Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 214. Izven Ljubljane 8 vin. v LjoMjimi, v čelrlek, 18. septeniDrd 1913.
Leto XLL
ss Velja po pošti: =
K« oelo leto naprej . . K 28-— » en meseo „ . . „ 2*20 se Nemčijo oeloletno ea ostalo Inozemstvo
„ 35'—
dom:
K 24'—
V LJablJaol oa
Za celo leto napre) .
sa en mese« „ • • »»	2-—
tf opravi prejema mesečno „	1*70
s Sobotni izdaja: =
za celo let ...... 7-—
aa Nemčijo oeloletno , „ 8-—
za ostalo inosematvo „	12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, ziinili. osmrtnice 111:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
■ Poslano:
enostolpna petltvrBta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vonl red,
ccs- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. B/I1I Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne b=s sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Konec balkanske vojske.
Meja med Bulgorilo in Turčijo določeno.
BULGARIJA IZGUBI ODRIN. LOZEN-GRAD IN DIMOTIKO.
Carigrad, 18. septembra. Včerajšnja seja turških in bulgarskih delegatov je trajala tri ure. Njen rezultat se je pričakoval z veliko napetostjo.
Med sejo se je prvi turški delegat iz dvorane odstranil, da se poda k velikemu vezirju, pri katerem je bilo zbranih še nekaj drugih ministrov. Šlo je za to, bi se li mogla Bulgariji koncedirati Dimotika, ki je zanjo kot najvažnejša točka železnice v Dedeagač pravzaprav neobhodno potrebna. Vojni minister Izzet paša pa je odločil, da mora mesto ostati pri Turčiji. Ko so se bulgarski delegati od seje vračali, so žurna-listom naznanili, da ostane Dimotika turška.
O seji se je izdal sledeči uradni komunike:
»V današnji seji mirovnih delegatov se je obmejno vprašanje končnoveljavno uredilo. Meja se začne ob ustju Marice in se konča ob ustju Resvaje severno od Inijade tako, da se Dimotika, Odrin in Lozengrad prepustijo Turčiji, Malko Tirnovo, Svilen in Ortakej pa Bulgariji. Glede narodnostnega vprašanja r.e je doseglo načelno spo-razumljenje.«
Tako sta se končali prva in druga balkanska vojska, ki sta torej trajali 22 dni manj kot eno leto.
OiroSKo delo v Avstriji.
V zadnjih letih se jc avstrijska javnost pričela bolj pobližje pečati z otroškim varstvom. »Za otroka!« ta klic nekaj let sem preveva Avstrijo in lahko rečemo, da ne ravno zastonj. Delavsko ministrstvo je naročilo med drugim tudi to svojim podrejenim uradom, naj poizvedujejo, koliko mladoletnih otrok si mora v Avstriji služiti svoj kruh in če se žc popolnoma preživljajo, naj pomagajo s svojim zaslužkom pri družinskem gospodarstvu.
Izdelala se je statistika za leto 1910. in je sedaj izšla na Dunaju. In ta statistika nam jasno in odkrito kaže, kako velika je beda v Avstriji. Pokazala pa je tudi na veliko rano, katero bo morala postavo-daja pričeti energično zdravili, ako hoče, da se ta velika rana ne razboli in potem škoduje telesu. Tu treba z vso silo na delo, da se revščina omili in da se ubogim druži-
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Ar tur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L e n a r d.
(Dalje.)
^ > S tabo so pa res težave ... ne gre, dušica, to jc edino ognjišče ruskega življenja, kaj bi rekli drugi... na primer direktor carinskega uracla, častniki, žandarji in celo gubernator?«
»Tako torej držiš besedo,« je rekla jezno, »prosim za ženske, odrečeš, prosim za klub, odrečeš, na jeziku pa imaš: vse storim... mi vendar ne boš rekel, da lažein, še tega bi manjkalo!«
»Hm . . . hm . . . vidiš, dušica, iz kluba se nc morem izbrisati na noben način, za postavljenjc križa jc pa treba dovoljenja od gubernatorja. kakor je ukazal z okrožnico. Ali me hočeš uničiti?«
»Govori to drugim,« je rekla z ostrim glasom, »a ne meni. Ako predstaviš staremu gubernatorju, da je neobhodno potrebno postaviti križ, se ne bo ustavljal.«
»Ah, ako bi te pr......babe bile
prišle k meni!« ie izbruhnil jezno.
nam zasigura obstoj, ne da bi morali otroci že v najnežnejši mladosti skrbeti za svoj lastni kruh. Otroci naj izobražujejo duha, da bodo potem v poznejšem življenju uspešnejše služili svoj kruh, telesno delo za zaslužek pa naj prepuščajo starejšim.
Statistika se peča s 148.368 kruh sln-žečimi otroci. Med temi je 78.098 dečkov in 70.270 dcklic. Skoro ena petina teh otrok je stara šest, sedem in osem let; nekaj nad četrtino je starih devet in deset leta; nekaj nad tretjino jc starih enajst in dvanajst let, ostanek otrok je v starosti trinajst in štirinajst let. Posebno žalostno pri tem jc to, da d o br a polovica od teh otroških delavcev enajstega leta š e n i d o s e g 1 a. Od 148.368 otrok si morajo tri četrtine (74'3 r,) žc pred devetim letom in okroglo dve petini (390 %) otrok si morajo že od oetega in šestega leta služiti svoj kruh.
Oela, ki jih delajo šoloobvezni otroci, so različna. Težka dela morajo delati pri kmetijstvu in v industriji. Posebno veliko otrok je zaposlenih pri pletenju mrež iz las, kjer veliko trpe na pljučih, pa tudi za oči mladih otrok jc ta industrija zelo nevarna. Zelo veliko otrok je nadalje zaposlenih s tem, da pobirajo cunje, kosti in druge odpadke. Silno nezdravo je za otroke, kjer v zimskem času v slabih prostorih v veliki množini plcto razne pletenine, izdelujejo umetne cvetlice, škatlice iz lesa itd. in so za to navadno plačani s 4—5 vinarji na uro.
Tudi v kmetijstvu porabljajo otroke šc pred šoloobveznostjo za razna težka dela, in sicer kol dninarje. Taka dela so pri puljenju sladke pese, hmelja. Otroci gredo v jesenskem času celo iz Avstrije v Nemčijo in si služijo kot dninarji svoj kruh (Schwabengangcr).
Ne sicer toliko v večjih mestih kakor na deželi je veliko šoloobveznih otrok zaposlenih v raznih opekarnah, glažutah in tudi tekstilnih tovarnah. V mestih pa je veliko otrok zaposlenih pri raznašanju kruha in časopisov in si s tem služijo kruh.
Neko šolsko vodstvo iz Moravske poroča: Za neko sladkorno tovarno vzame nek mojster toliko otrok, kolikor jih pride in jih plačuje po 80 vinarjev do 1 K na dan, v neki drugi sladkorni tovarni pa plačujejo 1 K 20 vin. na dan; zidarski polirji plačujejo otrokom za podajanje opeke po 1 K do 1 K 80 vin. na dan; neka opekarna vzame toliko otrok v delo, kolikor se jih oglasi in jih plačuje po 1 K 20 vin. do 1 K 30 vin. na dan. Za regulacijo voda še da šoloobveznim otrokom olajšave in služijo po 1 K do 1 K 20 vin. na dan. Za to delo se porabljajo močnejši otroci že pri desetih letih.«
»Kaj pa potem?« sc je nasmehnila zaničljivo, »morda hi jih velel pretepati in ubiti matere o bone m z otroci. O, vi ste pripravljeni za vse, čc sc gre za ženske!«
»Nc, pretepel bi jih ne, toda velel bi jih spoditi.«
»Žc poznam, kako vi spodite,« sc je nasmehnila zaničljivo, »vidim večkrat skozi okno, kako delajo tvoji stražniki; toda kaj, ako je načelnik tak, zakaj bi imeli biti njegovi služabniki boljši?«
»Nikar me nc draži; napišem poročilo na gubernatorja, naj bo po tvoji volji, samo najprej morajo ženske imeti dovoljenje od občine in pooblastilo lastnika zemljišča, kjer ima stati križ.«
V očeh žene je zabliščal izraz zmagoslavja, toda takoj ga je potlačila in nadaljevala:
»Vidiš, kako si hudoben; toliko sem sc morala mučiti in prositi in se razburjati.«
»No, no, pomiri se; povej ženskam, naj prinesejo potrelne papirje,« ter jc vstal, da bi šel v pisarno.
Ustavile so ga ženine besede:
»Nekaj so govorile o papirjih,« ko je pa zapazila, da služkinja pospravlja v sosednji sobi: »Marcisa, pojdi v kuhinjo in vprašaj, če imajo papirje, in naj ti jih dajo. ter jih rrinesi.«
Nikakor bi stvar nc bila tako žalostna, ako bi otroci pomagali pri delu svojim staršem. Poda statistika pravi, da nad eno četrtino otrok dela v službi pri drugih ljudeh in si tako popolnoma samostojno služi svoj kruh kot posli ali dninarji.
Posebno žalostno stanje otrok jc v gostilniški obrti. Tu so otroci do polnoči zvečer v službi. Niso prosti niti ob nedeljah in praznikih, ampak ravno te dni morajo opravljati službo celo po 18 ur na dan. Gotovo je tudi, da sc otroci vsemu slabemu privadijo v tej službi. Gostje so velikokrat brezobzirni do otrok. Kvantanje, igra in pohujšljivi pogovori so n? dnevnem redu. Ni čuda, ako so otroci /.e zgodnji mladosti duševno pokvarjeni in so zato v poznejših ali pa tudi žc v zgodnjih letih na zelo nizki moralni stopinji. Pa tudi telesno jc za otroke v gostilniški obrti zelo škodljivo. Dim, luč, alkohol, vse to na otroka zelo slabo vpliva v telesnem razvoju. Izmed 140.368 otroških delavcev jih jc 42'9 c/c zaposlenih ob nedeljah in praznikih v gostilniški obrti.
Delavni čas otroških delavcev je razdeljen, in sicer, skoro tri četrtine jih dela polnih 52 tednov, štiri petine pa več kot 30 tednov v letu.
Dnevni delavni čas otroških delavcev je razdeljen v dva dela: poletni čas in zimski čas. V poletnem času do 40 %, v zimskem času okroglo 20 ' - otroških delavcev več kakor štiri ure na dan. Od onih otrok, ki obiskujejo skrajšani šolski pouk, jih dela pozimi 82'4<7c, poleti 91'7 ';<.- dalj kot štiri ure na dan, 54'6 ' č, oziroma 77'2 ',« dalj kot osem in 10'3 oziroma 24'6't dalj kot deset ur na dan. Ako računamo šc k delavnim uram šolske ure, dobimo, da ima v času normalnega šolskega pouka pozimi polovica, poleti pa dve tretjini otrok do 40 ur tedensko dela; ni pa tu všteto delo ob nedeljah. V času skrajšanega šolskega pouka dela, vštevši šolski pouk pozimi polovica in poleti tri četrtine več kot 40 ur, dve petini nad 50 ur in ena četrtina celo 60 ur na teden. — To so strašne številke, ker nam kažejo, da mora na tisoče ubožnih otrok delati dnevno toliko časa, kot od-rastli.
