116.6 115.5 ' U.5 in 7 112.9 116.6 11 .5 11^.6 . : o.7 112. v 116 7 11 5.5 Pl/ 112.5 116.7 115.5 114.6 113.7 j, 2.‘ 116.7 115 * iM.ft 113.: P2 > 116.7 1 i j.u P * 4 ! 1 5.7 112. ? 116.7 115.6 114.6 113./ 113.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 1157 P 5.6 115.6 113.7 113.7 116.7 115.6 114.6 113.7 113.7 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 116.8 115.6 114.6 113.8 113.8 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 116.8 115.7 114.7 113.8 113.8 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 5 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 us st! 129.6 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.9 129.7 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 129.7 126.4 123.7 121.5 118.2 116.9 115 7 114.7 113.9 113.1 113.1 129.7 126.4 123.7 121.5 118.2 118.2 116.9 115.7 114.8 113.9 113.1 129.7 126.4 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 H5.8 114.8 113.9 113.1 129.7 126.4 123.7 121.5 119.7 H8.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 129.7 126.4 123.7 121.6 119.7 118.2 116.9 H5.8 114.8 113.9 113.1 '129.7 126.4 123.7 121.6 119.8 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 129.8 126.4 123.8 121.6 119.8 ' 118.2 116.0 115.8 114.8 H3.9 113.1 129.8 126.4 123.8 121.6 H9.8 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 129.8 126.4 123.8 121.6 119.8 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 129.8 126.5 123.8 121.6 119.8 118.3 116.9 115.8 114.8 113.9 113.2 129.8 126.5 123.8 121.6 P9.8 118.3 116.9 115.8 114.8 113.9 113.9 ■ 29.8 126.5 123.8 121.6 11 9.8 118.3 117.0 1 15.8 114.8 113.9 113.2 129.8 126.5 123.8 121.6 199.8 118.3 117.0 115.8 114.8 11 3.9 113.2 129.9 126.5 123.8 .121.6 199.8 118.3 117.0 P5.8 114.8 113.0 113.2 188 8 159 1 147.3 316.4 215.5 177.9 158 5 146.8 318.0 2^ 6.2 178.3 1/8*8 ,5;*2v :'.7.i ’4 5 ' 177.9 1 58.6 1 46.8 318.1 216 . 3 1 78.4 178*8 159.2 147.3 316.7 215.7 178.0 158.6 146.9 318.3 216.4 178.4 178.9 159.2 147.4 316.9 215.7 178.0 158.o 146.9 318.4 216.4 178.4 178.9 159.3 147.4 317.0 215.8 178.0 158 6 146.9 318.6 216.5 178.5 179 0 159.3 147.4 317.2 215.9 178.1 158.7 146.9 318.7 216.6 178.5 179*0 159.3 147.4 317.3 215.9 178.1 1587 147.0 318.9 216.7 178.6 129.2 129.3 P9.3 129.3 129.3 129.3 1 29. 3 ' 29.1 129.4 129.4 129.4 129.4 1 29. 4 129.4 129.1 126.5 126.0 126.0 126.0 126.0 126.0 126.0 126.0 123.4 126.1 126.1 126.1 123.4 123.4 123.4 123.4 123.4 123.4 123.4 121.4 123.4 123.5 123.5 tj sms 121 .2 121.2 121 .2 121.2 121.3 121.3 121.3 121.3 121.3 121.3 121.4 121.3 121.3 121.4 121.4 126.2 126,. 2 123. 121.4 129.5 126.2 123. 121.4 129.5 126.2 123.6 121.4 129.5 126.2 123.6 121.4 OO r V,A O ,*V >1 119.4 119.4 119.5 199.5 Hr\ 5 119.5 119.5 119.5 119.4 m 119.5 ,19.5 119.5 119.6 119.6 119.6 119.6 119.6 119.6 119.6 117.9 1 17.9 117.9 118.0 118.0 118.0 118.0 118.0 11«.0 118.0 118.0 118.0 118.0 118.0 118.1 118.1 118.1 118.1 118.1 ,29.5 126.2 123.6 121.4 \2frb 118 129.5 126.2 123.6 121.4 119.6 118 129.6 123.6 123.6 121.4 119.6 118 129.6 (23.U 123.0 121.4 119.6 118 129.6 126.6 123.6 123.6 123.0 123.6 121.4 121.4 121.4 121.5 119.6 119.6 119.6 119.6 118.1 118.1 118.1 118.1 118.1 {• : ■ ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO STATISTIČNO GRADIVO Št. 25/74 LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1973 LJUBLJANA, DECEMBER 1974 SESTAVILA: Angela Juvane, dipl, ing, ter Ana Knol, dipl. Ing. sbmostojnl svetovalci zastatisflko kmetijstva PREGLED IZDANEGA STATISTIČNEGA GRADIVA V LETU 1974 1. Organizacijske enote v gospodarstvu In negospodarstvu v SR Sloveniji. Stanje 1. septembra 1973. Strani 192; cena 45 din. 2. 2Iapo*lenl v družbenem sektorju 1972. Strani 29; cena 40 din 3. Vzgojnovarsfveni zavodi 1973 In socialni zavodi 1972 s seznamom poročevalskih enot.Strani 44, cena 45 din 4. Slušatelji visokošolskih zavodov 1972-73. Strani 95; cena 45 din 5. Letni pregled gozdarstva 1972. Strani 61; cena 45 din 6. Komunalne dejavnosti 1972. Strani 34; cena 40 din 7. Osebni dohodki po poklicih 1972. Strani 42; cena 45 din 8. Dohodki in Izdatki negospodarskih organizacij 1972. Strani 71; cena 45 din 9. Seznam osnovnih in srednjih ter višjih In visokih šol na začetku šolskega leta 1973/74. Strani 120; cena 45 din 10. Letni pregled turizma 1972. Strani 102; cena 45 din 11. Zaposleni v družbenem sektorju, strokovno izobraževanje zaposlenih in fond delovnega časa v letu 1972. Strani 44; cena 45 din 12. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1972. Strani 56; cena 45 din 13. Investicije v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe 1972. Strani 40; cena 45 din 14. Osnovne in srednje šole na koncu šolskega leta 1972/73 In začetku šolskega leta 1973/74.Strani 145; cena 45 din 15. Letni pregled Industrije 1973. Strani 145; cena 45 din 16. Kulturno-umetniška in raziskovalna dejavnost 1972 17. Požar! in gasilstvo v SR Sloveniji 1962-1972. Strani 72; cena 45 din 18. Letni pregled cen 1973. Strani 82; cena 45 din 19. Letni pregled obrti 1973. Strani 50; cena 45 din 20. 2Laposleni po občinah v letu 1972 (strokovna izobrazba in uspsobljenost).Strani 140; cena 45 din 21. Kulturno umetniška In prosvetna dejavnost 1972 - 1973. Strani 29; cena 45 din 22. Kazenska sodna statistika 1973. Strani 141 ; cena 45 din 23. Letni pregled notranje trgovine 1973. Strani 104 ; cena 45 din 24. Letni pregled odkupa 1973. Strani 68 ; cena 45 din / Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira Izdal In tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožorski pot 12 Odgovarja direktor Franta Komel, urednik Branko Mlinar Tiskano v 170 Izvodih, decembra 1974 Cena 45,00 din UVOD Kmetijska statistka je specifično področje, ki za razliko od drugih statistik spremlja dogajanja v prirodi. Zato je razumljivo, da so ti procesi poleg človekovega dela in usmerjanja odvisni od nešteto naravnih dejavnikov, ki vplivajo na samo proizvodnjo. Ker je natančno merjenje v statistiki kmetijstva povezano z velikimi finančnimi sredstvi in organizacijskimi napori, sloni spremljanje proizvodnje na ocenah, ki nam pravzaprav nakažejo smer v razvoju kmetijstva. V statistiki kmetijstva spremljamo rastlinsko in živalsko proizvodnjo ter nekaj pomembnejših agroekonomskih kazalnikov s pomočjo kmetijstva, in sicer za družbeni in zasebni sektor posebej. V letnem pregledu kmetijstva objavljamo podatke o rastlinski in živalski proizvodnji, nekaj pomembnejših finančnih podatkov ter nekatere podatke o osnovnih fondih v kmetijstvu SR Slovenije. Podatki so rezultati rednih letnih, četrtletnih in mesečnih statističnih raziskav in popisov, ki spremljajo kmetijsko proizvodnjo ter dogajanja v kmetijstvu vse leto. V prvem delu publikacije smo prikazali vse pomembnejše podatke v časovnih serijah. V drugem delu so nadrobnejši podatki za leto 1973, in sicer ločeno za zasebna kmečka gospodarstva in xa družbene kmetijske organizacije. V prilogi so obrazci, s katerimi dobimo podatke, ki so objavljeni v tem gradivu. Ljubljana, december 1974 Direktor F ran ta Komel STATISTIČNA ZNAMENJA ni pojava . j. ni podatka 0 podatek je manjši od 0,5 (polovica) dane merske enote 0,0 podatek je manjši od 0,05 (pet stotin) dane merske enote j3 poprečje 1) označba za opombo pod tabelo ali pod črto * popravljen podatek VSEBINA Stran Pojasnila .................................................................................................. 7 Komentar ................................................................................................... 9 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU..................................................................... 15 1-1. Kmečko prebivalstvo........................................................................... 15 1-2. Družbene kmetijske organizacije............................................................. 15 1-3. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah .......................................... ]5 1-4. Verižni indeksi kmetijske proizvodnje ....................................................... 16 1-5. Delež področij v družbenem in narodnem dohodku................................................ 16 1-6. Vrednost proizvodnje, družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva ......................... 17 1-7. Struktura družbenega produkta v družbenem sektorju kmetijstva 1-8. Struktura narodnega dohodka v družbenem sektorju kmetijstva 1-9. Družbeni produkt in materialni stroški po vrstah družbenih kmetijskih organizacij............. 18 1- 10. Narodni dohodek za zasebni sektor gospodarstva ......................................... 19 2. RASTLINSKA IN ŽIVALSKA PROIZVODNJA V SR SLOVENIJI 1969 - 1973 ................................... 20 2- 1. Pregled zemljiških kategorij za SR Slovenijo 1969 - 1973 J.................................... 20 2-2. Zemljiške kategorije po lastništvu............................................................ 21 2-3. Sestava zemljiških kategorij po lastništvu................................................... 21 2-4. Skupine zemljiških kategorij po uporabnosti ................................................. 22 2-5. Skupine njivskih posevkov po lastništvu....................................................... 23 2-6. Struktura skupin nji.vskih posevkov.......................................................... 23 2-7. Posejana površina glavnih posevkov ........................................................... 24 2-8. Pridelki posevkov............................................................................. 25 2-9. Pospravljene površine in pridelek njivskih posevkov........................................... 26 2-10. Pospravljene površine in pridelek travišč ................................................... 30 2-11. Sadna drevesa in pridelek sadja............................................................... 30 2-12. Površina in pridelek jagodičevja....................................................'...... 3) 2-13. Domača predelava sadja..................................................................... 32 2-14. Površina vinogradov, trte, pridelek in predelava grozdja ..................................... 32 2-15. Porabljene količine umetnih gnojil ........................................................... 33 2-16. Število in delež živine po lastništvu......................................................... 34 2-17. Živina in plemenska živina po lastništvu...................................................... 34 2-18. Število in sestava živine po spolu in starosti ............................................... 35 2-19. Prirast živine................................................................................ 35 2-20. Količina mesa ................................................................................ 36 2-21. Živalska proizvodnja.......................................................................... 36 2-22. Zakol živine v klavnicah ..................................................................... 36 2-23. Oddaja pitane živine z družbenih in zasebnih gospodarstev..................................... 38 2-24. Ulov rib, rakov in školjk (morskih in sladkovodnih rib)..................................... 39 2-25. Prodaja nekaterih pridelkov z družbenih kmetijskih gospodarstev............................. 40 2- 26. Odkup nekaterih pridelkov od zasebnih proizvajalcev........................................... 41 3. PREGLED POMEMBNEJŠIH KAZALNIKOV ZA LETO 1973 ...................................................... 42 3- 1: Površina in posevki v letu 1973 .............................................................. 42 3-2. Posejane, požete površine in pridelki......................................................... 43 3-3. Pospravljene površine in pridelki ............................................................ 43 3-4. Travišča ..................................................................................... 44 3-5. Drevesa in pridelek sadja .................................................................... 45 iv. ca Stran 3-6. Pridelek sadja s plantažnih sadovnjakov ................................................ 45 3-7, Površina in pridelek jagodičevja ....................................................... 46 3-8. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja.................................... 46 3-9. Pridelek s plantažnih 1 vinogradov'..................................................... 46 3-10. Domača predelava sadja v letu 1973 ..................................................... 47 3-11. Domača predelava grozdja ........................................................... 47 3-12. Število živine v letu 1973 ............................................................. 48 3-13. Število živine po vrstah družbenih gospodarstev . . .................................... 48 3-14. Bilanca živine v letu 1973 49 3-15. Poprečne odkupne cene v letu 1973 49 3-16. izvoz in uvoz kmetijskih pridelkov in živine ........................................... 50 3- 17. Izvoz in uvoz živine, mesa, važnejših živalskih proizvodov v letu 1973 ........ 50 4. PROIZVODNO SODELOVANJE DRUŽBENIH KMETIJSKIH ORGANIZACIJ Z ZASEBNIMI KME- TI .................................................................................... 51 4- 1. Opravljena dela zasebnim kmetom v letu 1973 ............................................ 51 4-2. Oskrbovanje kooperantov z reprodukcijskim materialom v letu 1973 52 4-3. Površine in pridelki nekaterih posevkov v proizvodnem sodelovanju v letu 1973 .......... 52 5. PRILOGA - OBRAZCI Rastlinska proizvodnja - PO-21 a, b PO-22 a, b, c PO-32 a, b P0-33 a, b P O-34 a, b Živalska proizvodnja - PO-51 -2a, 2 PO-52 PO-54 PO-61 a, b PO-61 I. a, I. b PO-62 PO-71 $ POJASNILA Kmečko prebivalstvo, Pri popisih prebivalstva so se menjale definicije kmečkega prebivalstva. Po popisu prebivalstva leta 1948 je kot kmetovalec definiran tisti, ki se redno in pretežno preživlja s svojega posestva, ki ga sam obdeluje in vodi delto na posestvu, naj je posestvo njegovo ali ga ima v najemu. Za člane gospodinjstva se štejejo član! kmetovalčeve družine, stari nad 14 let,, gospodinja in vzdrževane osebe. V kmetijstvu se za vzdrževane osebe štejejo vse osebe, mlajše od M let, nezmožni za delo in preužitkarji. Pri popisu leta 1953 imamo tri variante za opredelitev kmečkega prebivalstva: po panogi kmetijstva, po kmečkem poklicu in kmetovalce iz panoge kmetijstva, h katerim so prišteti še kmetovalci po poklicu, ki so začasno izven dejavnosti. Pri obdelavi popisnih rezultatov je bila za določitev pojma kmečkega prebivalstva uporabljena tretja varianta. Za kmečko prebivalstvo so bile štete vse osebe, ki so opravljale svoj glavni poklic v panogi kmetijstva, in osebe iz skupine "izven dejavnosti", ki so prej opravljale kakšen kmečki poklic. Vzdrževano prebivalstvo je razvrščeno po dejavnosti oziroma poklicu vzdrževalca. Popis prebivalcev leta 1961 je določil kriterij, da se poklic določa po vrsti dela, ki ga kdo opravlja, da bi si pridobil sredstva za preživljanje. Če kdo o-pravlja več poklicev, se določi poklic po poslih,za katere uporablja večji del časa. Za kmečko prebivalstvo so bile torej štete osebe, ki so večji del časa uporabile za kmetijsko dejavnost. Za leti 1962 do 1970 so podatki vzeti iz registra stalnega prebivalstva. Za kmetovalce so bile štete o-sebe, ki so zaposlene v kmetijstvu in ki opravljajo o-snovna kmečka dela, kot so oranje, setev, delo z živino, delo v sadjarstvu, vinogradništvo in podobna dela. Ne štejejo pa se za kmetovalce osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu, vendar ne opravljajo kmečkih del. Za leto 1971 so podatki o številu prebivalcev iz popisa prebivalstva in stanovanj 31. 3. 1971. Indeksi kmetijske proizvodnje Verižni indeksi kmetijske proizvodnje so izračunani iz podatkov rastlinske in živalske proizvodnje ter premičnih triletnih poprečnih odkupnih cen po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko. Pomembnejši finančni kazalniki Narodni dohodek in družbeni produkt sta obračunana po proizvodni metodi. Obračun dohodka za družbeni sektor temelji na podotkih iz zaključnih računov gospodarskih organizacij. Podatki so razčlenjeni po čis- tih dejavnostih. Od leta 1961 se podatki zai obror-čun narodnega dohodka zbirajo s kompleksnimi letnimi poročili gospodarskih organizacij. Obračun narodnega dohodka in družbenega produkta za zasebni sektor kmetijstva temelji na ocenah podatkov rednih statističnih služb, deloma pa na oceni strokovnjakov Izdelajo ga vsako leto občinske skupščine. Rastlinska proizvodnja Podatki o rastlinski proizvodnji so zbrani po rednih statističnih službah, ki spremljajo razstlinsko proizvodnjo vse leto. Za družbeni sektor in. za proizvodno sodelovanje z zasebnimi gospodarstvi, so podatki zbrani neposredno od družbenih kmetijskih organizacij. Za zasebni sektor pa so jih ocenili cenilci po cenilnih okoliših. Po metodologiji Zveznega zavoda, za. statistiko so od leta 1961 dalje senožeti opuščene kot samostojna zemljiška kategorija. Boljše senožeti so vključene med travnike, slabše pa med pašnike. Vsi podatki o zemljiščih in posevkih so prikazani, po, ekonomskem principu. To pomeni, da so zemljišča prikazana v tistem sektorju, ki jih obdeluje in, uživa (uporablja), ne glede na lastništvo. V tabelah o površinah in pridelku travišč so pri skupini neorganizirani družbeni sektor všteta zemljišča gozdnih gospodarstev, neoskrbovana občinska zemljišča, vaški pašniki, ceste, železnice itd. ter podatki za zemljišča tistih enot družbenega sektorja, ki niso dolžna pošiljati statističnih poročil. Živalska proizvodnja O številu živine v zasebnem sektorju so bili podatki zbrani z anketo, ki je zajela 5% zasebnih kmečkih gospodarstev s stanjem 15. januarja vsakega leto,za družbeni sektor pa so podatki vzeti iz letnih poročil družbenih kmetijskih organizacij s stanjem 31. decembra. Prirast živine je izračunan po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko. Račun temelji na bilančnih podatkih ankete o številu živine 15. 