I Posamezne Številke« Navadne Din V—>> ob nedeljah Din 1*£0. ■TABOR* izhaja vsak da n, raavea nedelje \n praznikov, ob 1& uri J» datumom naslednjega dne ter atane mesečno po pošti O 12'50f za ino» tem s tv o D 20*50, dostavljen na dom P 14*—, na izkaznice D 12’50, mserati po dogovoru. Naroča h pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičev« ulic* štev. 4. Leto: IV. Poiihltta pSacana v gotovini« ^ Posamezne Stevflket Navadne Din > ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO «• nahaja v Mari* bora, Jurčičeva ni it 4, L nadstropje. Telefon intarurb. it. 278. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici si. < pritličje, desno. Telefon it 24. - SHS poitnočekov«! račun itev. 11.787. Na naročila brca denarja ae m aaira. — Rokopisi se ae vračaj* Maribor, sobota 26. maja 1923. Številka: 117 Ob dvanajsti uri! Ministrska seja o vladni izjavi v skupščini. Trst', 22. inajiiika. (el n.) — Iz Beograda in Rima prihaja vest, da se 25. tm. *) zopet snide in sicer v Rimu paritetična komisija, ki ima nalogo, da izvrše določbe svetomargeritskih konvencij, kolikor jih je ostalo neizvrsenili *ia njenem' zasedanju v Opatiji. Istočasno s to komisijo pa se snide tudi v Rimu komisija za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Kakor se je poročalo svoječaSno, je delo za sklenitev trgovinsko pogodbe že lepo napredovalo in stojimo torej tik Pred zaključkom pogajanj. Kakšna bo vsebina te pogodbe, je do danes v resnici še Popolna tajnost, kajti niti jugoslovert-ska niti drugače tako gostobesedna italijanska javnost se nista doslej bavili s tem vprašanjem, tako da sc zdi popolnoma upravičeno mnenje tistih, ki pravijo, da bomo nekega lepega dne postavljeni ®red dovršeno dejstvo, ne da hi vedeli, ^ako in kaj, in da bo potem pač prepozno Prihajati s kritiko, ko se ne bo dalo nič **č popraviti* Kdo bo pri tem potegnil krajši konec, je za tistega, ki le količkaj P°2Ha italijanski značaj, popolnoma jas-H kajti da bi italijanska javnost, ki je “rez dvoma dobro poučena o poteku dosedanjih pogajanj irt dobičku, ki ga ho ponašala nova pogodba Italiji, molčala, «e bi se kazali za Italijo slabi uspehi, je Popolnoma izključeno. Italijanski molk je najboljši dokaz, da bo tisti, ki bo imel °deruški del dobička od te pogodbe, pač Italija in da bo zopet Jugoslavija tista, ki Ko obrnjažena. Ali kaj hočemo! Navadili Smo Se že takih" izidov mednarodnih pogajanj Irt bi bilo vsako razburjanje zaradi rtjth' popolnoma odveč, ker itak rte pomaga rtič. Zato tudi nimam! namena, da bi se dalje bavil S tem' vprašanjem, temveč sem le hotel ob tej priliki opozoriti jugofcloven'-’sko javnost na neko silno važno vpraša B5e, za katero nudijo sedanja pogajanja sklenitev trgovinske pogodbe mod ^lijo in Jugoslavijo edino, prav zadnjo Priliko, da Se reši na kolikortoliko ngo-sačin. Gre namreč za vprašanje izmenjave oniK ogromnih zneskov predvoj-&lb aK, ki jih imajo naše primor-j *ačala 30 milijonov, ostalo pa bo poravnala prejkomogoče. i • -z 1 •* ‘1? ! ! Š: ;■.: Naše delegacije na potu k pogafanjam v Rim. Beograd, 25. maja. 3'noči je odpo- ča: Italijanski poslanik na našeni dvoru tovala v Rim naša delegacija v paritetni g. Degrotti je predvčerajšnjim popoldne komisiji. Včeraj od 10.—13. are Se je vr- posetil pooblaščenega ministra Ljubo Nt>-šila zadnja konferenca pod predsedstvom' ši£a, pomočnika ministra zunanjih zadev, zunanjega ministra Ninčiča. Prisostvoval G. Degrotti je v imenu svoje vlade spoje tudi pooblaščeni minister Nešifi. Na tej ročil, da je v Rimu vse pripravljeno za konferenci je dobila naša kortiisij.i zadnja delovanje mešane komisije, ki bo nada-navodila glede pogajanj z Italijo. Dele- ljevala v Opatiji započeta pogajanja. G. gači ja za trgovinsko pogodbo bo odpeto- Nesic je sporočil italijanskemu poslani-vala čez par dni. ku, da je naša delegacija že pripravljena B e o g r a d, 25. maja. »Politika« poro- za odhod v Rim. y ■ ->' Kaj je s sestankom Ninčič—Mussolini? lo po zgoraj označenem izmenjavnetfl! ključu. Od italijanske vlade morejo le šel zahtevati, da jim izpopolni izmenjavo do 60 odstotkov, kakor je izmenjala krone na svojem lastnem ozemlju. Seveda pa' pomenja to vprašanje v svoji nerešenostt zanje velikanske težave. Mali podeželski zavodi ne razpolagajo z velikimi sredstvi' in trpe danes vsled tega, ker so njihove vloge še vedno neizmenjane, veliko škodo. Pomisliti je treba, da znašajo že samol obresti, če se računajo po 45 štirili Beograd, 25. maja. Nekateri listi So prinesli vest, da se bosta sestala tekom meseca junija v Benetkah ali v Zadru italijanski ministrski predsednik Mussolini in naš zunanji minister dr. Ninčič. »Preporod« se je tozadevno informiral v ministrstvu zunanjih zadev, kjer so mu povedali, da dr- Ninčič še' ni prejel povabila k sestanku z Mussolinijem in da vlada sploh še ne ve ničesar o tem sestanku. < iv r Veliki nemiri v Poruhrju. Komunisti more* ropajo in požigajo. G e J s e nk i r c h e n, 23. maja. Danes so tukaj izbruhnili veliki nemiri, ki so se končaii s krvavim bojem. Komunisti so zasedli policijsko predsedstvo in izobesili na poslopje rdečo zastavo. Med bojem je začelo poslopje goreti. Nadalje so zased® nekoliko trgovin in gostiln. Kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti, je v teh bojih padlo 5 oseb, 56 pa jih je bilo ranjenih. Med ranjenci je več kot polovica takih, ki so prišli od zunaj tukajšnjim komunistom na pomoč. na uprava je zopet začela poslovati. Med prebivalstvom je opariti Velikansko razburjenje. Županov namestnik je protestiral pri francoski oblasti proti aretaciji članov civilne mestne brarnbe in proti dejanskim napadom na redarje. Včeraj so komunisti izropali zopet nekoliko trgovin z-živili- V prošli noči sta umrla dva ranjenca, s čimer sc je število smrtnih žrtev povišalo na sedem. Dortmund, 24. maja. Včeraj zvečer so komunisti demonstrirali po mestu K temu dogodku poročajo sc sledeče: . Ce bi se komunistom posrečilo zažgati napadi, policijo postajo, stre ja- poslopje gelsenkirchskega policijskega ** na poheoske organe- Težko ranjen, sp ravnateljstva, bi utegnilo nastati strašne 4 Pojciista uradniki m šofer polic.j-posledice, ker v mestu ni požarne bram- ‘k’ ni k™uw.st(>vJc bll° E v« » sfKss^ r£'v";™ ^ voljno s komunističnim nasilnim posku- Drugo poročilo zatrjuje, da so se zo-som in bo danes zavzelo svoje stališče, pet novi zadružni', rudniki priključili Policijsko predsedstvo je danes, 24. ma- stavkujoč&m. Ranjenih je bilo 30 oseb, od ja še vedno v oblasti komunistov, .Mest- teh jih je 20 že umrlo. Blagovni promet z Ogrsko. Budimpešta, 24- maja. Komunike južne železnice javlja, da je odprt ogrsko-jugoslovanski blagovni promet v vagonih tudi čez Virovitico—Bares. Iz angležke vlade. London, 24. maja. Kabinet ostane v splošnem nespremenjen. Bivši zakladni minister Sir Rober Horne je mesto odklonil. Kriza v francoski vladi. P a r i z, 24. maja. Senat je predlog vlade rta obtožbo komunistov odklonil z 148 li o n d o rf, 24. maja Danes se je pod predsedstvom Baldwina vršila seja kabineta, ki je razpravljal o ruski noti. — V