Dasiravno se dela z vsemi močmi na to, da se odpravi nočno delo mladoletnih delavcev, vendar nočno delo še sedaj ni kaka posebnost. Pred vsem jc nočno delo otroških delavcev bujno razvito v gostilniškem obrtu. In ravno v tej obrti sc otroci najbolj izrabljajo, ker šolska oblastva poročajo, da taki otroci prihajajo v šolo utrujeni in zaspani in nikakor nc morejo slediti šolskemu pouku. Tudi v industriji jc nekaj panog, kjer delajo otroci tudi ponoči do 10. in tudi še čez 11. uro. Te industrije so: razna plctarstva, struganje gumbov,
»Žc dobro, gospa.«
Za trenotok sc jc vrnila in prinesla spričevalo župana in prošnjo žensk. Glavar je vzel v roke, ko jc pa zapazil, da se gre za Tesno, je siknil joo.io:
»Zopet Tesna . . . ne morem dovoliti!«
»Kaj pa. novega?« sc jo razburila. »Ravnokar si obetal, zdaj so pa umikaš.«
»Hm . . . veš, to je iz one vasi, kjer prebiva oni pop Šolnik, nek podel Ga-ličan, ki me jc tožil.«
»Kaj pa za to? Ti si okrajni glavar, pa se bojiš popa? Na tvojem mestu bi mu jaz naredila nalašč, naj ve, s kom sc jc spustil v vojsko.«
»Hm . . . čp bi sc no šlo za križ in če hi tam prebivali sami katoličani, toda so tudi uporniki.«
»Jaz hi nc oprostila popu njegove intrige.«
»Dobro, rekel sem, pa naj bo tudi križ . . . toda pop bo zbesncl od jeze,« sc je nasmehnil. »Povej ženskam, da jc prav, jaz pa napišem še danes na gn-bernatorsko pisarno; prodno še bo pop utegnil napisati pritožbo, bom žc imel dovoljenje.«
»Zakaj naj bi šla jaz ? No maram, da bi se meni zahvaljevale to me muči; naredi sam.«
izdelovanje škatljic za žvepljcnke itd. Za krepčanje dobe otroci pri nočnem delu največkrat (v nad polovico slučajih) žganje in druge opojne pijače, ki polagoma otroke popolnoma duševno in telesno umore. Vendar moramo priznati, da nočno otroško delo ponehava, kar jc gotovo zelo hvalevredno.
Razvidno jc torej, da jc treba vse moči napeti, da sc otroško delo omeji. Vpoštc-vati pa jc pri razmerah na kmetih, da se delo otrok na domu pač nc da brez velike gospodarske škode odpraviti, da le ni zdravju in morali preveč škodljivo. Ni pa dovolj, ako se enostavno prepove otroško delo. Mnogim družinam je neobhodno potrebno, da otroci sami služijo kruh, ker vsled obilne družine in neznostne draginje starši ali reditelji nc morejo zmagovati stroškov preživljanja. Tu jc treba globo-kejše poseči in ustvariti pogoj, da bo vsak, kdor ima družino in jc delaven in priden, lahko tudi družino preživljal. Sirote pa je treba preskrbeti na tak način, cla ne bodo svojega telesnega zdravja zapravile že v najzgodnji mladosti.
Občinski svel ljubljanski.
Ljubljana, 17. sept. 1913.
Povišanje gostaščine.
Sejo vodi župan dr. Tavčar.
O povišanju gostaščine poroča L i -k o z a r. Izvaja, da kaže proračun 225.868 kron primanjkljaja. Pokritje se mora kje dobiti. Pravi, da ima Ljubljana med 34 mesti najnižjo gostaščino. Finančni odsek jc sklenil priporočati, da se gostaščina poviša, in sicer naj sc ta davek diferencira. Okoli 120.000 do 130.000 K bo to občini več neslo, ker znašajo vse najemščine v Ljubljani 4,005.669 K. Predlaga: Do 100 K letne stanarine bi se gostaščina ne pobirala, ocl 100—200 K znašaj 2ri\ od 200 do 500 K 4',, od 500—1000 K 5', , od 1000 do 1400 K 8%, od 1400—2000 K 12%, čc? 2000 K stanarine pa 14%.
P a m m c r izvaja, da nastopa proh diferenciranju, ker bi to zadelo trgovinske kroge. Pri znava, da občina potrebuje novih dohodkov, a kar se predlaga, davkoplačevalce prehudo zadene. Mislil je, da bo zasledovala občina velikopotezno finančno politiko, a kakor sc pri tem predlogu vidi, zasledujejo zelo priprost način: meščan plačaj! Zavaruje se proti temu, ker so člani finančnega odseka šele dva dni pred sejo dobili akt v vpogled. Predlaga, naj se sklene sledeče diferenciranje gostaščine: do 100 K stanarine je prosto gostaščine, od 100—200 K znašaj 2%, od 200—500 K 4%, od 500—1000 K 5%, od
»Hm . . . dobro!«
Odprl je na široko kuhinjska vrata iu zaklical:
»Ali ste iz Tesne?«
»Da,« zamrmralc so ter se priklo«
nile.
»Katoličanke? Kaj?«
»Me smo katoličanke,« so odvrnile brez obotavljanja, kor «o sc smatrale ros kot tako, dasiravno so bile zapisane za pravoslavne.
Najprej jc hotel ženskam povedati, da bo odposlal njihovo prošnjo gubernatorju, toda lo jo zbodlo njegovo sa-moljubjo in samozavest, da jc gospodar okraja, in sitno mu je bilo priznati pred ženskami, da ima v tej zadevi odločevati višja vlada, pa tudi svoji ženi jc hofol ugoditi. Torej jo rekel:
»Dovolim vam, da postavite križ, pismeno dovoljenje pošljem županu.«
Razradoščcne ženske so sc začele priklanjati do pasu in gnetle so sc polj ubova t njegovo roko, on je pa, umika je sc za vrata, zaklical:
»Spravite se iz moje hiše!«
Polne vesolja radi nepričakovanega in nonadojanoga dovoljenja si ženske niso pustile dvakrat ponoviti tega povelj«, ampak potisnivši služkinjo na stran, so hitele k svojim vozovom.
1000—1400 K 6%, od 1400—2000 K 7%, nad 2000 K pa 8%. Končno sodi, da bi odsekov predlog težko postal postava in bi tudi težko dobil najvišje potrjenjc.
Elbin Kristan izjavi, da za predlog ne more glasovati, ker nima nobenega toč-nejšega pogleda vanj.
Dr. T r i 11 e r v daljšem govoru brani predlog odseka. Tudi dr. Tavčar brani predlog finančnega odseka. Kristan še enkrat naglasa, da zato nc glasuje 7.a predlog, ker jc premalo informiran. Pred glasovanjem napravi dr. Zajec medklic: Preveč davkov bo! To večino zelo vzdigne. Rasto Pustoslemšck prične kričati, drugi liberalci za njim, dr. Tavčar sam vzklikne: Kaj pa cestni zakon?« Občinski svetniki
5.	L. S. smehljaje odgovarjajo liberalnim medklicem.
Revizija psov.
Stražniki, ki so nadzorovali pse brez znamk, so pridobili občini 430 kron. Dovoli se jim nagrada 100 kron.
Stavbne zadeve.
Odkloni se priziv Karola Pollaka proti odloku mestnega magistrata v zadevi odvajanja odpadnih voda iz njegove tovarne v zbiralni kanal. Obč. svetnik Kregar se zavzema za to, naj bi sc o stvari zdaj še ne sklepalo in naj bi se vsa zadeva še prej komisijonelno razpravljala. — Glede na priziv Roze Rohrmanove proti odloku mestnega magistrata v zadevi zapiranja Strojarske steze, predlaga poročevalec Pam-mer, naj se na obeh straneh Strojarske steze napravijo vrata, ki naj se zapirajo ob
6.	zvečer, odpirajo pa ob 6. zjutraj. Odpira in zapira naj jih Rohrmann. Elbert zahteva, da Rohrmann ulice ne sme z vozovi ali s kako drugo stvarjo zastaviti. Dr. Zajec želi, na bi se ta vrata opustila, ker mora to napraviti čuden vtis na tujce, ko bodo videli, da se v Ljubljani, mesto da bi sc nove ulice delale, še stare zapirajo. Ložar tudi naglaša, da bi bilo bolje, da sc ulica ne zapre, ker je s ccste Sv. Petra na Sv. Petra nasip le malo prehodov. Večina sklene, da se ulica ponoči zapira.
Šolske zadeve.
Za posebno doklado, namenjeno za meščanske šole kvalificiranim učiteljem, se je prijavil tudi nadučitelj Fran Gabršček, ki je kot okrajni šolski nadzornik več let na dopustu. Občinski svet je njegovo prošnjo zavrnil, a na njegovo pritožbo je deželni odbor razsodil, da mu gre doklada. Poročevalec šolskega odseka Dimnik predlaga, da naj se svoječasni sklep o dokla-dah, ki so namenjene za meščanske šole kvalificiranim učiteljem, v toliko izpreme-ni, da ne dobe teh doklad tisti učitelji, ki so sploh na dopustu, izvzemši tistih, ki imajo bolniški dopust. Dr. Zajec: Naj bi se to tako sklenilo, da imajo do teh nagrad pravico vsi tisti učitelji, ki imajo meščanski izpit, da se tako vzpodbuja stremljenje za izobrazbo med učiteljstvom. Pri glasovanju je obveljal predlog šolskega odseka. Znižanje pristojbine za prirejanje nočnih
kavarniških koncertov.
Poroča prof. Pipenbacher. Kavarnarju Krapežu v Narodni kavarni je magistrat svoj čas znižal pristojbino za nočne koncerte od 4 na 2 kroni; ker je pa za tako znižanje prosil tudi kavarnar Centrala, Miholič, je magistrat Miholičevo prošnjo odklonil in.tudi od Krapeža zahteval štiri-kronsko pristojbino. Krapež je vložil na občinski svet pritožbo radi magistratovega
Komaj da so bile za vratmi dvorišča okrajnega glavarstva, se je prikazal na cesti Šelog in rekel veselo:
»Zahvalite Boga, da ste brez škode izšle iz te razbojniške jame . . . kaj, gotovo vas je strašno ozmerjal in vam zagrozil z ječo?«
»Niti eno, niti drugo,« se je nasmejala Vikta veselo, »ampak dal nam je dovoljenje, da smemo postaviti križ.«
»Za božjo voljo, Vikta, kaj govoriš, menda se ti je sanjalo!?« jc zaklical ves izven sebe.
»Slišite?« obrnila se jc k ženskam, »moj pravi, da se mi .ie sanjalo.«
»Hahaha,« zasmejala se je Mihaelova. Sekirska, »dobro sc nam je sanjalo, prišel je sam v kuhinjo in rekel: Dovolim vam, da postavite križ, pismeno povelje pošljem županu.«
»Jezus Marija! Menda je bil pijan, ko je to rekel, ali se je pa vlada spreobrnila in nas bo nehala preganjati.«
»Kaj je bilo, tega ne vemo, toda dovoljenje je in to je glavno.«
Ko je slednjič Šelog izvedel vse podrobnosti, se je kar za glavo prijel in občudoval razum in razboritost svoje Vikte, spoštovanje pa, katero je imel za njo, se je še podvojilo.
Tudi v Tesni je zavladala velika radost med meščani, ki so vedeli za to zadevo, a k Malinovim, Selogovim in drugim so neprenehoma prihajali na večer istega dne in prihodnjega jutra vaščani, izpraševat, kdaj bo postevlien križ, vn bili so vsi polni veseli«
(Dalje.)
odloka, češ, da bo prisiljen radi teh dveh kron koncerte sistirati. Poročevalec pred-1 laga, naj se Krapežu koncertne pristojbine na 2 kroni znižajo; obenem naj sc pa tudi Miholiču znižajo. Dr. Zajec: Ta stvar je velezanimiva, ker se prosilec v svoji prošnji sklicuje na to, češ, da gledališča nc bo in da naj sc mu zato pristojbina od 4 na 2 kroni zniža; poročevalec pa pravi, da naj sc z ozirom na ubožno blagajno pristojbina od 4 na 2 kroni zniža, kakor da jc 2 več kakor 4. Tisti koncerti pač ne dvignejo tujskega prometa. Tujski promet sc razvija podnevu, ne ponoči. Tujec hoče ponoči počivali, ne pa obiskavati koncertov. Najlepše pa jc, ker sc tudi gospodu Miholiču pristojbina zniža, ki še za to prosil ni. Zanimivo bi bilo, če bi bil g. Miholič tak kavalir, da bi znižanja nc sprejel. Pri glasovanju jc obveljal odsekov predlog.
Vodovodne zadeve.
Sprejme se načrt pogodbe za oddajo vode iz mestnega vodovoda občini Moste in sc odpiše A. Steinmetzu polovica pristojbine za večjo porabo vode. Samostalni predlog obč. svetnika Jegliča o podelitvi brezplačnega meščanstva mestnim učiteljem, ki delujejo 25 let na mestnih šolah, sc odstopi odseku.
Interpelacije.