1. za zasebna . kmečka gospodarstva in letnih poročilih družbenih gospodarstev (31. 12.). Pri količinah mesa so upoštevane vse količine, ki jih da zakol živine v klavnicah in na kmečkih gospodarstvih, ne glede na to, ali je živina za zakol domača ali uvožena iz drugih republik. O zakolu so podatki vzeti iz četrtletnih poročil vseh klavnic. Podatki o pitanju živine na družbenih gospodarstvih so vzeti iz poročil družbenih kmetijskih organizacija podatki o pitanju živine v kooperaciji pa iz poročil enot, ki pitajo živali v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi kmečkimi proizvajalci. Podatki o ulovu rib so vzeti iz letnih poročil družbenih kmetijskih organizacij in zasebnih ribičev. Podatki o živalski proizvodnji so za družbene kmetijske organizacije vzeti iz letnih poročil, za zasebna kmečka gospodarstva pa temeljijo na ocenah, deloma pa na bilančnih podatkih letnih služb živinoreje (izračuni pa temeljijo na metodologiji Zveznega zavoda za statistiko). Odkup, izvoz, uvoz Podatki o prodaji in odkupu pridelkov ter živine so iz rednih statističnih služb statistike blagovnega pro- meta; prav tako podatki o izvozu in uvozu. Kooperacija Proizvodno sodelovanje družbenih kmetijskih organizacij z zasebnimi kmeti je povzeto iz letnih poročil o kooperaciji. V prilogi so obrazci za družbeni in zasebni sektor. Obrazci družbenega sektorja imajo oznako a, obrazci zasebnega sektorja pa b. Poleg obrazcev, ki jih prikazujemo v prilogi gradiva, imamo v statistiki kmetijstva nekatere obrazce, s katerim zbiramo samo prognoze glavnih kmetijskih pridelkov, kot so pšenica, koruza, sadje in grozdje. To so obrazci PO-22 I. a,b, PO-31 a,b, PO-331 a,b. Podatke o količini svinjskega mesa zbiramo četrtletno v obrazcu PO-56-2. Letno poročilo o veterinarski službi prikazujemo v obrazcu VET 1. PODATKI O KMETIJSTVU SO BILI OBJAVLJENI V TEH ZVEZKIH STATISTIČNEGA GRADIVA Kmetijstvo-pregled za leto 195) za LRS, Ljubljana, ZS LRS 1952 Letni pregled kmetijstva LRS 1952, Ljubljana, ZS LRS 1953 Letni pregled kmetijstva LRS 1954, Ljubljana, ZS LRS 1955 Letni pregled kmetijstva LRS 1955, Ljubljana, ZS LRS 1956 Letni pregled kmetijstva 1956, Ljubljana, ZS LRS 1957 Letni pregled kmetijstva 1957, Ljubljana, ZS LRS 1958 Letni pregled kmetijstva 1958, Ljubljana, ZS LRS 1960 Statistično gradivo: Letni pregled kmetijstva 1959 in 1960, Ljubljana, ZSR 1962 Statistično Statistično Statistično Statistično Statistično Statistično Statistično Statistično Statistično Statistično gradivo, št. gradivo, št. gradivo, št. gradivo, št. gradivo, št. gradivo, št. gradivo, št. gradivo, št. gradivo, št. gradivo, št. 4: Letni pregled kmetijstva 1961, Ljubljana, ZS SRS 1963 13: Letni pregled kmetijstva 1962, Ljubljana, ZS SRS 1964 2/65: Letni pregled kmetijstva 1963, Ljubljana, ZS SRS 1965 21/65: Letni pregled kmetijstva 1964, Ljubljana, ZS SRS 1965 19/66: Letni pregled kmetijstva 1965, Ljubljana, ZS SRS 1966 15/67: Letni pregled kmetijstva 1966, Ljubljana, ZS SRS 1967 16/68: Letni pregled kmetijstva 1967, Ljubljana, ZS SRS 1968 15/69: Letni pregled kmetijstva 1968, Ljubljana, ZS SRS 1969 11/70: Letni pregled kmetijstva 1969, Ljubljana, ZS SRS 1970 11/71: Letni pregled kmetijstva 1970, Ljubljana, ZS SRS 1971 Statistično gradivo, št. Statistično gradivo, št. 18/72: Letni pregled kmetijstva 1971, /73: Letni pregled kmetijstva 1972, Ljubljana, Ljubljana, ZS SRS 1972 ZS SRS 1973 PODATKI O KMETIJSTVU PO OBČINAH SO BILI OBJAVLJENI V TEH ZVEZKIH PUBLIKACIJE STATISTIČNI PODATKI PO OBČINAH SR SLOVENIJE Osnovni statistični podatki po občinah LRS 1956, Ljubljana, ZS SRS 1957 Osnovni statistični podatki po občinah LRS 1958, Ljubljana, ZS SRS 1959 Statistični podatki po občinah LRS 1959, lil. zvezek: Kmetijstvo Statistični podatki po občinah SRS 1960, III. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1961, lil. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1962, lil. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1963, III. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1964, IV. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1965, IX. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1966, Vlil. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1967, Vlil. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1968, IV. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo Staristični podatki po občinah SRS 1970, VII. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1971, III. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo jfatistični podatki po občinah SRS 1972, IV. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1973, V. zvezek: Kmetijstvo Statistični podatki po občinah SRS 1974, VI. zvezek: Kmetijstvo KOMENTAR !R a s t lT n s k a proizvodnja: Slovenija meri 2 025 400 ha, kar je približno 8% celotne jugoslovanske površine. Po velikosti je peta izmed šestih socialističnih republik. Velik del silovenske zemlje leži v gorskem in kraškem predelu, tako da po oceni statističnih služb odpade le 45, 1% na kmetijske površine, ki se uporabljajo v kmetijski proizvodnji. Ostale površine pa so gozdovi, ki obsegajo skoraj polovico vse površine (48,8%), in nerodovitna zemljišča (6,1%). V jugoslovanskem merilu je delež kmetijskih površin 57% in je za približno 12% večji. Tabela prikazuje delež skupin zemljiških kategorij za SR Slovenijo in SFR Jugoslavijo v letu 1973. Skupina zemljiških kategorij v letu 1973 SR Slovenija SFR Jugoslavija površina v 1000 ha % površina v 1000 ha % Vsa površina 2 025 100 25 580 100 obdelovalna 650 32,1 10 092 39,4 kmetijska 913 45,1 14 562 56,9 rodovitna 1 902 93,9 23 448 91,7 V SR Sloveniji je 32% obdelovalnih površin, med katere prištevamo njive in vrtove, sadovrtjake, vinograde ter travnike. Sestava zemljiških kategorij pa nam pokaže, da je delež obdelovalnih površin v SFR Jugoslaviji večji. Njiv in vrtov je v SR Sloveniji zelo malo, samo približno 40% obdelovalnih površin odpade nanje. Ze-loveliko je travnatega sveta (52%) in tudi tu so temelji naše živinoreje. Sadovnjakov in vinogradov je skupaj 8% od obdelovalnih površin. Nadalje so med kmetijskimi zemljišči za kmetijsko proizvodnjo pomembni še pašniki, na katere odpade ena četrtina celotne za kmetijstvo uporabne površine. Takšna struktura zemljiških kategorij daje naši republiki karakteristično podobo. Slovenija je torej gozdno-ži-vinorejska dežela. V SR Sloveniji sta dve tretjini (ali '70,3%) vseh površin v zasebni lasti in le ena trefjina (ali C9,7%) odpade na družbeni sektor. Pri posameznih zemljiških kategorijah je to razmerje različno, a vendar je tudi pri njih pretežni del v žasdbnikovih rokah. Od obdelovalnih površin odpade na družbeni sektor le 10%, na zasebni pa ostalih 90%. Razumljivo je, * da je tudi pretežni del njivskfh ipoVršin (91%) v zasebni lasti} podobno je s sadovpjčrki (88%), vinogradi (84%) in travniki (90%). Naslednja grafikona prikazujeta dvojno strukturo zemljiških kategorij in njivskih površin po njihovem lastništvu. 9 Struktura zemljiških kategorij v SRS po lastništvu V leti 1973 nerodovitno gozdna zemlj išča pašniki travniki sadov. in vinogradi njive in vrtovi zasebni sekior družbeni Njivska površina, po načinu izkoriščanja in lastništvu v letu 1973 nasadi in drugo krmske rastline vrtnine indust. rasti. zasebni sektor družbeni Njivski posevki V Sloveniji je bilo leta 1973 269 088 ha njivskih površin. Le-te so bile zasejane z najvažnejšimi skupinami kmetijskih rastlin: z žiti, industrijskimi rastlinami, vrtninami, krmskimi rastlinami ter z drevesnicami in trsnicami, nekaj pa je bilo trznin in prah, ter neobdelanih njiv. Razmerje med posameznimi skupinami posevkov je zelo različno. Prevladujejo žita, saj je 50,9% vseh njivskih površin zasejanih z žiti, sledijo jim krmske rastline z 25,4%, nato vrtnine z 19,4%, industrijske rastline z 1,5% in drugo z 2,9%. Žita Med žiti zavzemata glavni delež pšenica in koruza. V letu 1973 je bila pšenica posejana na 57 642ha. Močno prevladujejo bogatorodne sorte pšenice, ki zavzemajo kar 85% površin, zasejanih s pšenico. Pospravljeno je bilo 160 181 ton pšenice. Ta pridelek je za 30% večji od Ionskega končnega pridelka. Ker bi bila primerjava za letom 1972 zaradi poplav in uničenja zelo enostranska, moramo dati nekaj primerjav za pšenico za daljše obdobje. V zadnjem desetletnem obdobju od leta 1964-1973, je bilo leto 1973 rekordno glede pridelka pšenice. Pridelek v letu 1971. tj. 158 734 ton, se temu približuje, sledi mu leto 1969 s 146 783 tonami. Poprečni pridelek pšenice v zadnjih desetih letih je bil 136 201 ton. V tem obdobju je bil hektarski pridelek največji v letu 1973 - 27,8 q, v letu 1971 - 26,4 q in leta 1967 - 25,6 q. Skupni pridelek je odvisen od površin in hektarskega pridelka, zato je zanimivo pogledati, v katerih letih so bile požete največje površine pšenice v desetletnem obdobju. Največje površine pšenice so bile požete v letu 1971 - 60 113 ha, sledi leto 1970 -59 612 ha in leto 1969 - 59 049 ha> leto 1973 je šele na šestem mestu. Torej je izredno visok pride— lek rezultat izboljšanih agrotehničnih ukrepov, zboljšanja sort in ugodnega vremena. Jugoslovanski pridelek pšenice v letu 1973 je približno 4,7 milijona ton, kar je približno 3% manj kot v letu poprej. Proizvodnja je manjša, ker so bile zasejane manjše površine (248 tisoč ha), doseženi hektarski pridelek pa je 27,7 q, kar je za 2,5 q več kot je bilo v letu 1972. SR Slovenija je v jugoslovanskem merilu majhen proizvajalec pšenice, saj pridela le 3,4% celotnega jugoslovanskega pridelka pšenice . Površine, zasejane s koruzo, se iz leta v leto večajo. V letu 1973 je bilo prvič pospravljenih prek 50 tisoč ha ali točneje 51 672 ha. V primerjavi z letom poprej je to za 3 795 ha več. Najmanjše pospravljene površine v povojnem 'obciobju so bile leta 1950 (39 091 ha) in so od sedanjih manjše za približno 10 tisoč ha. Pridelek koruze za zrnje, glavnega in dodatnega posevka, je bil 187 150 ton in je v primerjavi z letom 1972 večji kar za 25%. Glede na leto 1954 (58 962) pa se je celotni pridelek kar potrojil. Hektarski pridelek se je povečeval primerno povečanju celotnega pridelka, kar je rezultat večje uporabe hibridnega semena. V letu 1973 je bil ha pridelek v Sloveniji 36,2 q (na družbenih posestvih 52,2 q in v zasebnem sektorju 34,5 q). V primerjavi z letom 1972 je bil hektarski pridelek večji za 5,2 q, v primerjavi s poprečnim hektarskim pridelkom v letih od 1957 - 1966 je bil večji za8,5q in od poprečnega hektarskega pridelka v letih od 1947 - 1956 pa je bil večji kar za 22 q. Naslednja grafikona prikazujeta gibanje skupnega pridelka in pridelka na hektar pri pšenici in koruzi. V Jugoslaviji smo pridelali na 2 383 tisoč ha 8 167 tisoč ton koruze za zrnje. To je največji do sedaj doseženi pridelek. Celotni pridelek je v primerjavi z letom 1972 večji za okrog 4%. To povečanje je predvsem rezultat povečanega hektarskega pridelka v poprečju za okrog 1,4 q na hektar, medtem koso površine, zasejane s koruzo, ostale na istem nivoju Hektarski pridelek pšenice in koruze v SR Sloveniji q/ha ha pridelek koruze ha pridelek pšenice 19671 68 ^69 ' 70'71 ' 72 W I 1 desetletni poprečni ha pridelek pšenice mgj desetletni poprečni pridelek koruze kot v preteklem letu. Slovenija je udeležena v skupnem jugoslovanskem pridelku koruze le s 2,3%. V Evropi sadijo koruzo po zadnjih podatkih (FAO Yearbook, 1972) na 12 214 tisoč ha ali na približno 11% vseh svetovnih površin, zasajenih s koruzo. Pridelek koruze (brez ZSSR) je 44 886 tisoč ton ali okrog 15% svetovnega pridelka. Jugoslavija je v evropskem merilu po površinah na 2 mestu (poseje približno 20% površin), po pridelku pa na 3 mestu (pridela približno 18% vsega evropskega pridelka). Vrtnine Krompir je v Sloveniji zelo razširjena poljščina. Med vrtninami zavzema glavni delež, saj je kar 80,5% vseh površin namenjenih za vrtnine ali 15,6% vseh njivskih površin posajenih s krompirjem. V letu 1973 smo ga posadili na 41 942 ha in na teh površinah smo pridelali 599 844 ton krompirja. Celotni pridelek (glavnega posevka in medsevka) je bil v primerjavi z letom 1972 večji za 39%, vendar je primerjava zaradi vremenskih neprilik v letu 1972 zelo enostranska. V povojnem obdobju se je namreč pridelek kompirja vedno gibal okrog 600 tisoč ton. Poprečni pridelek glavnega posevka v letih od 1947--1973 je 632 tisoč ton. Te številke pa nas ne smejo zapeljati. V letih okrog 1960 smo namreč krompir sadili še na 57 tisoč ha, medtem ko je sedaj kar za okrog 15 tisoč ha manj površin pod krompirjem. Hektarski pridelek krompirja v letu 1973 je bil 142 q, poprečje zadnjih petih let, z izjemo leta 1972 (zaradi zelo nizkega pridelka, kar je posledica vremenskih neprilik), pa je I30q. V Jugoslaviji smo v letu 1973 pridelali na 317 tisoč ha 2 974 tisoč ton krompirja, kar je v primerjavi z letom poprej 568 tisoč ton več (indeks 124) Slovenija je po posejanih površinah s krompirjem na četrtem mestu, Skupni pridelek pščenice in koruze v SR Sloveniji 200 150 ’00 50 0 1967 68 69 70 71 72 1973 [ZID desetletni poprečni skupni pridelek pšenice fHH desetletni poprečni skupni pridelek koruze pred njo so še SR Srbija, SR Hrvatska in SR Bosna in Hercegovina. Po skupnem pridelku pa smo na tretjem mestu, za SR Srbijo in SR Hrvatsko, v skupni jugoslovanski proizvodnji pa smo udeleženi z 20,2 % krompirja. Slovenski hektarski pridelek je za 49 q večji od jugoslovanskega poprečja. Evropa (brez ZSSR) je imela v letu 1972 6 823 tisoč ha, zasajenih s krompirjem, in je pridelala 279 894 tisoč ton krompirja. Jugoslavija je pri skupnih površinah krompirja udeležena le s 5% in pri pridelku le z 2%. Po posejanih površinah se je Jugoslavija uvrstila na šesto mesto, po pridelku pa na 11 mesto v Evropi. pridelek koruz^ \ pridelek pšenice Krmske rastline in travinje Krmna žita, krma z njivskih površin (detelja, lucerna, silažna koruza, travno-deteljne mešanice) in z našega travnatega sveta (travniki in pašniki) je osnova vsej naši govedoreji. Velike možnosti za povečanje pridelovanja osnovne krme so v boljšem izkoriščanju predvsem travnatega sveta, kar dosežemo z gnojenjem in pašo ter košnjo. Krmske rastline zavzemajo v Sloveniji 25,4% vseh njivskih površin, medtem ko je v SFRJ le-teh 11%. Delež krmskih rastlin se v celotni njivski površini še vedno veča (v letu 1972 24,7%), vendar se pomen krmskih okopavin, tj. pese in korenja, manjša, medtem ko postajajo črna detelja, lucerna in silažna koruza vse večjega pomena. Pridelek črne detelje jn lucerne je 231 953 ton, kar je približno enako pridelku v letu 1972. Poleg tega smo na njivskih površinah pridelali še 5 800 ton suhe krme travno-de-teljnih mešanic in 259 996 ton zelene mase silažne koruze in pitnika. Travniki s 323 646 ha zavzemajo 35,4% slovenskih kmetijskih površin. V jugoslovanskem merilu je delež travnikov nižji, zavzemajo le 13,5%. V letošnjem letu je bilo na naših travnikih pospravljenega 1 019 tisoč ton sena, kar je približno 77% celotnega pridelka sena na travnatem svetu. S 233 tisoč ha pašnikov smo dobili 214 tisoč ton sena.Skupni pridelek sena (seno s travnikov, pašnikov, sadovnjakov in ledin ter neobdelanih njiv) je bil 1 316 tisoč ton in je večji od lanskega pridelka za 7%. Sadje in grozdje: Slovenija ima 4,0% kmetijskih površin, zasajenih s sadnimi drevesi, vendar so te površine predvsem kmečki, stari in nenegovani sadovnjaki. Pridelek je majhen in slabe kakovosti. V letu 1973 je bil sicer pridelek jabolk 37 806 ton; to pomeni v primerjavi z letom 1972 dvojni pridelek, vendar štejemo leto 1972 za izredno slabo sadno letino. V skupnem pridelku jabolk je prikazan tudi pridelek 12 594 ton jabolk iz plantažnih nasadov. Pridelek hrušk tj. 14 689 ton, je 2,6 krat večji kot v letu 1972. V plantažnih hruškovih nasadih smo pridelali 6 389 ton hrušk. Pridelek breskev je bil 7 456 ton, od tega je 5 939 ton iz plantažnih nasadov. Pridelali smo tudi 1 064 ton češpelj. Letošnji pridelek češpelj in sliv je bil približno trikrat večji kot v preteklem letu. Po podatkih, ki jih zbiramo, ugotavljamo, da pri zgodnjem sadju, češnjah, višnjah in marelicah ni nobenega napredka. V Sloveniji imamo 18 955 ha rodnih vinogradov, od tega 3 618 ha plantažnih. Na teh površinah gojimo 89 822 tisoč trt. V letu 1973 smo pridelali 101 231 ton grozdja, kar je 45% več kot v letu 1972.Tako velikega skupnega pridelka grozdja v zadnjih dvajsetih letih še nismo imeli. Hektarski pridelek je bil 53,4 q, pridelek na 1 trto pa 1,1 kg. Jugoslavija je pridelala 1 449 tisoč ton grozdja in s tem pridelala 4% evropske proizvodnje grozdja. Jugoslavija je torej po količini pridelanega grozdja 6 v Evropi, pred njo so še Italija, Francija, Španija, Grčija in Portugalska (podatki FAO za leto 1972). ŽIVALSKA PROIZVODNJA Po nekaj letih izrednega prizadevanja, da bi dali slovenski živinoreji trdne temelje za njen nadaljnji razvoj, smo v letu 1973 zabeležili v govedoreji in perutninarstvu zadovoljiv uspeh. Dosegli smo porast števila živine in tudi večji prirast. Zaradi velikih možnosti izvoza mesa in živine (zlasti goveje) in slabe preskrbe domačega trga z mesom v zadnjih letih so bile izdelane smernice za razvoj živinoreje. Uresničitev zastavljenih ciljev pa je odvisno od možnosti doslednega izvajanja ukrepov, ki smo jih sprejeli v Sloveniji. Kakšna je bila proizvodnja in stanje posameznih vrst živine v letu 1973, pa si oglejmo v tem sestavku. Govedoreja Število goved se je povečalo za 29 815 glav (indeks 106). Od tega pri družbenih gospodarstvih za 15 065 (indeks 140) pri zasebnih rejcih za 14 210 (indeks 103) glav. V skupni čredi se je močno povečalo število mladih goved od 6 mescev do 1 leta, in to predvsem živali vlpitanju (indeks 125). Iz podatkov organizacij združenega dela smo ugotovili, da je bilo 31.12.73 na družbenem sektorju v pitanju 41 389 goved, 15. 