ofioijelnih krogih trde, da bo odgovor angleške vlade spravljiv. Napetost med Grčijo irt Turčijo. London, 24. maja. Izredna seja sveta komisarjev v Angori je sklenila, da mora Grčija plačati odškodnino, ker se sicer pogajanja v Lausanni takoj prekinejo. Ako pride do preloma, bo angorska vlada naprtila odgovornost zaveznikom. London, 24. maja. Iz Aten poročajo: proti 104 glasovom. Vsled tega je vlada Tu vlada mnenje, da vojna ni izključena, na Poinearejev predlog podala demisijo, ______________________________________________ ki je pa predsednik Millerand ni sprejel. „ , . , .. XT . , Produktne borze 24. maja. .NovoSad- Kuska Hota angleški vladi. ska in beograjska blagovna borza radi London, 24. maja. Krašin je izročil praznikov sv. Cirila in. Metoda niste po-Curzortu odgovor sovjetske vlade. Nota slovali. — Zagreb: v Din. po 100 kg po-predlaga takojšnji sklep pogodbe, ki bi stavno Saška odn. vojvodinska postaja: dala Angliji do sklepa mednarodne komi- pšenica 440—450, koruza rumena 200— Sije ribiško pravico. Sovjetska vlada bi 205, bela 290-300, rž 3G0-370, ječmen za dala 5fa usmrtitev britanskih' podanikov; pivovarne 320—340, za krmo 295—305, ove& odškodnino. Odklanja pa obdolžitve, da je 290—297.50, moka pšenična >0« 675—105, »2« g55, iei£|iejiw 3ari,va« i j? letih okoli treh milijonov lir, ne glede na: to, da bi naše zadruge, če bi imele ta denar na razpolago, lahko dobivale zafij najmnnje po 7 ali 8-odstotne obresti, kar pomenja nad pet milijonov lir škode. Ker so imeli nekateri zavodi skoraj vso razpo* ložljivo glavnico naloženo v teh vlogah’, so ostali danes takorekoč brez sredstev ifl stoje naravnost pred likvidacijo. Rešitev vprašanja izmenjave je torej nujno po*u trebna, če se hoče rešiti naše primorsko zadružništvo drugače neizogibnega po- ■ loma. In sedaj ob pogajanjih za sklenite''? trgovinske pogodbe med Italijo in Jugo-' slavijo, je edina prilika, da se reši to vprašanje na tak način, da ne bo prehudo zadeto obojestransko narodno gospodarstvo. t ■ ; \ Italijanska vlada se bo v tem vprašanju gotovo postavila na stališče, da onaitii dolžna plačevati dolga, jugoslovenskih 1 zadružnih central in drugih denarnih zavodov primorskim zadrugam, ali beo-gradska vlada bi mogla potom pogajanji 1 brez dvoma doseči, vsaj kolikortoliko n«-j godne izplačiJne pogoje. Ce je italijanska' , vlada pr? pogajanjih v Santi Margheriti oziroma pozneje v Rimu pristala rta to, da je dala na razpolgo 16 milijonov lir za pokritje škode, ki sta jo imelat pri izmenjavi dva bančna zavoda, bi se pri Peda-i njih pogajanjih menda vendar tudi dal j doseči kak prispevek italijanske vlad-? V7f imenu izmenjave tega denarja, ki vendar ves prihaja v doliro italijanskim' držav- t Ijanom. Ker stoji na Selu jugoslovoflSlt« , delegacije isti. dr. Otokar Ryhar. ki jo i vodil tudi pogajanja za odškodovanje o- , nih dveh bančnih zavodov, mu sedaj meii^ j da vendar tudi ne bo težko z enako j zastopati koristi drugih, za narodno gospodarstvo brez dvoma še važnejših' de-narnih zavodov,' zadružnih central itd. v Sloveniji, in naših primorskih zadrug, j ki so temelj vsemu narodnemu gospodar- , stvu in ž njim vsemu narodnemu živijo- j nju našega naroda v Italiji. Sedanja pogajanja za sklenitev 'trgP< ] vinske pogodbe med Italijo in .Tugoslavi- j jo So edina, zadnja pvilika. da se reši to vprašanje na način, ki bi zadovoljil obel strani. Ako se zamudi ta prilika. Ko ra- i rrtujena za vedno, in noslediee bodo pogubne za obe strani. Prvi udarec bo zadet naše primorske zadru*c. ker Kodo j zlasti manjši med, njimi ostali popolnoma brez denarnih sredstev irt jim bo likvi- . dacija neizogibna, potem pa nride udareg tudi za prizadete zavode v Slovenji, t«r bodo končno morali izplačati rtaše primorske vloge po izmenjavnem ključu, ki bo za marsikoga med njimi pomenjal tu- < d j polom. Vlada v Beogradu jo dolžna, da štori vse, kar je v njeni moči. da se to vprašanje reši usredrto, in bije že dvanajsta ura! Zadnji čas je: če ne. ho prepozno is posledice bi bile strahovite! • A ________________________________________«. -i Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od*/a10.—V9II.ort' in ob četrtkih od 18.—-y2J0. ur« mladin. oddelek ob sobotah od .18—19. ure vr a b tt ir* 'Maribor, 26. maja 1923. Politične vesti. Nemško-klerikalno zavezništvo. Novosadski »Deutdchos Volksblatt« frvd dne 24. t.m. št. 1054 objavlja: •Der deutsehe Klub wird im Parlamente mit deri Klerikalen umi Muselmaricri «ine gemeinsame Aktion einleilcri. Belgrad, 23. Mai. In Anigrilegenhelt deš Pettauer Vorfalles werden die Deutschen nnd Klerikalen eirie gerneinsamo Aktion einleiten, dam it slch derartige Zwiscben-falle in Zukunft nicht melir wiedcrholen. —j —• I *>' *•••'< !!,.■" * Klerikalci v objemu z Nemci. Nič novega no povemo, če kon št ati ramo vedno znova tesno prijateljstvo naših klerikalcev in Nemcev. Saj je iz vsake številke »Straže« razvidno, da ščiti nemške izzlvace, ki pod nedolžno firmo kulturnih prireditev uganjajo nemško-nacionalne demonstracije. Ptujski Nemci so že od nokdaj znani kot najzagrizonejši hujskači in jasno je, da so slavje svojega Mtinner-geaangvereina priredili kot — politično demonstracijo. Dokazano je, da so izzivali. A »Straža« lomi zanje zopet svoje kopje. Najznačilnejšo pa je poročilo novosadskega nemškega organa »Deutschos Volksblatt«, ki pravi, da bodo v zadevi ['ptujskih dogodkov Nemci in klerikalci 'uvedli skupno akcijo v parlamentu. Rogi-istriramo to brez nadaljnega komentarja. t1 * Zadnji Radičev govor je našel v italijanskih listih simpatičen odmev. Naravno. Saj bi oživotvorjenje Radičevih ; političnih nazorov bilo voda na italijanske mline. Eden list vidi v Radičevem [govoru alternativo: ali hrvatska republi-i ha ali konec Jugoslavije. Drilgi vidi v jSnjem obsodbo »srbske prepotentnosti* in [Izjavo za Italijo. To treba pribiti v 'na-daljni dokaz, da je Radičsva politika na [korist — tujim državam, J * Sestanek Mussolini - NSnčlč. V poli-[ifcičnih krogih v Rimu se govori o potrebi (Sestanka min. predsednika Mussolinija iri j-iministra za zunanje zadeve kraljevine [SHS dr. Ninčiča. Govori se tudi, da so v Ho svrho storjeni že potrebni koraki. Sta kdva načrta: ali sestanek obeh državni-j[ikov v Benetkah ali pa v Zadru. Sestanek :bi se imel vršiti meseca junija. Kasneje i Mussolini vrnil obisk, čim bi bile določbe rapallskc in sanmargoritske pogod-e izvršene. V tem slučajn bi prišel Mii-Issolini jeseni v našo kraljevino. V Judenburgu pokopani slovenski vojaki in v Grazu pokopani Ivan Endliener bodo prepeljani zadnje dni tega meseca V Ljubljano, tako da bodo javnosti razpoloženi v Narodnem domu v sobote, dne 2. junija t. 1. Isti dan popoldne so vrši pogreb na pokopališče pri sv. Križu. Ta pogreb naj bo velika manifestacija narodne in državne misli, za katero so Ivan Endlicher, kot apostol in njen glasnik, in judenbuški vojaki kot predstavitclji revolucijonarnc sile našega naroda, darovali svojo življenje. Na pogreb in manifestacijo one zviše-no jugoslovanske ideje, za katero je prelilo mnogo naših najboljših ljudi svojo kri