Obč. svetnik Marinko želi, da naj se od Trga Tabor do Prisojne ulice ulica za promet zapre. Kristan: V ravnateljstvo Mestne hranilnice sc je izvolil včeraj le občinski svetnik Kavčič, dasi sta dva občinska svetnika, člana ravnateljstva Mestne hranilnice (Štembov in Milohnoja) izstopila. Želi pojasnila v tej zadevi. Podžupan dr. T r i 11 e r, ki predseduje, pravi, da jc bilo 11 občinskih svetnikov v ravnateljstvu Mestne hranilnice, predpisano jih jc pa 10. Županstvo je stalo na stališču, da je bil Milohnoja izvoljen kot občan. Kristan: O tej zadevi si pridržim pravico, da govorim šc v tajni seji. Dr. Zajec graja nedostatke v nekaterih javnih pisoar-jih. Podžupan obljubi, da bo to stavbni urad preiskal.
Časnikarski Izrael proli tržaškemu škofu.
Trst, 16. septembra 1913,
Menda so se gospoda pri »Piccolu« naveličali razpravljati dan za dnem o odloku cesarskega namestnika glede na stališče regnikolov v tržaškem mestu. Spoznali so, da ta predmet več ne vleče. Zato je treba v poletni dobi, ko visoka politika še vedno počiva, izbrati drug predmet, ki bo vsaj za par dni obračal nase pozornost zvedavih čitaleljev. Kaj si izmislijo?
Tržaško-koperski škof dr. Karlin je imel prvo polovico septembra kanonično vizitacijo v Liburniji. Med tem časom je nekega dne obiskal tudi sosednjega senj-skega škofa msgr, Roka Vučiča. Da je bil ondi prijazno sprejet in na obedu, to je nekaj tako navadnega, da se res ne izplača o tem obravnavati. Da je biskup Vučič nazdravil svojemu gostu in da je visoki gost na to zdravico odgovoril, to je po naših običajih tako naravno, da se to nikomur čudno ne zdi. Riečke Novine« z dne 6. septembra so o tem pohodu poročale in dostavile, da je biskup Vučič »nazdravio dru. Karlinu i zaželio mu, da u svorn radu stopoma velikoga biskupa Dobrile. Dr. Karlin je odgovorio, da mu je vazda bio ideal potpuno jedinstvo Hrvata i Slove-naca, pak da če i sada, da radi u tom smislu.«
Ob to suho poročilo hrvatskih novin se jc obregnil neki zakotni listič v Poreču, ki — mimogrede omenjeno — izhaja vsak teden enkrat in čuje na ime >Unione Na-zionale«. Ta je takoj iztaknil, da sc je tržaški škof izigral v Senju kot slovenskega škofa in jc telefoniral stvar v Trst v »Pic-colo«. Tu so iznajdbo poreških liberalcev pograbili, povečali in v dveh člankih tako na debelo raztegnili, da so prišli do spoznanja, da je tržaški škof Karlin slovenski škof in da oni zahtevajo vsled tega italijanskega škofa. Mislili smo, da bode stvar ostala v zabavo in posmeh vsem razumnikom samo v Primorju. Ali židovska zveza jo je potisnila hitro na Dunaj in »Ncue Fr. Presse« o slovanskem škofu Karlinu prav širokoustno poroča.
Perfidnost časnikarskega Izraela je prozorna. Vidi se iz nje hrepenenje, ogrditi tržaškega škofa in postaviti ga na >pran-ger« pred Italijani, češ, škof Karlin se briga lc za Slovane, za Italijane pa nc mara. Izigravajo tržaškega škofa kot -^slovanskega« zato, ker hočejo na vsak način hujskati. Ni jim všeč, da škof mirno deluje v prospeh verskih smotrov, oni bi radi tudi ž njim pometali, kakor s kakim političnim prosta-kom. Da morejo ogrditi svojega škofa in ga v konflikt spraviti vsaj z jednim delom njegove biskupijc, za to jim jc dober naj-skromnejši obed in najpohlevnejša zdravita.
Mi sc šc dobro spominjamo, da ko jc prišel v Trst sedanji škof Karlin, je svojim duhovnikom in vernikom zaklical besede: katoliški škol sem in hočem biti. To mi še dobro pomnimo in vemo, da se je po tem načrtu tudi vedno ravnal. Prijazen, Dostrež.liiv in dober je bil vsem narod-
nostim brez razlike. Da jc Slovenec po rodu in hoče Slovenec ostati, to pa menda v škofiji, ki je po veliki večini slovenska, nc bo še smrtni greh. In Če hoče tržaški škof hedili po stopinjah apostolskega Dobrile, se s tem Lahom pač nc dela nobena krivica. Kulturno edinstvo Slowsncev in Hrvatov pa menda tudi ni zločin, nc proti državi, ne proti italijanski narodnosti. Da lc škof izpolnjuje svoje škofovske dolžnost; proti vsem narodnostim in stanovom enako. In glede tega se nad tržaškim škofom nihče nc more pritoževati. Zato nc pustimo, da bi ga izraelska časnikarska druhal vlačila pc svojih umazanih ireden-tovskih predalih.
Balkanski dogodki.
SRBSKO-GRŠKO MEJNO VPRAŠANJE PORAVNANO.
Belgrad, 17. septembra. Glede mejne črte južno od Gjcvgjelije se je med srbsko in grško vlado dosegel sporazum. Mejna črta bo tekla ob vasi Su-ševo.
ESAD PAŠA NA DELU.
Rim, 17. septembra. Iz Albanije semkaj došla poročila, glasom katerih je Essad paša izdal na prebivalstvo oklic, v katerem hujska proti začasni vladi, ki hoče svoj sedež premesti v Drač.
ALBANSKA MEJNA KOMISIJA.
Rira, 17. septembra. Mednarodna komisija za določitev grško-albanskili meja je odpotovala v Bitolj.
DELOVNI PROGRAM DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 17. septembra. »Nemško-na-rgtlna korespondenca« izve iz krogov nemškonarodne zveze: Državni zbor se vsekakor skliče krog 15. oktobra. Na clncvni rod pride predvsem drugo branje malega f i n a n č n e g a n a č r t a, ki se bo nadaljevalo. Vendar bo pa treba razpravo prekiniti v svrho prvega branja proračunskega p r o v i -zori j a. Nato se bo nadaljevala razprava o finančnem načrtu. Kratko precl Božičem bo drugo in tretje branje proračunskega provizorija. Finančni načrt se, kakor sc računa, tekom januarja popolnoma in končno reši, nakar se skličejo tisti deželni zbori, ki doslej niso mogli zborovati. Ti deželni zbori bodo potem lahko rešili tucli vprašanje o ureditvi učiteljskih plač na podlagi novih deželnih dohodkov iz finančnega načrta.
SKLICANJE ITALIJANSKEGA DIPLO-MATIČNEGA SVETA RADI TRŽAŠKIH ODLOKOV.
Rim, 17. septembra. »Messaggero« poroča, da je zunanji minister dt San Giuliani sklical poseben diplomatični svet, cla mu predloži vprašanje: ali in v koliko kršijo tržaški namestništveni odloki pravice v Trstu živečih italijanskih državnikov. Svet je tako-le sestavljen: predsednik zunanji minister, podpredsednik senator Finali; svetniki so: senatorji: Pagano, Guarnaschetti, Gab-ba. Greppi, Fiore, Ma Ivano, Scialoa in poslanci: Grippo. Fusinato, Bosclli, Pozzi, Chrimirri, Morelli - Gualtierotti; tajnik Ricci Busatti.
ARMADNO POVELJE NADVOJVODE FRANA FERDINANDA.
Tabor, 17. septembra. Ob 11. uri 35 minut dopoldne so se vaje na povelje prestolonaslednika Ferdinanda ustavile. Armadi je bilo prebrano to-le pre-stolonaslednikovo povelje: Danes zaključene armadne vaje so me v vsakem oziru popolnoma zadovoljile. Srečen sem, da bom mogel našemu vojnemu gospodu lc najboljše poročati predvsem o duhu čet, ki so se zbrale k armadnim vajam, potem o delu višjega vodstva, o vojni izvežbanosti in sposobnosti čet, kakor tudi o vzornem redu v zavodih in trenu. — V imenu najvišje službe izrekam zato vsem generalom, štabnim in višjim častnikom kakor tucli celokupnemu moštvu k vajam na Češkem zbranih armadnih zborov svoje najtoplejše priznanje.
SKERLECZEVO STANJE POSLABŠANO.
Budimpešta, 17. septembra. Stanje kraljevega komisarja Skerlecza sc jc danes poslabšalo; nastopila je vročica.
ITALIJANI V TRIPOLISU.
Rim, 17. septembra. »Agcnzia Štefani« poroča iz Bengbazija 16. t. m.: italijanske čete pod poveljstvom generala Torellija so prodirale proti vsta-šem, ki so se v znatni moči zbrale v dolini Tecniz. Po trdovratnem uporu so bili vstaši prisiljeni se v neredu umakniti. V boju je našel junaško smrt general Torelli, ki se je nahajal v prvi vrsti, razen tega častnika in 28 mož. Trije častniki o 70 mož. med temi 19
Italijanov, je bilo ranjenih. Vstaši so imeli velike Izgube, med njimi več uglednih poglavarjev.
SOCIALNODEMOKRATICNO ZBOROVANJE V JENI.
Jena, 17. septembra. Radikalna resolucija Roze Luxemberg glede splošno stavke je bila s 350 proti 142 glasovom odklonjena, sprejeta pa milejša resolucija strankinega načelstva z vsemi proti dvema glasovoma.
ZLOSTAVLJAN.JE ITALIJANSKIH DELAVCEV NA AVSTRIJSKEM PARNIKU?
Glasom neapeljskega lista »Roma« so na parniku Austro-Amcricane »Kaiser Franc Josef I.« zlostavljali italijanske uslužbcnce. Med vožnjo iz New-Yorka v Neapelj jc eden sicilijanskih delavcev, ki so .bili najeti za strežbo pri strojih, obolel in prosil, da se ga oprosti dela. Poveljni-štvo pa mu ni hotelo verjeti; delavca so za kazen zaprli v kabino in ga pretepli, Tudi ostale sicilijanskc dclavce so zlostavljali. Ko je parnik dospe! v Neapelj, so zlostav-Ijatii sicilijanski delavci šli v mesto in vlo-žiii protest, obenem pa zahtevali, da se delavska pogodba z njimi razdre. Avstro« ogrski konzul jc obljubil najstrožjo pre« iskavo.
Dnevne novice,
—	Občinski odbor v Žalni je v svoji
seji dne 8. t. m. soglasno sklenil g. deželnemu glavarju dr, Iv. Šusteršiču k petdesetletnici najiskreneje čestitati, Obenem je občinski odbor soglasno obsodil vse grde napade na osebo deželnega glavarja in mu izrekel neomajno zaupanje.
Ivan Bonev nam je iz Plovdiva poslal jako zanimiv članek o turških grozo-vitostih v Trakiji in o svojem begu pred Turki. Tako zanimivo in tako živo ni še noben časopis popisal najnovejših dogodkov v Trakiji. Članek bomo priobčili v sobotnem »Slovencu«, na kar že danes opozarjamo.
—	Pri volitvah v okr. cestni odbor 14. t. m. je bil za občino Far a izvoljen enoglasno s 16 glasovi gosp. Anton Bauer, župan v Fari.
—	V Senožečah sc zadnji čas gode čudne reči. Nc samo, da je župan Fr. von Garzarolli pokopal Lončarja, ampak Franz von Garzarolli je začel tudi obstrukcijo pi-oti deželnemu odboru. Vi nedeljo, dne M. t. m. je imel občinski odbor v Senožečah voliti odbornika v. okrajni cestni zastop. Toda Garzarol« liju jc bil en odbornik premalo in nagovoril je vse svoje občinske može, naj v znamenje protesta oddajo pri volitvi prazne glasovnice. In zgodilo se je tako. Gotovo ni premislil nc župan ne kak njegov občinski mož, kako neumnost so napravili. Škoda jc za naš trg, ker zdaj ne bomo imeli nobenega zastopnika v okr. cestnem odboru po krivdi županovi, ki je svoje občinske može zapeljal, da so oddali prazne glasovnice. Ni upanja. da bi deželni odbor županovi na-gajivosti šel na roko in imenoval kakega Senožečami v odbor okr. cestnega zastopa. Ali pa ie mogoče Franz von Garzarolli tako priprost, da pričakuje, da bo pred njim deželni odbor imel strah in zlezel pod klop, kot je župan senožeški pred deželnim odborom radi razdelitve Fabijančičevc ustanove? Naj še malo počaka. Ker so liberalci kot papige, posnemal je župan v Lažah Kralj, Garzarollija in je odvrnil občinski odbor v Lažah da sc ni udeležil volitve v okr. cestni zastop, ki se je vršila tudi istega dne v Dolenji vasi za občine Senadole, Dolenja vas in Laže. Tc tri občine so imele voliti tri odborniki skupno v okr. ccstni zastop. Ker se Lažanci niso volitve udeležili, so bili seveda vsi odborniki izvoljeni iz občlre Senadole in Dolenja vas. Da so Lažanci brez zastopnika, zahvalijo naj se Kralju! Liberalna obstrukcija bo pa tepla prevzetne liberalce same in nikogar drugega.