1. 74 pri zasebnih gospodarstvih pa 92 040 goved. Skupaj je bilo torej 133 429 glav goveje živine v pitanju, kar pomeni 24% od vse goveje črede, ki smo jo v omenjenih dnevih zabeležili. Sicer pa z natančno analizo za živali iste kategorije ugotovimo različno stopnjo povečanja pri družbenem in zasebnem sektorju. Pri zasebnih gospodarstvih se je dvignilo predvsem število mladih goved od 1 - 2 let (indeks 112). Zanimivo je, da se je ravno ta kategorija mlade živine v družbenem sektorju predstavila z indeksom 88. V družbeni reji je več telet do 6 mescev (indeks 122), mladih goved od 6 mescev - 1 leta (indeks 178) in mladih goved nad 2 leti (indeks 172). Stanje goved in struktura črede na koncu leta 1973 po lastništvu Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor Število goved 551 085 61 505 489 580 Teleta in mlada živina do 1 leta 32,7 69,7 28,1 mlada živina od 1 - 2 let 12,0 8,5 12,3 mlada živina nad 2 leti 2,6 1,2 2,8 krave in breje telice 48,0 20,2 51,5 biki 0,2 0,4 0,2 voli 4,5 0,0 5,1 Spremembe v številu živine se odražajo tudi v strukturi črede. Delež plemenic v celotni čredi na koncu leta 1973 se je giede na leto 1972 zmanjšal za 1%. Absolutno število plemenic v primerjavi z letom 1972 pa je večje za 6 973 glav ali 3% (od tega 1% krav in 20% brejih telic. V letu 1973 je bilo rojenih 207 764 telet ali 20% več kot v prejšnjem letu. Na koncu leta 1973 je bilo 89% glav od vse goveje črede in 95% od vseh plemenic pri zasebnih gospodarstvih. J2 Leto 1973 je že drugo zaporedno leto, ko smo v klavnicah v Sloveniji zaklali manj goved kakor leto poprej. Občuten padec zaklanih goved smo zabe-ližili že v letu 1972 (23% glede na leto 1971). V letu 1973 smo zaklali še 1% manj goved kot leta 1972. Padlo je zlasti število telet (indeks 49). Od skupnega števila zcklanih goved je bilo le 16% telet do 6 mescev. V letu 1972 je odpadlo na zaklana teleta še 27%, v letu 1968 celo 45% od vseh zaklanih goved v Sloveniji. Struktura črede za klanje se torej le obrača na bolje tq.,.je v prid težjim kategorijam - mladim pitanim govedom. To so podatki o celotnem zakolu v klavnicah, ki vključuje tudi živali, uvožene iz drugih republik. V letu 1973 je bil manjši tudi uvoz iz drugih republik. Število goved se je zmanjšalo glede na leto 1972 za 48%, živa teža uvoženih goved pa za 17%. Uvozili smo torej težje živali v poprečju za 107 kg. Poprečna teža uvoženih goved v letu 1972 je bila 313 kg, v letu 1973 pa 420 kg. Manj smo uvozili telet do 6 mescev (indeks 25) in več mladih goved 1 - 2 leti (indeks 135). Iz podatkov zaključujemo, da smo v naših klavnicah zaklali 6% več doma prirejenih goved kakor v letu 1972. 10% vseh zaklanih goved v Sloveniji smo v letu 1974 uvozili iz ostalih republik. Goveda smo uvažali predvsem iz Hrvaške 88%, Bosne 2%, ožje Srbije 2% in Vojvodine 8% od skupne uvožene žive teže goved, ki je bila 6 686 ton. V letu 1973 smo pridobili 37,5 tisoč ton govejega mesa, kar pomeni 21% več kot v prejšnjem letu. Ta količina se izenačuje s količino pridobljenega mesa v letu 1971. Po podatkih organizcij združenega dela se je oddaja žive teže pitanih goved iz družbenih gospodarstev v letu 1973 zmanjšala glede na leto 1972 za 3%. Oddaja iz proizvodnega sodelovanja pa se je povečala za 22%. V letu 1973 smo torej skupno oddali iz organiziranega pitanja 106 990 glav - to je 40 580 ton žive teže spitanih goved; to je 10%več od leta 1972. Število pitancev v pitališčih je med letom 1973 stalno naraščalo, tako v družbeni kakor v kooperacijski reji. Zaradi nekoliko intenzivnejše oddaje dopitanih goved iz proizvodnega sodelovanja se je število goved v pitanju v obeh rejah spet začelo približevati. Tako smo našteli 31. 12. 1973 v družbenih hlevih 32 231 glav ali 23% več kot 31. 12. 1972,ko jih je bilo 24 161. V zasebnih hlevih, to je v kooperaciji, pa je bilo ob istem času 34 580 glav, to je 40% povečanje števila goved v pitanju glede na 24 652 glav do 31. 12. 1972. Skupaj smo 31. 12. 1973 imeli v organiziranem pitanju 66 811 glav, to pomeni 17 998 glav ali 37% več kakor v enakem obdobju leta 1972. V letu 1973 smo dali v organizirano pitanje 40 % več goved kakor prejšnje leto (v letu 1972 88 587 glav, v letu 1973 122 797 glav). Skupen prirast goved se je povečalo v primerjavi z letom 1972 za 10%,in to predvsem zaradi povečanja števila goved in pozitivne razlike med začetnim in končnim stanjem črede. V družbenem sektorju je prirast večji za 24%, pri zasebnih kmetovalcih pa 6%. Prašičereja Gibanje števila prašičev v posameznih letih navzdol ali navzgor je v naših razmerah reden pojav. Konec leta smo našteli skupaj 446 640 prašičev, to je 37 960 kosov ali 9% več od prejšnjega leta. V letu 1972 smo zabeležili najbolj reducirano čredo prašičev v zadnjih 40 letih, na kar smo opozorili že v letnem pregledu 1972. Če torej primerjamo stanje konec leta 1973 s stanjem minulih let, vidimo, da smo se komaj še ujeli na ravni števila, ki smo ga beležili od leta 1967 dalje. V letu 1973 so svoje hleve napolnila predvsem zasebna gospodarstva (indeks 111), manj pa družbene organizacije; povečale so svoj stalež prašičev za 3% glede na leto 1972. Skupna prireja pujskov se je v letu 1973 povečala glede na prejšnje leto za 2%. Ena petina prašičev v Sloveniji je v družbenem sektorju. Ta delež je precej enakomerno zastopan za več let nazaj. Od 1969 leta dalje se giblje od 18% -21%. Tudi struktura črede se bistveno ni spremenila. Se vedno je kategorija pujskov do 6 mescev najmočnejša po številu. V celotni čredi znaša njen delež 56%, v družbeni reji 82% in zasebni 50%. Druga močnejša skupina so prašiči v pitanju z deležem 16,7 glede na vso čredo. V letu 1973 je bilo oddanih iz organiziranega pitanja: - iz družbenega sektorja 11 141 ton žive teže, to je 4% manj kot prejšnje leto, - iz kooperacije pa 1 983 ton, kar pomeni 37 % manjšo oddajo. V klavnicah smo zaklali 331 007 prašičev oziroma 10% manj kot v letu 1972. Skupna živa teža zaklanih prašičev v letu 1973 je bila 23 802 tone ali 11% nižja od desežene v letu 1972. Uvozili smo 64 % vseh zaklanih prašičev, vendar le 1% manj kot leta 1972. Ugotovili smo tudi manjši zakol na gospodarstvih kot v letu 1972, in sicer pri zasebnih gospodarstvih za 9%, pri družbenih pa za 41%. Skupen prirast prašičev je 4% nižji od doseženega v 1972. letu. Perutnina Uspešna reja perutnine se nadaljuj e. Skupno števi lo narašča in je v letu 1973 za 34% večje od leta 1972. Konec leta 1973 smo ugotovili 7 233 tisoč kosov perutnine. Od tega je evidentirano v družbeni reji7l,7%. Število perutnine se je povečalo glede na leto 1972 pri družbenem sektorju za 38%, v zasebnem po je 9% manjše. Omeniti moramo, da smo stanje za zasebni sektor ugotovili z anketo 15. 1. 1974 na osnovi vzorca in zajema skoraj izključno za perutnino na dvoriščih, ki je namenjena za domačo uporabo. V letu 1973 je bilo oddano iz organizirane proizvodnje skupaj 43 174 ton žive teže perutnine, to je 22% več kot prejšnje leto. Od tega so proizvedli zasebni kmetovalci v okviru proizvodnega sodelovanja 51% vse oddane perutnine. Glavni delež oddane perutnine pomeni proizvodnja brojlerjev. Iz organizirane proizvodnje je bilo v letu 1973 oddano 38 269 ton žive teže brojlerjev ali 88,6% vse oddane perutnine. Oddaja perutnine z zasebnih gospodarstev v proizvodnem sodelovanju (kooperaciji) pomeni v celoti proizvodnjo brojlerjev. Njen delež je 22 140 ton od vseh proizvedenih brojlerjev (38 269 ton), kar znaša 58%. Skladno s povečano proizvodnjo perutnine smo v naših klavnicah zaklali tudi več perutnine. Zaklanih je bilo 20 287 tisoč kosov. To je 14% več kakor v letu 1972. Skupna teža zaklane perutnine je 33 658 ton žive lože. V letu 1973 smo pridobili 32 706 ton perutninskega mesa ali 15% več od leta 1972. Zanimiva je primerjavo deležev posameznih vrst mesa v treh različnih obdobjih - letih glede na celotno količino pridobljenega mesa: Leto Leto Leto 1965 1969 1973 Goveje meso 39% 41% 38% Svinjsko meso 38% 29% 29% Perutninsko meso 10% 23% 33% Iz primerjave podatkov med leti in deleži raznih vrst mesa vidimo, kako pomembno vlogo ima perutnina v proizvodnji mesa in v živinoreji. Večji obseg proizvodnje se odraža prav v prirastu perutnine, ki znaša 44 000 ton, to je 12% povečanje od prejšnjega leta. 89% od skupnega prirasta je ustvarjenega v družbenem sektorju in proizvodnem sodelovanju z zasebnimi rejci. Proizvodnja jajc je večja za 3% pri zasebnih gospodarstvih (ugotovljeno z anketo 15. 1. 1974). Družbena gospodarstva pa so prikazala 9% nižjo proizvodnjo kakor leta 1972. Pri družbenem sektorju je bilo naštetih 112 534 tisoč jajc. Od tega je bilo 48% volilnih jajc. Od leta 1969 spremljamo podatke o proizvodnji jajc ločeno za konzumna In valilna jajca. Iz podatkov za to obdobje ugotovimo, da je vsako leto manj kot 50% znesenih jajc namenjeno za reprodukcijo. Procenti volilnih jajc se v posameznih letih gibljejo od 44% - 48%, le v letu 1972 je bil delež manjši - 38%. 1-1. Kmečno prebivalstvo po popisih prebivalstva in po registru (31. 3.) Prebivalci Delež kmečkega prebivalstva v % vsi kmečki 1962 1 597 911 491 883 30,8 1963 1 609 434 487 811 . 30,3 1964 1 625 933 461 399 28,4 1965 1 645 481 448 841 27,3 1966 1 664 453 436 444 26,2 1967 1 686 373 429 937 25,5 1968 1 700 635 425 127 25,0 1969 1 710 618 414 562 24,2 1970 1 723 323 391 853 22,7 1971 D 1 727 137 353 031 20,4 1-2. Družbene kmetijske organizacije po vrstah gospodarstev Vsa družbena gospodarstva Kmetijska posestva, farme, kombinati Kmečke delovne zadruge Kmetijske zadruge Druga gospodarstva 1965 157 26 1 82 48 1967 136 27 1 69 39 1968 136 27 1 69 39 1969 134 27 1 63 43 1970 132 27 - 62 43 1971 124 24 - 57 43 1972 133 29 - 57 47 1973 135 29 - 56 50 1-3. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah Po popisih živine Vsi Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini do 2 ha nad 2-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10-15 ha nad 15 ha brez lastne zemlje kmečka gospodinj stva 1950 220 097 33 028 42 038 23 738 10 858 17 822 20 923 5 119 66 571 1951 221 860 39 287 42 650 23 703 10 688 17 666 20 167 4 786 62 913 1952 227 054 27 218 39 444 23 074 10 602 17 496 20 217 1 606 87 377 1953 235 676 26 655 40 303 23 623 11 042 18 361 21 241 2 048 92 403 1954 238 628 27 252 40 921 24 049 11 242 38 573 3 625 92 966 Po popisu kmetijstva Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Vsa do 0,5 ha nad 0,5- 1 ha nad 1-2 ha nad 2-3 ha nad 3-4 ha nad 4-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad . 10 ha 1960 194 855 25 106 15 551 24 002 19 756 16 355 13 304 27 017 12 113 41 651 19692) 180 234 23 431 14 472 22 930 19 667 15 487 11 933 24 859 11 447 36 002 1) Podatki zadnjega popisa prebivalstva in stanovanj 31. 3. 1971 2) Podatki po popisu kmetijstva 1969 so podatki vzorca, preračunani za vso republiko 68/67 69/68 70/69 71/70 72/71 73/72 KMETIJSTVO 101 99 104 97* 97 114 Rastlinsko proizvodnja * 99 101 98 90 95 122 poljedelstvo 102 100 97 95 89 122 žita 97 102 95 104 90 124 industrijske rastline 103 103 106 76 113 118 vrtnine 106 98 97 95 76 134 krmske rastlina 99 95 97 88 110 102 sadjarstvo 80 117 68 87 54 215 vinogradništvo 108 98 127 82 87 150 travništvo 98 103 104 83 118 106 Živalska proizvodnja 103 97 109 104 100 106 govedoreja 101 91 102 106 100 108 prašičereja 99 96 106 102 95 96 ovčjereja 99 97 102 91 68 102 perutninarstvo 118 119 128 104 103 108 čebelarstvo 100 87 100 27 235 111 Domača predelava 107 97 125 80 89 150 1-5. Delež področij v družbenem proizvodu in narodnem dohodku po čistih dejavnostih Vse Indu- strija Kmetij- stvo Gozdar- stvo Gradbe- ništvo Promet Trgovina Gostinstvo in turizem Obrt in komunala Družbeni produkt 1967 100 42,7 11,5 1,7 10,0 7,0 19,9 2,8 4,4 1968 100 43,4 10,0 1,6 10,3 6,9 20,5 2,8 4,5 1969 100 43,3 8,9 1,3 10,4 6,9 20,5 2,7 4,3 1970 100 43,4 8,3 1,3 11,3 7,6 20,8 2,8 4,5 1971 100 43,8 7,3 1,2 11,2 7,5 21,4 3,0 4,6 1972 100 44,4 7,2 1,1 11,2 7,4 21,3 3,1 4,3 Narodni dohodek 1967 100 41,3 n,9 1,6 10,5 6,0 21,3 2,8 4,6 1968 100 41,9 10,3 1,5 10,9 6,0 21,9 2,7 4,8 1969 100 41,5 9,2 1,3 11,0 6,0 21,9 2,7 4,5 1970 100 41,6 8,6 1,3 12,0 6,7 22,2 2,8 4,8 1971 100 42,1 7,6 1,2 11,9 6,6 22,7 3,1 4,8 1972 100 42,6 7,6 M 11,9 6,3 22,8 3,2 4,5 1-6. Vrednost proizvodnje, družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva (po čistih dejavnostih) tisoč din Vrednost proizvodnje Materialni stroški Družbeni produkt Amorti- zacija Narodni dohodek Osebni dohodki Akumulacija in skladi Vsi sektorji 1967 3 626 356 1 879 036 1 747 320 93 417 1 653 403 1 346 138 307 265 1968 3 573 398 1 853 269 1 720 129 106 696 1 613 433 1 148 527 464 906 1969- 3 669 207 1 855 666 1 813 541 115 670 1 697 871 1 187 042 510 829 1970 4 355 153 2 216 764 2 118 389 146 083 1 972 306 1 353 903 618 403 1971 4 868 495 2 482 334 2 386 161 153 993 2 232 168 1 535 436 696 732 1972 6 156 947 3 250 681 2 906 266 196 262 2 710 004 1 784 12) 925 883 Družbeni 1967 1 058 427 674 617 383 810 53 012 330 798 168 405 162 333 1968 998 832 610 540 388 292 66 741 321 551 167 997 153 554 1969 936 702 563 527 373 175 72 459 300 716 163 314 137 402 1970 1 234 777 727 356 487 421 97 154 390 267 194 894 195 373 197) 1 311 921 764 963 546 958 98 817 448 141 224 471 223 670 1972 1 781 338 1 048 216 733 122 130 928 602 194 288 114 314 080 Zasebni 1967 2 567 929 1 204 419 1 363 510 40 905 1 322 605 1 177 733 144 872 1968 2 574 566 1 242 729 1 331 837 39 955 1 291 882 980 530 311 352 11969 2 732 505 1 292 139 1 440 366 43 211 1 397 155 1 023 728 373 427 1970 3 120 376 1 489 408 1 630 968 48 929 1 582 039 1 159 009 423 030 1971 3 556 574 1 717 371 1 839 203 55 '176 1 784 027 1 310 965 473 062 1972 4 375 609 2 202 465 2 173 144 65 334 2 >07 810 1 496 007 611 803 1-7. Struktura družbenega produkta v družbenem sektorju kmetijstva Družbeni produkt ves Amortizacija Osebni dohodek Akumulacija in skladi Družbeni sektor kmetijstva 1967 100 13,8 43,9 42,3 1968 100 17,2 43,3 39,5 1969 100 19,4 43,8 36,8 1970 100 19,9 40,0 40,1 1971 100 18,1 41,0 40,9 1972 100 17,9 39,3 42,8 1) Osebni dohodki v zasebnem sektorju kmetijstva ne pomenijo samo sredstev za osebno potrošnjo, temveč tudi tista sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki rezultirajo iz dohodka zasebnega kmetijstva. 1-8. Struktura narodnega dohodka v družbenem sektorju kmetijstva Narodni dohodek ves Osebni dohodki Akumulacija in skladi Družbeni sektor 1967 100 50,9 49,1 kmetijstva ^ 100 52,2 47,8 1969 100 54,3 45,7 1970 100 49,9 50,1 1971 100 50,1 49,9 1972 100 47,8 52,2 1-9. Družbeni produkt in materialni stroški (po organizacijskem načelu)^ - po vrstah družbenih kmetijskih organizacij tisoč din Družbeni produkt Amorti- zacija Narodni dohodek Materi- alni stroški ves neto osebni dohodki akumulacij a in skladi vsa davek na promet Družbene kmetijske 1968 623 194 87 476 535 718 246 891 288 827 25 205 1 118 372 organizacije 1969 674 468 96 606 577 862 277 001 300 861 32 668 1 279 164 1970 779 628 110 139 669 489 297 568 371 921 34 426 1 421 532 1971 959 979 127 709 832 270 364 914 467 356 54 328 1 871 230 1972 1205 088 163 158 1041 930 441 858 600 072 73 252 2 462 177 Kmetijska posestva, 1968 415 594 66 937 348 657 161 629 187 028 8 992 882 696 farme, kombinati 1969 445 700 75 210 370 490 180 458 190 032 10 648 1 017 204 1970 508 549 86 327 422 222 185 487 236 735 11 893 1 099 097 1971 661 641 103 124 558 517 249 995 308 522 20 015 1 529 227 1972 762 092 124 116 637 976 278 695 359 281 25 118 1 985 075 Kmečke delovne 1968 33 7 26 37 11 0 13 zadruge 1969 37 6 31 18 13 0 8 1970 - - - - - - - 1971 - - - - - - - 1972 “ - - “ - - Kmetijske zadru- 1968 181 012 19 472 161 549 71 699 89 850 16 011 223 251 ge 1969 202 174 20 302 181 872 81 355 100 517 21 714 248 694 1970 239 623 22 661 216 962 94 212 122 750 22 358 307 939 1971 258 926 23 099 235 827 93 195 142 632 33 999 325 147 1972 390 152 36 667 353 485 133 927 219 558 47 644 455 380 Druge kmetijske 1968 26 546 1 060 25 486 13 525 11 961 202 12 412 organizacije 1969 26 557 1 088 25 469 15 170 10 299 307 13 258 1970 31 456 1 151 30 305 17 869 12 436 175 14 496 1971 39 412 1 486 37 926 21 724 16 202 314 16 856 1972 52 844 2 375 50 469 29 236 21 233 490 21 722 1) Družbeni produkt in narodni dohodek po organizacijskem načelu sta izračunana po načelu zajetja gospodarske organizacije kot celote. Pri tem so gospodarske organizacije razvrščene po svoji pretežni dejavnosti. 