 1« že obsežna p>odročja in števil*** podrepniške kolonije z vojaško aw-
lo.	Podtalno pa je zanetila mnog*« požarov po miroljubnih predelite svobodnega sveta, in to delo opravlja tudi danes. Atomsko orožje v rokah poklicnih prekuouhov pa jt največja nevarnost za svetovni mit.
O tem naj razmišljajo resnič*. ljubitelji miru, ki jih tudi med našimi komunisti ne manjka, prav p»-sebno pa> še naj razmišljajo novi rekruti, če jih je res kaj, VidalDe-re rdeče vojske ...
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC
Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trata
OBVESTILO
Slovensko gospiodarsko udr-uženje obvešča vse člane, da bo letošnji redni občni abor v nedeljo 19. februarja ob 8. uri v prostorih Trž* ške trgovinske zbornice. — Vabi vse člane, de se ga z gotovostjo j-deležč.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
•e Je preselil v ul. Rittmejrer, 13 fe »prejem« od 8. do 13. ter od 17. do II. ure Stev. telef. 31-813
1
DAMSKA KROJAČNICA
Olika
TRST
!. Tllzl 21/1, stop. B, tel. 28-74«
Gospa )
KrojaCnica „Nika“ Jamči Izbran okus, originalen kroj Vaših oblek In daje čar elegance osej VaSt osebnosti.