O eksekuciji delavcev. Sedanje zakonske določbe dovoljujejo, da smejo oblasti zarubiti za piačunje davkov jz javnih davščin polovico mezde delavcev. Z Dunaja poročajo sedaj, da je finančno ministrstvo sodnijam in drugim uradom naročilo, da naj tega zakona v bodoče nc upoštevajo v polnem obsegu pri izterjatvi direktnih davkov, pristojbin in vojaških taks. marveč cla naj sc predlog na zarubljnije že v naprej omeji na odtrga nje na več eno desetino tedenske mezde. V posebnih, uvaževanja vrednih slučajih, če ima dotični mnogo otrok, v slučaju bolezni, ali če ima prav majhen tedenski zaslužek, naj se pa sploh nc izvrši rubežen.
— K tatvinam cerkvenih muzikalij na koru farne cerkve v Krškem kakor tudi v Brežicah sc javlja, da se je enaka tatvina tudi dogodila pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Očividno si je ta muzikaličen tat izbral za torišče svojih junaštev Savsko dolino. Gg. pevovodio in organiste, kakor tudi čč. gg.
duhovnike se opozarja, da zlikovca v danem slučaju takoj dado prijeti in nikari ukradenih muzikalij kupovati, pač pa iste konfiscirajtc. Iz Krškega se je slučaj naznanil c. kr. orožnikom.
—	Jeleni v Jelovci. Pretočeni petek se je podal gospod Anton Debelak v spremstvu svojega brata Rud. Res-mana na lov v Kroparsko goro. Mladoletni g. Anton Debelak in njegov brat Rudolf Resmajn sta šla na planino Vodice; kar naenkrat opazi 81ctni Rudolf dva krasna jelena in pravi Tonetu: »Poglej dve srni!« Ta izproži puško na krasnega jelena, kateri je tehtal 148 kg, drugi jelen pa je ušel. Ivo bi bil imel krogljo, bi bil šc drugega lahko, a za šrot je bilo predaleč. Prišel jim je ravno prav, ker so drugi dan imeli cerkveno žegnanje in so vsega prodali po ,1 K kg, pa ga jc šc zmanjkalo. Drugi dan so se podali zopet v Kroparsko goro nad drugega jelena, a je šel v cesarsko gozde in so ga slišali, kako je tulil, ker mu jc bilo dolgčas po padlem bratcu. Gospod Anton Debelak pravi, da je drugi jelen mnogo večji od ustreljenega. Zadnji v Jelovci ustreljeni jelen je bil pred 70 leti, katerega jc gosp. Kap-pus iz Kamnegorice ustrelil.
—	Radovljiško dijaštvo je v smislu .sklepa O. V. P. O. priredilo nabiranje prispevkov v prid podpornim dijaškim visokošolskim društvom z nabiralnimi polarni. Rezultat je bil sledeči: Radovljica 176 K, Predtrg 40 K 20 h, Kropa in Kamnagorica 28 K, Zapuže in okolica 20 K; skupaj 264 K 20 h. Največ so darovali sledeči: Po 20 K: Kmečka posojilnica in hranilnica in veletrgovcc g. P. Bischoff. Po 10 K: Med. svet. g. dr. Je-lovšek, preč. g. častni kanonik Novak in odvetnik g. dr. J. Jane. — Cenjeno občinstvo jc pokazalo razumevanje za to akcijo z uljudnim sprejemanjem dijakov nabiralcev. Zato vsem topla zahvala!
—	Brata z nožem ranil. Sinoči je prišel vinjen domov Lovrenc Semrajc, posestnikov sin iz Sneberjev št. 4 in sc začel prepirati s svojim bratom Francetom. Med prepirom je sunil brata dvakrat z nožem v levo stran in ga tako težko telesno poškodoval, da so ga danes morali peljati v deželno bolnišnico.
—	Slovensko planinsko društvo naznanja, da so sedaj še vse koče, katere oskrbuje osredmje društvo, odprte. — Kamniška koča in koča na Veliki pla-sini se zatvorita v nedeljo, 21. t. mes., popoldne.
—	Glavna razprava proti Dojčiču, ki je streljal na kralj, komisarja Skerlecza, je razpisana za 25. t. m. Dojčič se proti obtožnici ni pritožil.
—	Na bob v Kamniški Bistrici v nedeljo, 21. t. m., vabim vse cenjene obiskovalce in ljubitelje naše divne Bistrice. V soboto zvečer se bo pekel na prostem pred kočo krompir. V nedeljo popoldne se vrši prava planinska veselica. S pijačo in jedili bo najbolje preskrbljeno. Z dovoljenjem osrednjega !društva S. P. D. se bo prodajalo vino v sodih in buteljkah po znižanih cenah vsled večje ostale še zaloge. Vstopnica prosta. Za slučaj neugodnega vremena se vrši bob prihodnjo nedeljo kot slovesni zaključek letošnje sezone. — K mnogobrojni udeležbi vabi Zofka iz Bistrice.
—	Mednarodna razstava knjižnih in grafičnih obrti v Lipskem 1914. Že desetletja ni videla Nemčija nobene svetovne strokovne razstave, pri kateri bi v toliki meri in tako enotno sodelovali tudi drugi narodi, kakor bo ravno omenjena razstava v Lipskem. Do sedaj so priglasile oficielno udeležbo Avstrija, Francija, Italija, Portugalska, Švica, Turčija, Holandska, Ogrska, Španska, Belgija, Anglija, Danska, Švedska, Norveška in Rusija; pričakovati pa je udeležbe cel6 od izvenevropskih držav, kakor Indija, Kitajska, Japonska in Južna Amerika, katere države so znane kot posebno bogate na lepih in dragocenih produkcijah tiska, pisanja in papirja. Nekatere države, med drugimi tudi Avstrija, bodo postavile svoje posebne paviljone, za katere so odmerile posamezne države primerne prispevke. Cela razstava bo nekaka živa slika duševne kulture in napredka človeštva, kakor je dosedaj v lepšem in jasnejšem okviru še ni bilo videti. Avstrija bo zastopana predvsem po izdelkih iz industrijskih in obrtnih krogov. Da pa se more ugoditi poleg že vposlanim prijavam šc drugim prošnjam, je predsedstvo razstave oodalj-šalo rok priglaševanja do 1. oktobra t. 1. Prijave, vprašanja i. dr. jc nasloviti na krajevni razstavni odbor na Dunaju IX., Seve-ringasse 9.
— Pasijonske igre v Vrbovcu na HrvaŠkem se nadaljujejo. Pišejo nam iz Vrbovca: Vsled splošne želje zunanjega občinstva se bodo predstave o »Jezusovem trpljenju« nadaljevale in se vrše še v nedeljo 21. in 28. t. m. ter 5. oktobra, tako da je vsem, ki igre še niso videli, dana prilika priti k predstavi. Igra napravi na vsakogar najgloblji vtis in so stroški obilo pogrnjeni. Začetek predstave vselej ob 3. uri
popoldne. Šolski zavodi lahko priredc skupne izlete.
—	Konferenca bosensko-hercegovskih škofov in redovnih predstojnikov se jc 15.
t. m. začela v nadškofijskem dvorcu v Sarajevu. Razen papeževega delegata Ba-stiena in nadškofa Stadlerja so navzoči škofi Mišic, Garič in Šarič, arhidijakon vrhbosenskcga kapitelna protonotar Ko-ščak, frančiškanska provinciala Mihačevič in Ostojič ter superior hrvaške jezuitske misije g. Dostal. Glavni predmet konferenc jc avtonomija katoliške Cerkve v Bosni-Hercegovini.
—	Vojaški samoumori v Bosni. V Go-raždi sta sc tekom treh dni ustrelila dva vojaka. Tretji se je težko obstrelil in ni nadc, da bi okreval.
—	Poostrena kontrola voznih listov na državnih železnicah. Z ozirom na velike goljufije na državnih železnicah v Galiciji in ker se je dokazalo, da je tudi na drugih državnih progah erar vsled raznih manipulacij z voznimi listki zelo oškodovan, jc železniško ministrstvo vpeljalo civilne revizorje, in sicer take, ki so na dotični progi popolnoma« nepoznani. Poleg vas sedi v vozu popotnik, ki sc, kakor jc videti, ne zanima posebno za svojo okolico ali se celo z vami pogovarja, vas kot tujca izprašuje o znamenitostih dežele i. t. d. Kar naenkrat pa tujec, vstane in zahteva vozni listek od vas. Vi, kakor tudi drugi sopotniki, ga nezaupno ogledujete, češ, ta človek pa nima poštenih namenov z nami in mu ne pokažete listka. On pa se čisto pravilno legitimira in vi mu morate pokazati vozfni listek. Civilni revizorji pa tudi dosežejo uspehe. Nedavno je stopil tak civilni revizor par ur pred Lvovom v Galiciji v^rzovlak, ki vozi v Lvov. Kupil si je pravilno vozni listek. Z njim so vstopili v ravno tisti vlak in tisti voz trije gospodje. Prišel je sprevodnik. Gospodje so mu mesto voznih listkov skrivoma stisnili v roko vsak po dve kroni. Revizor je to opazil in jc ravno tako storil. Sprevodnik je bil zadovo ljen. Ko so pa prišli v Lvov, je pa revizor dal vse tri gospode in sprevod nika aretirati. Civilni revizorji se vozijo s kupljenimi voznimi listki in so tudi zelo radodarni z napitnino, to pa vse zato, da si pridobe zaupanje sprevodnikov. Tudi na kolodvorih kot popolnoma nepoznani opazujejo razne manipulacije in jih potem javijo višji oblasti ali pa sami ukrenejo, kar sc jim zdi potrebno, ker njihova moč je precej velika. Na Dunaju na kolodvoru so tudi sedaj vpeljali skrinjice, kamor se mečejo oddane vozne karte pri odhodu iz vlaka. Prej je vratar zbral karte in jih uredil po štacijah ter jih šele drugi dan oddal v pisarno v pregled in nadaljno kontrolo. Sedaj pa se mečejo takoj pri oddaji vozni iistki v zato pripravljene skrinjice in uradniki jih takoj kontrolirajo. Pokazalo se je doslej, da je ta kontrola v veliko korist erarju.
—	Letošnja vinska letina na Hrvatskem bo vsled ugodnega vremena v zadnjem času glede kakovosti dokaj dobra, podobno kakor leta 1909. Kmečki mošt bo imel 13 do 16 odstotkov sladkorja, na veleposestvih pa 16 do 20 odstotkov. Kvantitativno bo pridelek za 20 do 30 odstotkov manjši nego lanski. Kar sc tiče cen, so doslej nekatera veleposestva stavila ponudbo po 33 do 35 krenil za lil mošta takoj izpod stiskalnice.
—	K tramvajskemu štrajku v Zagrebu. Sekčni načelnik Fodroczy je 16. t. m. sprejel deputacijo štrajkujočih tramvajskih uslužbencev in ji naročil, naj mu štrajkujoči pismeno predložc svoje zahteve, da jih prouči. Ako so njih zahteve opravičene, se bo zanje zavzel, drugače ne. Svaril je pred nasilnostmi. — Istega dne zvečer je bil soc. demokratični shod, katerega se je udeležilo nad 2000 oseb. Sprejeli so resolucijo, ki obeča štrajkujočim gmotno in moralno podporo; navzoče delavstvo je klicalo na generalni štrajk. — Doslej je tramvajska družba sprejela do pol-drug sto novih uslužbencev, ki se uče voziti. V soboto se bo menda na cestni železnici zopet začel delni promet. Tramvajsko remizo in okolico straži orožništvo, policija in vojaštvo.
—	Sodna komisija v smrtni nevarnosti na morju. Te dni sc jc po morju vračala sodna komisija, sestoječa iz 5 oseb, z otoka Koločep v Dubrovnik. Na odprtem morju jih je presenetil vihar in motorni stroj je odpovedal službo. Čoln jc postal igrača valov. Po silnem naporu sc je strojniku in krmilarju vendar posrečilo spraviti čoln do obali, kjer je komisija izstopila in morala peš iti tri in pol ure daleč v Gruž.