1-10. Narodni dohodek za zasebni sektor gospodarstva po panogah dejavnosti: tisoč din Ves Kmetij- stvo Gradbe- ništvo Promet Trgovina Gostinstvo in Obrt in turizem komunala SR SLOVENIJA 1964 1098 710 877 050 49 300 18 360 - 19 600 134 400 1965 1457 870 1140 600 86 070 26 980 - 29 490 174 730 1966 1890 782 1370 543 163 108 38 855 - 49 491 268 745 1967 1956 198 1322 604 205 718 59 276 - 67 497 301 103 1968 2115 875 1291 882 284 029 76 655 - 83 929 379 378 1969 2389 536 1397 155 342 835 91 349 570 101 275 456 352 1970 2769 768 1582 039 397 028 121 247 605 113 846 555 003 1971 3265 944 1784 027 509 828 154 594 817 136 108 680 570 1972 3980 019 2107 810 668 537 189 241 1 128 161 648 851 655 Delež % SR SLOVENIJA 1964 100 79,8 4,5 1,7 1,8 12,2 1965 100 78,2 5,9 1,9 - 2,0 12,0 1966 100 72,5 8,6 2,1 - 2,6 14,2 1967 100 76,6 10,6 3,0 - 3,4 15,4 1968 100 61,1 13,6 3,0 - 4,0 17,9 1969 100 58,5 14,4 3,8 0,0 4,2 19,1 1970 100 57,1 14,4 4,4. 0,0 4,1 20,0 1971 100 54,6 15,6 4,7 0,0 4,2 20,9 1972 100 53,0 16,8 4,7 0,0 4,1 21,4 2. RASTLINSKA IN ŽIVALSKA PROIZVODNJA V SLOVENIJI 1969-1973 2-1. Pregled zemljiških kategorij za SR Slovenijo 1969 - 1973 Površina zemljiških kategorij ha 1969 1970 1971 1972 1973 VSA POVRŠINA 2 025 2851) 2 025 400 V 2 025 400 2 025 400 2 025 400 Njive in vrtovi 277 984 275 032 274 037 271 821 269 088 Sadovnjaki 35 876 35 818 37 056 35 916 36 164 Vinogradi 20 644 20 638 20 649 20 517 20 585 Travniki 315 906 323 385 317 057 321 302 323 646 Pašniki 281 465 286 852 269 869 263 293 261 472 Ribniki, trstičja in močvirja 2 826 3 203 2 585 2 501 2 355 Gozdna zemljišča 961 348 949 604 972 925 965 923 988 754 Nerodovitno 129 236 130 868 131 222 144 127 123 336 Struktura zemljiških kategorij % VSA POVRŠINA 100 100 100 100 100 Njive in vrtovi 13,7 13,6 13,5 13,4 13,3 Sadovnjaki 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 Vinogradi 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 Travniki 15,6 16,0 15,7 15,9 16,0 Pašniki 13,9 14,2 13,4 13,0 12,9 Ribniki, trstičja in močvirja 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Gozdna zemljišča 47,5 46,9 48,0 47,7 48,8 Nerodovitno 6,4 6,4 6,5 7,1 6,1 1) Podatki za "Vso površino" so za SR Slovenijo za leta 1970 do 1973 po reviziji površin katastrskih občin po stanju 31. 12. 1969 (Statistično gradivo, št. 17/70), za leto 1969 so povzeti po dokumentaciji Geodetske uprave SRS. Le-ta je zbrala podatke od katastrskih uradov oziroma zavodov. Podatki za zemljiške kategorije so po vsakoletni oceni služb rastlinske proizvodnje. 2-2. Zemljiške kategorije po lastništvu ha 1969 1970 1971 1972 1973 VSA POVRŠINA 2 025 285 2 025 400 2 025 400 2 025 400 2 025 400 družbena 631 573 615 154 622 406 614 290 600 981 zasebna 1 393 712 1 410 246 1 402 994 1 411 110 1 424 419 Njive in vrtovi 277 984 275 032 274 037 271 821 269 088 družbeni 25 178 23 591 26 316 25 545 24 229 zasebni 252 806 251 441 247 721 246 276 244 859 Sadovnjaki 35 876 35 818 37 056 35 916 36 164 družbeni 5 318 4 636 4 827 4 344 4 416 zasebni 30 558 31 182 32 229 31 572 31 748 Vinogradi 20 644 20 638 20 649 20 517 20 585 družbeni 3 322 3 223 3 143 3 139 3 268 zasebni 17 322 17 415 17 506 17 378 17 317 Travniki 315 906 323 385 317 057 321 302 323 646 družbeni 45 919 45 247 37 417 34 709 33 450 zasebni 269 987 278 138 279 640 286 593 290 196 Pašniki 281 465 286 852 269 869 263 293 261 472 družbeni 84 839 85 473 76 258 64 421 62 477 zasebni 196 626 201 379 193 611 198 872 198 995 Ribniki, trstičja in močvirja 2 826 3 203 2 585 2 501 2 355 družbeni 1 851 2 143 1 621 1 471 1 508 zasebni 975 1 060 964 1 030 847 Gozdna zemljišča 961 348 949 604 972 925 965 923 988 754 družbena 366 902 348 205 368 864 365 865 380 230 zasebna 594 446 601 399 604 061 600 058 608 524 Nerodovitno 129 236 130 868 131 222 144 127 123 336 družbeno 98 244 102 636 103 960 114 796 91 403 zasebno 30 992 28 232 27 262 29 331 31 933 2-3 Sestava zemljiških kategorij p o lastništvu (vsi sektorji = 100) % 1969 1970 1971 1972 1973 VSA POVRŠINA družbena 31,2 30,4 30,7 30,3 29,7 zasebna 68,8 69,6 69,3 « 69,7 70,3 Njive in vrtovi družbeni 9,1 8,6 9,6 9,4 9,0 zasebni 90,9 91,4 90,4 90,6 91,0 Sadovnjaki družbeni 14,8 12,9 13,0 12,1 12,2 zasebni 85,2 87,1 87,0 87,9 87,8 Vinogradi družbeni 16,1 15,6 15,2 15,3 16,1 zasebni 83,9 84,4 84,8 84,7 83,9 Travniki družbeni 14,5 14,0 11,8 10,8 10,3 zasebni 85,5 86,0 88,2 89,2 89,7 2-3. Sestava zemljiških kategorij po lastništvu (nadaljevanje) % Pašniki 1969 1970 1971 1972 1973 družbeni 30,1 29,8 28,3 24,5 23,9 zasebni 69,9 70,2 71,7 75,5 76,1 Ribniki, trstičja in močvirja družbeni 65,5 66,9 62,7 58,8 64,0 zasebni 34,5 33,1 37,3 41,2 36,0 Gozdna zemljišča družbena 38,2 36,7 37,9 37,9 38,5 zasebna 61,8 63,3 62,1 62,1 61,5 Nerodovitno družbeno 76,0 78,4 79,2 79,6 74,1 zasebno 24,0 21,6 20,8 20,4 25,9 2-4. Skupine .emljiških kategorij po uporabnosti ha 1969 1970 1971 1972 1973 VSA POVRŠINA 2 025 285 2 025 400 2 025 400 2 025 400 2 025 400 družbena 631 573 615 154 622 406 614 290 600 981 zasebna 1 393 712 1 410 746 1 402 994 1 411 110 1 424 419 Obdelovalna') 650 410 654 873 648 799 649 556 649 483 družbena 79 737 76 697 71 703 67 737 65 363 zasebna 570 673 578 176 577 096 581 819 584 120 Kmetijska 934 701 944 928 921 201 915 350 913 310 družbena 166 427 164 313 149 530 133 629 129 348 zasebna 768 274 780 615 771 671 781 721 783 962 Rodov itna^) 1 896 049 1 894 532 1 894 126 1 881 273 1 902 064 družbena 533 329 512 518 518 394 499 494 509 578 zasebna 1 362 720 1 382 014 1 375 732 1 381 779 1 392 486 1) Obdelovalne površine so: njive z vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki. 2) Kmetijsko površino dobimo, če k obdelovalni prištejemo še pašnike, ribnike, trstičja in močvirja. 3) Rodovitno površino dobimo, če h kmetijskih prištejemo gozdna zemljišča. ha 1969 1970 1971 1972 1973 VSE NJIVE 277 037 275 032 274 037 271 821 269 088 družbene 24 231 23 591 26 316 25 545 24 187 zasebne 254 569 251 441 247 721 246 276 244 901 Žita 142 128 141 355 140 075 138 090 137 046 družbena 12 530 12 362 12 547 12 662 12 366 zasebna 129 598 128 993 127 528 125 428 124 680 Inudstrijske rastline 3 705 3 623 3 597 3 567 3 859 družbene 1 611 1 612 1 659 1 653 1 979 zasebne 2 094 2 011 1 938 1 914 1 880 Vrtnine 57 863 57 285 55 236 53 580 52 130 družbene 1 306 981 921 732 574 zasebne 56 557 56 304 54 315 52 848 51 556 Krmske rastline 67 004 65 873 65 860 67 074 68 152 družbene 6 668 6 036 6 374 6 059 6 211 zasebne 60 336 59 837 59 486 61 015 61 941 Nasadi in drugo 6 337 6 986 9 269 9 510 7 901 družbeni 2 116 2 600 4 815 4 439 3 057 zasebni 4 221 4 296 4 454 5 071 4 844 2-6. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu 1969 1970 1971 1972 1973 VSE NJIVE 100 100 100 100 100 družbene 9,1 8,6 9,6 9,4 9,0 zasebne 90,9 91,4 90,4 90,6 91,0 Žita 100 100 100 100 100 družbena 8,8 8,7 9,0 9,2 9,0 zasebna 91,2 91,3 91,0 90,8 91,0 Industrijske rastline 100 100 100 100 100 družbene 43,5 44,5 46,1 46,3 51,3 zasebne 56,5 55,5 53,9 53,7 48,7 Vrtnine 100 100 100 100 100 družbene 2,3 1,7 1,7 1,4 M zasebne 97,7 98,3 98,3 98,6 98,9 Krmske rattline 100 100 100 100 100 družbene 10,0 9,2 9,7 9,0 9,1 zasebne 90,0 90,8 90,3 91,0 90,9 Nasadi in drugo 100 100 100 100 100 družbeni 33,4 37,7 51,9 46,7 38,7 zasebni 66,6 62,3 48,1 53,3 61,3 1969 1970 1971 1972 1973 VSA NJIVSKA POVRŠINA 277 037 275 032 274 037 271 821 269 088 Pšenica 59 049 59 630 60 134 59 109 57 648 Rž 11 129 10 559 9 367 8 136 7 448 Ječmen 12 467 11 780 11 028 10 641 9 753 Oves 1! 643 11 188 9 828 9 322 8 383 Soržica 1 414 1 268 833 1 249 1 052 Koruza 45 458 45 979 47 960 48 744 52 028 Ajda 207 190 167 138 159 Proso 698 670 661 698 535 Lan 28 25 19 11 11 Konoplja 21 22 8 4 3 Sirek 16 15 13 9 11 Sladkorna pesa 12 6 4 7 Oljna repica 842 823 761 787 730 Hmelj 2 485 2 459 2 488 2 496 2 628 Sončnice 158 149 156 154 147 Zdravilna zelišča in dišavni- ce 27 17 15 14 265 Krompir 48 024 47 090 45 195 43 354 41 952 Fižol 1 224 1 303 1 338 1 424 1 450 Grah 314 327 352 339 345 Vrtno korenje 433 478 482 514 506 Čebula 1 027 1 125 1 084 1 060 1 046 Česen 389 441 437 443 419 Paradižnik 881 898 926 943 940 Zelje in ohrovt 2 607 2 679 2 665 2 849 2 836 Paprika 296 295 293 281 276 Melone in lubenice 11 9 9 6 6 Črna detelja 23 957 24 415 23 977 24 135 23 900 Lucerna 18 130 17 615 17 170 17 293 17 417 Grašiča 426 379 325 379 366 Druge detelje 720 1 069 904 585 876 Mešanica trav in detelj 6 098 6 189 6 757 7 156 8 263 Si lažna koruza in pitnik 4 502 4 733 4 997 5 989* 6 663 Mohar 3 4 2 2 7 Krmska pesa 7 161 6 619 6 617 6 333 6 115 Krmsko korenje 2 233 1 989 1 945 1 947 1 925 Drevesnice, trsnice, mati- čnjaki in vrbišča 165 152 200 238 259 Moline, jagode, ribez 602 798 754 846 930 Ledine in trznine (praha) 2 825 2 808 2 488 2 938 2 730 Neobdelane njive 3 226 3 670 6 327 6 253 4 830 q 1969 1970 1971 1972 1973 Pšenica 1 467 830 1 334 132 1 587 341 1 232 056 1 601 806 Rž 176 636 156 481 151 103 115 517 128 472 Ječmen 235 492 207 287 209 393 183 750 197 060 Oves 187 725 177 509 155 571 137 072 137 052 Soržica 25 846 20 230 15 310 18 778 19 287 Koruza 1 412 539 1 462 365 1 345 586 1 502 217 1 871 496 Ajda 48 676 50 391 25 105 17 586 21 819 Proso 30 807 29 615 20 987 11 273 14 074 Lan, vlakno 734 710 356 250 250 Konoplja^ vlakno 605 362 177 44 88 Sladkorna pesa 2 750 1 480 900 650 1 250 Oljna repica 8 492 7 703 8 582 7 648 7 860 Hmelj 31 973 34 314 27 774 29 553 35 142 Sončnice 10 523 8 675 7 733 5 793 6 061 Krompir 6 522 002 6 220 757 5 976 669 4 328 019 5 998 436 Fižol, zrnje 63 749 67 012 59 979 55 765 69 351 Grah, zrnje 1 871 2 026 2 042 1 989 3 415 Vrtno korenje 37 297 40 036 39 349 39 085 38 804 Čebula 104 683 111 241 107 138 78 411 87 889 Česen 21 205 21 780 22 101 20 163 19 507 Paradižnik 82 977 81 995 82 259 73 500 91 776 Zelje in ohrovt 547 036 559 183 518 027 510 674 600 300 Paprika 11 391 11 446 10 949 10 044 11 368 Melone in lubenice 380 270 200 150* 150 Črna detelja 1 359 027 1 379 810 1 177 701 1 343 239 1 374 380 Lucerna 1 060 685 1 002 801 870 254 945 538 945 152 Grašiča 17 162 14 384 12 722 14 831 15 564 Druge detelje 28 534 35 898 40 149 24 946 35 036) Mešanice trav in detelj 346 481 387 810 349 713 443 588 571 084 Si lažna koruza in pitnik 1 959 306 2 098 571 1 990 640 2 505 589 2 599 962 Mohar 90 91 50 60 286 Krmska pesa 2 039 775 1 871 163 1 811 491 1 634 482 1 632 762 Krmsko korenje 988 955 921 122 807 880 750 291 779 998 Krmska repa 1 838 327 2 001 396 1 689 354 1 392 318 1 387 877 Seno 12 176 153 12 633 208 10 529 499 12 309 651 13 1 65 268 1) Pri vseh posevkih se podatki nanašajo na pridelek glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkovj pridelek sena je seštevek pridelka s travnikov, sadovnjakov, senožeti, pašnikov, ledin in neobdelanih njiv. 1969 1970 1971 1972 1973 Pšenica a 59 049 59 612 60 113 58 592 57 642 b 1 467 830 1 334 132 1 587 341 1 232 056 1 601 806 C 24,8 22,4 26,4 21,0 27,8 Rž a 11 129 10 556 9 326 8 071 7 442 b 176 636 156 481 151 103 115 517 128 472 C 15,9 14,8 16,2 14,3 17,3 Ječmen a 12 399 11 655 10 826 10 606 9 735 b 235 492 207 287 209 393 183 750 197 060 C 19,0 17,8 19,3 17,3 20,0 Oves a 11 643 11 152 9 726 9 347 8 344 b 187 725 177 509 155 571 137 072 137 052 C 16,1 15,9 16,0 14,7 16,4 Soržica a 1 414 1 237 833 1 241 1 041 b 25 846 20 230 15 310 18 778 19 287 C 18,3 16,4 18,4 15,1 18,5 Koruza, glavni posevek a 45 416 45 968 47 679 47 877 51 672 b 1 411 917 1 461 664 1 342 760 1 501 650 1 869 322 C 31,1 31,8 28,2 31,4 36,2 Koruza, strniščni a 30 45 63 48 88 posevek b 622 701 2 826 567 2 174 C 20,7 15,6 44,8 11,8 24,7 Ajda prašna a 204 190 167 135 155 b 2 262 1 924 2 065 555 1 165 C 11,1 10,1 12,4 4,1 7,5 Ajda strniščna a 5 851 5 553 4 736 3 425 3 248 b 46 414 84 467 23 040 17 031 20 654 C 7,9 8,7 4,9 5,0 6,4 Proso prašno a 647 670 631 620 534 b 8 739 8 997 8 321 5 896 6 762 C 13,5 13,4 13,2 9,5 12,7 Proso strniščno a 2 381 2 150 1 042 917 909 b 22 068 20 618 12 666 5 377 7 312 C 9,3 9,6 6,8 5,9 8,0 Lan za vlakno a 25 25 19 11 11 b 734 710 356 250 250 C 29,4 28,4 18,2 22,7 22,7 Konoplja za vlakno a 21 9 7 3 3 b 605 362 177 44 88 C 28,8 40,2 25,3 14,7 29,3 a = pospravljena površina ha, b = ves pridelek q, c = hektarski pridelek q Sladkorna pesa Oljna repica Hmelj, ves Sončnice, glavni posevek Sončnice, vmesni posevek Krompir, glavni posevek Krompir, vmesni posevek a b c a b c a b c a b c a b c Fižol za zrnje, glavni a posevek b Fižol za zrnje, vmesni a posevek b Grah v zrnju Vrtno korenje Čebula a b c a b c a b c 1969 1970 1971 1972 1973 12 7 6 4 7 2 750 1 480 900 650 1 250 229 211 150 162 179 832 814 771 779 726 8 492 7 703 8 582 7 648 7 860 10,2 9,5 11,1 9,8 10,8 2 485 2 459 2 454 2 501 2 620 31 973 34 314 27 774 29 553 35 142 12,9 13,9 11,3 11,8 13,4 158 149 156 151 147 1 666 1 584 1 496 1 056 1 188 10,5 10,6 9,6 7,0 8,1 4 164 3 121 3 461 2 950 2 509 8 857 7 091 6 237 4 737 4 873 2,1 2,3 1,8 1,6 1,9 48 023 47 090 45 195 43 003 41 942 494 306 6 196 215 5 950 954 4 303 716 5 974 332 135 132 132 100 142 381 357 374 384 391 27 696 24 542 25 715 24 303 24 104 72,7 68,7 68,7 63,3 61,6 1 225 1 256 1 173 1 292 1 446 14 641 14 986 14 833 15 201 18 370 12,0 11,9 12,6 11,8 12,7 27 220 24 689 22 547 20 000 19 447 49 108 52 026 45 146 40 564 50 981 1,8 2,1 2,0 2,0 2,6 308 259 234 217 341 1 871 2 026 2 042 1 989 3 415 6,1 7,8 8,7 9,2 10,0 423 477 482 515 504 37 297 40 036 39 349 39 085 38 804 88,2 83,9 82,0 75,9 77,0 1 013 1 123 1 084 1 058 1 046 104 683 111 241 107 138 78 411 87 889 103 99 99 74 84 1969 1970 1971 1972 1973 Česen a 388 440 437 440 417 b 21 205 21 790 22 101 20 163 19 507 c 54,6 49,5 50,6 45,8 46,8 Paradižnik, a 875 897 918 940 937 glavni posevek b 82 977 81 995 81 028 73 500 91 744 c 95 91 88 78 98 Paradižnik, a 7 27 6 4 vmesni posevek b 536 1 160 1 231 - 32 c 76,5 42,9 205 8,0 Zelje in ohrovt, a 2 607 2 679 2 665 2 841 2 833 glavni posevek b 421 394 444 018 414 836 403 542 462 060 c 162 166 156 142 163 Zelje in ohrovt, a 1 005 787 893 886 1 088 strniščni posevek b 125 642 115 165 103 191 107'132 138 240 c 125 146 116 121 127 Paprika a 295 287 293 280 272 b 11 391 11 446 10 949 10 004 11 368 c 38,6 39,9 37,4 35,7 41,8 Melone in lubenice a 11 9 9 6 5 b 380 270 200 150 150 c 34,5 30,0 22,2 25,0 30,0 Črna detelja , a 23 745 24 059 23 674 24 086 23 864 glavni posevek b 1 177 715 1 212 396 1 028 094 1 174 191 1 209 549 c 49,6 50,4 43,4 48,7 50,7 Črna detelja, a 11 578 10 944 10 703 10 508 10 471 podsevek b 181 312 167 414 149 607 169 048 168 831 c 15,7 15,3 14,0 16,1 15,7 Lucerna, a 18 000 17 404 17 068 17 224 17 387 glavni posevek b 989 306 946 217 816 926 888 871 892 073 c 55,0 54,0 47,9 51,6 51,3 Lucerna, a 4 065 3 585 3 521 3 265 3 259 podsevek b 71 379 62 584 53 328 56 667 53 079 c 17,6 17,5 15,1 17,4 16,3 Grašiča a 427 363 311 370 366 b 14 162 14 384 12 722 14 831 15 564 c 40,2 39,6 40,9 40,1 42,5 Mešanica trav in de- a 6 078 5 965 6 757 7 063 8 199 telj, glavni posevek b 302 913 332 906 302 219 392 079 522 606 c 49,8 55,8 44,7 55,5 63,7 1969 1970 1971 1972 1973 Mešanica trav in detelj, a 2 372 2 587 2 458 2 785 2 448 podsevek b 43 578 54 904 47 494 51 509 48 478 c 18,4 21,2 19,3 18,5 19,8 Druge detelje a 704 1 021 904 572 876 b 28 534 35 898 40 149 24 946 35 036 c 40,5 35,2 44,4 43,6 40,0 Silažna koruza in pit- a 4 646 4 733 4 997 5 989 6 663 nik, glavni posevek b 1 473 619 1 565 071 1 465 257 1 948 138 2 050 030 c 317 331 293 325 308 Pitnik, a 3 252 3 538 3 784 3 546 3 366 strniščni posevek b 485 687 533 500 525 383 557 451 549 932 c 149 151 139 157 163 Mohar, a 3 4 2 2 3 glavni posevek b 90 91 50 60 36 c 30,0 22,8 25,0 30,0 12,0 Mohar, a 15 strniščni posevek b - - - - 250 c — ~ 16,7 Krmska pesa, a 7 162 6 613 6 537 6 271 6 145 glavni posevek b 1 578 240 1 460 390 1 357 538 1 211 666 1 177 704 c 220 221 208 193 192 Krmska pesa, a 2 867 2 514 2 858 2 852 2 763 strniščni posevek b 461 535 410 773 453 953 422. 