in katera druži danes kulturno in politično tri jugoslovanske brate Srbe, Hrvate in Slovence, je vabljen ves narod. Vse politične stranke, kulturna društva, šole, omladinske organizacije, predstavniki oblasti, vsako dobro misleče srce in vsaka s spoštovanjem do prelitve krvi za našo svobodo navdana slovenska, hrvaška in srbska duša, ves narod si povabljen, da izkažeš zadnjo čast onim, ki so Te cenil; višje od samega sebe in svojega življenja. Proglas l slovenski javndsti! F Jugoslovanski in še posebej slovenski js [Javnosti sporočata Odbor za prenos v Ju-tdenburgu vstreljenlh vojakov in Odbor L*a prenos kosti Ivana Bndlicherja, da pta s soglasnimi sklepi na 'svojih sejali pisklenila združiti doslej ločeni akciji in »Jzvestl istočasno prevoz in pogreb za našo jbsvobodo padlih in umrlih junakov. Dnevna kronika. — Na južni železnici vladajo neznosne razmere. Od direktnega vlaka 518 Za-greb-Maribor se je bdnkoštni portdeljek v postaji Pragersko odklopilo nekaj osebnih vozov, no da so je to potnikom preje naznanilo. Sprevodnik je sicer domneval, da se bo nekaj vozov odklopilo, a do Pragerskega ni vedel nič povedati!! Ko je dospel vlak v postajo, morali so potniki šele povpraševati, predno so izvedeli, da se treba presesti. Krasen red je to! A najlepše je še to, da zna .naša slavna južna železnica sicer pobirati visoko voznino, a razsvetljavo dobijo samo vozovi drugega razreda! To je naravnost škandal, ki se ga Pe more dovolj ostro obsojati, cso-bito, ako se pomisli, da se vozijo razni temni elementi okrog, ki stremijo za tem, kako bi komu kaj izmaknili. V petem povojnem letu bi pač lahko pričakovali vzoren red! — Poskusite iri prepričali se bodete, da so »Pekatete« najboljše in ker se ztlo nakuhajo, tudi najcenejše testenine. — Naš novi parlament v Beogradu hitro napreduje. Zgradba je že pod streho, izgotavlja se to dni le še glavna kupola. Parlament, ki stoji nasproti novega dvora, bo impozantna stavba. Te dni bode tudi razpisan natečaj za kiparska dela, ki bodo krasila pročelje in stopnišče. Tekmovanja so bodo smeli udeležiti samo domači umetniki. — Največja palača v Beogradu brt palača »Izvozne banke«, ki bo letos dograjena. Palača bo še znatno večja nego zna-ha »Moskva«. — Dvorec kralja Nikola H. — narodni muzej. Vlada je v svoji Seji 23. Im. sklenila, da se dvorec bivšega črnogorskega kralja Nikole T. uredi kot narodni muzej. — Nečak papeža Leona XIII, umrl. Pral par dnevi je umrl v Riom nenadne smrti grof L. Pecci, nečak bivšega papeža Leona XIII. — Rodbinski 'svet noherizollerricev. Iz Haaga poročajo, da pričakujejo ta teden v Doornu prihod druge žene Viljema in pa prihod bivšega nemškega prestolonaslednika ter da sc bo vršil velik rodbinski svet Hohenzollerncev. — Spor med fašisti iri nacijonalisti v Italiji. Po zmagi fašistov v Italiji so so so jim pridružili tudi nacijonalisti, ki so bili poprej ločeni. Sedaj pa poročajo listi, da so se napuljski nacijonalisti zopet oddvojili od fašistov. Število oddvo-jenih znaša baje 40.000. Mussolini je poslal v Napulj fašistovskega gcncralisi-ma dc Bona, ki naj bi pomiril nacijonn-liste, če mn bo to uspelo je pa drugo vprašanje. — Katastrofalno naraščanje ceri v Nemčiji. Nemčija stoji skoraj pred popolnim gospodarskim polomom. Država je zvišala s 1. junijem železniške tarife povprečno za 100% in posledica tega bo splošno naraščanjo cen. Kruh stano od pondeljka dalje dvojno dosedanjo ceno. Tudi cene drugih živil stalno naraščajo. Nekateri 'nemški listi sami priznavajo, da hoče vlada na ta način uničiti nemško valuto ter so s tem izogniti plačilu vojne odškodnine. Listi prorokujejo, da bo nemška marka v kratkem padla daleč pod do.^edanji najnižji tečaj ter v tem prekosila celo avstrijsko krono. Poslednji pOzdray. Spisal Ptujska (Konec.) V .jenih trudnih očeh je zabliskalo nekaj, kakor vlaga, kajti v izsušenih Ilezih ni bilo več solza, j) Obrnila se je k možu, ki je stal nem, <’l5 solzami v očeh ob vznožju postolje. h »O, Ivan,« je šepnila v zadnjem na-foporu pojemajočih moči. »No zapusti naji-faiih otrok, ko no bodo več matere imeli. — vBorli jim dober oče.« — j Težko som se ubranil vidnega ganotja. I,'Ostal som, kakor pribit na mostu, dasi jsfcem se zavedal, da je moja zdravniška in-j-tervenoija zaman’. i:l Vajen sem; sicer zreti smrti v obraz, ■no v resnici, bolj bridke smrti ni, kakor pitje umiranje mlado matere, ki zapušča ne-npreskrbljene otročiče, h »Nikar se ne muči, Anica, s takimi [snislimi. Še bolj bi skrbel zanje, ako bi j; (nekoč tebe ne bilo,« je dejal mehko, prepričevalno. •/ »Pokliči jili, pokliči moje uboge črvičke, da jim dani še poslednji poljub in iiposlednji pozdrav.« j Bilo mi je jasno, 'da jo bo pogled ria Vtroke v tem trenutku silno razburil in [pbijalno vplival na njeno itak še komaj .utripajoče srce, Ali bila jo to njena po- Druga justifikacija v Mariboru. Maribor, dne 25. maja. Danes zjutraj se je izvršila na dvorišču tukajšnjega okrožnega sodišča že druga justifikacija v tem letu. Anton Rozman, ki ga je mariborsko porotno sodišče obsodilo dne 22. junija 1922 na smrt na vešalib zaradi hudodelstva roparskega umora je moral slediti Andreju Lichttn \vnllnei ju. Rozmanovo hudodelstvo je vzbudilo svoj čas v našem mestu mnogo razburjenja. Skupaj s svojo prijateljico Alojzijo Rozmanovo je izvršil umor pri belem dnevu v sredini mesta — v Cvetlični ulici. Alojzija Rozmanova je bila po-miloščena na dosmrtno ječo, nad Antonom Rozmanom pa se je maščevala Ne-mes's tlcveške pravice po oni: življenje za življenje. Pripomnimo, da Anton in Alojzija Rozman nista zakonca in najbrž e tudi n« sorodnika, Anton Rozman je doma iz durove« pri Ptuju, star 36 let, Alojzija Rozmanova pa je doma iz Radenc v ljutomerskem okraju. Kako se je Izvršil umor v Cvetlični ulici. Ko je dne 21. februarja 1922 prišel finančni svetnik dr. Ludvik Brence ob 7. in četrt zvečer v svoje stanovanje v Cvetlični ulici, ki ga je bil zapustil pred 8. uro zjutraj, je zapazi), da so vrata v spalni sobi zaklenjena. Poklical jo stražo. S pomočjo ključavničarja so nato odprli duri v spalnico. Nudil se jirn je strašen prizor: V sobi je bilo vse razmetano, obleka, perilo in otroške Igrače so ležale v neredu po tleh, omara in kredenca sta bili vlomljeni, V postelji na nepokriti žimnici ----------------lil,__________________j slednja želja, kateri se rii moglo zoperstaviti. Vstopili so tedaj drug za drugim: Triletni Boris, petletna Minka, osemletna Anica in desetletni Ivan. Počasi, potihoma, strahoma, kakor da slutijo bližino smrti, katero sta starejša dva jedvn po imenu poznala, so pristopili k postelji umirajoče matere. Bilo je kakor da je nekaj zalesketalo v njenih že osteklenclih očeh, ko je zaprosila svoje drage, drobne malčke poleg postelje. Bil je poslednji izraz z neizmerno bolestjo pomešane radosti. Poskusila se je dvigniti, da bi jih objela in še enkrat na srce pritisnila. Toda v njenih udih ni bilo več moči. Omahnila je. Srepo zamaknjena je strmela nekaj hipov vanje, kakor da hoče vsesati v dušo zadnjikrat slike njihovih obličij, da jih ponese s seboj v večnost. »Molila