—	Hrvaški slikar postane pravoslavni menih? Hrvaški listi poročajo o govoricah, da je mladi nadarjeni slikar P. Križanič odšel v neki fruškogorski samostan, kjer se popravoslavi in po-
uieniši. »Pokret« dostavlja temu, da je gotovo le toliko, da se želi Križanič specializirati v grškopravoslavnem cer-kvenem slikarstvu in si jc v to svrho žc dalj časa prizadeval dobit i kako študijsko ustanovo. Ker se je mladi slikar nahajal v hudih gmotnih stiskah, se je sedaj rad odzval povabilu, da pride za nekaj časa v neki fruškogorski samostan.
—	Umrla je v Zagrebu 271ctna soproga Vilima Lovrenčiča, gospa Jožefa Lovrenčič rojena Obad.
—	Nove velike stavbe v Zagrebu.
Na mestu dosedanjega hotela »Avstrijski cesar« v Zagrebu zgrade veliko moderno blagovnico (tržnico). Ker je tako odpadlo 70 sob za tujce, je hrvaško društvo za tujski promet poskrbelo, da se bo v Zagrebu na najlepšem prostoru sezidal velik modern hotel za 2 milijona kron.
—	Obisk na srednjih šolah v Zagrebu. Dne 15. t. m. sc je začel pouk na vseli zagrebških srednjih šolah. Na obeh gimnazijah in realnih gimnazijah se je vpisalo vsega 1974 učencev. V šti-rirazredno trgovsko akademijo se jc vpisalo 236 učencev.
Primorske vesti.
p Intrige puljskih hrvatskih in slovenskih liberalcev. Kakor je bilo že po-ročano, so se nastanile tu šolske sestre sv. Križa iz Djakova, katere bodo letos odprle prvi razred dekliške šole, ki sc ima potem vsako leto pomnožiti za en razred. Obenem se bo otvoril tudi otroški vrtec za otroke obojega spola. Šola bo popolnoma hrvaška in je preskrbljeno, da se bodo hrvaške in slovenske hčerke vzgajale v duhu, v katerem je edino mogoče vzgojiti naroden in obenem značajen ter kreposten ženski naraščaj. To pa seveda hrvatskim in slovenskim puljskim liberalcem ni všeč in zato sc je sklenilo (novemu podjetju kolikor mogoče škodovati, brez ozira na to, da bo dekliška šola šolskih sester hrvaška. Tem ljudem zadostuje, da bodo deklice poučevale šolske sestre in če je šola še tako narodna, to jim je vseeno, ker v takih slučajih stopi v liberalnih krogih narodnost v ozadje Za take stvari je seveda gotovim gospodom tukajšnja »Narodna delavska organizacija« dobro došla. Zato se je tucli hitro našel nek član te organiza cije in po puljskem predmestju »Ka-stenjer«, kjer prebivajo skoro izključno le Hrvati, hodil okoli hrvaških staršev in jim na vse mogoče načine prigovarjal, da naj nikar ne vpišejo svojih hčerk v šolo, v kateri bi jih poučevale hrvaške šolske sestre! Sedaj sc tudi ni več čuditi, zakaj dr. Zuccon na shodu »Narodne delavske organizacije« dne 8. septembra, na katerem je nastopil kot govonnik in se pečal s puljskim šolskim vprašanjem, ni omenil te nove hrvaško dekliške šole, medtem ko je naštel sicer maloštevilnim poslušalcem vse druge. Pa ni bila morda to žc pa rola. »narodni« organizaciji proti novi hrvaški dekliški šoli? Tudi v Pulju poznajo gotovi krogi, osobito oni, kateri se zadnji čas trgajo za politično ded-ščino, takozvano srednjo pot le toliko časa, dokler je njim v korist, medtem ko porabijo vsako priliko v to, da dajo duška svoji nestrpnosti proti vsemu, kar ima le količkaj pravo katoliško lice in naj si bo to šc tako narodno. Toli hvalisana srednja pot je le liberalnim krogom dobro došla, ker le oni črpajo iz nje moč.
p Smrtna kosa. Umrl je v Trstu dne 17. t. m. zvečer trgovski akademik g. Karel Ulčakar, sin gosp. Josipa Ulčakarja, ravnatelja tržaške posojilnice in hranilnicc.
p Tujci v Gradežu. Koncem prošle-ga tedna so kazali seznami tujcev v Gradežu 18.010 gostov, to je celili 4000 več, nego jih je bilo lani sploh v zdravilišču.
p Rajčevičev rekord. Atlet Rajčc-vič, ki ga Tržačani tako radi imenujejo »nostro Giovani Raicevich«, je dosegel v Buenos-Aires nov rekord. Orjaški mož, ki ima slonovo moč, jc zopet premagal samega sebe in pobil svoje prejšnje uspehe. Dvignil jo namreč s tal in zapored petkrat v zrak nad glavo ročke, težko 153 kilogramov. Tak orjak pač ne pride kmalu zopet.
]t Pasja steklina. V Piranu jc ugriznil očividno stekel pes 10 let. staro deklico Bruno Predonzani, ki so jo takoj poslali na Dunaj v Pastcurjcv zavod. Na steklega psa pa so vprizorili lov in konjcderec jc ubil psa, a zdravega, kajti stekli jc bil ušel.
p Aretacija policista. V Pulju je bil v torek aretovan policijski civilni agent Dardi. Govori se, da radi razžaljenja cesarjevega veličanstva. Res čudno. Aretovanec je oče one hčerke, radi katere je, bil, kakor svoj čas poročano, tukajšnji pol. civilni agent Carlin areto-
van, češ, da je izvršil nek inemoralen čin, a je sodišče preiskavo ustavilo.
p Na svoji službeni jahti »Lacro-ma« je dospel v Pulj poveljnik vojne mornarice admiral Ilaus, da nadzoruje puljske mornarične naprave. Spremlja ga njegov prvi pobočnik linijski kapitan Seidcnsaclier, kateri je sedaj prvi na vrsti za povišanje v šaržo kontre-actmirala. Ko se je jahta usidrala v luki, se je podal admiral Ilans na tukaj so nahajajočo nemško križarico »Gocbcn« iu napravil obisk pri poveljniku nemške vojne ladje. Isti je potem v teku dopoldneva obisk vrnil. Pri menjavanju obiskov so sc oddali od nemško križarice »Goeben«, kakor tudi od naše jahte »Lacroma« običajni pozdravni streli iz topov.
p Kolesarjev ne mara. Devetnajst let stari kmetovalec Karol Stckar se je vozil v nedeljo na kolesu iz Gorice v Kojsko. Šlo je vse lepo, dokler ni dohitel moškega, ki se mu ni hotel izogniti, ki pa tucli njemu ni pustil mimo in naprej. Kamorkoli je zavil Ste-kar, se je nalašč umaknil tudi oni moški in to je povzročilo, da se je kolesar zaletel v drevo ob ccsli in sc prevrgcl. Stekar si jo stri ključnico in je zadobil take notranje poškodbe, da so ga morali takoj prepeljati v boltnišnico v Gorici.
p 900 kron primanjkljaja imajo baje goriški Ncmci od zadnje veselice na Telovadnem trgu.
p Prestop v katoliško cerkev. H katoliški veri jc prestopila in bila krščena v Gorici gdčna Gina Luzzatto, hči znanega advokata Rajmunda Luzzatto.
p Duševno večkrat zmedeni mizarski pomočnik Afrič v Pulju je zadal nekemu mornaričnemu nižjemu podčastniku, Zvaza po imenu, z ostrim nožem, kakoršnega rabijo na ladjah, dve težki rani. Po storjenem činu je Afrič zbežal, toda na begu so ga ujeli, nakar je bil aretovan. Težko ranjenega podčastnika so prepeljali v mornari&nc bolnišnico.
p Vtlhotapljen tobak. Po Trstu se puši posebno mnogo vtihotapljenega inozemskega tobaka, s čemur je zelo oškodovan avstrijski erar. Tuji tobak pušijo ali zasebniki, ki so si ga oskrbeli sami, so pa tudi trgovci v Trstu, ki tržijo s tujimi nezacarinjenimi cigaretami. Tako je pred mesecem zaprla policija nekega Canarutta, ki jc oškodoval avstrijsko fintmeo na tak način za okroglih 120.000 kron in pred par dnevi pomorščaka Medanicha, ki ga tudi sumijo, da je imel za kakih 5000 K prometa. To pa so seveda le — posameznosti.
p Trst brez rib. Sedaj, ko ima Trst ob morju novo krasno tržnico za ribe, pa primanjkuje — rib. Te so postale v Trstu res redke, slabe in drage. V prvi vrsti jc pač krivo slabo vreme zadnjih dni, ki ni naklonilo ribičem posebne sreče, potem pa tudi dejstvo, cla pokup-ljajo najboljše blago gostilne in hoteli, ki so polni tujcev. Da pa je za Trža-čana, še manj teh »plodov morja«, se izvaža znaten del. rib v bližnja kopališča, zdravilišča in naprej v deželo.
p V Trstu se dobro živi. Tako bi človek vzkliknil, če čujc, da je bilo tekom prvega letošnjega polletja v Trstu toženih 168 trgovcev in prodajalcev jestvin radi kvarjenja živil. Ocl teh 16S osumljenih grešnikov jih je bilo res obsojenih 154, in sicer jim je bila priznana najmanja globa 5 K, ali pa večja kazen do 8 dni zapora.
p Prepovedane ostrige. Z ozirom na zdravstvene razmere v mestu in posebno z ozirom na. slučaje logarja, ki so se zadnji čas pojavili v Trstu, jc oblast za negotovo dobo prepovedala prodajati ostrige.
p Samomorilna manija zločinca. Prosluli zločinec Marcel Mieheluzzi, ki je bil vlomil v upravno ravnateljstvo občinske plinarne v Trstu, kjer si je prilastil 39.000 kron, a so ga še pravi čas zasačili, si jc prerezal pretekli petek s koščkom stekla žile v zapestju, da bi izkrvavel. Nakana pa se mu ni posrečila, ker so mu kri ustavili; in to je Micheluzziju, ki se hoče na vsak način odtegniti kazni, povod, cla jc izpil v ponedeljek raztopino hipermangana-ta. Pa tudi tokrat zločine ni smel umreti. Izplahnili so mu želodec in sedaj je žc zopet, »dober«.
p Velikega morskega volka so vjeli ribiči ob severni obali otoka Krka. Pošast je dolga 4'85 m.
p Dva delavca so na Reki aretirali, ker sta sodclovalcc pri gradbi dreadnough-ta v ladjedelnici »Danubius« poživljala, naj ladjo pokvarijo. Delala sta uprav anarhistično propagando.
p Grozna nesreča. V ponedeljek ob desetih zvečer je povozil vlak istrske, ozkotirne železnice blizu postaje Milje. 83 let starega Ivana Brajnika in ga je prerezal dobesedno na dvoje. Zdi sc, da jc zločinska roka ubila Brainika in ga
položila na tir, da bi odvrnila od sebe sum. Kar je pa pri tem najstrašnejše, je žalostno dejstvo, da pada grozni sum na — starčkova sinova. Sodišče in policija se vneto bavita z zadevo.
Štajerske novice.
š Sklicanje štajerskega deželnega zbora pred durmi? Včeraj dopoldne se je pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkbu oglasila deputacija nemško-avstrijske učiteljske zveze pod vodstvom načelnika nemške narodne zveze dr. Grofla in predložila želje štajerskega učiteljstva, da se čim preje skliče štajerski deželni zbor. Grof Stiirgkli je dcputaciji izjavil, da sc glede sklicanja štajerskega deželnega zbora med vlado in štajerskimi deželnozborskimi strankami vrše pogajanja; vlada si bo na vsak način prizadevala za opravičene želje štajerskega učiteljstva.