816 455 058 C 161 163 159 148 165 Krmsko korenje, a 2 189 1 966 1 945 1 941 1 915 glavni posevek b 329 589 293 291 278 322 266 377 290 579 c 151 149 143 137 152 Krmsko korenje, a 5 740 5 645 5 487 5 055 4 898 podsevek b 659 366 627 831 529 558 483 914 489 409 c 115 111 97 96 100 Krmska repo, a 11 942 10 851 10 453 9 285 8 658 strniščni posevek b 1 838 327 2 001 396 1 689 354 1 392 318 1 387 877 c 154 184 162 150 160 1969 1970 1971 1972 1973 Travniki a 307 632 322 964 309 601 307 967 315 731 b 9 018 985 9 607 979 7 913 565 9 450 013 10 193 582 C 29,3 29,7 25,6 30,7 32,3 Pašniki a 271 506 269 820 232 576 220 870 223 305 b 2 411 477 2 232 122 1 827 766 2 083 991 2 143 586 C 8,9 8,2 7,8 9,4 9,6 Sadovnjaki a 31 865 32 435 33 292 32 635 33 003 b 668 751 708 334 609 814 696 047 750 788 C 21,0 21,8 18,3 21,3 22,7 Ledine, trznine in a 6 056 6 316 6 521 7 271 5 915 neobdelane njive b 76 940 84 773 45 107 79 600 77 312 C 12,7 13,4 6,9 10,9 13,1 a = pospravljena površina ha, b = ves pridelek, c = pridelek na h q 2-11. Sadna drevesa in pridelek sadja 1969 1970 1971 1972 1973 Jablane a 4 218 103 4 194 907 4 690 317 4 378 119 4 276 035 b 3 356 165 3 292 164 3 336 752 3 562 197 3 659 869 C 843 457 460 853 337 189 174 962 378 065 č 25,1 14,0 10,1 4,9 10,3 Hruške a 1 293 517 1 265 286 1 365 884 1 292 148 1 322 178 b 1 028 384 1 038 813 1 130 500 1 095 500 1 123 005 C 128 657 110 889 125 963 55 737 146 886 č 12,5 10,7 11,1 5,8 13,1 Kutine a 10 542 9 253 8 611 7 921 9 160 b 8 257 8 096 7 933 6 800 7 814 C 503 518 508 217 605 č 6,1 6,4 6,4 3,2 7,7 Češplje in slive a 1 117 783 1 119 828 1 144 553 1 125 770 1 142 462 b 960 636 963 469 1 007 614 984 248 994 580 C 43 031 61 496 48 936 26 284 100 646 č 4,5 6,4 4,8 2,7 10,1 Češnje a 375 712 368 972 365 041 357 236 351 863 b 329 099 323 500 318 170 313 004 306 763 C 28 654 36 269 36 692 17 021 31 438 č 8,7 11,2 11,5 5,6 10,2 a = število vseh dreves, b = število rodnih dreves, c = ves pridelek q, č = pridelek na rodno drevo kg 1969 1970 1971 1972 1973 Višnje a 42 829 41 547 42 353 43 837 40 210 b 31 909 32 594 30 379 31 161 25 255 C 1 552 1 530 1 427 838 1 309 Č 4,9 4,7 4,7 2,7 5,2 Marelice a 47 134 47 267 46 004 46 438 47 052 b 30 569 41 064 41 574 40 983 40 434 C 3 854 5 239 3 167 2 443 3 319 č 12,6 12,8 7,6 6,0 8,2 Breskve a 590 546 604 147 568 327 588 317 593 608 b 465 225 494 478 496 477 500 545 498 527 C 46 188 59 286 70 583 64 729 74 559 č 9,9 12,0 14,2 12,9 15,0 Orehi a 251 448 245 346 253 122 248 005 335 884 b 205 197 206 367 206 151 205 949 206 058 C 19 719 15 960 13 238 3 646 20 815 č 9,6 7,7 6,4 1,8 10,1 Mandeljni a 10 714 9 661 10 404 9 458 9 290 b 9 971 9 018 9 541 8 696 8 530 C 521 457 439 394 329 č 5,2 5,1 4,6 4,5 3,9 Fige a 40 795 38 625 30 455 30 342 29 302 b 39 052 37 228 29 602 29 657 28 570 C 2 806 2 841 1 695 1 516 1 679 č 7,2 7,6 5,7 5,1 5,9 Oljke a 72 113 69 590 65 640 64 320 63 120 b 66 652 64 640 61 910 60 470 59 320 C 2 561 2 817 2 705 2 015 2 220 č 3,8 4,4 4,4 3,3 3,7 Kakiji a 15 364 15 341 15 533 15 618 14 838 b 13 937 14 146 14 416 14 446 13 736 C 2 110 2 789 2 831 2 140 1 797 č 15,1 19,7 19,6 12,6 13,1 2-12. Površina in pridelek jagodičevja 1969 1970 1971 1972 1973 Maline a 20 18 15 15 17 b 339 449 225 326 363 C 17,0 24,9 15,0 21,7 21,3 Ribez in kosmulja a 617 608 553 578 579 b 12 742 14 623 12 016 8 191 15 759 C 19,0 24,1 21,7 14,2 27,2 Jagode a 157 176 185 247 299 b 5 258 6 353 5 854 7 477 8 489 C 33,5 36,1 31,6 30,7 28,4 a = obrana površina ha, b = ves pridelek q , c = pridelek na ha q 2-13. Domača predelava sadja 1969 1970 1971 1972 1973 Suhe slive q 927 988 783 347 1 087 Drugo suho sadje q 4 179 2 240 2 054 601 2 205 Mezga iz sliv q 1 609 1 870 1 577 927 2 163 Druge mezge q 2 517 1 819 1 577 585 1 665 Slivovka hi 2 394 3 811 2 600 1 295 6 413 Drugo sadno žganje hi 9 491 4 855 4 302 1 382 3 753 Sadni sokovi hi 8 088 1 443 2 060 767 2 410 Sadjevec (jabolčnik) hi 195 672 93 628 .59 898 19 908 56 230 Pridelane olive, vse q 2 561 2 817 2 705 2 015 2 220 porabljene sveže q - - - - - konzervirane q 8 8 13 8 6 predelane v olje q 2 553 2 809 2 691 2 001 2 214 Dobljeno: olje hi 512 499 533 401 422 tropin q 651 617 495 216 276 Nasušene fige q 61 42 4 29 32 2-14. Površina vinogradov, trte, pridelek in predelava grozdja 1969 1970 1971 1972 1973 Površina rodnih in nerodnih vinogradov, ha vse trte 20 644 20 638 20 649 20 517 20 585 žlahtne 16 867 16 707 16 924 16 842 16 979 samorodnice 3 777 3 931 3 725 3 675 3 606 Površina rodnih vinogradov , ha vse trte 18 597 18 638 18 923 18 863 18 955 žlahtne 14 969 14 895 15 307 15 332 15 521 samorodnice 3 628 3 743 3 616 3 531 3 434 Število rodnih trt, tisoč vse trte 95 611 96 057 92 289 92 626 89 822 žlahtne 71 860 72 903 70 526 71 202 68 994 samorodnice 23 751 23 154 21 763 21 423 20 828 1969 1970 1971 1972 1973 Ves pridelek grozdja, q vse trte 707 786 930 266 777 590 700 901 1 012 311 žlahtne 555 677 770 965 642 919 598 340 847 877 samorodnice 152 109 168 301 134 671 102 561 164 434 Število rodnih trt na ha rodnih vinogradov vse trte 5 141 5 154 4 880 4 910 4 739 žlahtne 4 800 4 894 4 607 4 644 4 445 samordnice 6 546 6 186 6 018 6 067 6 065 Pridelek grozdja na ha q vse trte 38,4 50,4 41,1 37,2 53,4 žlahtne 37,1 51,8 42,0 39,0 54,6 samorodnice 41,9 45,0 37,2 29,0 47,9 Pridelek grozdja na rodno trto kg vse trte 0,74 0,97 0,84 0,76 1,13 žlahtne 0,77 1,06 0,91 0,84 1,23 samorodnice 0,64 0,73 0,62 0,48 0,78 Predelano grozdje v vino q 640 021 827 113 679 658 624 271 873 003 Dobljena vina hi 438 346 578 421 468 244 425 331 616 605 Izkoristek grozdja % 68,5 69,9 68,9 68,1 70,6 Od skupnega pridelka groz- dja je bilo predelanega % 90 88 87 89 86 Dobljeno žganje hi 5 696 4 483 4 791 4 154 6 252 2-15. 5orabljene količine umetnih gnojil in njih aktivnih snovi 1969 1970 1971 1972 1973 Vsi sektorji Vsa količina f 124 435 121 249 122 649 131 162 135 880 na ha obdelovalne površine kg 191 185 193 202 209 Aktivni dušik t 15 806 19 003 18 079 Aktivni fosfor t 11 567 13 170 13 394 Aktivni kalij t ... 11 132 12 514 13 124 Družbeni sektor Vsa količina t 40 588 34 770 32 824 36 212 38 150 na ha obdelovalne površine kg 509 453 574 653 702 Aktivni dušik t 3 939 4 835 4 946 Aktivni fosfor t ... 3 401 3 780 4 154 Aktivni kalij t . . . . . . 3 696 4 089 4 614 Zasebni sektor Vsa količina t 83 847 86 479 89 825 94 950 97 730 na ha obdelovalne površine kg 147 150 155 162 167 Aktivni dušik t 9 825 10 737 11 867 14 168 13 133 Aktivni fosfor t 6 975 7 985 8 166 9 390 9 240 Aktivni kalij t 5 344 6 521 7 436 8 425 8 510 Števi lo 1) Delež živine po lastništvu 1970 1971 1972 1973 1974 1970 1971 1972 1973 1974 Konji 45 316 42 127 39 845 36 690 33 298 100 100 100 100 100 družbeni 253 204 206 210 218 0,6 0,5 0,5 0,6 0,7 zasebni 45 063 41 923 39 639 36 480 33 080 99,4 99,5 99,5 99,4 99,3 Goveda 492 918 514 729 508 155 521 270 551 085 100 1 00 100 100 100 družbena 41 282 48 824 47 204 45 900 66 505 8,4 9,5 9,4 8,8 11,2 zasebna 451 631 465 905 460 951 475 370 489 580 92,4 91,8 90,6 91,2 88,8 Prašiči 449 188 471 145 444 608 408 680 446 640 100 100 100 100 100 družbeni 82 076 89 575 84 816 88 000 91 050 18,3 19,0 19,2 21,5 20,4 zasebni 367 112 381 570 359 792 320 680 355 590 81,7 81,0 80,8 78,5 79,6 Ovce 30 696 24 235 24 344 24 268 23 349 100 100 100 100 100 družbene 3 3 31 338 359 0,0 0,0 0,0 1,4 1,5 zasebne 33 587 24 232 24 313 23 930 22 990 100 100 99,9 98,6 98,5 Perutnina^) 4 178 5 488 5 386 5 870 7 233 100 100 100 100 100 družbena 1 970 3 022 3 146 3 740 5 182 47,2 55 58,4 63,7 71,7 zasebna 2 208 2 466 2 240 2 130 2 051 52,8 45 41,6 36,3 28,3 1) Podatki o številu živine v zasebnem sektorju sc bili zbrani na dan 15. 1. vpisanega leta. Podatki o šle- vilu živine v družbenem sektorju pa so bili zbrani na dan 31. 12. prejšnjega leta. 2) Število perutnine je v tisočih. 2-17. Živina in plemenska živina po lastništvu 1970 1971 1972 1973 1974 Konji 45 316 42 127 39 845 36 690 33 298 družbeni 253 204 206 210 218 zasebni 45 063 41 923 39 639 36 480 33 080 od teh: kobile in bteje žrebice 15 336 13 186 12 602 11 025 10 159 družbene 43 55 42 45 39 zasebne 15 293 13 131 12 560 10 980 10 120 Goveda 492 918 514 729 508 155 521 270 551 085 družbena 41 287 48 824 47 204 45 900 61 505 zasebna 451 631 465 905 460 951 475 370 489 580 od teh: krave in breje junice 260 882 258 259 257 097 257 598 264 571 družbene 14 122 13 640 12 518 11 828 12 431 zasebne 246 760 244 619 244 579 245 770 252 140 Prašiči 449 188 471 145 444 608 408 680 446 640 družbeni 82 076 89 575 84 816 88 000 91 050 zasebni 367 112 381 570 359 792 320 680 355 590 od teh: plemenske svinje 56 152 57 855 51 304 49 920 54 535 družbene 8 577 8 774 7 892 6 950 7 605 zasebne 47 575 49 081 43 412 42 970 46 930 Število ^ Sestava % 1970 1971 1972 1973 1974 1970 1971 1972 1973 1974 Konji 45 316 žrebeta in mladi konji 4 110 kobile in breje žrebice 15 336 konji in žrebci 25 870 Goveda 492 918 teleta in mlada goveda do 1 leta 129 568 mlada goveda od 1-2 let 50 690 mlada goveda nad 2 leti 14 613 krave in breje junice 260 882 biki 2) 1 100 voli 36 065 Prašiči 449 188 prašički do 6 mescev 252 559 prašički nad 6 mescev 58 958 plemenske svinje 56 152 merjasci 1 817 pitanci 79 702 Ovce 30 696 jagnjeta 7 622 plemenske ovce 18 830 odrasle ovce in ovni 4 240 Perutnina 4 178 42 127 39 845 36 690 33 298 3 742 2 592 2 633 2 419 13 186 12 602 11 025 10 159 25 199 24 651 23 031 20 720 514 729* 508 155 521 270 551 085 148 247 140 551 160 114 180 332 55 849 64 360 60 110 65 470 16 481 14 300 14 703 14 469 258 259 257 097 257 598 264 571 907 1 187 1 158 1 175 34 986 30 660 27 587 24 981 471 145 444 608 408 680 446 640 268 441 254 299 232 833 250 998 63 642 66 886 59 910 65 030 57 855 51 134 49 920 54 535 1 450 1 929 1 210 1 681 79 757 70 360 64 807 74 396 24 235 24 344 24 268 23 349 6 094 6 576 6 977 6 816 14 449 14 383 13 889 12 832 3 692 3 385 3 402 3 701 5 488 5 386 5 870 7 233 100 100 100 100 100 9,1 8,9 6,5 7,2 7,3 33,8 31,3 31,6 30,0 30,5 57,1 59,8 61,9 62,8 62,2 100 100 100 100 100 26,3 28,8 27,7 30,7 32,8 10,4 11,0 12,7 11,6 11,9 3,0 3,2 2,8 2,8 2,6 53,4 50,9 50,5 49,4 48,0 0,5 0,2 0,2 0,2 0,2 7,4 6,9 6,0 5,3 4,5 100 100 100 100 100 56,2 57,0 57,2 57,0 56,2 13,1 1 3,5 15,0 14,6 14,5 12,5 12,3 11,5 12,2 12,2 0,4 0,3 0,4 0,3 0,4 17,8 16,9 15,8 15,9 16,7 100 100 100 100 100 24,8 25,2 27,0 28,8 29,1 61,4 59,6 59,1 57,2 55,0 13,8 15,2 13,9 14,0 15,9 1) Podatki o številu živine v zasebnem sektorju so bili zbrani na dan 15. 1. vpisanega leta. Podatki o številu živine v družbenem sektorju pa so bili zbrani na dan 31. 12. prejšnjega leta. 2) Glej pojasnila. 3) Število perutnine je v tisočih. 2-19. Prirast živine tisoč ton Goveda družbena zasebna Prašiči družbeni zasebni družbene zasebne Perutnina družbena zasebna 1) Pri prirastu perutnine je v družbenem sektorju všteta kooperacija. tisoč ton 1969 1970 1971 1972 1973 VSE MESO 88,3 100,7 109,4 90,2 99,5 Goveje meso 35,9 33,4 37,6 30,9 37,5 Svinjsko meso 25,4 31,1 33,3 30,6 29,0 Ovčje meso 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 Meso perutnine 20,6 30,0 31,5 28,4 32,7 Ostalo meso 1) 6,2 6,0 6,9 7,0 0,2 2-21. Živalska proizvodnja 1969 1970 1971 1972 1973 Družbene kmetijske organizacije Poprečno število molznih krav Količina namolzenega mleka, 12 880 12 088 11 628 9 555 9 086 tisoč 1 45 127 44 638 42 230 42 080 41 176 Število kokoši nesnic 341 668 459 466 4 59 661 585 654 639 315 Količina znesenih jajc, tisoč 68 282 87 179 86 791 120 732 112 533 Količina neoprane volne, kg - - - - - Količina natočenega medu,kg 8 037 8 100 2 189 7 486 - Zasebna kmečka gospodarstva Poprečno število molznih krav Količina namolzenega mleka, 211 660 208 835 2 07 909 201 500 206 754 tisoč 1 359 800 356 900 355 524 350 100 372 152 Število kokoši nesnic 1 981 630 2 219 514 2 117 979 1 919 990 1 845 783 Količina znesenih jajc, tisoč 198 163 221 951 2 18 152 197 760 203 036 Količina neoprane volne, kg 61 000 53 000 46 117 17 648 13 653 Količina natočenega medu,kg 452 000 461 000 124 334 289 265 330 000 2-22. ZAKOL ŽIVINE V KLAVNICAH 2-22.a Število zaklane živine v klavnicah Število zaklane živine 1969 1970 1971 1972 1973 Kopitarj i 1 270 1 519 1 069 932 1 827 Goveda 250 445 181 495 210 431 162 153 160 398 teleta do 6 mescev 104 561 59 321 69 764 44 110 21 749 mlada goveda od 6 mesc. do 2 let 58 103 59 260 75 795 62 262 87 520 krave 38 274 28 424 29 317 26 409 18 853 biki 29 271 21 426 23 566 20 049 25 101 voli 20 236 13 064 11 989 9 323 7 175 Prašiči 339 184 353 120 391 843 367 630 331 075 mladi prašički 14 690 6 231 8 632 13 226 7 385 mesnati 319 872 342 642 377 025 344 518 319 007 mastni 4 622 4 247 6 186 9 886 4 683 Ovce 3 845 3 176 2 502 1 370 888 jagnjeta 2 165 2 005 1 325 740 533 ovce in ovni 1 680 1 171 1 177 630 355 Perutnina 2) 8 961 13 271 16 101 17 819 20 287 1) K "ostalemu mesu" štejemo konjsko meso in vso drobovino. Navedene količine mesa pomenijo vso proizvodnjo mesa v naši republiki (všteto je tudi meso živine, uvožene za zakol iz drugih republik^ zato te količine mesa ne pomenijo proizvodnje mesa samo domače živine. 2) Število perutnine je v tisočih. Živa teža t Mrtva teža t 1969 1970 1971 1972 1973 1969 1970 1971 1972 1973 Kopitarji 489 629 443 263 465 235 298 219 126 221 Goveda 77 437 64 050 73 603 59 977 71 011 40 410 33 638 38 692 31 690 38 234 teleta do 6 mescev 9 386 5 780 6 679 4 104 2 201 5 873 3 643 4 152 2 521 1 337 mlada goveda od 6 mescev do 2 let 24 290 25 176 32 324 27 277 41 494 12 839 13 547 17 475 14 871 22 879 krave 17 403 13 616 14 114 12 395 9 785 8 021 6 331 6 456 5 698 4 594 biki 13 165 10 540 11 881 9 748 12 367 7 078 5 597 6 284 3 239 6 789 vol i 13 193 8 938 8 604 6 453 5 164 6 599 4 518 4 325 5 361 2 635 Prašiči 33 543 36 315 40 224 37 417 33 076 23 830 25 890 28 548 26 710 23 803 mladi prašički 762 204 250 492 208 555 136 163 340 144 mesnati 32 096 35 463 39 007 35 479 32 171 22 815 25 320 27 738 25 373 23 154 mastni 685 648 967 1 446 697 460 434 647 997 505 Ovce 107 77 70 38 25 50 39 33 18 13 jagnjeta 30 28 19 10 7 16 15 11 6 4 ovce in ovni 77 49 51 28 18 34 24 23 12 9 Perutnina 15 588 22 903 27 897 29 857 33 658 11 931 17 680 20 935 22 215 24 778 2-22.c Popre čn a teža živine in klavnost Poprečna živa teža kg Klavnost % Kopitarji 385 414 414 283 255 48,1 47,4 49,5 47,8 47,5 Goveda 309 353 350 370 443 52,2 52,5 52,6 52,8 53,8 teleta do 6 mescev 90 97 96 93 101 62,6 63,0 62,2 61,4 60.7 mlada goveda od 6 mes.do 2 let 418 425 426 438 474 52,9 53,8 54,1 54,5 55,1 krave 455 479 481 469 519 46,1 46,5 45,7 46,0 46,9 biki 450 492 504 486 493 53,8 53,1 52,9 55,0 54,9 voli 652 684 718 692 720 50,0 50,5 50,3 50,2 51,0 Prašiči 99 103 103 102 10C 71,0 71,3 71,0 71,4 71,9 mladi prašički 52 33 29 37 28 72,8 66,7 65,2 69,1 69,2 mesnati 100 103 103 103 101 71,1 71,4 71,1 71,5 72,0 mastni 148 105 156 146 149 67,2 67,0 66,9 68,9 72,4 Ovce 28 24 28,0 28 28 46,7 50,6 47,1 45,7 52,0 jagnjeta 14 14 14,3 14 13 53,3 53,6 47,9 55,5 57,0 ovce in ovni 46 42 43,3 45 5C 44,4 49,0 45,1 42,1 50,0 Perutnina 1,74 1,72 1,73 1,67 1,66 76,5 77,2 75,0 74,4 73,6 2-22.d Uvoz živine za zakol iz drugih republik živa teža t 1969 1970 1971 1972 1973 • Konj i 72 314 196 237 267 Goveda 16 488 15 494 13 188 7 987 6 686 Prašiči 15 804 15 986 18 095 15 492 15 146 Ovce 4 6,5 7 3 Perutnina - - - * 2-23.a Oddaja pitane živine z družbenih gospodarstev Šte vi lo Teža t 1969 1970 1971 1972 1973 1969 1970 1971 1972 1973 Goveda 31 HO 35 343 47 611 45 860 42 750 10 472 11 984 16 139 17 470 16 951 teleta 8 793 9 133 9 070 4 353 5 231 1 753 1 966 2 088 725 908 mlada goveda 21 938 26 194 38 466 41 486 37 238 8 565 10 012 14 015 16 735 15 892 odrasla goveda nad 2 leti 379 16 75 21 281 154 6 36 10 151 Prašiči 114 834 109459 120686 118396 116867 10 539 10 477 11 210 11 603 11 141 bekoni 99 334 7<- 604 83 790 81 168 79 197 9 074 7 082 7 496 7 688 7 312 mesnati 15 192 34 472 36 655 36 874 24 247 1 415 3 337 3 666 3 867 2 478 polmastni in nastni 308 383 341 354 13 423 50 58 48 48 1 351 Perutnina ^ 5 380 7 668 8 291 9 732 10 906 9 381 12 536 13 977 17 553 20 942 1) Število perutnine je v tisočih. 2-23.b. Oddaja pitane živine z zasebnih gospodarstev v proizvodnem sodelovanju Števi lo Teža t 1969 1970 1971 1972 1973 1969 1970 1971 1972 1973 Goveda 38 060 36 658 49 252 52 339 62 240 14 073 12 008 17 397 19 366 23 629 teleta 12 390 17 658 18 898 16 673 19 269 2 406 3 639 3 724 3 204 3 854 mlada goveda 22 767 17 155 27 453 32 595 39 990 10 145 7 456 12 112 14 502 18 156 odrasla goveda nad 2 leti 2 903 1 815 2 901 3 071 2 981 1 522 913 1 561 1 660 1 620 Prašiči 40 043 40 657 42 241 29 939 19 622 3 906 3 885 4 214 3 111 1 983 bekoni 11 409 10 322 6 646 2 490 5 704 990 831 553 220 523 mesnati 18 447 21 415 23 824 18 833 11 221 1 819 2 121 2 369 1 876 1 136 polmastni in mastni 10 187 8 920 11 771 8 616 2 697 1 097 933 1 292 1 015 324 Perutnina ^ 8 243 11 075 12 149 11 097 13 710 13 597 18 992 19 849 17 809 22 232 1) Število perutnine je v tisočih 2-23.c. Število živine v pitališčih družbenih kmetijskih organizacij in zasebnih gospodarstvih ob koncu leta Pr I družbenih organizacijah P ri zasebnih gospodarstvih 1969 1970 1971 1972 1973 1969 1970 1971 1972 1973 Goveda 18 163 25 010 24 272 24 161 32 231 14 602 23 744 23 444 24 652 34 580 teleta 7 961 12 355 12 758 11 577 16 884 6 896 14 980 14 633 15 071 22 091 mlada govedo 10 185 12 634 11 496 12 577 15 345 6 970 8 106 7 981 8 829 11 517 odrasla goveda nad 2 leti 17 21 18 7 2 736 658 830 752 972 Prašiči 48 245 46 645 48 417 53 179 53 494 11 110 15 541 11 671 11 206 12 288 bekoni 28 669 33 360 30 519 37 003 39 828 881 4 161 1 087 1 675 3 526 mesnati 19 411 13 117 17 670. 16 148 13 617 8 262 9 565 6 917 4 744 3 529 mastni in polmastni 165 168 228 28 49 1 967 1 815 3 667 4 787 5 233 2-24. ULOV RIB, RAKOV IN ŠKOLJK 2-24.a Ulove morskih rib, rakov in školjk 1969 1970 1971 1972 1973 1969 1970 1971 1972 1973 količina q sestava % (ves ulov = 100) VES ULOV 25978 31643 37717 44670 38284 100 100 100 100 100 plove ribe 23867 29632 35993 43060 37024 92 93,6 95,5 96,4 96,7 druge ribe 1770 1623 1556 1525 1179 6,8 5,2 4,1 3,4 3,1 raki in glavonožci 318 262 152 80 71 1,2 0,8 0,4 0,2 0,2 škol jke 23 126 16 5 10 0,0 0,4 0,0 0,0 0,0 2-24. b Ulov morskih rib, rakov, školjk po sektorjih lastništva 1969 1970 1971 1972 1973 1969 1970 1971 1972 1973 količina q sestava % (vsi sektorji = 100) Družbeni 24807 3063 36793 43920 37717 96 96,8 97,6 98,3 98,5 Zasebni 1171 101 924 750 567 4 3,2 2,4 1,7 1,5 2-24. : Ulov sladkovodnih rib in rakov 1969 1970 1971 1972 1973 1969 1970 1971 1972 1973 količina q sestava % VES ULOV 3 367 4 339 3 896 4 595 4 094 100 100 100 100 100 ribe 3 345 4 326 3 881 4 584 4 090 99,3 99,7 99,6 99,7 99,9 raki 22 13 15 11 4 0,7 0,3 0,4 0,3 o,i 2-24. d Jlov sladkovodnih rib in rakov po sektorjih lastništva 1969 1970 1971 1972 1973 1969 1970 1971 1972 1973 a M skupaj g I i 1 g Mia X m ■J X Fos- forna 3 i VV< •:o .,*j gj h skupaj s 8 S pri & Sl msm-m -4 •vv & 3 & Kali- jeva 3 ms® r _ f-V>' & ko 1 L ,».