bom za vas pri Bogu! — Prosila ga bom, da vam da srečo. Pridni bodite. — Z Bogom; Tam se vidimo,« je dahnila komaj še slišno ter hipoma zaprla ugašajoče oči. Malemu Borisu je bil ta prizor nerazumljiv; Pridušeno ihtenje drugih pa je delovalo naložijivo barij. Nakremžil je drobno Sobico na jok ter dejal z zvonkim glaskom: . i pa je ležala mrtva Brencetova Sedemde« setletna strežnica Apolonija Silak. Bila je zadrgnjena s posteljno rjuho, s katero je imela omotano celo glavo, in črez rju« ho je šc imela zavezano svojo rudečo ru« to. Zgornji gumbi bluze so bili odpeti« kar znači, da je iskal storilec denarja V nedrijah. Sodna komisija je dognala, da je dobila Apolonija Silakova na lev° stran čela in očesa močan'udarec s topint orodjem, nnjbrže s pestjo, ki je nosil® prstan. Silakova jo umrla vsled notr®-njega zadušenja, povzročenega z zadrg' njenjem s posteljno i’juho. Dr. Brenceh* je bilo ukradenih več oblek, perila la drugih stvari, vrednih preko 11.000 K. Anton iri Alojzija Rozman morilca. Sledi tega dejanja So vodile do Aloj* zije Rozmanove, ker je bila Brencetov® postrežnica pred Apolonijo Silakovo ia je toraj poznala vso Brencetove razirie-re, zlasti tudi to, da odhaja dr. Bren« zjutraj pred 8. uro iz stanovanja in pri" haja domov šele zvečer. Od Rozmanove pa je sled kazal pa zidarja Antona Rozmana, ki jo je spoznal v Mariboru in je nekaj časa stanoval pri nji. Ko se je potem pri Rozmanu našel večji dol oropanih predmetov, ni bilo vec dvoma, da je Rozman sokrivec. Kako se je izvršil ta strašni zločin se no da natančno ugotoviti, ker sta obsojenca tajila, Silakova je mrtva, drugih prič pa ni bilo. Po podatkih glavne razprave pa se mora domnevati, da se jo hudodelstvo zgodilo tako-le: Anton Rozman' in Alojzija Rozmanova sla prišla vsak posamezno v Brencetovo stanovanje kmalu potem, ko jo začela Silakova pospravljati, kajti kuhinja je bila deloma že pospravljena in je Silakova tudi že začela pospravljati postelje. Silakova je najbrže pozabila zakleniti vrata stanovanja, ali pa jih je odprla na trkanje ali zvonenje od zunaj. Rozman in Rozmanova je udarila Silakovo na vso moč po o-brazu, tako, da se je uboga starka za kratek čas onesvestila, nakar sta jo oba zadrgnila z rjulio, jo omotala okcli glave in še jo zvezala z naglavnim robcem. Potem sta vrgla Silakovo na posteljo, kjer je izdihnila svojo dušo. Ko sta opravila to grozovito delo, sta čisto nemoteno ropala po stanovanju, ker sta vedela, da Brenceta ne bo več čez dan domov. Po umoru. Rozman je po umioru odšel v Ljubljano, kjer je delal kot zidar pri Slovenski stavbeni družbi. Ljubljano je zapustil * izgovorom, da gre po obleko na Štajersko. Izostal jo od 18. do 22. februarja. N® svoje ljubljansko stanovanje je prinesel težko potno košaro, ki pa je ni pustil doma — bil je toliko previden — ampak j® je shranil pri nekem Kovaču. Ko so sledi hudodelstva pokazale za njim, je ljubljanska policija zaplenila Rozmanovo košaro. V nji so bili predmeti iz dr. Breri-cetovega stanovanja. Tako se je Rozma® ujel v mrežo pravice, kateri ni mogel več uiti, dasiravno se je skušal na razne načine izgovarjati. Po obsodbi porotnega 'sodišča so romali akti k pristojnim višjim sodiščem'' gleš ploč!« Ko pa nt dobil odgovora, je zaplakal na glas. Tedaj je mati še enkrat odprla oči, Kakor lahek usjpev jc zaigral krog njenih bledih ustnic. Nepremično je zrla nekaj trenutkov. Zdelo se je, kakor da hoče s šiloma iztrgati neizprosni smrti še nekaj hipov svojim dragim na ljubo. Nato so jo obšle smrtne srage, stresla se je, v grlu ji je zaigralo, oči so se ji zavrtele in z globokim vzdihom je izdihnila. Solza se mi je utrnila ob pogledu na te ubogo črvičke, ki so postali pravkar sirote brez matere. Klečali so pred smrtno posteljo ter nevzdržema jokali. In jokali so, kakor da bi se zavedalai velikosti nenadomestljive izgube, ki jih je doletela. Mučno mi je postalo. Čutil šem’, da sem v tem svetišču resnične žalosti odveč in da bi bila vsaka tolažilna beseda žali tev te svete, čiste žalosti Vendar pa ml je srce govorilo, da ne bi bilo prav, ako bi kar tako meni nič tebi nič odšel. Obvladal me je v tem hipi tisti v usmiljenju porojeni dobrodelni čut, ki se vzbuja v nas, kadar smo pri če velikih nesreč. Bilo mi je, kakor da moram kot Človek nekaj storiti za te u-boge črvičke, ko jim kot zdravnik nisem Poklical šeni starejšega fantiča v stran, potegnil iz žepa listnico iri izroeivži mu jo z vsebino vred, sem dejal: »Glej, tvoji mamici se sedaj dobro g°' di. V nebesih je. Od tam bo gledala i'*1 vas in bo za vas skrbela, kakor da bi bil*1 med vami. To pa vzemi in papa naj ra*' deli, kar je noter med vse štiri.« Začudeno, boječo me je pogledal. nečno pa je molče listnico vzel. Ko sem nato stopal po stopnjicah z dol, me je obšel sram pred samim 8 boj. Zdelo se mi jc, da je ta malenkoS^ _ materijelna miloščina v očiglcd tak® 1 gube izraz manj nežnega mišljenja- ne* kaka prof nuncija vzvišenega čustva r<>?' ničnega sočutja. Toda s krepkim suri^°’n sem se otresel teh pomislekov češ, par s*° dinarjev jim bo pa le prav prišlo. In začel sem razmišljati pod vtis0111 ravnokar doživelega umiranja, o modnosti posjnrtnegn življenja. Seveda je ° to razmišljanje bolj čuvstveno nego znanstveno. Pomislil sem, kako se 3 ločila ta uboga mati iz tega sveta s pre pričanjem, da vezi med njo in njonii dtaghni z njeno telesno smrtjo ne 1 ukinjeni. To prepričanje jj je s , ” . strani v težki uri ločitve, bilo 3° ® nem zadnjem vzdihljaju njena ve ’ lažba. Tu to prepričanje se je _/V, i: sidralo tudi v dušah njih, ki so os . • 1 živelo bode v njih kot edino tolaži , Maribor, 26 m8fa 1923; vrrrtnrer j^red par dnevi je dobilo mariborsko o-*rožno sodišče obvestilo, da Anton Roz-:maJ1 ni bil pomiloščen. Napočile so mo-rilčeve zadnje ure. Vislice. . Priprave, ki jih izvrši oblast za obe-8(!».ie človeka, so enostavne — mnogo enostavnejše kot je samo človeško življenje * neskončnim bojem med dobrim irt slabim. — Poklicali so sarajevskega krvni-Mausnerja, ki je izvršil že drugo ju-^bifikaci jo. Njegovo službene zahteve sc niso urejene, zato tudi ne obleče fraka, *adar ima opravka z vešali, kakor so de-UH avstrijski krvniki, zlasti njihov moj-Seyfried. Vse se je izvršilo tako kot 2aViič: lesena soha s kavljem1 na vrhu, bar vrvi, dva krvnika: mojster irf podočnik. Dvorišče je bilo drugo, ker so okoli prvega dvorišča stanovanja, kjer 'ež|ta tokrat dva bolnika. Na dvorišču na oknih so se zbrali gledalci. Se rfeka bliska je radovedno pomolila svoj obraz, ba je morala takoj izginiti, zakaj taki hrizori so prihranjeni le moškemu spolu. pol sedmih zjutraj so bile vse pripra-v- končane. Na dvorišče so dospeli pred-^ vitel ji sodne oblasti gg. nad« vernik Stergar, sodnika dr. Lešnik' in dr. Senjor ln sodni zdravnik dr. Zorjan. Jtg«. Obešenje. Morilcu Rozmanu so včeraj pr.vvJali fetI>rtno sodbo in mu povedali, da bo dru-?e,=a dne zjutraj obešen. Rozman ni ostal hladnokrven kakor Lichtcnwallrier; vce-ralŠnjl dan je večinoma prejokal. Pripovedoval je, da je več kriva Alojzija 1'o^manova in da bi si oria bila zaslužila l^hrt. Proti večeru se je nekoliko umiril, okleval je črni kruh in ga je »medel rie-vblčftjno veliko. Nato si je zaželel bekga Večerjal je pečenko z belim kru-Noč je prečul. Značilno je, da se je ^ *Povedatl in' je udano sprejel tnlaž-ki jn daje vera. Zjutraj je spil sko-f>'iee čaja in četrt litra vina. Pfed vislice je prišel v sprrm-itvu ki jo nosil belo srajco, kakor 'je .. )!ce.jna pri pogrebih. Množica ljudi gg •to očividno presenetila: instinktivno je ** trenutek odstopil od vislic, nato pa 3s onrno postavil pod soho, ki jo morda v njegovih očeh izgledala 'strašni jša r. v*eb stvari, ki jih je videl lc3(laj v življenju. Urrto so ga ovile krvnikove vrvi, tb trenutek pozneje je že obvisel na kavki n, Pater je opravljal molitve za umirajoče Ob fi.48 je pristopil zdravnik in keri-ktaPral, da je umiranje končano. Rozmana bodo obducirali iif danes Svečer pokopali na Pobrežju. 