š Štajerski Nemci. Mecl krščansko-socialno stranko in nemškim centru-mom, kojo stranko vodi vitez Panc, se vneto nadaljuje huda časnikarska vojska. Nadarjeni vodja krščanskih soci-alcev, kmet Iiagenhofer, očita Pancu, da se je zvezal z liberalno agrarno stranka. Skraja je bolel Panc to tajiti, a sedaj jc s tajenjem ven. Zadnjo nedeljo, dne 14. t. m„ sta se Pančeva in agrarna stranka združili na skupen program in določili veliko skupno zborovanje in a dan 28. septembra v Št. Mihaelu na Zgornjem Štajerskem. A tudi med liberalnimi in takozvanimi nem-škonacionalnimi poslanci ni edinosti in sloge. Eni poslanci se držijo lista »Tagespost«, drugi lista »Tagblatt«. Zadnjim se godi bolj slabo. Njih vodja je poslanec Einspinner. Nam Slovencem pa nič nc škodi, ako v nemških političnih taborih ni edinosti.
š Šiidmarka preko avstrijskih mej. Letos je Šiidmarka zborovala v Inomo-stu, ob sklepu pa so se zborovalci peljali v Monakovo na Nemško. Naši Nemci so tam na posebnem zborovanju (trosili rajhovske Nemce, naj jim pomagajo izpodriniti Slovence z njihovih posestev. Zborovanje se jc sklenilo s pesnijo: Nemčija, Nemčija, čez vse! Pri nas pa so hoteli zapirati ljudi, ko so nekateri Slovenci prosto dajali duška svojemu veselju, da je slovansko orožje na Balkanu zmagovalo nad Turki. Slovenci molčimo, a ne pozabimo te dvojne mere nikdar!
š Posavski mladeniči! Tovariši s kranjske in hrvaške strani. V nedeljo, dne 21. t. m., pridite od vseh strani v velikih skupinah na svoj mlacleniški shod v Brežice! Posebno dobrodošli tudi mladeniči s Kranjskega. Ob 10. uri .je v farni cerkvi služba božja, ob pol 12. uri v Narodnem domu mladeniško zborovanje s poučnimi in navduševal-nimi govori; po večernicah pa si lahko ogledate igro »Tri sestre«. Fantje, na vas gleda domovina, postavite se in pokažite, da se resno pripravljate na delo v življenju!
š Nemškutarji smejo, mi ne! Kcne-gat nadučitelj Wernitznigg v Krčevini pri Mariboru je po hišah agitiral in nagovarjal slovenske starše, naj dajo svoje otroke v nemško šolo. Pri tej agi-laciji se je posluževal sredstev, ki nis0 ravno bogve kako častna. In celo pri-prosti starši so se pritoževali nad smelostjo nemškutarskega nadučitelja. In ko so naši ljudje v ponedeljek in torek samo mirno svetovali staršem, kam naj dajo vpisati svoje otroke, pa je začel Wcrnitznigg rojiti in bi gotovo poklical cel legion nad slovenski gospodični in o«ne Slovence, ki jih je videl pred seboj. Poklical je tudi policaja, mestnega policaja, ki je nedolžno kot kak tržki obelisk stal ob kostanju drevoreda. Kako pridejo mestni policaji h temu, da Čuvajo nemškutarje druge občine? Seveda Wernitznigg jc računal s tem, da bo Slovence preplašil, kar pa se mu ni posrečilo. Wernitznigga pa bo treba na vsak način prijeti nekje drugje in z ostrejšimi kleščami. Materiala bo menda dovolj.
š Katoliško tiskovno društvo v Mariboru je imelo dne 15. t. m. svoj občni zbor, kateremu je predsedoval kanonik mil. g. dr. Matek. O stanju društva sta poročala ravnatelj dr. Anton Jerovšek ia tajnik g. dr. Fr. Lukman. Odbor je ostal stari. — \7. poročil smo posneli, da je stanje tiskovnega društva izborno. Podjetja Cirilovo tiskarne pod spretnim vodstvom g. ravnatelja dr. Jerovšeka lepo prospevajo.
p Dekleta v Konjicah so ustanovile treznostni odsek Sv. vojske. V I. stopnjo se jih je takoj vpisalo 8, v II. 36.
š Poroka. V Ljutomeru sc je poročila gdčnn Olga Lah z g. Fr. Magdičem; gdčna Vekoslava Cimerman pa se je istotam poročila z g. Rud. Stegmuller-jem. — V Celju sc je poročil asistent južne železnice Kamilo Mlheliak 7. gospodično Mici Jelene.
š Bela žena. Umrla je v Ljutomeru dne 15. t. m. 7Gletna cvetličarka in cerkvena pevka Marija Novak. — Pri Sv. Martinu na Pohorju je umrl Jurij Koren, p. d. Lctič. Rajni je bil velik dobrotnik cerkve. — V Podovi pri Mariboru je prominula po clolgoti'ajiii bolezni mladenka Magdalena Gassenber-ger, stara 22 let. — V Račjem je umrl dne 7. t. m. Štefan Zernko. — Pri Sv. Križu nad Mariborom so minulo soboto spremili k večnemu počitku Elizabeto Pajtler, mater predsednika tamošnjega »Bralnega društva«. — Na Vologi pri Vranskem je umrla mladenka Antonija Grabner, stara 18 let. Pogrebci so na sedmini nabrali za »Slovensko Stražo« 3 K.
š Brežice. V nedeljo, 21. t. m. se vrši tu velik mladeniški shod za Posavje. Ob 10. uri v farni cerkvi služba božja, ob pol 12. uri v Narodnem domu zborovanje; po večernicah se uprizori igra »Tri sestre«.
š Umrl je danes v Šmartnem ob Paki zlatomašnik g. Jakob Kolednik. Pogreb se vrši v soboto ob pol 11, uri dopoldne.
š Mariborsko porotno sodišče. Dne 22. t. m, se začne pri mariborski okrožni sodniji jesensko ali III. porotniško zasedanje, Do sedaj so znani sledeči slučaji, ki pridejo v poštev: v ponedeljek, dne 22. t. m.: Jos. Proložnik, težka telesna poškodba; predsednik dvor. svetnik Perko; v torek, 23. t. m.: Franc Paulič, nenravnost in Marija Pelko, detomor; predseduje v obeh slučajih dež. sod. svetnik Kokol; v sredo, 24. t. m.; Avgust, Franc in Julijana Ratzbatschan, nenravnost in slično; predseduje višje dež. sod. svetnik Fraidl.
š Zakaj čakate? V Št. Lovrencu nad Mariborom se je vršilo pretečeno nedeljo veliko slavlje nemških turnarjev, ki pa nosijč skoro vsi sama slovenska imena. Že pred več časom se je reklo, da se bo ustanovil v Št. Lovrencu »Orel«, a še do danes ga ni. Nad 2000 uniformiranih Orlov je bilo v beli Ljubljani na katoliškem shodu, zakaj bi se četa vrlih Šentlovrečanov ne pridružila tej armadi?
š Shod Jugoslovanske Strokovne Zveze se vrši v nedeljo, 21. t. m. v Mariboru v prostorih Zadružne zveze (Cirilova tiskalna) ob 8. uri zjutraj. Govori dr. Andrej Veble iz Celja. Pred shodom in po shodu vplačevanje prispevkov za obe podružnici. Po shodu ima odbor štajerskega okrožja J. S. Z. svojo odborovo sejo, katere se naj vsi gg. odborniki zanesljivo udeležijo.
š Dobrna. 14. t. m. smo tu slovesno obhajali Konštantinovo slavnost. V smislu letošnjega krv.-slov. katoliškega shoda nas je slavnostni govornik spodbujal vero v križanega vselej in povsod pričati v javnem življenju. — Tu se vrši večtedenski tečaj za policijske pse v vojaške namene pod vodstvom g. nadporočnika Kurzmanna. — Si. oktobrom nas zapusti poštar Herman Goli ter prevzame velenjsko pošto. Čas svojega tukajšnjega bivanja je po največ porabil v potrjenje trhlega tukajšnjega nemškutarstva in v različne barantije, n. pr. z lesom, sadjem itd. Se li tako delovanje strinja s službo poštarja — prometnega uradnika? Hodi z Bogom, dični Herman!
Razne stvori.
Kip našega Zveličarja V palači miru v Hagu. Na velikem stonaišču te palače stoji Jezusov kip od brona. Kip je posnet po orjaški sobi našega Odreše-nika, ki stoji na grebenu And med Chi-le jn Argcntinijo v spomin mirne razsodbe med obema državama. Da stoji v palači miru Jezusov kip, jc zasluga plemenite gospe Oliveire de Costa, ustanoviteljice in predsednice društva miru, ki sc jc iz Buenos-Airesa podala na pot v Ilag, da bi se ta soba iz Bruselj a seni pripeljala. Tem povodom piše »Osservat. Rom.«: Z velikim zadoščenjem sriio brali in objavili to poročilo kakor dokaz o verskem prepričanju in plemenitem srcu te gospe. Gospe Oli-veirove zasluga je, da stoji v palači miru kip Onega, ki je stopil na zemljo med ljudi, da bi ljubezen, bratstvo in vesoljni mir oznanjal, ki je bil sam ustanovitelj miru. Omenjamo ivne te pobožne gospe in želimo, da bi povsod kraljeval duh pravičnosti in usmiljenja, brez katerih med ljudmi ni pravega in stalnega miru.
Nesreča v rudniku. Iz Bochunia se poroča, da se je v tamošnjem rudniku pripetila eksplozija, o čemer je bila ena oseba ubita, dva rudarja pa težko ranjena.
Aretiran srbski proiesor in pisatelj.
V Somboru na Ogrskem so zaprli znanega srbskega pisatelja profesorja Vaša Stajica, proti kateremu se ima v kratkem vršiti glavna razprava radi treh baje protimažarskih člankov v »Novem Srbinu«, pa sc boje, da ne in ušel v Srbijo. Stajic je bil profesor lfa soinborskcm učiteljišču, a je bil radi nekih člankov v »Novem Srbinu«, katerega urejuje in izdaja, iz službe odpuščen.
Smrt divjega lovca. V gozdu pri Lucke-waldu na Pruskem jc gozdar naietcl na
znanega divjega lovca. Lovec je proti gozdarju pomeril s puško, a gozdar je bil urnejši in je lovca ustrelil v srce.
Tri rudarje je zasulo v rovu »Ferman« pri Selmu na Pruskem. En rudar je bil takoj mrtev, druga dva pa težko poškodovana.
iz slovanskega svela.
Novo porodnišnico grade v Zagrebu. Poslopje letos najbržc še nc pride pod streho.
Letošnja žitna letina na Hrvaškem s Slavonijo je izpadla takole: Pšenica 4 milijone 599.203 met. stote (lani 3,097.244 met. stotov); rž 248.422 (lani 444.860); ječmen 643.663 (lani 430.703) in oves 894.514 met. stotov (lani 513.431 met. stotov),
Narodno gibanje med Bunjevci. Bu-njevci — Hrvatje — v Subotici so sklenili osnovati posebno šolsko zadrugo za podpiranje bunjevškega šolstva. Člani se bodo morali obvezati, da bodo najmanj skozi tri leta plačevali po 1 K letne članarine; sprejemajo pa se seveda tudi višje svote. Ko bo zbranih 200 članov, se društvo osnuje. Komaj se je ta stvar razglasila, že so trije zavedni Bunjevci v svojih oporokah volili za bodočo šolsko zadrugo: eden 5000, drugi 2500 in tretji 2000 K. Več Bunjevcev se je obvezalo, plačevati zadrugi po 100 ali 25 K na leto.
Tomislav Krizman, hrvaški akad. slikar, se je te dni iz novih krajev Srbije, kjer jc po naročilu srbske vlade zbiral umetniške motive, zlasti zgodovinske starine, vrnil v Zagreb. Na svojem polu je v zapuščenih divjih pokrajinah moral veliko prestati. Lepote Ohride in ohridskega jezera ne more prehvaliti; pravi, da bodo tujci s celega sveta vreli tu dol, kadar se prometne in druge razmere primerno urede, kar bo stalo silnega denarja.
Spor šolskega sveta z ruskim metro-politom. Uprava dekliškega duhovnega učiteljišča v Carskem selu je uvrstila v seznam knjig, ki bi imele biti nabavljene za lamošnjo knjižnico 1, 1913.—1914., tudi spise grofa Leva Nikolajeviča Tolstega in nekaj ocen njegove pisateljske delavnosti. Petrograjski metropoli! je spoznal te spise za neprimerne za zgoraj rečeni zavod ter jih je črtal iz kataloga, ki mu je bil predložen v odobrenje. Šolski svet pa jih je kljub temu zopet zapisal v katalog, češ da je znanje Tolstega spisov v šolskem programu, ki ga je odobril šolski odbor, pri sv. Sinodu in pri naučnem ministru in da je potrebno vsakemu duhovnemu delavcu, da more kazati na hibe filozofijsko-verskih nazorov pisatelja Tolstega. Po tem obraz-Joženju je pustil metropolit Vladimir katalog brez izpremembe.