* « *, 'v: 4 skupaj & r X> & A & & Meša- ne') skupaj v.*; $ VSA GNOJILA SKUPAJ 1 1 i 1 & | 1 -J 1) Pri rneionih gnojilih prikazati tudi kompleksna gnojila Prognoza setve koruze 1973 ha ar Koliko nameravate sejati koruze 1973 leta V dne 1972 Žig Kmetijski strokovnjak Direktor - upravnik ZVEZNI ZAVOD ZA STATISTIKO SR SLOVENIJA Občini________________________ Spolni itittittka I 0 Vrsta po .la Lat« ObClna hp.ito*. orginlia- C«J« S«k.|Vr. tor I i ta |ort I Obrazec VO-21 b | jj OdVoSba Zvezne skupščine AS J B St, 5A6'Ur.l.bfRJ*.St. 5/72 I i i i i i i I i ; i Statistična registrska števiUi organizaciJe ali delovne enoti POROČILO o posejanih površinah v jesenski setvi lata 197?. Poročilo spolni cenilec za svoja obaočje po končani jesenski setvi, a najkasneje do 15.X11.1972. Oceni vsa zasebni (individualna) gospodarstva skupaj, vključno površina, ki so bile posejane v kooperaciji z družbenimi gospodarstvi (kmetijskimi posestvi, zadrugaal itd.). Poročilo sestavi v treh izvodih: enega pošlje pristojni občinski skupščini, drugega pa Zavodu SRS za statistiko,ljubijana, Voiarski pot 12. najkasneje do 17.XII.19/2, en izvod ostane za vaš arhiv. I. Posejane površine v jesenski setvi Vrsta posevka Posejane površine ha bogatorodne sorte 1 1 1 Pšenica druge sorte 2 skupaj 2 2 Rt ozimna 3 3 Ječmen ozimni 3 A Oves ozimni k 5 Druga žita A I. Vsa žita (1 do 5) 5 6. Lan ozimni 7. Oljna repica B. Mak f 9. Druge industrijske rastline II. Vse industrliške rastline (6 do 9) m Vso vrtnine 2 10. Grašiča - ozimna n. črna detelja - jesenska setev I2. lucerna . jesenska setev 13. Druga krnske rastline IV. Vse krmske rastline (10 do 13) A Vsa jesenska setev (I* II« III«IV) n. črna detelJa-stare rasti 15. lucerna-stare raatl B Vsa površina jesenskih posevkov (A*14«15) dne --------------- 1972 Statistični cenilec ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO SR Slovenija Občina ______ ____________________ Izpolni statistika n Vrsta posla Leto Občina Zap..t.organizacije ,ek tor ft-1 or i i i i m i i n Statistična registrska številka POROČILO o površinah in nasadih ob koncu spomladanske setve v 1973 (stanje 31 .V.) __________________________[PO -22o Odločba Zvezne skupščine AS št 774 Uradni list SFRJ št. 13/73 i'oroJHo sestavite ra vse površine, t.i. n lastne In vrele v zakup,ne upu-štav.ijte pa površin, ki so obdane v naie.* a M kot deputat po stanju 31 .V. Vse delovni* organizacij* izpolnijo poročilo v 3 Izvodih. Ca Ima katera organizacija zemljišča na otnoiju dveh ali več občin, «iora izpolniti za vsako občino poseben obrazec v 3 izvodih in skupno poročilo za organizacijo kot celoto v 3 izvodih. tn izvod vseh poročil obdr/ite zaso, en izvod poročila pošljete pristojni občinski skupščini, /birrik in en izvod poročil po občinah pošljeto direktno Zavodu za statistiko do 6t7) o Gozdna °’ zemljišča 9 Nerodovit no pavi š. Površina ha po katastru po or eni 29 45 6l r/ 29 45 61 n 29 45 61 /7 29 VSA POVRŠINA (B18'9) ______ 2) Ta površina se mora ujemati s površino v tab, 1. Vso njive in vrtovi. X. V ZAKUP VZETA IN D^ANA ZEMl JA(stanje 31. V. 1973) PoviŠina ha Letna zakup ni na v tisoč N din 21 29 37 Vzeta v zakup - vsa 2 3 Od tega:njive in vrtovi Dana v zakup - vsa /I POVEČANJE ZEMLJIŠKEGA KONDA (od 15.12.1972-31.5. 1973) Vsa površina ha Od tega; njiva In vrtovi ha Dogovorjeni znesek, za odkuplje no zemljišču tisoč N din Odi. upi jena zorni jišča od /u.cbriikovd) Pridobivanja novih zemljišč *1) Vrnjena zemljišča organi z od ji 5) 57 65 rol c ■ -I jor* :< Ip' o so tista, M j i *1 je 7« dru.’teno rjo'.podarstvo ali .m < < ■ .pila jel lš.MI.I »V m 31.V.1973 od iasetiih pro i / - vajilrev. i osr oj prika?fcte odkup 1 jfcne njive in vrtove. V /nesek la odkupljena /eirlji .« prikaz*,!« ves doio^orjeni ;ntsek, ne q’ede na to, ali je til p b ar> v celoti to leto ali ne. O ti t ncvo i r-nlntl Jef a ;e"lji r so tista, ki so tila i a'jro-eel ioraci j-•,.,-t , i uM-< obl jena /a obdelovalni rn/r;ir,t.: preoravanjt p*5» nikpv, Vr.'pnje rjr•-1 . , t/s.u *va?i je no viri) in podobno. •j) Vrnjtri .i so tista, M so tila .rnjena pote«, ko so se uredi- li irofin ko j’ravni o!rosl. !u 65 Dinje in 1 jbenice 10)4 Druga iifa 69 Ribez n kosmulja Vsa žita 73 Druge vrtnine b.) INDUSIR1JSKE RASTLINE Vse vrtnine - skupaj Od vsega krompirja je zgodnjega Lan 0 | 2 17 Konopl ja za vlakno 21 d.) KKM5KE KAMLINE za seme 25 Črna detel jc stare rasti Borni >a/. 29 jesenska setev Sladkorna za koren 33 spomladanska setev pesa za seme 37 stare rasti Cikori ja stari nasuef 41 Lucerna jesenska setev Hmelj 45 spomladanska setev novi nasad 49 Druge detelje Industri jska paprika 53 Grašiča Sončnice 57 1 Krmski grab Olina repica 61 Mešanice stiočnic in žit Soja 65 Mohar Ricinus (kloščevec) 69 Pitnik (koruza za krmo-zelena) | 0 | 5 Mak 73 Krrnska pesa Tobak 77 Mešanice trav in stročnic in večletnih trav Sirek |0 | 3 17 Krmsko korenje Zdravilna zelišča in dišavnice .21 Druge krmske rastline Druge Industrijske rastline 25 Vse krmske rastline Vse industrijske rastline 29 Vsi posevki (a + b + c d) 33 37 41 45 49 53 57 61 65 69 Ž3 77 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 57 61 65 69 73 77 17 21 25 29 33 37 41 Površina ha Vsi pose > ki (a »Me* d)prenos s 1 strani e. Drevesnice, trsnice in matičnjalsi • — ■- f. Vrbi iu (nasadi vrb na njivah) g. Topoli na njivski površini b. Trznina (praha, ledina) i. Neobdelane njive in vrtovi Vse njive in vrtovi ^ 45 49 53 57 61 65 VMESNI POSEVKI IN PODSEVKI Fi/ol žo zmjc in stročje Bo< < Ki ! olji* /c*. >me Krompn Sonc niči-Crnn »let t*lj»i Lik.«-s nn Mešanice n a*' ir- etelj Krm.k * I • »ret* je Drn««i |a»J r /. i Površina ha III. OADf l/\ i..*K f Vi. S A V. C e'.n je Višnje Mart? lil. e Jablano Hruške Kutine l esj/l je in sl i ve Breskve Orehi Mandel jut Kakiji Limono Smokve Ol jko EE Bi S i e v i I o « i u: •. - •, •el rodnih . 17 71 25 1) Ta povirna se mora ujemali s povriiuo njiv in viluv v tabeli VII. po oceni 31.V. 1973. IV. OD TEGA: PLANTAŽ NI SADOVNJAKI a. poviiina Povi vi na ha Vrsta sadja — vsa odna Jabolka Hruške Breskve 1 1 Češplje in slive Marelice Češnje Višnje 1 2 Orehi Oljke 61 77 29 45 61 77 29 45 61 b. Slavilo dreves^ 29 33 Vrsta sadja 37 Jal d ker 11 \ ii u .k e f 1 j 3 40 Ih c -, k ve 49 ( e- pl je in sli v«- 53 M* n c-lice Češnje 1[4 Višnje Oiehi Oljke Število dreves vseli lU rodnih 77 29 45 61 77 29 45 61 77 2) Število dioves planta/niii v i- lovnjukov mora bili tudi vključeno v tabeli lil. Sadna dievesa. 29 ^ . 61 77 29 45 61 77 29 45 61 77 29 45 a. Povišinn V. VINOGPADI Vrsta lile Žlahtna 1 5 Domača Samoi odnice Vsi vinogradi Površina liri todna 79 45 61 77 b. Število lit Vrsta ti te Žlahtna ji |6 Domača Samorodnice Vsi vinogradi Število Irt vseli rodnih 29 45 61 77 a. Površina VI. OD TEGA: PLANTAŽNI VINOGRADI D Vrsta trle Površina ha vsa rodna Žlahtna 1 7 Domača 29 45 b. Število trt') Vrsta trte Število trt vseli rodnih Žlahtna Domača 61 77 1) Površina in število trt plantažnih vinogradov mora biti vključeno v tabeli V. Vinogradi pod a) in b). Navodila za vpisovanje podatkov v okenca: Vpisujte vedno v takih enotah kot je zahtevek v glavi tabele - ton, kg, tisoč N din itd. V eno okence vpišete le eno številko. Če pri posameznih vprašanjih ni podatkov, pustimo okenca prazna - ne vpisujemo ničel (0) niti črtic (-). Vpisovanje podatkov v okenca: PRAVILNO 1 I 2 I 3 NEPRAVILNO 1 | 2 I 3 I 29 45 61 77 29 45 /.I 29 45 61 77 29 45 2) la površina se moia ujemati s površino v tab. 1. Vse njiv^ in vrtovi. VII. PREGLED VSEH ZEMLJIŠČ Zeml jišlš e katufjor i jo Površin po katastru a ha po oceni 1. Njive in vrtovi Z' 2. Sadovnjaki 3. Vinotjiadi 4. Travniki 1 8 t' »ilD.POVK , A •( 11 213 i 4) 1 9 5. Pašniki qj planinsk ,e'Ja kraški 6. Ribniki 7 Trstičja In ' • močvirja i i 2. d. K Ml: E.POVksINA (Alji 6<7) ^ Gozdna °* zemljišč«. 9 Herodovi l-na po vi š. ? i VSA POVRŠINA (BHJI9) V primerih, da ne moremo vpisati številke v okenca t.j. kadar je številka večja kot je število okenc, vpišemo prvo številko izven okenca, a ostale v okenca. Npr.: Površina je 1 323 ha, a v obrazcu imamo le 3 okenca. Izven okenca vpišemo 1, a v okenca 323. PRAVILNO NEPRAVILNO 1 [3)2 ~3~j N 2 1 3 Vse podatke vpisujte le v takih enotah kot so v glavi tabele: ho (brez arov), hektarski pridelek le v g brez decimalk itd. Vlil, OCENA PRIČAKOVANE OA l’R I DEI KA PŠENICE IN JAGOD Površina ha P. na ha dol ek (j ves Pše- nica Vrine bona (orodno son e drurje sorte jagode | z| 2 - 63 ( i J 69 L. J . J 2' , i , , rine ...1973. IX. OCENA PRIDIH A ZGODNJEGA SADJA Vrsta sadja Število todnih di eves Pr na rodna . drevo Kg del ek ves q Češnje Višnje Mateliče 3' L 1 _l 63 i. i j 69 i i i Statistični cenilec ZVEZNI ZAVOD ZA STATISTIKO [Ši Sloveni ja Izpolni statistika zr n- t 2 O. Leto Obči. na Zap.št.or ganizact - je Sek tor Vr sta org Statistična registrska številka P O R 0 £ I L 0 o proizvodnem sodelovanju z zasebnimi proizvajalci stanjo 31.V. 1973 [ PO - Ž2c Odločba Zvezna skupščine AS št 77A Uradni list STR I št. 13/73 Občina, kjer leže zemljišča: Poročilo izpolnijo vse družbene kmetijske organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnim sodelovanjem (kooperacijo) ali opravljajo storitve (usluge) zasebnim proizvajalcem. Poročilo je treba izpolniti v treh izvodih po knjigovodski evidenci po stanju na dan 31.V. in ga poslati na Zavod in občinsko skupščino najka,nejo do 7.VI. 1973. Družbene kmetijske organizacije, ki sodelujejo v proizvodnem sodelovanju na ozemlju dveh ali več občin, morajo izpolniti za vsako občino še poseben obrazec v troh Izvodih, poleg tega pa še skupno poreči* lo v treh Izvodih za gospodarstvo kot celoto. In izvod vseh poročil, t.j. za gospodarstvo kot celoto in po občinah pošljite Zavodu za statistiko, en izvod pošljite pristojni občinski skupščini, en izvod vseh poročil obdržite za svoj arhiv. A. POSEJANE POVRŠINE V PROIZVODNEM bOOELOVANJU Z ZASEfilllM! PROIZVAJALCI PO POGODBI (Stanje 31 .V. 1973 ) Posevki na njivah in vrtovih ! Posejano hr. c) Industrijske rastline Sladkorna pesa Sončnice — -- Hmel j Tobak — Soja Oljna repica Druge industrijsko rastline Industrijske rastline vse dj Krmske rastline 1ucerna — Detel ja Druge krmske rastline — Krmske rastline vse 1. VSE NJIVE IN VRTOV 1 Posevki na njivah in vrtovih Posejano ha a ) Žita Pšenica bogatorodne sorte ostale sorte ! 1 s : sr 1 in jara ozimni jari Oves ozimni in jari •cru/a hibridna ostale sorte Ostala žita ŽITA VSA b) Vrtnine Krompir Druge vrtnine Vrtnine VS0 V tabeli A je treba prikazati samo posejane površine v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi proizvajalci po pogodbi. 8. SADOVNJAKI j VINOGRADI IN TRAVNIKI V PROIZVODNEM SODELOVANJU - KOOPERACIJI (31. V. 1973) IV. TRAVNIKI VSA UBDlLOVaInA POVRŠINA (UIUIIUIV) II. SADOVNJAKI III. VINOGRADI V tabeli B Je treba prikazati vse površine sadovnjakov, vinogradov In travnikov, ki eo biti osnovani na temelju pogodb o proizvodnem sodelovanju - kooperaciji z zasebnimi proizvajalci j a pogodbi o sodelovanju še vedno velja. f. OPRAVLJENA DELA TRI ZASEBNIH KMEČKIH GOSPODARSTVIH 00 15. XII. 1972 DO 31. V. 1973 Vrsti deli Opravljena dela a ♦.»CP skupaj vse oblike jo pogodbi o storit z looperaciji brez pego “levedno oranjs ha l.luPoko oranje ha I Lo/ vseh vrst posevkov ha 1 sadi lev vinogradov ha ! sadovnjakov ha 1 ! drugih poljščin ha -j _ 1 1' 113 n jo posevkov ha bisčenjo semen q ' ro) 1 ion jo In zaorašovanie poljščin ha 1 ' *" J ' lro,)l jenjo sadovnjakov število dreves krepi jun je vinogradov " 1 ", "< k-ietijskih pridelkov t 1. J v Tabel) 0 prikažite ves obseg del, katera ste opravili s svojimi stroji na zasebnih kmečkih gospodarstvih. Če stt e. ir ti površini opravljali več dol (oranje, setev itd.), prikažete vsako delo posebej. Pri razvrstitvi je treba pri!, t'11' s.sebej dela po pogodbi o proizvodnem sodelovanju in posebej opravljena dela brez pogodb - za plačilo. 0.1. D: IKHGVAflJE ZASEBNIH PROIZVAJALCEV S SEMENOM, SADNIMI DREVESCI IN CEPLJENKAMI 00 15.XI 1.1972 DO 31.V.1973 Vrsta materiala Nabava materiala skupaj po pogodbi za plačilo v denar o kooperaciji iu alt za *#<•«>javu jre/a za seno (samo šemo!) q tH ! e sladkorne pesa q ; 'u i, sončnic n i drevesca kosov J , . j 1 -,nu cepi jenke in koren jaki 11 -_1.J š 0 il. OSKRBOVANJE ZASEBNIH PROIZVAJALCEV Z IMUNIM GNOJILI GO 15.XI I.W2 DO 31.V.1B73 ™.r >00- Pl — lili.. i i riu. 1 ..... Nil/iv ume 1 nega gnojilo % rasti inskih hranil Količina prodanih gnojil • centov (g) K.r.tl in.hrani la-centov-g(od skupaj u du- šik 1 us -lor k j- Mj po pnijodh.ih o sodelovanju za denar skupaj dušik (il) fusfor(P^ Oij bi'i " X X X X . . fs Fnrryrr c\*y. X X X X Ext X X X X mmm i . r.kiipA j Iv. v.'; Vv-J z-r .v ; i >iJ> for u;t X X X X ■ , V v* .*.* xk ':L )X . * j X X X X skii|»a) 1» -X ' ! p*.*. I i'-- -a ■1 vv .v, v - M >-r- Mi- jtrva X X X X ; > • -1>: ~ TkupaJ X Vi X- X :v »v X --JMi .v M ■i '?y K;i I 4 t • | .i i 'i E Ill 1 !"'-' J na j i - - i i: - i ! 'Ti i 1 ' " ' ■ 'pa i iiia skup, —j i i _j. i ! li il in i roba prikazati vsa količino reprodukcijskega materiala, ki so bilo izdane ali porabljene pri z.viobaib • ; • i .iti po pogodbah o proizvodne« sodelovanju, ali pa so jim bile prodanu, dane v zamenjavo za pridelke in <....i 1 i sito iz njlerialnega knjigovodstva. P. i motnih gnojilih vpišite količino prodan i ti umetnih gnojil za kooperacijo, navadna prodajo ter prouaaa gnojila a.i ... Iz skupnih prodanih gnojil izračunajto čisla rastlinska hranila. Z__________________dne __________1973 __________________________ ___________________ _ fitrekior Izpolnil kmeti iški strokovnjak Odločba Zvezno skupščine AS št. 774 Ur. I. SFRJ it. 13/73._______________ POROČILO O DOSEŽENIH PRIDELKIH ZGODNJIH POSEVKOV IN SADJA TER O PRIČAKOVANIH PRIDELKIH POZNIH POSEVKOV, SADJA IN GRpZDJA V 1973. LEKJ (Stanje 15. 8.) Poročilo sestavite za vse površine t. j. za lastne in vzete v zakup, ne vsako občino poseben obrozec v 3 izvodih in skupno poročilo za or-upoitevaite pa površin, ki so oddane v najem ali kot deputat. ganizacijo kot celoto v 3 Izvodih. Vse delovne organizacije spolni jo potoč ilo v 3 izvodih. Če ima katero En izvod vseh poroč it obdržite zase, dva izvoda vseh poročil poilje- organizociju zemljiščarta območju dveh ali več občin,mora spolniti za te pristojni občinski skupičini najkasneje do I/. 8. 1973. 29 45 61 77 29 45 61 77 29 45 61 77 29 45 I. DOSEŽENI PRIDELKI POSEVKOV V LETU 1973 Po/e tu (pospravi jeno) površina ha Pridelek q Vrsta posevt a na 1 ho V< ;s bogato rod ne sorte 0 1 L J_ J Pšenica drage sorte L 1 J vsa l 1 1 Rž l 1 1 ozimni 0 2 1 l__J Ječmen jori t i t ves L. _1 1 Oves 1 L.. J Soržlca 0 3 1 1 J Pira 1 1 1 Oljna repica L _J 1 < l 1 _.J Mul ir,e 0 4 L J .J Ribez 1 1 1 Pri žitih ocenimo vskladiščenl pridelek suhega zrnja, normalno posuierrega. II. DOSEŽENI PRIDELEK ZGODNJEGA SADJA Vrsta sadja število rodnih dreves (i/PO-22to) Pridelek na 1 rodno drevo kq ves S Češnje , , Višnje i i i Marelice 0 5 i i i V tej tabeli |e treba prikazati itevllo rodnih dreves In pridelek vsega sadja, vključno plantažne sadovnjake. Vrsta posevka Žetvena površina ha Pričakovani pridelek q na 1 ha ves Koruza hibridna 1 L .J 1 l 1 1 1 • druge sorte vsa 1 1 i 1 Riž 0 6 lili Konopljo za vlakno lili Bombaž lili jiodkoisiG pc-io 1 ! i 1 Soru' n* ;e (čisti nosud) 0 7 lili Hmelj iiii Tobak iiii K romp ir lili Fižol čisti posevek 0 8 i j ,i i vmesni posevek I i : i i IV. PRIČAKOVANI pridelek sadja Vista sadja Število rodnih dreves (iz PO-2/h) Pričakovani pridelek na rodno drevo ka ves q Jabolka iiii Hruške 1 1 L 1 1 1 1 1 iiii Slivo 1 o ! 9 Orebi v. pričakovani pridelek v vinogradih Število rodnih Irt v tisočih (izPO-22fi) Priča na rodno ti to ka -.ovjni piidelek ves q Vsi vinogrodi | IIII i 1 I VI. PRIDELEK SfMLNSKE PŠENICE V LETU 1972 Požeto povrfina ha Doseženi pridelek q na ha ves Semensko pšenica bogatorodne sorte iiii — — droge sorte j 1 0 iiii skupaj lili VII. DOSEŽENI PRIDELEK V PROIZVODNEM SODEIOVANJU PO POGODBAH Z ZASEBNIMI PROIZVAJALCI 6) 77 29 45 61 77 V tabeli VII. jo »roba prikazati tisto povriino in pridelek, za kor Imato pogodbo o proizvodnem sodelovanja z zasebnimi proizvajalci ne glede ali so proizvajalci pridelek obdržali za svoje potrebe ali so ga oddali. Povriine v proizvodnem todelovon|U so morajo ujemati z obrazcem PO-22c tab. A z dno 31. V. 1973. Vrsta posevka Požeta površina ho Pridelek q na 1 ha ves Plenico bogutorodne sorle 1 L i . J druge sorte 1 _ 1 t. J vsa 1 1 l III Rž L . 1 L J Ječmen L II J Oves IIII Vlil. SETEV PŠENICE 1973/74 (Koliko boste sejoli pšenice jeseni 1973 - ha i 3 | Kmetijski strokovnjak Datum Direktor 1973 Odločba Zvezne skupščine AS it. 774 Ur. I. STR J it, 13/73.