3DS. »■ ^bčni zbor kraj. org. JDS v MarcTf-«e vrši dne 30. t. m. ob 7. uri zvečer ^rndermanu. J^kČnl zbor krajevne organizacije JDS v^rbovljah se vrši v nedeljo ?7. t m. ob iti. iiT-l dop. pri g. Forteju na Vodah, tlbčnl zbor kraj. organizacije JDS v 18 ^ehdavi so vrši v soboto 26. t. m. ob • uri zvečer pri Rittoperju. Vl njihova mamica tam’ gori nad zvezami, večno iff lepše življenje. Toda pomislil sem dalje, kako bo mo-*>Ia ta uboga duša tam' v večnosti vživati hiskaljeno veselje izveličanih, ako bo ^'dela, zroč na zemljo, da se njenim nedolžnim ljubim malčkom morebiti slabo Kodi. Brez tople ibaterine ljubezni, prepuščeni morebiti samim sebi, morebiti obdani od mrzlih src, bodo rastli in stojali trnjevo pot v življenje. Morebiti jim bo nemila mačeha s prezirno skopostjo bezala tudi vsakdanji kruh! Morebiti bodo brez skrbežljivoga materinega vodstva zašli na kriva pota, ki vodijo v nadlogo in nesreče. Ali ji tte bode taka lavest grenila večno veselje? Sicer pa kdo vo, sem’ pomislil dalje, s kakimi občutki glodajo oni tam' gori na bas, in kakšna merila imajo za naše boli j« težave. To, kar imenujemo mi živ-klenje, tista često predolga pot iskanja dvomov, prevar, solza in trpljenja od rojstva do groba, to je morebiti zanje le sam kratek trenutk, ki V večnosti Ploh ne šteje, brezpomembna kapljica v cizmernom morju. Morebiti njim, ki oznajo pomen in nameri vsega, kar Je, ^aso boli sploh niso zlo, nego nujna po-0 a za harmonijo celokupnega stvar-‘ va. Kdo vel Eno pa je gotovo: Nekaj 'avnega je .smrt. Čudovita skrivnost na v vc‘,nost. In poslednji pozdrav Mariborske vesti. Maribor. 25. maja 1932, lri Sprejem judeiibnrških žrtev. G. župan! pam pošilja sledečo notico; Občinski svet mestrie občine mariborske je Y svoji seji dne 11. tm. sklenil oficijelrio se udeležiti in dati iuicijativo za čim velc-častnejši sprejem slovenskih žrtev, padlih v letu 1918 ria podlagi prekega soda v Judenburgu. Z ozirom Ha ta sklep pozivam vsa mariborska društva, da se tega sprejema udeleže. — Izkop žrtev se vrši nepreklicno dne 29. tm. zvečer v Judenburgu iri še odpeljejo rakve isti dan preko Leobna in Gradca v Maribor. Točen prihod vlaka se bo javnosti javil. Vsa društva, ki sc hočejo sprejema oficijelrio udeležiti iri k čim slovesnejšemu spreje-mu pripomoči, naj določijo po eriega zastopnika, ki naj ga odpošljejo v ponde-ljek dne 28. tm. ob 5. uri popoldne v magistralno dvorano ha tozadevno posvetovanje. Tako se vabijo tjakaj tudi zastopniki tiska. Posebnih vabil se ne bo pošiljalo. Župan V. Grčar, 1. r. m Na častni spomin t riadsvetnika Sitarja so darovali Dijaški kuhinji v Mariboru po 100 D gg. odvetniki dr. Rosim, dr. Lipold, dr. Rapoč in dr. Ravnik. Prisrčna hvala! m Glasbena Matica. Pregovor pravi, da čim redkejša je stvar, tembolj jo čislamo, tembolj nam je draga. Matični koncerti so bili doslej redki, a vsi zelo dobro obiskani. Tudi letošnji koncert, ki se vrši v soboto dne 2. junija, je edini v tej sezoni. Zakaj je sam, to bo vsakomur jasno, ko prečita tozadevno pojasnilo, ki ga prinese naš list te dni. Koncert je edini, je sam, zato jo tudi umljivo vseobče zanimanje in povpraševanje po njem. Nekaj sicer povedo že lepaki, ki jih je danes videti po mestu, besedilo pesmi pa se ho dobilo v koncertni dvorani, oziroma pri Zlati Brišnikov:. Istotam bodo v predprodaji tudi vstopnice. Nihče naj ne zamudi tega koncerta, ki bo vsekakor nudil zelo pester ih krasen .spored. Naštudiran jo vestno, zato je z gotovostjo pričakovati, da bo vsakdo šel ta večer zadovoljen iz koncertne dvorane. m Ljudski oder v Mariboru — klerikalna ustanova. Že takoj spočetka, ko so je osnoval Ljudski oder v Mariboru pod vodstvom g. Peršuha, bivše g i režiserja ljubljanskega klerikalnega Ljudskega odra, Smo mislili, da se skriva za to novo ustanovo klerikalna c st proti Narodnemu gledališču. Takrat so nas $3 uv‘rili, da temu ni tako, ampag da hoče biti Ljudski oder v Mariboru strogo kulturna ustanova brez politične bar re. Spočetka j: turi res izglodalo, da je tako kajti Kodek vrli so tudi napredli, člani. Vse .to pl je l;,io le pesek v oči. kaj”. dni stric spoznali, da je Ljudski oder v Mari-iio.n vendar klerika,aa ustanova. F o so b'5. iif uglajena so začeli voditelji kazati pravo barvo iri iztiskati iz društva ”se. k! tiso klerikalci. Ka bo člani Spoznali situacijo, so izstopili sami in torej ni rts, kar piše g. Peršuh v »Jutranjih Novoseli«, »Straži« itd., da so bili izključeni To Se je zgodilo samo z eno č!a:r'eo. Sedaj je odbor jzključ.io v r tkah klerikalcev in tudi članstvo je !ste barve, zato pa je vzela Ljudski oder pod protektorat »Siražr«., Svoječasno Se je t našem pari'v drtem' časopisju ogln/djo g‘ascv, naj se enkrat preneha slepomiš:ti. kar je naprednega naj bo napredno, kar je klerikalnega pa naj bo klerikalno, kor nam naprednjakom ravno polovičarstvo, katerega klerikalci ne poznajo, največ škoduje. Ljudski oder je klerikalen, zato naj se ne štulijo zraven oni, k* niso klerikalci. Sramota pa je, da daje zatočišča tej klerikalni družbi ravno naš napredni Narodni dom. V tem oziru bo treba temeljito revidirati. Klerikalci naj za Svoje društvo, ako ga hočejo imeti, grade lasten oder. Naš stari Narodni dom mora ostati čist. Ven s klerikalnim Ljudskim odrom! Gadov ne borno gojili na lastnih prsih! m Loterija mariborske gradbene akcije ponovno odklonjena. Na prvo rešitev ministrstva, ki je odbilo prošnjo za dovoljenje gradbene loterije v Mariboru, je oddelek za kmetijstvo Pokrajinske uprave v Ljubljani napravil nov utemeljen1 predlog na kmetijsko ministrstvo, naj po--hrecbhje, da ppravfli odboj »aZKdjie lote- rije v Beogradu gradbeno loterijo K Mariboru dovoli, ker bi bilo to v emirietnein interesu prebivalstva v Maribora. Hi odbor jo tudi to vlogo neugodno rešil-in' se sklicuje v rešitvi na ta, da Bi Jwfa taka loterija ria škodo Splošnih državnih inleresov. Tako je torej v yodo padla lepot zamišljena akcija. Značilno je, da jo prva rešitev; bila dostavljena interesentom Sele po dolgih urgencah drugi d ari po volitvah. Takrat Se je ministrstvo sklicevala na rieki zakon (kakšen tega ini povedalo!), tokrat se sklicuje Ha »splošne državne interese«. Kaj Si gospodje