Mažari se ne bodo učili jugoslovanskih jezikov. Iz Budimpešte se odločno dementirajo vesti, da se namerava v srednje šole uvesti kak jugoslovanski jezik kot obvezen predmet. Sklenilo sc je pač, cla se dijaki, ako hočejo, lahko uče kakega slovanskega jezika, o obveznosti pa ni bilo govora — in to zlasti nc glede hrvaškega jezika.
Letošnja letina sliv v Srbiji je radi deževnega vremena kvalitativno nekoliko trpela, zato je pa obilnejša. Pridelek znaša 12 do 15 tisoč vagonov; od tega odpade na izvoz 3000 vagonov suhih sliv in mezge. Kupčija se je že začela in se plačuje mčterski stot po 8 do 10 dinarjev. — Tudi žita in vinogradi so letos prav dobro obrodila, le deževje jc ponekod zelo škodovalo.
Zadnje vesti.
LAHI SE BOJE.
Rim, 18. septembra. Tu se zelo boje, ker kroži vest, cla namerava avstrijska vlada tržaškemu magistratu brez ozira na to, cla leži priziv pri notranjem ministrstvu, naložiti, cla 40 regnikolskih uradnikov takoj odpusti. »Corrierc del-la Sera« meni, cla silijo vlado na to »klerikalci« in Slovenci, »ki so na glasu, da so »najzvestejši pristaši dinastije in avstrijske državne misli«.
STARO IN NAM NEVARNO PRIJATELJSTVO.
Berolin, 18. septembra. Iz Peterbur-ga se poroča, da se ruski ministrski predsednik-Kokovccv 28. septembra poda v Italijo, kjer se bo sestal z laškim ministrom za zunanje zadeve San Giu-lianom.
PRASKE V TRAKIJI.
Carigrad, 18. septembra. Pri Egri-Dcre in Pahmatliju je prišlo do spopadov med bulgarskimi četami iu muslimani ter so se Bulgari baje morali umakniti. Pri Kindžaliju je prišlo med eno bulgarsko divizijo in trakijskimi prostovoljci do bitke, v kateri so bili Bulgari poraženi.
SRBSKO-BULAGRSKO RAZMERJE.
Belgrad, 18. septembra. Diploma-tične zveze med Srbijo in Bulgarijo se bodo kmalu obnovile. Za srbskega oo-
slanika v Sofiji bo imenovan dr. Gavrt lovič, dozdaj poslanik na Cetinju.
DONAVSKO - JADRANSKA ŽELEZ NIČA.
Belgrad, 18. septembra. Srbska vlada začne takoj z graditvijo donavsko-jadranske železnice, kakor hitro poneha kolera. Za graditev je najela vlada posojilo s pomočjo Rusije. 250 inženirjev izvršuje že preddeja. Zgradila se bo ta železnica hitro in bo med drugim hudo oškodovala Reko, preko katere je šel eksport iz Italije v Srbijo in narobe,
ZMEŠNJAVA V ALBANIJI.
Drač, 18. septembra. Essad paša se jc etabliral v Draču in vodi od tu »posle« ministrstva za notranje zadeve. Essad paša je prišel s tem v oster konflikt s provizorično vlado v Valoni, ki je od svoje strani imenovala drugega »ministra za notranje zadeve«, ker Essad paša noče priti v Valono. Essad naglaša, da se mora cela vlada preseliti v Drač, ker se bo sicer severna Albanija od južne ločila.
NEMČIJA NE POČIVA.
Berolin, 18. septembra. Tu se o s nuj t grško-nemška zveza v svrho utrditve trgovinskih odnošajev med obema dr< žavama.
BORZA.
Dunaj, 18. septembra. Vsled zniža« nja cen železa so alpinske montanske akcije padle za 7 K, praške železninar-ske za 16 K, »Berghiitten« za 8 K.
JAPONSKA SE PRIPRAVLJA.
London, 18. septembra. Japonska vlada zahteva od parlamenta 145 milijonov jenov kredita za armado.
JAPONSKO V SPORU TUDI Z AMERI« KANSKIMI U. S.
Tokio, 18. septembra. Vlada je vsled kalifoniske postave, ki zabranjujc vse-ljevanje Japoncev, zvišala carino na vse produkte iz ameriških U. S. na trikratno višino.
VELIKA NESREČA V NIZZI.
Ntzza, 18. septembra. Trije vozovi električne železnice so se prevrnili v globok z blatom napolnjen jarek. Dvanajst oseb je bilo ubitih. 30 ranjenih.
PO CENI UBOJ.
Peterburg, 18. septembra. Princa Svatopolka Mirskega, ki je bil ubil svojo ženo in bil zato na tri lota ječe obsojen, je car pomilostil v dvamesečno ječo, katero jc pa z dosedanjim zaporom že prestal.
PRINC — ROPARSKI POGLAVAR.
Odessa, 18. septembra. Tu so zaprli princa Sukholm-Kaleha. ki je bil poglavar velike roparske čete.
KOLERA.
Dunaj, 18. septembra. Dunajski zdravnik dr. Štefan Klingor je na poti iz Niša v Vukovarju na koleri, umrl.
POŽAR.
Gent, 18. septembra. V s-selovni razv stavi jo izbruhnil požar in uničil štiri paviljone.
BRYAN.
New York, 18. septembra. Časnik »World« je ponudil državnemu tajniku Brvanu letnih 8000 dolarjev, da bi mu ne bilo treba nastopati po varijetetih.
Cerkveni vestnik.
c Zvonove za cerkev sv. Jožeia > Ljubljani bo vlila znana domača tvrdka Sa massa, Naročenih je pet zvonov, ki bodo melodično uglašeni. Zvonovi tehtajo okrog 6500 kg in veljajo 24.000 K. Samoobsebi umevno, da društvu za nabavo zvonov do te vsote še sila mnogo denarja manjka. Tvrdka Samassa je obljubila, da se bodo meseca novembra zvonovi že veličastno oglasili. Da pa bodo ti zvonovi kmalu last cerkve sv. Jožefa, prosimo vse p. n. rojake, naj k temu po moči pomagajo. Društvo za nabavo zvonov za novo cerkev sv. Jožefa pobira v ta namen blagohotne milodare. Član društva postne vsak, ki plača za zvonove 10 K. Dobrotnik društva pa je do-tični, ki za društveni namen podari poljubno vsoto, Vsak član ali dobrotnik, ki je društvu daroval najmanj 10 K, dobi od društva izkaznico. Če se po njegovi smrti izkaznica pošlje predstojništvu cerkve sv. Jožefa, bo to oskrbelo zanj trikratno zvo-nenje. Poleg tega je vsak član ali dobrotnik imenovanega društva deležen okrog 150 maš na leto, ki jih morajo duhovniki družbe Je zusove darovati za dobrotnike nove cerkve. Zatorej p. n. verniki, priskočite z vso vnemo na pomoč društvu za nabavo zvonov, da vas bodo njihovi mili glasovi spremljali po poti iz te doline solz v boljše življenje. — Žalibog, da tudi za dovršitev cerkve same primanjkuje mnogo, mnogo denarja. Zato se moramo po pravici bati, da bodo zvonovi sicer zvonili, toda pri nedodelani — zaprti cerkvi. Vabili bodo sicer vernike k službi božji, toda ne v prostorno
cerkev, ampak v tesno kapelico sv. Jožefa. Pripomoček pa, da to preprečimo; je le eden: Darujmo mnogo za cerkev sv. Jožefa, da bo mogoče to čimpreje dodelati in da se nam ob nedeljah in praznikih ne bode treba drenjati, prerivati in kuhati v tesni kapelici.« Naj bi te besede našle v dobrih srcih mnogo odmeva!
Ljubljanske novice.
lj Slovensko gledališče. Hrvaško deželno gledališče, v Zagrebu je po svojem intendantu g. pl. Trcščecu ponudilo v Ljubljano svojo opero in opereto ter dramo, pri kateri bi zaposlilo tudi domače igralce. Zahteva samo primerno subvencijo. Mestna gledališka komisija sc bo o tej odlični ponudbi v kratkem posvetovala.
lj Osrednji vsedijaški podporniški odbor v Ljubljani prosi vse tovariše, kakor tudi cenjenc gospode in gospodične, ki smo se jim drznili poslati nabiralne pole, da nam jih do 30. t. m. vrnejo na ljubljansko Jadransko banko, in sicer tudi prazne, cia sc izognejo eventualnim sitnostim in nam nc onemogočijo podati javnosti natančnega vpogleda v uspeh naše akcije. Dalje prosimo, da nam pošljete natančno poročilo o zaključku prireditev, kakor tudi naslove gospodov, oziroma tovarišev, ki bi bili še voljni zbirati potom pol, na naslov tajnika: K, Luschiitzky, Elizabetna ccsta št, 6, Ljubljana.
lj Težki časi na magistratu. Povodom proračunske debate v ljubljanskem občinskem svetu so zastopniki S, L. S. opozarjali na to, da deficit v mestnem proračunu tvori v prvi vrsti nastavljanje nepotrebnih ljudi na magistratu. En tak nepotreben človek na magistratu je bil Jurko Javer-nik, ki je bil izbran za to, da poveljuje osebni straži županovi takrat, kadar bo za ljubljanskega župana izvoljen odlični poznavalec magistratne latinščine profesor Pippenbacher. Zastopniki S. L. S. so zaman opozarjali na nesposobnost Javer-nikovo, profesor Pippenbacher se jc v antipoda svoje lepote zagledal in po nje-goA'em predlogu je nedefinitivni nadzornik policijske straže, Javernik, po podržav-ljenju ljubljanske policije postal definitivni mestni pisarniški asistent brez pravega opravka. Ker je Javernik imel na magistratu premalo dela, je pa ->delaL drugje. Pričel je s tem. da si je od stražnikov »iz-posojeval« denar. Stražniku Bevcu dolguje menda kar 600 K. Ker je pri stražnikih dobro opravil, je poletel nekoliko višje ter »pošteno« izrabil zaupanje, ki ga je kot priporočenec nezmotljivih magistralnih gospodov uživati moral. Tako jc po njem oškodovana cela vrsta oseb za večje ali manjše svotc. Tc dni pa je ta magistratna luč ugasnila. Vzela jo je noč. Za slovo je Javernik poizkusil zlorabiti tudi neko 14-letno deklico. V Ljubljani je zapustil ženo. Kako je z odgonskim denarjem, ki je bil menda zaupan Javerniku, bomo še preiskali. Kako bo magistratu sedaj mogoče izhajati brez Javernika, katerega je profesor Pippenbacher proglašal za neobhodno potrebnega, šc ne vemo. Pač pa vemo, da Javernik ni prvi in menda tudi zadnji ne, ki je po magistratu ošabno hodil, pa je ošabnosti sledil psdcc. Ena »afera« pa bi bila menda za magistrat premalo. Danes se po Ljubljani tudi govori, da v mestnem posredovalnem zavodu za službe ni vse v redu. Govori se, da je predsednik -Slavca« g. Dražil odstavljen. Povrh pa čaka disciplinarno komisijo še en zanimiv slučaj. Nedavno so na magistrat popolnoma brez potrebe sprejeli v službo bivšega dr. Hud-nikovega solicitatorja V e r č i č a. Sprejeli so ga menda s stališča, da je magistrat pre-skrbovalnica za tako odlične može. Sedaj pa ima ta mož pri sodišču zanimivo preiskavo radi stvari, ki sc prav nič ne strinjajo z dolžnostmi in ugledom magistrat-nega nastavljenca. To so težki časi za naš magistrat. Pa bodo postali še težji!
lj Nogometna tekma Celovec-Ljub-ljana. Kakor znano, so celovški atletiki za Celovec to, kar Ilirija za Ljubljano. Stali si bosta najboljši moštvi Celovca in Ljubljane nasproti. Vsled tega bode tekma na interesantnosti gotovo pridobila, kajti šlo sc bo za prvenstvo mest
Celovec—Ljubljana.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Sedlar, mizarjeva hči, 16 mesecev. — Ro-land Siegl, sin poštnega oficianta, pol leta. — Jernej Brodnik, delavcc-liira-lec, 77 let.
lj Priporočljiv kupec. Predvčerajšnjim je prišel v Ljubljano s prisilnim potnim listom nek nepridiprav. Ko se jc s svojo važno listino po mestu sprehajal, je poželcl po novi žepni uri in se zagledal v lepo izložbeno okno tvrdke Suttner na Mestnem trgu. Nato je šel v trgovino zbirat ur, a ni kupil nobene, marveč se lepo poslovil in odšel. Kmalu za njegovim odhodom so pa nastav-Ijcnci pogrešili novo žepno uro in skočili za tujcem, katerega so ustavili še v obližju trgovine, ter mu odvzeli ukradeno uro,.potem ga pa pustili dalje.
lj Semenj in trg. Na včerajšnji semenj jc bilo prignanih 121 volov, 61 bi-
kov, 91 konj, 22 telet in 11 prašičev za rejo. — Na trgu je bilo 12 voz krompirja in 9 voz zelja. Krompir jc bil 100 kg po. 5 K 20 h, 100 zeljnatih glav je veljalo 8 K.
lj Izgubila jc na trgu g. Marija Sve-tličeva denarnico s 17 K.