__________________ POROČILO O DOSEŽENIH PRIDELKIH ZGODNJIH POSEVKOV IN SADJA TER O PRIČAKOVANIH PRIDELKIH POZNIH POSEVKOV, SADJA IN GROZDJA V 1973. LETU (Stanje 15. 8.) Potočilo spolni cenilec za svoje območje po stanju dne 15.8.1973 Oceni vsa zasebna gospodarstva, vključno površine, ki so bile posejane v kooperaciji / družbenimi gospodarstvi itd.). Poročilo sesfovi v treh izvodih, slojni občinski skupščini najkasneje do (kmetijskimi posestvi, zadrugami od teb pošlje dva izvoda pti 17.8. 1V73 I. DOSEŽENI PRIDELKI POSEVKOV V LETU 1973 Pridelek Vrsto posevka Poželo (pospravljena) površina hu bogatoiodne sode 1.1 J ozimni L. J. ..J Piro Oljna repico i°2od«______ Mol ine Ribez Pri žitih ocenimo vsklodiščeni pridelek suhega zrnju, normalno posušenega. II. DOSEŽENI PRIDELEK ZGODNJEGA SADJA Vrsta sadja število rodnih dreves (izPO-22b) Pridelek na 1 rodno drevo kq ves q češnje i i i 1 L .J 1 1 1 Vlln|« Marelice 0 5 V tej tabeli je treba prikazati Število rodnih dreves In pridelek vsega sodjo, vključno plantažne sodovnjoke. III. PRIČAKOVANI PRIDELEK POZNIH POSEVKOV V LETU 1973 Vrsta posevka Žetvena površina ha Pričakovani pridelek q - na 1 ha ves Koruzo hibridna iiii druge sorte i i i i vsa iiii Ki/. 0 6 lili Konoplja za vlakno iiii 3oinbaz iiii Sladkorna pesa 1 L _i J — - 'fejućnice (čisti nasad) 0 7 iiii 1 Imel j I L J | Tobak l_ J L J K lornpir 1 L .J 1 - fižol čisti posevek 0 8 — L L J. J vmesni posevek lili IV. PRIČAKOVANI PRIDELEK SADJA Pričakovani pridelek ves q število rodnih dreves (izPO-22b) Vrsta sadja Jobolka Hruške Orehi V. PRIČAKOVANI PRIDELEK V VINOGRADIH Število rodnih Irt v tisočih (iz PO-22b) Priču na rodno trto kn ovani pr idol ek ves q Vsi vinogradi IIII Pripombe. ) 45 61 77 29 46 61 77 29 45 61 77 29 4> 61 /7 29 45 61 Sialiiilćnl cenilec Statistična registrska itevilka Občina, za kolero veljajo vpisani podatki: 0 J! Leto Obči- na Zap. štev. organizacije Sek tor Vr- sta org. Odločba Zvezne skupičine AS 51. 774 Urudni list SFRJ it. 13/73___________ POROČILO o pridelku poznih posevkov, sadja in vinogradov v letu 1973 Poročito sestavita la pridelke vsuh povriln.tj. la lastne In v zakup vzete povrilne ter za pridelke v proizvodne! sodelovanju (kooperaciji) z zasebniel proizvajalci, C. leti I..1J151. na ozeelju dveh ali vet oblin, Je treba spolniti za vsako oblino poseben obrazec za ustrezni del zeelJiSl, polog tega pa Se poseben obrazec za gospodarstvo kot celoto. Pomili. sestavite po stanju na dan If). XI, 1173 v treh Izvodih; dva poiljlte pristojni občinski skupSllnl, Enote, ki eorajo spolniti porolllo za obeodje vel oblin poSlJe-Jo zbirnik za celoto direktno Zavodu za statistiko, Ljubljana, Volarski pot 1Z. Vsa poroči la obllnae In zbirnik zavodu, poiljttfl najkasneje do 13, XI, 1973. I. Pridalek poznih posevkov (glavnih) Vrsta posevka Pospravi jena površina ha (iz PO-22a) Pridelek q na 1 ha ves Žita Koruza hibridna v storžih 0 1 2 suho zrnje^ : Koruza druge sorte v storžih 4 suho zrnje^) Koruza vsa v storžih 7 ztje* P s Proso - zrnje Ajda - zrnje Druga žita XXX s 1, i! I Lan za vlakno za zrnje 0 3 X X X X X X XXX Konopl ja za vlakno za zrnje X X X X X X XXX Sladkorna pesa - koieni Cikorija - koreni Hmelj staii nasad 0 4 novi nosad Sončnice - zrnje Soja - zrnje Mak Tobak (suho Ustje) 0 5 Sirek stebla zrnje X X X X X X XXX Zdiavilna zelišča, dišavnice XXX Druge Industrijske foitllne XXX I. Piidelek poznih posevkov (nadaljevanje) i) Koruzo v zrnju oceniti v suhem stanju s 14 % vlogo brez storiev. Pridelek q Vrsta posevka šina ha (iz PO-22a) na 1 ha ves Krompir ves (zaod- , nji In pozni) 0 6 2 Vrtno korenje 3 Čebula 4 Česen Fižol čisti zrnje 7 nasad stročje 0 7 X X X X X X XXX J zrnje nasad »trpijo X X X X X X XXX Leča Zelje in ohrovt Paradižnik 0 8 Paprika Dinje in lubenice Druge vrtnine XXX .eno 0 9 detel ja seme X X X X X X XXX Lucerna seno seme X X X X X X XXX Druge detelje Grašiča seno 1 0 ! seme X X X X X X XXX e Krmski graF ■j Mešanica stročnic žit n Mohar Silažna koruza i 1 Krmska pesa Mešanice trav In stročnic Krmsko korenje Druge krmske rastline XXX 25 31 43 49 61 25 31 43 55 67 25 37 49 61 II. Pridelek vmesnih posevkov, podsevkov naknadnih in strniščnih posevkov Vrsta posevka ‘ospravl jena površina ha (iz PO-22a) Fižol zrnje | 1i2 stročje X X X X X 1 Buče maso seme X X X X X č Konoplja za seme I Krompir Sončnice Paradižniki Črna detelja ■5 Lucerna C Mešanice trav in f- ? Im Kritiško korenje Drugi podsevki Koruza Pitnik in silažna koruza 5 iw 0T 1 *i*p __.. £ Zel je in ohrovt .£ Repa 4 Molror 1 J >» Ui ^ Drogi noknodni in strniščni posevki (ravniki - seno Z Pušniki - pošo pretaču-“ .. - Pa,*° v. 0 Trznine in ledine - > MCS-- — s- Sadovnjaki - ’.eno 11 j / i Neobdelane njive in vino (radi - seno *.3___ IV. Pridelek vinoyiadov - ves^ Vrsto trte število rodnih (iz PO*- ?2a) Pridelek na 1 9 25 Žhriilrvj (c epi jutro) 31 Domne a (necepljena) [. 43 Samoi udr e (..Uidi) j?jo 49 Sk.po, 1 Od tega: pridelek in plantažnih vinogradov Vrsta trte Pridelek q vinogradov ho 'i/ PO-2?a) na 1 Ivi ... Zlalitnu (cepljeno) T Domača (necepljena) : Skupaj Vrsta sadja Število rudnih (iz. PO-22a) Jabolko Hruške Kutine č.s.lj. ,li„ jjJ» Orehi Mandel jni Od lego; povrirtKi in pridelek plontuznih sadovnjakov Vrsto sadja Površina rodnih sadovnjakov ho (iz PO-2?o) 110 1 IrO bnc ridulek q Jabolka čzdplje in slive | | [9 Breskve Hruške ikanali j« Ir > tudi planlo vsa rodna drevesu (Irle) In pridelek »ključ -sadovnjake in vtnogrude. V. Domača pn.'eluva sadja in grozdja Predelava sliv I. Porabljeno q sliv za: Slivovko *»*. lili !! j I nori 30 % r 1 S .ienje ih Mezgo Presne slive Slivovke hi i- W - .14 j nad 30 °, ■ / mh sliv s| [T Mr*z p* q Ji Pred.lova dragega sadja in gtozvija z vinograda Suho sadje - q Droge mezge - q Drogo /gonje - hi budni sokovi - irl Sadjevec - jaUdonl l.l EE n i It Predi lovu grozdja z vinogradov Predelano grozdje q či I vino : Dobljeno lil j zyuo|o V.n Pridelek in predelava grozdja z brajd in lalilikov Pridelek Brajde in lot liki številu riMlnih til 1 1 1 1 1 na trlo J V®' ^ m i i 1 Predelavo z brajd in ialnikuv Pr vdelano grozdju q Dobljeno vina hi V.b Nakup in predelava Iz kupljenego grozdju Kupljeno in piedelon grozdje q Duhi jr no lil ...» 03 žganja VI. Proizvodnja reprodukcijskega materiala na gospodarslvu _______________ v I. |973 Vrsta materiala Količina Hibridna koruza 9 Semenski kiompir Seme sladkorne pese . > Seme detelje (lob 1 ) kg Seme lucerne (tab 1 ) k9 . Trsne cepljenke Trsni ključi in koienjaki kosov Sodna drevssca kosov V talreli VI. je nebo prikazali vse na gospodarslvu (ekonomiji) pridelane količine reprodukcijskega materiala, pa noj io namenjene za loslno porabo ali za prode jo. VII. Proizvodno sodelovanje - kooperacija A. Pridelki poznih posevkov pridelani v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi proizvajalci na temelju pogoob. V tabeli VII. A je treba prikazali samo pospravljene povtiine in doseženi pridelek listih posevkov, za katere imate pogodile o proizvodnem sodelovanju z zasebnimi proizvajalci. Prikazali maralo vas pridelek, to se pravi vse pridelano količine, ki so jih proizvajalci obdržali za svoje potrebe all so jih oddali. Će o doseženih pridelkih nimate evidence, jih morate oceniti. Podatke o pospravljenih povriinah vzemite iz obrazca PO-22 c, ki sle ga spolnili junija, In jih zmanjlajte le za popolnoma uničene povtiine. V , dne IV/1 Kmetijski strokovnjak: Direktor - upravnik: Statistična registrska številka Občina, za katero veljojo vpisani podatki:. Odločba Zvezne skupščine AS št. 774 Uradni list SFRJ št. 13/73___________ 0 Vrsta posla Lelo Obči- na Zap. štev. organizacije Srk tor Vr- sta org. POROČILO o pridelku poznih posevkov, sadja in vinogradov v letu 1973 po stanju 10.XI.1973 Poročilo spolni cenilec za svoj cenilni okoliš najkasneje do 13, XI.1973. Oceni vsa zasebna gospodarstva skupaj, vključno površine, ki so bi-le posejane v proizvodnem sodelovanju z družbenimi kmetijskimi or— ganizaci jami. Poročilo sestovi v treh izvodih: dva pošlje pristojni občinski skupščini, enega pa obdrži. I. Pridelek poznih posevkov (glavnih) Pridelek q Vrsta posevka 0 šina ha z PO-22b) na 1 ha ves v storži h0 i 2 hibridna suho zrnje n 3 Koruza v storžih 4 druge sorte suho zrnjeO 6 v storžih 7 vsa suho i 1 zrnje |0|2 2 Proso - zrn e 3 Ajda - zrnje 4 Druga žita XXX t za vlakno 7 Lan za zrnje 3 X X X X X X XXX Konopl ja za vlakno za zrnje X X X X X X X X X Sladkorna e so - koreni .? Cikorija - koreni 8 1 I Hmel j stari nasad J 4 novi nasad Sončnice - zrnje Soja - zrn * Mak Tobak (suho listje) 0 5 Sirek stebla zrnje X X X X X X XXX Zdravilna zelišča, dišavnice XXX Druge industrijske - rastline XXX I. Pridelek poznih posevkov (nadaljevanje) 1) Koruzo v zrnju oceniti v suhem stanju s 14 % vlago brez storžev. Vrsta posevka Krompir ves (zaod-nji in pozni) Vrtno korenje Čebula Česen Fižol čisti nasad Grah čisti nasad zrnje stročje 0 7 zrnje itročje Leča Zelje in ohrovt Paradižnik Papriko Dinje in lubenice Druge vrtnine Pospravljena površina ha (iz PO-22b) Pridelek q 1 XXX XXX XXX črno detel ja Lucerna seno 0 9 seme seno seme Druge detelje Grašiča seno 1 0 Krmski grah Mešanico stročnic in žit Mohar Siložna koruza 1 } Krmska pesa Mešonice trav in st/očnic Krmsko korenje Druge krmske rastline X X XXX XXX XXX XXX 37 49 61 73 19 31 37 49 61 25 37 49 61 25 31 43 49 61 25 31 43 55 67 25* 37 49 61 II. Prldelelt vmesnih posevkov, podsevkov naknadnih in strnilčnih posevkov 25 31 43 49 61 25 37 49 61 73 25 37 49 61 73 25 37 49 61 73 25 37 49 61 73 25 37 lil. Pridelek sadja ves 49 61 73 25 37 49 61 Od tega: površina in pridelek plantažnih sadovnjakov 73 25 37 49 1) 2) Prikozati jo treba vsa rodna drevesa (trte) In pridelek vključno tudi plantažne sadovnjaku in vinograde. Pridelek q Vrsta sad jo Površina rodnili sadovnjakov lia (Iz PO~22a) na 1 ha rodne površine ves Jabolka Češplje in slive 11 |9 Breskve Hruške • Pridelek Vrsta sadja Število rodnih dreves (iz PO-22a) na i odno drevo kc ves q Jabolka Hruške Kutine češplje in slive j 1 |b Breskve Orehi Mandel (ni Vrsta posevka Pospravljena površina ha (iz PO-22b) Pridelek q na 1 ha ves Vmesni posevki Fižol zrnje 1 2 stročje X X X X X X XXX Buče masa seme X X X X X X XXX Konoplja za seme Krompir i 3 Sončnice Paradižniki Podsevki j Črna detelja Lucerna Mešanice trav in detelj i 4 Krmsko korenje Drugi podsevki XXX * 1 I 1 Koruza Pitnik in silažna koruza Proso i 5 A jda Zelje in ohrovt Repa ! Mohar - Pesa ■ i 6 Drugi naknadni in strniščni posevki XXX ? ! h— Travniki - seno Pesniki - paša preraču-nana v_ seno Trznine in ledine -seno Sadovnjaki - seno i 7 Neobdelane njive in vinogradi - seno V 2 IV. Pridelek vinogradov - ves Vrsta trte število rodnih trt (iz PO-22b) Pridelek na 1 roani trs kg ves q Žlahtna (cepljena) — - Domača (necepljena) Samorodnice (hibridi) 2 0 Skupaj Od tega: pridelek iz plantažnih vinogradov Vrsta trte Po vi ( Pridelek q pogradov ha z PO-22b) na 1 f*a ves Žlahtna (cepljena) Domača (necepljena) Skupaj V. Domača predelava sadja in grozdja Predelava sliv 1. Porabljeno g sliv za: Slivovko do 30 % 2 1 nod 30 % Sušen je Mezgo Presne slive 2. Dobljeno od porabljenih sliv: Slivovke hi do 30 7. nod 30 % Suhih sliv q Mezge q Predelava drugega sadja in giozdja z vinogradov Suho sadje - q Druge mezge - q Drugo žganje - hi 2 2 Sadni sokovi - hi Sadjevec - jabolčnik hi Predelava grozdja z vinogradov Piedelano grozdje q Dobljeno hi vino žganja V.a Pridelek in predelava grozdja z brajd in latnikov Pridelek Število rodnih trt Brajde in lotniki Predelava z brajd in latnikov Predelano grozdjo q Dobljeno vina hi V.b Nakup in predelava Iz kupljenega grozdja Kupljeno In predelano grozdje q Dobljeno hi vino 2 3 žganja Statistični cenilec: podpis zavihi rK si ovriiije ia STATI fIHO /a vin r*R m ovr ni je za .IATISTIK'1 n Tl I ITI Tl Statisti!n.i rrjtstrska štuvllki Obilni Odločba Zvezne skupščine AS št. 774 Ur.l.SfRJ št. 13/73 Obraz« PO • 34 a | 1 1 m 1 1 1 1 1 1 Statisti Sna registrski številka Spolel st«t!stika Vrati posla lete Obči« Zap.Štev. organlj*. cl J« u. tor Vr- sta org, 'ibčlni Spolni statistika 0 Vrsta posla leto Občine Zap.štev. organize, djo Sek- tor | Poraz k PO - JA b Odločbe 1 vitni -.kupščlne AS it.77Mr.l.$l'¥: „ vsega ■ ■ ••v. ■ , • :: -v:: : • :•+ iv£$v ■ * ' y>;!; :;xj •; • L-. . •. ‘y ’v’ C . Poginulo gr vedi v letu 1973 telet do 6 mescev mlade govedi krav, volov, bikov vsega | | j Število govedi 31.12.1973 5. BILANCA LASTNIH PRAŠIČEV težo - kg____________________ število ; : 1 11 -if 1 ■ '■. j ■, Število prašičev 1.1.1973 Rojeno pujskov v 1.1973 - I ! “j Nakup 21 Prod . ja 2) v/. Vn | . _ /:. Zakol 3) - ! •■ 'ji:- Poflin Število prašičev 31 .12.1973 6. BILANCA LASTNIH OVAC tein - kreje žrebice 3 Žrebci za pleme, žrebci za delo in kastrati 4 VSI 15. 1 1974 (1+2+3) 5 KONJI 15. 1. 1973 4. ŠTEVILO GOVEDI l5. JANUARJA 1974 1 Teleta do 3 mescev 2 Teleta od 3-6 za pleme 3 mescev zo pitanje 4 Mlada goved od 6 za pleme 5 mescev do 1 leta za pitanje 6 Mlada goved od 7n pleme 7 1-2 let za pitanje 8 Mlada goved nad za pleme ? 2 leti za pitanje 10 slvorjove pasme n' Krove svetlolisaste pasme 12 drugih pasem in križanke 13 sivorjave pasme 14 Breje junice svetlol isaste pasme 15 drugih pasem In križanke 16 Biki za pleme 17 Voli 18 Goved vsa (1-17) 19 Od te: krave zo delo 20 Odrasla goved v pitanju (brez telet in mlade govedi) 5. PROIZVODNJA KRAVJEGA MLEKA i število krav, ki ste jih molzli ali so dojile 15. 1. 1974 2 Koliko mleka ste namolzli na dan 15. 1. 1974 v litrih 3 število molznih krav v letu 1973 4 Koliko mescev ste molzli vse krave skupaj v letu 1973 5 Namolzeno mleka v letu 1973 v litrih 6. ŠTEVILO PRAŠIČEV 15. JANUARJA 1974 i Pujski do 2 mescev 2 od 2 do 6 mescev 3 Mladi prašiči nad 6 mescev 4 Plemenske sv nje 5 Breje mlade svinje 6 Merjasci zo oleme 7 Piašiči v pitanju 8 Vsi prašiči (1 * 2+3M*5♦ 6*7) 7. ŠTEVILO OVC 15. JANUARJA 1974 i Jagnjeta in mlade ovce do 1 leta 2 Plemenske ovce 3 Ovni in jalove ovce 4 VSE OVCE (1 < 2' 3) a. PROIZVODNJA OVČJEGA MLEKA IN VOLNE 1 število molzenih ovac v 1. 19/3 2 Količina namolzenega mleka v 1.1973 v litrih 3 Število ostriženih ovac v 1. 1973 4 Količina nastrižene volne v 1, 1973 - kg 9. ŠTEVILO PERUTNINE PERUTNINA (kokoii, race, gosi, pure) 15. 1. 1974 15. 1. 1973 10. PROIZVODNJA KOKOŠJIH JAJC V L. 1973 1 Število kokoii - neviic 2 Število znesenih jojc 11, ŠTEVILO PANJEV S ČEBELAMI 1 (s premičnim in nepremičnim satjem) 15. 197+ 2 15. 1. 1973 1) Ne vpišete podatkov o perutnini,ki je vključena v proizvodno sodelovanje In je last družbenih organizacij. 12. BILANCA GOVEDI V LETU 1973 vilo Teža v kg 1 Stanje 15. januarja 1973 + m 'm P 2 Rojeno telet v letu 1973 + % f 3 Kupljeno govedi v letu 1973 telet do 6 mescev 4 mlade govedi 5 krav, volov, bikov 6 vsa + % m % p i 7 8 Prodano govedi v letu 1973 telet do 6 mescev mlade govedi 9 krav, volov, bikov 10 vsa m m i 11 poklano govedi v lotu 1973 telet do 6 mescev zv 12 mlade govedi 13 krav, volov, bikov n 14 vsa i 15 Pogin govedi v letu 1973 telet do o mescev - /W^V^/Z7/ 16 17 18 mlade govedi krav, volov, bikov //A % ZZY/K/Zy vsa P 19 Stanje 15. januarja 1974 (skupno Število iz tabele 4,vrsta 18) ■'S.Z W 13. BILANCA PRAŠIČEV V LETU 1973 šte- vilo Teža v kg i Stanje 15 januarja 1973 + % z/ P .?. Rojeno pu j sk ov orl 15.1.73 do 30 VI 73 i 'M 3 od 1. VII.73 do 15.1.74 ' , j ; % 4 vsi rojeni pujski + i p % % 5 pujski in mladi prašiči do 6 mescev 6 Kupljeno prušiČev v letu 1973 prašiči od 6 do 12 mescev 7 prašiči nad 12 mescev i 8 vsi + % u(' V/, /// 1 P i J i 1 i % d 13 ovac in ovnov 14 vse % P 15 Število ovac 15. januarja 1974 (»kupno število iz tabele 7. vrsta 4) r 1 m. A n i Datum- Podpis anketarja: J ZAVOD SRS ZA STATISTIKO PO - 52 Odločba Zvezne skupščine AS 774 Ur. 1. SFRJ št. 13/73 I I I I I I I t 1 Statistična registrska številka ZAKOL ŽIVINE IN PERUTNINE V KLAVNICAH v___________________________ četrtletju 1974 Vrste klavnic: (prečrtaj ustrezno številko) Industrijska klavnica ........................ Mestna ali občinska klavnica podjetja Klavnica KZ ,............................. Klavnica kmetijskega posestva ............ Klavnica gospodarske ustanove ............ Klavnico zasebnega mesarja ............... Druge klavnice ............................. Številka klavnice......................... J_ 7_ 3_ 4_ 5_ 6^ 7 7 8 9 ion Občina Obrazec spolnite v treh izvodih. 15 dni po preteku četrtletja pošlji- te prvi izvod Zavodu SRS za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12, dru Tobelo št. 1 vsa zaklana živina v klavnic?