radikali pod temi predstavljajo, ostane odprto vprašanje. Jasno pa je, da isc jimi interesi našega prebivalstva — Kekufia. tai Predavanje o slovenski umetnosti Se vrši danes, v petek zvečer ob 8. url v veliki kazinski dvorani. Predava keflzer-vator g. dr. Stele iz Ljubljane. Vstopnice se dobe pred predavanjem pri blagajni. m Protialkoholni da«. Na pravoslavni praznik 'sv. Cirila iri Metoda, ki jo bil včeraj, se vrše po odredbi ministrstva za riarodrio zdravje na vseh državnih in zasebnih šolah predavanja o škodljivosti alkoholizma. Z ozirom na ogromne svote, ki se pri nas potratijo za alkoholizem1, t. j. za to, da še še bolj polnijo ječe in bolnišnice irt da se rode degenerirani otroci — bi bilo umestno, če bi bil ta dan sploh posvečen boju proti pijančevanju, Menda ni nikogar med nami, ki bi trdil, da tak boj ni potreben — izvzemši če spada sam' v bratovščino nesvetega Alkohola. Obžalovati je, da se ta priložnost rte izrabi bolj smotreno iri velikopotezno. »Sveta vojska« je priredila snoči v mali kazinski dvorani predavanje vojaškega zdravnika gosp. dr Justina, ki bi bilo učinkovitejše, če bi skioptičen aparat ne nagajal toliko. — Obisk je bil slab. Po predavanju se jo vršil občni zbor »Svete vojske«. Ta armada je očividno nezadostna za resen boj s tako močnim nasprotnikom kakor je alkoholizem, ki nas neprestano ropa in izkorišča po zaslugi človeških predsodkov, navad in razvad, m Kako je postal svet? Na to vprašanje bo odgovoril gospod polkovnik Phi-lippovič v svojem šestem astronomičnem predavanju, ki se vršj v torek dne 29. maja. oh 8. uri zvečer v kazinski dvorani. Slikal bo veličastne kosmogonlčne, geo-gonične iri geologjčne pojave, vsled katerih se je iz pratvarine po fizikaličriih zakonih razvil solnčni sistem in današnje ozvezdje. Pri tem se bo dotaknil tudi vprašanja: Odkod pratvarina. ali je materija večna ali vst var jena? Jeli mogoče, da jo nastal svet slučajno? Predavatelj bo navedel o teh vprašanjih mnenja najodličnejših poganskih modroslovcev, ter najuglednejših astronomov H. pr. Bosko-viča, Kopernika, Galileja, Keplerja, New-tona, Hersehcla, Seccliija, Gausa, Brauna, itd. ter mož, ki so na tem polju človeške znanosti merodajni. Predavanje bo zanimivo in je tudi za vsakega izobraženca o^ntaoija v teh vprašanjih potrebna. Stojišče s sedeži po 4 in 6 D. m Žrtev špekulanta in današnjega 'sistema. V četrtkovi št j vil ki našega lista smo poročali v rubriki »Izpred sodišča«, o kaznovanih razpečevalcih ponarejenih 1000-1 irskih novčau*c, o trgovcu Beraniču in' policijskemu agentu Malenšku, ki sta bila obsojena prvi pa *v drugi pa rin 3 meseod ječe. Kakor doznavanm naknadno, je g. Malenšek postni žrtev špekulanta Beraniča, ki je izrabljal Malenško vo bedo in lahkovernost. Zato zasluži državni uslužbenec vse obžalovanje in pomilovanje. Današnje obupne razmere v katerih se nahajajo državni uslužbcnoi, posebno pa stražniki in agenti, bodo naše ljudi privedle če mnogo dalje, če se hitro in temeljito ne spremene. Krivda, če kdo postane žrtev, leži v si št emu, ki vlada v naši državi, v onem sistemu ki mora državno nameščenstvo privesti do obupa. m Zopet eria mesarska. Lansko leto v avgustu je neka gospa naročila pri mesarju V. na Aleksandrovi cesti več stotov gnoja ter se pogodila za ceno 100 K. Pri nakupu je bil navzoč tudi njen soprog. Ko je hotola sedaj gospa plačati kupljeni grioj, pa ga ji je mesar zaračunal po 300 K. Ker se ni hotela pravdati s mesarjem, je gnoj sicer plačala, kakor je zahteval, dobro pa je, da to izve javnost, da bo v bodoče vaak kupovalec zahteval pismeno pogodbo iri ceno. iH Kavarna v mestnem parka. Pri Tepem vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol 19. in od 19. do 24. ure. Sladoled iri donaače peciv«. Narodno siedalBfe. ! Hepedob* ‘ i!. " PeteS, 28. mofeK saipdE. JM'4 '. J ; Sobota, 26. maja EfaflapttfjčSs*, B. ptre« ***** - , «4g(i 'M »Hašariaglnlca«. Opozarjan*) beRt at»« čiristvo ria jutrajšnjo premije no »Haaatf* agimfce«, drame K trdi dej. Spisal Milad Ogrizovlč. Drama, ki je bik že * tak. gledališču vprizorjena z jako lepim ngpebod bo imela nedvomno sedaj Se večji uspeti, zlasti' ker ee igra y, originalu. Drama je zajeta iz Srbskih narodnih pesmi, vsetraja polrio močno dramatičnih! ftoeH id je dCO najpriljubljenejših repertoinskiK del viseli jugoslovanskih gledališč. Več pristnih dragocenih bosanskih kostumov, veaonlri IH! orožja je iz prijaznosti posodil gosp. arhitekt SchelL Za to krasno dramo je I«) sedaj precej zanimanja, na kar opozarjamo ceri j, občinstvo, da ril pravočasno oskrbi vstopnice. Predstavi prdsoetvoja g. Milan Ogrizovid. Lidia Wiziakova, 'slovenska plcSalta priredi v nedeljo 27. t. rri. v marlborMcenf gledališču Samostojen' plesni večer. Kritika in priznanja, ki jih je bila gdč. Wiala-kova deležna na različnih turnejah doma in izven domovine, Hano! jamčijo reteS n« metniškl užitek. Spored obsega pleSo nfo-derne smeri, jo jako pester in zanimiv ter bo zadovoljiv v vseh' ozirih. Na spored« so skladbe Debussyja, Gounoda, Grie$r&> Mozarta, Smetane, Suka jn dr. Kultura in umetnost x Schreirier-Hubadova štiridelna čitanka za osnovne šole je na novo izšla in #i-eer za enkrat II. del, ki ga je y, novj izdaji priredil šolski nadzornik Lj, Čer n* j, Sohrciner-Hubadova čitanka je vsenJ starejšim pedagogom kot izvrstna tako dobro znana, da je ni treba šele priporočati-Ta čitanka je že pred letom dni pošla, in je vse šole, v katerih je vpeljana, že težko čakajo. Pričakujemo, da nas kr. zaloga šolskih knjig na nad al j ria zvezke t« čitanke ne pusti predolgo čakati. Tiskar* na Sava je to knjigo prav čedno iztiskal« in opremila. x Izprementbe iri dopolnitve |ta0o* varijskega pravilnika Bo izšle kot posebna brošurica pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. ; x Kulturno-zgodoviriaka razstava v Va* raždinu. »Glas Madjimurja i Zagorja« poroča, da se je v Varaždinu osnoval poseben odbor za priredbo velike kulturnozgodovinske razstave v Varaždinu meseca! avgusta. ' ... -J Sokolstvo. o Letošnji nastopi Sokolske šape 't Celju. 29. junija t, 1, se vrši v Celju na* raščajski dan za vsa v celjski župi včlanjena društva. Na predvečer je ak*dem(-ja, drugi dan tekma, popoldne javni naši op. Po došlih poročilih bode udeležb« naraščaja velikanska, 8. julija se vršit« okrožna zleta in sicer za celjsko o k rož j n v Konjicah, za savinjsko v Šoštanju. 