NAROČAJTE SE ŽE NAPREJ NA POROČILO O HRVAŠKO-SLOVENSKEM KATOLIŠKEM SHODU!
Udeležencem katoliškega shoda in
vsem, ki jim jc pri srcu prospeli katoliške misli, priporočamo, da se že sedaj zglasijo kot naročniki na »Poročilo o katoliškem shodu«. — Poročilo bo za vsakega, ki sc bavi s socialnim vprašanjem današnjega časa, velike važnosti; vsebinsko vrednost tega dela bodo dvignile tudi mnoge umetniške slike in bogata zunanja oprema. — Kdor si želi omisliti to poročilo, naj naznani to takoj ali najpozneje do 10. septembra Katoliški Bukvami. — Udeleženci, ki se pravočasno zglasijo, bodo namreč dobili poročilo za zelo nizko subskripcijsko ceno.
— Slavnostne razglednice katoliškega shoda se še dobivajo, in sicer v Katoliški Bukvami in v prodajalni katoliškega tiskovnega društva (pri Ničmanu) v Kopitarjevi ulici. Vse razglednice so umetniško delo, ki bo imelo trajen spomin. Naročajte jih! Posebno pozornost vzbujajo razglednice z besedilom posvetitve Brezmadežni. Razglednice so po 10 vinarjev. Segajte po njih, razpošiljajte jih prijateljem in znancem.
Opozarjamo; da bodo slike izza katoliškega shoda in slavnostnega obhoda, katere sedaj vse sloje tako izredno zanimajo, uprizorjene tudi v »Poročilu o IV. katoliškem shodu,« ki v kratkem izide.
Oni, ki se javijo vsaj do srede septembra kot naročniki, dobe knjigo, katero založi Katoliška Bukvama v Ljub« ljani, po izredno nizki subskribcijski ceni.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
961
Steckenpferd-lilffino mlečno milo
je slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanja kože in lepote. Vsakidan priznalnioe,
_Pobi so povsod h 80 vinarjev.
i«BHHKanwnnHamHnnraBM
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zllo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono,	336
Postni predal 12/160 Ogrsko
KemčDy, Kascbau (Kassa) I.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, fiim itd.
Suho si!
ali manjše suho stanovanje
se išče v bližini sodišča za takoj. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pdd št. 2857.	2857
c i Ur. ms i c Ai
za krojno risanje, za prikro-jevanje in izdelovanje ženskih in otroških oblek
Reza Huhmayer
liiuMiia, Mestni trm II. nadstropje.
Pouk se vrši v tečajih ali pa posamezno. Prodaja vsakovrstnih krojnih vzorcev zn angleški in francoski način. Naročila sprejema od 12. do Val.opoldne in otl 6. do 7. zvečer. 2852 '1-1
V torek, 23. septembra 1.1. ob 0. uri dopoldne se vrši na Restjevi cesti št. 3, I. nadstropje (desno) prostovoljna dražba razne lope, malo rnbljene
sobne opraue, ena poštna uniforma in
oeč drugih reči.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče zu notranjo in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Mcdicinalne kopeli, lastnik In šel-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar I. kir. odi dež. botn.
Kupim takoj star
V trgovino z mešanim blagom na deže11 se išče pridna in spretna
rodalalka.
Ponudbe s sliko na upravo „Slovenca" pod naslovom „Na deželo št. 32/2787.	2787
Leopold Mlakar, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 51.	2859
Šolska mladina
dobi
izgotovljene
suknje in pelerine
v veliki izbiri po zanesljivo nizkih cenah v znani trgovini
„Pri Škofu"
Ljubljana
Pred Škofijo št. 3
(zraven Škofije).
za barvanje las
Potom priprostega česanja se pobarvajo sivi in rudeči lasje pristno plevo, rujiivo ;ili črno. Popolnoma neškodljivo! Rabljivo leta in leta. Nn tisoče v rabi. Komad K 5-—.
Bazpošilja: I. SCHtfLLER, Dunaj III, Krieglergasse 6 II. us?
družba z omejeno zavezo Mor. Zumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materijal.
Zastopnik: Zajec & Kom, Ljubljana.
Dunajska cesta 73 . 249
Cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem
preselil svojo fllavno trgovino
v hišo poprej gosp. Potočnika v Domžalah svoji sedanji trgovini pridržim še
podružnico.
Zahv aljujem sc cenj. odjemalcem z.i dose-dajno izkazano zaupanje in prosim, da mi isto tudi v bodoče v moji novi trgovini ohranijo.
Naloga in skrb mi bode vedno točno in najceneje postreči in prosim obilega obiska.
Z odličnim spoštovanjem	2794
Josip Senica, Domžale.
za špecerijsko trgovino želi kupiti Fr. Vogrinec v Očeslavcih, pošta Ivajnci, Štajersko. 2786
Avtomobilna zveza
I«fr$ia, Logatec, koloduor.
Odhod iz Idrije:
ob 6'— zjutraj „ 12-— opoldan „ 3-30 popoldan
Odhod iz Logatca:
ob 8-30 zjutraj „ 2'30 popoldan ,, 6-30 zvečer
Prihod v Logatec:
ob 7-50 zjutraj ., 1-40 popoldan ., 5-10 popoldan
Prihod v Idrijo:
ob 10-20 zjutraj „ 4— popoldan ., 8-15 zvečer
Cnne z aviomobilnim omnibusom
I. razr. II. razr.
Idrija-Logatec. nli naspr. Idrija-Godovič „ „ Godovič-Hotedršica,, ., Hotedršica-Logatec „ „
/.u osebo za osebo
K 3-—	K 2 —
, 1-B0	„ 1—
,, 1-50	„ l-_ „ 1-50 1-—
Cene s kombiniranim avtomobilom:
I. razr. II. razr.
Idrija-Logatec Idrija-Godovič Godovič-Hotedršicu .. IIotedršica-Logatec .,
ali naspr.
. a osebo za osebo
K 3—	K 2-
„ 1.-50	„ 1-—
1-50	„ l-_
,, 1-50	„ 1-—
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omni-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za more-3885	bitno zamudo.
Valentin lapajne v Idriji.
V Črnomlju se sprejme
izurjen
mijslsf n Mraiie cenit
Plača dobra na dan ali od kosa. Ponudbe je poslati takoj na JOSIP DOLTAR, Črnomelj. Službo bo takoj nastopiti. 2815
m.
i restavracijo in najlepšim vrta
priporoča p. n. slavnemu občinstvu
Karol Tauses, hotelir
Sv. Petra cesta štev. 7.
Sprejemajo se tudi vedno uka-žoljne gospice zn pouk v kuhi.
S4emi£na tovarna Traiskirchen pri Dunaja L1EBLEIN 4 CO.
Cementna malta za beton, apnena malta
: : postaneta vododržna le s i
. zav.
Najidealneje sredstvo za osuševanja vseh vrst, odstranitev vlage: da vodo-držne facade in belega apna. — Malta z dodatkom stearita ima 50 — 100% več trdnote, kot vsak drug dodatek (uradno preizkušeno). — Edina prodaja: F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana.	1937
za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah
priporoča £av. Schwentner knjigotržec
v £jubljani. f?rešernova ulica št. S.
26 <0
Organist
ceeilijanee, ožeujen, 7. dobrimi spričevali, izučen rokodeioc, želi službo premenlti; jc tudi pripravljen poleg organista prevzeti službo pismo-aoše ali kaj podobnega. Naslov pove iz prijaznosti uprava lista pod št. 2746.	2746
Vsled opustitve trgovino se proda nova, samo par mesecev rabljena
.1 | e	II . •
(NATIONAL REGISTER). Naslov v upravništvu „Slovenca" pod štev. 2848, (Znamka za odgovor.) 2848
= Vse ljudsko-šoiske knjige
kakor tudi vse druge
šolske, risalne ter pisarniške potrebščine
priporoča ob začetku šolskega leta	'-'449 15
papirna trgovina Jerneja Sahouec; naslednik
IVHK OHISEK, Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 2.
TooarniSka zaloga šolskih zoezkou obeh založb.
f -
ričetfiu sol
priporoča fvrdfia Sričar S dlZejac
<£ju6ljana, Prešernova ulica štev. 9
svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih
oShRza dec£e in defilice
□nnncicnaannDinncsncancaciaD
klobuke, čepice, kravate,
raznovrstno ijerilo, toaletne potrebščine i. t. d.
priporoča	2705 -
Specialna modna trgovina za gospode in dečke
]. Kette, Ljubljana
Franca Jožefa cesta št. 3.
Naznanilo preselitve obrti.
Podpisani vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem svojo
tesarsko obrt
preselil iz Domžal v Ljubljano.
V Domžalah obdržim za nedoločen čas podružnico, v istem obsegu in prostoru kot do sedaj.
Priporočam se sl. občinstvu, sl. korporacijam ter prečast. gg. duhovščini, za naročila vseh v mojo stroko spadajočih del, katere bodem izvrševal po mnogoletnih izkušnjah po najmodernejših pravilih stavbarstva, solidno in po zmernih cenah.	2833
Zahvaljujoč sc za vse do sedaj mi izkazano zaupanje se priporočam tudi nadaljnji naklonjenosti.
Franc Ravnikar
mestni tesarski mojster, Linhartova ulica št. 25.
v najnovejših izdajah za ljudske, meščanske, srednje in vse druge šole se dobe v
kjer so tudi seznamki knjig za vse šole brezplačno na razpolago.
Brezplačno se dobe dalje tudi sledeči najnovejši katalogi naše knjigarne:
1.	Splošni katalog slovenskih knjig, ki obsega tudi novosti književnega trga.
2.	Katalog molitvenikov in drugih nabožnih knjig.
3.	Katalog glasbenih del (cerkvene in svetne glasbe).
4.	Cenik učil in šolskih tiskovin.
Priporočamo tudi:
Prof. I. Grafenauer, Zgodovina novej« šega slovenskega slovstva.
I. Od Pohlina do Prešerna K 2'—, vez. K 2-80.
II. Doba narodnega prebujenja K (j'20, vez. K 7-20.
Prof. dr. I. Šlebinger, Slovarček nemškega in slovenskega jezika, K 1*20, vez. K 1'80. Obsega nemško oblikoslovje.
Arhitekt C. Koch, Načrt Ljubljane v dveh barvah K —-30, v petih barvah K —-50.
Prof. I. Grafenauer. Zbirka slovenskih povesti:
I. I. Ogrinec, Vojni mir ali poganstvo in krst. Povest iz časa pokrščevanja Slovencev. K —'60.
Fr. S. Finžgar. Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov, dva zvezka K 6'80, vezana K 8-80.
— Naša kri. Igrokaz v širili dejanjih, K 1-40, vez. K 2-50.
Ant. Medved, Poezije II. del. K 4—, vez. Iv 5'40.
S. Sardenko, Roma. Poezije. K 2—, vez. K 3-20.
Ant. Medved, Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih. K 1-40, vez. Iv 240.
Dr. A. Ušeničnik, Socijologija. K 8 50, vez. K 10-80.
Dr. A. Mahnič, Več luči. Iz Rimskega katolika zbral dr. A. Ušeničnik, K 3'—, vez. K 4-40.
Urbanus, Knjiga o lepem vedenju. K 3-—, vez. K •!••—.
2711
Izdaia konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.