15. julija v Zagorju ob Savi prvenstvena župna tekma, 12. avgusta župni zlot v Trbovljah, 26, avgusta župna tekma članovi in članic v Celju. ;. Šport. : Prvenstvena tekma med prvakom« ISSK Maribor : Atletlksportklub Celje se vrši v nedeljo dne 27. maja t. 1. popoldne ob 'A5, (HI 17,) uri na igrišču Maribora v Ljudskem vrtu. ■— Ker stri obe moštvi v dobri in močni sesta,ri, bode tokm« nadvse zanimiva in to temi/rili, ker •« gre v predstoječem slučaju '<» predtekmo ift za zmago dotičnika, kateri prid« pa vrsto, da se potem bori za prvmiilvo Slovenije. Cenjeno občinstvo in prijatelje spori« nujno vabimo k štoviim vdoležb!. — Kot predtekma nastopi rezerva Maribora proti rezervi Svobode, ob (j? 15.) pri. : POLNP. V nedeljo, dne 27. maja oH 14.30 uri prvenstvena tekma Maribor— ASK Celje na prostoru Maribora. Sodnik g. Hrast; služba g. Nemec. Objave. § Mestni kino. »jekleni mož« SeHzacij-hka pustolovščina v 6 činih z Lusianont j Albertini v glavni vlpgi se predvaja V 1 petek, soboto, nedeljo in popdeljek. Izpred sodišča. Ulipj v silobrana. :y ’fio6i Ha 5. februarja so luščili pri posestniku Jožefu Avguštinu v Stopnem, okraj Slovenska Bistrica, bučnice. Pri teni' delu, so mu pomagali fantje in dekleta iz domače vasi, med njimi posestniški feifl! Anton Avguštin, pa tudi iz Sesterž, taed temi 21 letni posestniški sin Antoni Božičko. Po končanem delu je ponudil j gospodar kruha. Ker »i bilo krušnega j Moža na mizi, je dal Anton Avguštin svo-1 jega na razpolago. Ta pa jo naenkrat iz-j ginil raz mize. Avguštin jo v šali omenil, ^ da bo napravil vizito. Ko pa jc zvedel, j da je vtaknil Božičko nož v žep, je naenkrat vzkliknil: »Sedaj pa že vem', kje je moj nož.« Božičko se je čutil prizade-tega ter stopil k Avguštinu, zahtevajoč od . njega, da pove, kdo ima njegov nož. Avguštin pa ga je mesto odgovora udanl za uho in sunil od sebe. Božičko je reagiral in pričela sta se sem in tja ruvati. Pri tem je Božičko svojega nasprotnika malo popraskal na obrazu, ta pa jo njega ugriznil v roko in mu zagrozil, da ima pet nožev nabrušenih zanj. Ko gta se nato spustila, je hitel Avguštin na dvorišče in se vrnil s sekiro. Pri hišnem pragu pa mu je Marija Avguštin odvzela spkiro. Nastal je potem mir iri pričel še je ples. Opolnoči so odšli fantje iz Sesterž,. Božičko kot zadnji. Komaj so prišli rfa dvorišče hiše, je pribežal Anton Avguškn ; za njimi. Pobral je kameri ičt ga vrgel proti Božičku, ki pa je zletel preko nje-1 gove glave. Nato je priskočil z ročico k nasprotniku ter zavihtel ž njo proti njemu. Božičko pa je pariral udarec z to-ko, tako. da ni mogel obsedeti na glavi iri da je bil poškodovan le na voki. Napadeni je sedaj skočil k plotu, da bi si poiskal kaj za obrambo. V roke niu |je prišla motika. Ko je njegov nasprotnik zopet zamahnil z ročico proti njemu, ga je udaril z motiko po glavi. Udarec z motiko je bil usodepoleif. Udarjanemu je hila poškodovana lobanjska koža iri tudi lobanjska kost, ki je imela za posledico malenkostno krvavitev na trde možganske opne, kar je povzročilo njih gnojno vnetje. Vsled tega gnojnega vnetja je Anton Avguštin dne 12. februarja v bolnišnici v Ptuju umrl. Božičko, ki svoje dejanje prizna, ni ravnal v sovražnem namenu, nego le, da bi odbil od sebe krivičen" napad na svoje življenje in je le iz šlrahu in! prepasti prekoračil ffieje pravične in potrebne obrambe. Okrožno sodišče ga je obsodilo radi pregreška zoper .varrio&t življenja po $§ 2 g in 335 k. z. na 10 mesecev strogega zapora. * * i Fantovska surovost. ' Dne 30. novembra 1L je prišlo do prepira med Rupertom Senekovičem ter 2i-letnim zidarskim pomočnikom Antonom Kovačič in njegovim pajdašem Jožefom Belolom1, vsi. iz Loškega vrha, okraj Sv. Lenart. Senekovič je zbežal pred svojima nasprotnikoma V hišo svoje gospodinje Marije Kramberger, kamor sta prišla oba za njina. Ko jo šel iz hišo veri, ga jo zunaj pehnil Kovačič z nožem v prsa iri ga težko poškodoval. Kovačič prizna, da je pehnil Senekoviča v razburjenosti, misleč, da ga hoče ta napasti, ker je dvignil roko, v kateri je imel neko stvar. Kovačič je bil pred okrožnim sodiščem obsojen na 6 mesecev težke ječe. Sraka v hlačah'. 19-letni posestniški sin IvaH Kuzma v Veličanah, okraj Ormož, ki je že 3-krat radi tatvine predkaznovari, je ukradel meseca februarja 1. 1. Ivanu Baumanu v Veličanah 5 m bakrene žice v vrednosti 1060 kron. Nadalje je vzel Juriju Cim3rmariu orodje za rezanje železa v vrednosti 400 K. Leopoldu Viharju v Ljutomera pa je odnesel Spomladi Jari. leta klobuk v vrednosti 800 K. Koriečno je osumljen, da je v času od meseca julija do avgusta iarf. leta v večkratnih ugrabkih ukradel Petru Spesiču v Zagorju budilnik, stensko uro, škarje, urarski predirač, moško žepno u-ro, žensko srebrno ročno uro, šc ono žensko uro, 4 Stenske navadne ure, urina stekla in kazalce, 4 verižice za SteiTske lire, urino'kolesje irt pero. Obsojen’ je bil radi hudodelstva tatvine na 3 mesece težke ječe. Turistika in šport. : Sv. Duh na Ostreni vrhu (907 m). Ena najvažnejših točk našega obmejnega Kozjaka je nedvomno Sv. Duh. Ponosilo stoji cerkev na Ostrem vrhu in gleda na čudno človeško stvarstvo — državno mejo. Kot kača se vije ta okrog in skozi vas, tako, da je nova šola in približno polovica pokopališča na tujih tleh. Tu gtori deluje peščica narodno navdušenih ljudi za pro-b ijo našega življa. Stavili so si tfjv odor, ustvarili si planinsko gledališče, ki prid- ni Hfluje. In to vse, ia p?r.Sčjajo ljudstvo da krepijo narodui čar ob tej naš; severni meji. Naša dolžnost je, da jih obisku jemo, da prirejami izleti, da pokaže* mo, kako znamo ceniti na*odi:3 delavce, kafre se zanimamo za n.u'odn.> ogrožene ki s je. Kozjak se od strini naših izlet-l.ikov zf lo zanemarja. ZaJcij, n«* vem! — Kdor pride k Sv. Duhu in vživa tam krasni razgled, kdor hodi bo l.ajnih dolinah in šumečih gozdovih, ob žuborečih potokih, se mu kraj omili, m pride večkrat. Odsek amaterfotografov Slov. plan. društva v Mariboru priredi v nedeljo, dne 27. maja propagandni izlet na Koz. jak. Odpeljemo se ob 5.05. uri od glavne- ga kolodvora do Sv. Lovrenca, krenertfo do doline Čremenica, nadalje po j® po nemarkirani poti k Sv. Duha. Od tam se vrnemo mimo Zlemberških ribnikov, razvaline istoimenskega gradu, čez bv, Križ in Sv. Urban v Maribor. Med poto* ma se bode fotografiralo pokrajini a *n< di kaka lepa skupina. Pridružite f*e j goštevilrio temu izletu! Nekaj jestvin1 D®*1 vsakdo vzame s seboj. Pokažimo naš«®® rabm obmejnemu ljudstvu, da nismo po® na nje, temveč da razumemo njih ter da jih hočemo z našimi obiski k nadaljnjemu boju za narodni obstoj ših obmejnih in ogroženih pošto jan*' Vsi na plan! — Boter. Mala oznanila, Žensko kole ▼ dobrem stanju je p* nizki ceni na prodaj. VpraJa se ▼ SUvenski ulici St. J7, dvoriSSe, od 10. do 17. nre. 1031 Otomana, otročja posteljica, d»o kompletni postelji, bla-line, preprog« in dr. na prodaj. VpraSa se: RotovJki trg St. 8, I. ndstr., levo. 1032 Cement, opeko, slamo, seno, ores, korazo, krompir, drva, premog Te’no pri Andreju Oset, Maribor, Aleksandrova c. 57. Telefon 88. 93« 20—12 Krasno arondirano posestvo -20 minnt od želeinilke postaje Pesnica, obstoječe iz 7 oralov senokoSe t lepim sadnim vrtom, 3 orale bukovega goida, V* orala novega vinograda in okoli 8 oralov prvovrstnih njiv, i zidanimi _ in opeko kritimi gospodarskimi poslopji, *e takoi proda. Cena po dogovoru. Naslov se »ve pri Konradu Žnuderl, Frankopanov« ulica it. 11 t Mariboru. 1027 8-S Novozidana hiša za dve dru-* zini, z vrtom, ▼ bližini Maribora, se takoj proda. Naslov: Podlipnik, Tezno 37. 1023 S Mož srednje starosti, brez otrok, s precejlniim premoženjem, so želi priženiti na boij-Se posestvo z gozdom ali trgovino. Posredovalci dobe dobro nagrado. Naslov se izve v upravi „Tabora“. 1029 2 Berson je in ostane najboljša kvalitetna znamk*' Varuje čevlje, cenejši In trpežniji je od usnj? Od vašega čevljarja zahtevajte, da vam pritrdi Berson gumi podpetnike in gumi podplate. - . Vse vrste perila za gospode li* dame, kakor =====> I perilo, Rol*' blnadje Itd* Izdeluje po na J* nižjih dnevnlll { srafce, hlače pyjeme opreme se ne- I i ........................ H m veste, otroško cenahr UJudmiBa filackner MARIBOR. ECoroSka cesta St. 31* Mihel Zevaoo: Markiza Porapadour. ' Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra. (Dalje.) " ' (95) ' »Vitez,« — ga je vprašala, — »kako j. »Ne, ne,« ■— je hitro odvrnila, — »treba je, da ostaneva tu, v Versaillesu.« — Zamračilo se je oko, užalostil izraz o- ‘ braza vitezovega, vzdihnil je: »Da, da — Versailles, — to je kralj!« — Ali čutil se je presrečnega, — bila mu -je ob strani, — ni imel tedaj časa za lju-1 bosumna domnevanja. — ! »Ako ne želite vrniti še v Pariz, ne je vendar ste bili v vrtu, ravno ko sem jaz vidim drugega izhoda, kot da...« prišla tjakaj t« — ■ začel svoj odgovor. — p »In kaj bi to bilo,« — je živahno povzela Ivana. — »Govorite jasno, vitez!« -•Da vrb povedem k s-.*hi na »lom.« — je dovršil d’ Assas in zarudel, kot da je spregovoril gorostasno nemožnost. — »Kako pač morete poprašati po čem takem! — Odkar sem zvedel, da ste v ti hiši, seml blodil pod drevesi v vrtu, da vas zagledam. — Bil sem, kakor zakleta duša iskajoča svoj cilj.« — »In kako ste vendar vedeli, kje seml« »Sledil sem kočiji, ki vas je privedla Semkaj,« — je odgovoril vitez — poble-! resnega moža, kot ste vi, se mi pač ni ni-devši pri spominu na one dogodke. — ! česar bati.« — In’ vendar .se je že drugič zlagal, —j Priprostosl, s katero je sprejela Iva-■ naj ga je de Bernis dovedel do zatišja in na njegov predlog, je d’Assasa presunila, skrivnostni listek ga je dopoldne obve-' presenetila Btil, da bo Ivana šla iz hiše ob desetih. — odpora. — »To bi bilo res edino,« — je priprosto odvrnila, — »v vaši hiši, — pod varstvom nevidno nesrečo, ki bi vtegnila ga zaseči,' ka soba, kamor je prišel s Svojo druži®91 ga uničiti. — j ni imela ničesar zagonetnega, strašlji^ Hotel je nazaj, vrniti se, — prekasno ga. — Kot dragoceno, dražestno gnezd0* je bilo. — Vrata so se že odprla in Lubin ce elegance in dobrega okusa, katerega — njegov strežaj — se je prikazal. — j ne mogle oporekati niti najbolj razvaja D’ Assas se je odločil, da skuša usodo. ne in koketne dame.— dogodkov do konca. — Ni mu manjkalo: Ivana je gledala, občudovala lepot® moči, — ni mu manjkalo poguma. — I salona, — in skoraj zmedeno se zamiS^ »Naj se zgodi, kar se hoče,« — si je po la v okolico. — tihem mislil, — »jaz sem tu, da jo varu- Kako je vendar mogel d’ AssaS jem! — Jutri zjutraj poskrbim drugo častnik, da, ali bolj vajen' bojnega polj* zavetišče za Ivano! «— (• kot razvajenosti elegantne dame — om1" Irt vstopil je v gostoljubno hišo. —, sliti si vse to, — kako je pač mogel tv*1 Sledila mu je Ivana, vsa zgubljena v gati take stroške?« — svoje misli in skrbi, — kar nič se ni ču-! Potolažila se je z mislijo, da je vita* ! dila, kako se življenje nerazumljivo ple- porabil več lqt svoje plače za doba?® te okoli nje. — Na dvorišču je Lubiri, ki je svetil, pred njima z bakljo, — okrenil na desno. D’ Assas je vendar bival v paviljonu i na levo. — J Že je hotel strežaja povprašati po, — Pričakoval je vsaj nekaj , vzroku, — toda — govoreč bi morda p reali Ivana je tako naravno _ strašil Ivano, — pa tudi bi lahko opomnil ki mu morebiti slede Ali — kateri zaljatbljeriec se pač ni- j »Prejela njegovo povabilo, kot da jo je. k opreznosti one, ma obdolževati takih neresnici — I Povabil brat. • ! in1 ga opazujejo. —i ■ Ivana je postala zamišljena; - hotela' ,. *e hl>oma Kod65f> lrenkfl Ho1’ I Vstopil je, - z desnico ■ je obvestiti kralja, kaj mu preti in v<> j fcajti "°kazova‘a m™ J« Prevec mirnega sablje, — vstopil v oiri paviljon, kamor ne . dar ni mogla prositi d’ Aasasa, kraljeve- zau,P.ai,-ia> “ Preveč videla v rijem’ vdane- bi bil smel, slušajoč skrivnostno svarilo ga tekmeca v ljubezni, da bi ji pomagal i *a Jrata* T £ot ,da ^ Ka mOEla Hubitl« grnoT Slečene ženske. - { v jajetii nameri. — [ na ”rug’ *a*»l3eni riaciri. | »In moje pištole1!« — je trdim glasom , j i • i , * Iri vendar je bil ponosen Ma to njeno I vprašal Lubina. — Nekaj ji je vendar dalo malo goto- ■ zaupanje. — * rosti. — Oni neznanci, ki so prišli po; ‘ . . ,. 1 »Evo, — tu so,« *— je smehljajoč od i. sili v njeno hišico, da jo prisilijo, da piše ; _ ^°Pa^ 3e tedaj trdnimi Icorakom proti j ' rml strežaj. _ . . . kralju, - so računali na to njeno pismo,' R«ser^s in se vstavil pred vrati sknv-1 Vitez je opaz.l svoje orožje na miz, in s katerim bi kralja vjeli v svojo oblast,! n0stn® 1hli8e,’ V kateri mu Je ^ospod Jak<)b j P°ffled -na nje mu je dal vec ffotovostl 111 ~ v nastavljeno past. - i P°nudl1 tako izvanredno gostitev. - zaupanja. ~ Ker pa pisma ni pisala, ga kralj seveI Istožasno]pa se mu 3e TTnil * °C1 ic tore;i ne m™h m*esar st°' xii liiogel dobiti in nevarnost ni bila tako' vf® ^van^d™ dogodke, spomnil se je neposredna j čudne prikazni, črnooblečerie žeri- »** d°' --obresti J*!i811 T 5“ Skrlt: j pa TOai’ nostrio dostavljen' onega dopoludrie m’ ki da se ne oddalji iz Versaillesa. — . . . , , , , . ^ . mu je povedal, aal Ido ravno om paviljon na njegovo razpolago, aiko Bi ge vrnil z Ivano. —> 1 ■ 1 Mahoma ga je’ Spreletela groza prect t »Kamor, mi (Velite, goSpa, *- ako želite [V^aiti us V Farja, — ^ a svojim bo-'nians...«— i ( , V 1 'm riti proti meni in proti Ivani,« — je premišljeval. — »V nasprotnem slučaju bi mi bili pač odnesli pištole, — ako niso..« Čudria misel mu je šinila v glavo — pregledal je pištole, — hile so še nabite. Zazibal se je v varno zaupnost iri sko- koketnega bivališča »Ubogi dečko.« — je z milim pogleda*# na njega pomislila. — Bila pa je pri vsem tem mirfia iri Sf prestrašena. — Saj bi bile okoliščitf* zmedle vsako manj prebrisano glavič nego je bila njena, — ona je le S prip0' znanjem, občudovanjem opazovala vs*’ kar jo je krasnih predmetov obdajalo. . , . I »Hotel je pač, da najdem tudi tu oklepajoč, se. gesar gem navajena; česar si poželim'.« '* Vitez pa je med tem, opazivši na^S pištole, opazoval kraj, kamor ga je vedel Lubiri. — Pred vsem pa se je 11 .. blaženosti in sreči, da je tako blizu svoji izvoljenki, svojemu zasanjenemu ideal®' »Madama. je poslužena,« — je mahoma zazvenel Lubihov glas. — »Čudež sc nadaljuje,« — si je tihom» zagotavljal vitez. — Ivani ni bilo do jedi, — tek ji 3® Pf* polnomn manjkal. — Ali bala se je« užali viteza, ako bi ne prisedla k njegovi mizi in jedla od jedi. katere je on pač v svojem’ otroškem veselju nad njen bližino naročil, — pustil pripraviti. — Podala Se je tedaj v jedilnico, ki raj začel inisltti, da tli bila črna pošast Bila iatotako lepa, S Svojimi isvarili nič drugega, kot izrodek j kot salort. = Vzhičene fantazije. j 'r • umetno opremijeria ^ . t ({Dalje prih'.)' Sicer pa si je moraJ1 priznati, rda IjuB- »edaii; Rodolt Ozim, Mjaffiatlfai HUbhh 4 4 mmm