__________________________________ gena pristojni občinski skupščini, tretjega obdržite zase. Vrsta živine Zap. štev. kar- tice število zaklanih živali Teža živih živali kg Teža zaklanih živali kg Klav- n ost % Zaplenjeno meso kg vsa poprečna vsa poprečna i 2 4 5 6 7 številka kolone v kar-_ tiči 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 U 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 a 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 h 55 56 Konji 0 1 _ — f Goved - vsa 0 2 teleta do 6 mescev 0 3 mlada goved nad 6 mescev do 1 leta 0 4 mlada goved nad 1 letom do 2 let 0 5 krave 0 6 voli 0 7 biki 0 8 Od teh pitana mlada goved 0 9 baby beef 1 0 Ovce - vse 1 1 _ jagnjeta do 6 mescev 1 2 mlade ovce, ovce in ovni 1 3 Koze - vse 1 4 Prašiči - vsi 1 5 Pui‘k mladi iići težki i do 6 mescev 1 6 in mesnati pro- UV2' 1 7 mesu 80 d polm praši 1 25 □tl prašiči nad o lis kg 1 8 nstni In moslnl -I nad BO do 1 9 ’ mastni pralltl nod 125 kg 2 2 0 1 Od teh btkonl Perutnina - vsa 2 2 piščanci (bro(ler|l) druga perutnina 2 3 2 4 Tobolo it. 2 uvoženo Iz drugih Republik SFRJ Vrsta živine Z i k ap. Skupaj zaklanih živali SR SR SR ' ar- skupaj teža v kg levilo teža živih živali število teža živih živali število H i tiče živih živali zaklanih živali 1 2 3 4 5 8 7 8 9 številka kolono v kartici 12 13 4|l5 81/ K 19 2C 21 22 23 24 25 2 27 2£ 29 3C 31 32 33 34 3: 38 37 3£ 35 4C 4 42 42 44 45 48 i/ 41 45 5C 5 52 b: 54 55 I 561; A« 59 40 6 62 Konji 2 5 Goved - vsa 2 6 telota do 6 mescev 2 7 mlada goved nad 6 mes.do 1 leta 2 8 mlada goved nad I letom do 2 let 2 9 krave 3 0 voli 3 1 biki 3 2 Ovce - vse 3 3 - — jagnjeta do 6 mescev 3 4 Koze - vse 3 5 Prašiči - vsi 3 6 -- pujski do 6 mescev 3 7 -- — mlodi in mesnati prašiči nad 6 mescev, težki do 80 kg 3 8 1 —! - I mesnati nad 80 do 125 kg 3 9 T polmust., in mastni prašiči nad 80 do 125 kg 4 0 mastni prašiči nad 125 kg 4 1 - - — j Perutnina - vsa 4 2 NAVODILA 1) Pri govedu vpišemo v vrstice, ki se nanašajo na zakol "pitone mlade govedi" in baby beef, samo podarite za zaklano pitano mlado govtd in mlado goved kakovosti baby beef, ne glede na to, da je bilo upoštevano pri prejšnjih skupinah (po starosti). Zato ne more biti število zaklane pitane govedi in baby beef večje od skupnega števila mlade govedi v starosti od 6 mescev do 2 let. V skupno "pitana mlada goved" prištevamo zaklano mlado goved, ki ni dosegla teže in kakovosti baby-beef. V skupino "boby-beef“ prištevamo zaklano mlado goved, ki je tehtala pred zokoloin nad 350 kg in katerega kakovost ustreza standardom kakovosti baby-beef. Pri prašičih izkazujemo posebej prašiče "bekone", čeprav je zakol prašičev bekonov že zajet v skupini zaklanih mesnatih prašičev. Piščanci brojlerji so pitani piščanci. "Druga perutnina" so zaklane kokoši, race, gosi in pure, no glede na teže in spol. 2) Poprečno težo živih in zaklanih živali dobimo, če delimo vso težo živih oziroma zaklanih živali s Številom živali: računamo jo v kilogramih * eno decimalko, pri perutnini z dvema decimalkama. Ce klavnica nima podatkov o tehtanih težah zaklane živine pred zokolom In po njem, mora težo oceniti. Klavnost (izkoristek, izplen, randmon) je odstotno razmerje med težo živali pred zakolom In po n|em (teža po zakolu x 100, deljena s težo pred zakolom)-, računamo jo na eno decimalko (npr. 55,2). 3) Podatki o poreklu zoklane živine se nanašajo na zaklane živali, odkupljene Izven ozemlja republike, koder je klavnica, (tabela št.2) Osnova za te podatke so živinski potni listi in odkupne listine. 4) V tabeli 1. vpišemo podotfee o skupno zakloni živini vključujoč tudi zaklone živali uvožene Iz drugih republik. V , dne Poročilo sestavil 1974 Ž>8 Direktor čitljiv podpis in telefonsko Številko Odločba ZS AS št. 774 Uradni list SFRJ št. 13/73 Statistična registrska številka POROČILO o Številu prašičev in organiziranem pitanju živine v___________________četrtletju 1974 Leto - četrtletje I.I I I Vrsta organizacije: (ustrezno število obkroži) Kmetijski kombinati, posestva in farme .... ! 1 | Kmetijske in kmečke delovne zadruge .... I 31 Druge organizacije . v.......................1A I 4 Številka organizacije združenega dela . I I | j -j Poročilo sestavijo naslednje organizacije: družbena kmetijska gospodarstvu- posestva, farme, kombinati, kmetijske zadruge, kmetijske ustanove, ekonomije nekmetijskih podjetij in ustanov, pitališča trgovskih, izvoznih in industrijskih podjetij ter klavnic. ) . Prašiči______________ 1974 štev i lo 2, Bilanca prašičev v__ . četrtletju 1974 1 Pujski do 2 mescev 0 1 1 17 1 Število prašičev v za- 1 ri j o 11 četku četrtletja 2 Pujski nad 2-6 mescev 1 3' 4) 24 2 Rojeno pujskov 3 za P1 eme in drugi pujski 31 3 Nakup( mladih n odraslih prašičev) 4 za uitanje 38 4 mladi do 6 mescev 5 Mladi prašiči nad 6-12 (6i 7' 819) mescev 45 5 Proda- ni mesnati do 80 kg 6 bre e mlade svinje 52 6 mesnati nad 80-1 25kg 7 mlade svinje,ki niso breje 59 7 prašiči polrnastrii in mastni nad 80-125 kq 8 drugi mladi prašiči 66 8 pitanci nad 125 kg 9 mladi prašiči v pitanj j 73 9 v s i ( 4 + 5 + 6 + 7 + 8 ) 10 Prašiči nad 12 mescev . _{n 116'17'18' 1.9]. 80 10 mladi do 6 mescev 11 Plemensko svinje (12+13+14-115) 0 2 1 17 11 mesnot I do 80k<0{ 4 11 12 bieje bele pasme 24 12 Zakla- ni mesnati nad 80-125 kg 13 drugih pasem 31 13 prašiči polrnastni in mastni nad 80-125 kq 14 nebreje bele pasme 38 14 pitanci nad 125 kg 15 drugih pasem 45 15 v s i (10* 11+12+13+14) 16 Merjasci z a pleme 52 16 mladi do 2 mescev 17 Izločeni merjasci v pila T j 59 17 Poginu- li mladi nad 2-6 mescev 18 Izločene plemenske svinje v pitanju 66 18 prašiči drugi 19 Drugi prašiči (izločeni merjasci in svinje, ki niso v pitanju) 73 19 v s i ( 1 6 < 17+1 8) 20 Vsi prašiči (1+2*5 10 ) 80 20 Število prašičev na koncu četrti (prepišite vrsto 20 iz taliele 1 ) 17 24. 'M 30 45 52 59 66 73 80 17 24 31 38 45 52 59 66 73 80 Obrazec spolnile v treh izvodih: enega pošljite pristojni občinski skupščini, drugega Zavodu SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožaiski pol 12, tretjega pa obdržite zase. Sestavljeno poročilo pošljite Zavodu SR Slovenije za statistiko najpozneje 6 dni po izteku četrtletja. Poročilo sestavil - . . Direktor - upravnik čitljiv podpis 1974 telefonsko številka Vrsto živine Štev. kartice ”5 "9 10 Število živine v pitanju v začetku četrt 1. 1 \ 1 17 številka kolone v kartici G o ved - vsa 0 5 1 teleta do 200 kg 0 6 1 teietc nad 200 kg 0 7 1 mlada goved nad 350 kg 0 8 1 druga mlado goved nad 1 -2 let 0 9 1 ostala goved nad 2 leti 1 0 1 Prašiči - vsi 1 1 1 bekoni 1 2 1 mesnati od 80-125 kg 1 3 1 polmastni in mastni od 80-125 kg 1 4 1 mastni nad 125 kg 1 5 l Ovce - vse 1 * 1 jagnjeta do 6 mescev 1 7 1 mlade ovce, ovce in ovni 1 8 1 Perutnina - vsa 1 9 1 piščanci (brojlerji) 2 0 1 druga perutnina 2 1 1 Skupaj 2 2 1 Si evil o živali iz lastne črede število 18 2____74 V j- 4 \* t*»žo (lq) /5 3 31 I 'Ih I I do rt i 11 v pitanje v tern četrtletju odkupljeno od družbenih org.in uslužn. pitanje število k . i* i I I • i : j I j - ! i I! i ■! i 11!.: ! I e 70 12 45 število reža (ka) število te ža Maj število E 5 '45 31 3 2 4 38 8 9 10 Številko koione v kartici 8 9 10 18___V Goved - vsa teleta do 200 kg teietc nad 200 kg mlado goved nad 350 kg druga mlada goved nad 1 -2 let odrasia goved nad 2 leti 2 9 1 Prašiči - vsi bekoni mesnati od 80-125 kg polmastni in mastni od 30-125 kg mastni nad 125 kg Ovce - vse jagnjeta mlade ovce, ovce in ovni Perutnina - vsa p i ščanci (brojlerji) druga perutnina ~it ririmrrr NAVODILA ZA SPOLNJEVANJE OBRAZCA PO-54 - V tabeli 1 in 2 vpišite podatke o lastni čredi prašičev in sicer: V prvi tabeli prikažete stanje v čredi prašičev na zadnji dan četrtletja, v drugi tabeli pa gibanje črede prašičev v preteklem četrtletju. - V tabelah 1 in 2 se mora število prašičev v začetku I. četrtletja oziroma ob koncu IV. četrtletja ujemati s podatki, ki ste jih vpisali v poročilo o živinoreji za leto 1973 (PO-51-2a). Isto velja tudi za podatke v tabelah 3 in 4, če se vaša organizacija bavi s pitanjem živine. - V bilančnih tabelah morajo biti podatki števila živine v začetku četrtletja enaki s podatki ob koncu prejšnjega četrtletja za vsako kategorijo živine. (Prva vrstica 2. tabele z 20. vrstico iste tabele iz prejšnjega četrtletja. In prvi stolpec v tabeli 3 in 4 z II. stolpcem v istih tabelah iz prejšnjega četrtletja). - Podatki vi. in 2. tabeli v vrstici 20 se morajo ujemati. - V tabelah 3. in 4. moramo število živali, ki jih damo v pitanje v teku tromesečja prikazati “V odgovarja- joči vrstici ustrezno poprečni .teži teh živali. Ne smemo torej prikazati živali, ki jih damo v pitanje v tisti kategoriji in teži v kateri jih bomo oddali. Oddane živali prikažemo v odgovarjajoči vrstici, odvisno od teže v momentu oddaje. Zaradi prekategorizacije živali med pitanjem ni mogoča bilanca med začetnim in končnim stanjem za vsako kategorijo živali, temveč samo za skupno število govedi, prašičev, ovc in perutnine. Pojasnilo k tabeli 3 - živali dane v pitanje. - stolpec 2 in 3 - prikažete lastno živino ne glede nc to, kje je bila vzrejena do kategorije, ko ste jo da- li v pitanje v lastne hleve. - stolpec 4 in 5 - prikažete živali, ki ste jih odkupili (prosti odkup) od družbenih organizacij - in uslužnostno pitanje (živali, ki jih pitate za druge organizacije) - stolpec 6 in 7 - prikažete živali, ki ste jih odkupili na prostem trgu od zasebnih proizvajalcev in jih da- li v pitanje. Pojasnilo k tabeli 4. - živoli dane v pitanje - stolpec 2 in 3 - prikažete lastne živali kooperantov, ki pitajo živino. - stolpec 4 in 5 - prikažete vse ostale živali, ki jih zasebni rejci - kooperanti pitajo za družbenene orga- nizacije . Oddana živina Tabela 3: Kot oddane štejemo vse tiste živali, ki so - bile prodane zunaj gospodarstva - živoli, katere je nosilec kooperacije prevzel od drugih organizacij na osnovi poslovnega sodelovanja in - zaklane živali na lastnem gospodarstvu ali LASTNI klavnici. Tabela 4: prikažete živali, ki so jih spitali zasebni rejci v proizvodnem sodelovanju po dogovoru. (Sem ne štejemo živali,1 katere je organizacija kupila na prostem trgu - sejmu ali nakup brez dogovora.) Izločene živali. - V stolpcu 10 (tabele 3 in 4) vpišete živali, ki so bile predčasno izločene iz pitanja zaradi bolezni, pogi- na ali drugih vzrokov. Predvidena oddaja - V stolpcu 12 in 13 (tabele 3. in 4.) vpišete število živali za katere predvidevate, da bodo v naslednjem četrtletju dosegle končno pitovno težo in na osnovi dogovorov v kooperaciji. Še ostala pojasnila: 1 . V skupino - teleta do 200 kg - spada pitana mlada goved do 6 mescev starosti. 2. V skupino "teleta nad 200 kg" spada tudi pitana mlada goved od 6-12 mescev,ki ni dosegla teže in kvalitete tipa baby beef. 3. Za mlado goved (baby beef) se šteje goved v teži nad 350 kg, katera kakovost ustreza standardu kakovosti baby beefa. 4. Prašiči "bekoni" so prašiči, pitani za bekon I., II. in III. vrste. 5. K "mesnatim" prašičem prištevamo prvovrstne (prima) mesnate in mesnate prašiče l.,ll.in III. vrste. 6. Piščance-brojlerje (pitane piščance) prikažemo skupaj za l.,ll. in III. vrsto. 7. "Druga perutnina" so pitane kokoši, pure, gosi in race: prikažejo jih vse skupaj. - V tabelah 3 in 4 stolpec 1 je mesto v vrstici 22 in 40 predvideno samo zarodi kontrole podatkov na karticah (mehanografska obdelava). Zato podatkov v stolpcu 1 ne seštevate. ?»vn $8 stove si JF n smiimii j~ Vi ■ su ITT i 1 I [ | | f Odločba ČS Ul St. m Uradni »st SFRJ ',t. 13/73J Statistična registrska številka 1. Ulov rib po posameznih vrstah rib (nadeljevanje) V BiSiCU . ObCIna ___ POROČILO 0 MORSKEM RIBOLOVU 19/4 6ospodar*ka organizacij* _____________ 1. Ulov rib po pos.neznih vrstah rib I I I I 14 Vrsto rib Količina kg Piavo rM. o sardola 10 1 papa lina brglun (inčun) skuša lokarda šnur turska iglica, igla tun polanda (palaoida) trup [trupac, ruobac) luc (voj) J Oj 2 qof. lita (orhan, bllizna) vse 9t-w j« ribo o-li/ok bradj* ‘v tri Ja, barbun) .'wb*ii»c *sor;r.i lipan (cipal) j-gulia gruj (ugor) lubon (lubin, brancin) Vrsto rib Hotiči« kg Orugo ribe zlatobrov ali kooarča j 0 3 girica oblica > bukva qavon (qavun, oliga) frnoperka (ušata) kanter šopa, salpica (salpa) bodika (škrpun, škrplna) sorski list, plošča, roab trne! (pas) - ■ačji so« (aačka) j G j4 skati (ralo) druge ribe vse Glavo-nož cl ligenj (lignje, kalaeari) sipa - navadna hobotnica eoškatna hobotnica (nrkač) vse Raki jjstcg ikjnp | 0 15 — - ■ •orski pajekfrakovtca,grancevola) vse Školjke ostrige (kjvenlca) - užitna klapavica (dugnja) vzgojena naravna drugo 'kol)k e vse VSO 2. Ulov po pos.meznih IjJjah r lae ladje i tev. karti- ce Število posadke Število ribolovnih dni Ulovljeno kg kočaranje ulov Bajhne plava ribe tunolov drugi ribolov vse St.kolone na kartici 10 U 22 2» J4 <*0 4G 5? 0 G 0 3 0 8 0 - 1 0 1 i 1 7 1 i 1 4 1 5 i s 1 7 1 8 1 i 0 2 1 2 2 - - 2 3 2 4 2 5 7 b 2 7 7 8 2 e Seltevok veoh ledi) 3 0 GLEJ MVaO 5***1 t K A V O D I L A Zaradi prihoda na elektronsko obdelavo podatkov aao »orali obrazec oblikovno spreaeniti. Vsebinsko Ja ostal obrazac anak la, da v drugi tabeli zahtevalo ob koncu seštevek za vse ladje. Opozarjaao, da se aora seštevek vsega ulova za vse ladje iz druge tabele ujsiatf i seštevkos vsega ulova Iz prve tabela. Porodilo sestavi uprava podjetja (zadruga) in prtkaie vso kolidtno iztovorjenih rib za vsa ribolovna sredstva vsak aesec, ne glede na obeodja ulova. Porodilo sestavi v treh izvodih; dva izvoda pošljite Zavodu SR Slovenije za statistiko najkasneje do 10. v aesecu za pretekli aesac. V dna 197* H.P. Porodilo sestavili Porodilo potrjujsi Odločba ZIS It. 77A lir. Ust it. 13/73 Ipd ■ čibll II 1 II 11 I I Statistična registrska številka v pesecu______________________^74 I I I I I 4 obilna_______________________________________ ! I I I I 8 Vrste rib Količina kg sardela | 0 1 papalina brplun (inčun) Plav8 ribe skuša lokarda šnur »orska iqltca, igla tun polanda (palamjda) trup (trupac, rumhac) 1uc (voj) ( 0 | 2 •;nf, lica (orhan, bil i zn*a) vse Prut/ ribo osliček bradač (tri ja, barbun) zobatec morski 1ipan (cipa 1) jegulja gruj (ur;or) luben (luhin, brancin) zlatobrov ali komarČa n i rica oblica bukva itvon (navun, oliga) •rnoperka (učata) kftoler šopa, salpica (salpa) b.idika Ukrpun, čkrpina) morski list, plošča, romb trne/ (pas) mačji som (mačka) [ ^ A skati (raže) (Irme ribo vse 611» v o -nn/cl llqenj (lignje, kalamari) sipa navadna hobotnica moškatna hobotnica (mrkač) vse Raki jastog škamp | 0 | 5 »orski pajek (rakovica,grancevola) vse Skol jke ostrina (kanerica) užitna klapa-vica (dagnja) vzgoj«na naravna druge Školjk« vse vse 16 2Z ZB 34 40 46 52 58 64 70 16 22 28 34 40 46 5? 58 64 70 16 22 28 14 40 46 52 58 64 70 16 22 26 34 40 46 52 58 64 70 16 22 28 34 40 46 52 58 64 FVoillo spolnilo v treh Izvodih; dva izvoda pošljite Zavodu SRS za statistiko najkasneje do 10. v »escu za ulov v pretekle™ »escu. . dne 1974 1 oročflo ja sestavi! H.P. foroiilo potrjuje ZAVOO SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO I i I Tl I 1 I 1 ~1 Statisti£na registrska številka PO - 61 - la Drulbent sektor Naliv podjetja - ladruoe_______________________________________ kra j__________________________________________ POROČILO o ribičih In ribiških sredstvih za »orskl ribolov v letu 1973 Poročilo svetovi uprava podjetja in zadruge za vsa sredstva, ki so bila uporabljena pri morskem ribolovu v letu 1973(lastna in vzeta v naješ),ne glede na to, kje so jih uporabljali. 1. Poročilo sestavite v treh izvodih; dva pošljite našemu zavodu. Število Zaposleni delavci pr! rl-bolovu S taIni(za nedoločen Čds) ribiči drugi delavci zaposleni v administraciji in tehnični službi Za določen čas Ribiške ladje in čolni Motorna ladje nad 10 BRT vse ladje BRT vseh ladij KM vseh ladij Motorni čolni pod 10 BRT vsi motorni čolni BR1 vseh muiornlh čolnov KH vseh motornih čolnov čolni brez eo-tor) a vsi čolni BRT vseh Čolnov Ribiške areie Hrele (p 11 vari ca) za majhna plave ribe za tunoiov Hrele pote-galke (potegače) za najhna plave ribe ■igavlce za tunoiov (šabakun) za nočni ulov giric (kogol) druge mreže potegalke Mreže vlačnlce (koče) Hrele,ki mirujejo v vodi (stajačlce) za ulov sardel (vojga) mirujočo mreže za ulov raznih rib (pros tiče) trojno mirujoče mrele(popnntce) drugo mirujoče mreže Oruge mrele (clplare, ludr) Ribiški pribor Vršo Paraogall število košar (kola) število trnkov SvetiIke petroplinske električne Odlok Zv. skupščine AS št. 771 •Uradni list ?FRJ’,štev. 13/73 Občina V_________________________ , dne _________ 1971 Poročilo jo sestavil H.P. Poročilo potrjuje direktor - upravnik «) Ledje morate opisati posamezno _______ v tabelo Z l_ , m o # — -J* r -S -S t -o '—' : š s'.- -- — •♦- c TJ Oi —■ ca *— «'» L “’KI A ca l- >£ KI O ^ sc Velikost ’adje BRT «5 . r m •PO s »ra tx S i - ° 75 3L 5 £ ™ a> s- 1 "i-: h A o •»» "■ -s o to g £ "d 3 > ar. 8 „ S " m ■ M 1 S " i .2. „ .£ f ? —1 o> .i S s Odlok Zv.akupščlne AS It. 774 »Uradni Ust SERJ,»št«v.13/73 j" I I I I I I I I I Stati stilna registrska StaviIka PO - 61 - 1b Zasebni ribi El Oblina Rasel je P O R O S I L O o rlblCIh In ribiških sredstvih za eorski ribolov v letu 1073 Porollloizpolnl skupšllna obilne. Porola o ribiških sredstvih tistih ribičev,ki žive na območju občine,ne glede na to,v katerem kraju uporabljajo ta sredstva,bodisi lastna ali najeta.Poročilo sestavite v treh Izvodih;dwa pošljite Zavodu SR Slovenije za statistiko. Število Ribiči stalni občasni in sezonsM Ribiške ladje In čolni Motorne ladje nad 10BRT vse ladje BRT vseh ladij KM vseh ladij Motorni čolni pod 10 BRT vsi motorni čolni BRT vseh motornih čolnov KM vseh motornih čolnov Čolni brez motorja vsi čolni BRT vseh čolnov Ribiške • reže Mreže za majhne plave ribe(plivarlce) Mreže potega lk e (potegače) za majhne plave ribe mtgavica za tunolov (šabakun) (giričnice) za nočni ulov qlric (kogol) druge mreže potogalke Mreže vlačnlce (koče) Ureže,ki mi-rujejo v vo-dl(stejačlce) za ulov sardel (vojge) mirujoče mrže za razne ribe (prostice) trojne mirujoče mreže (popunice) druge mirujoče mreže Oruge mreže (ciplare, ludr) Ribiški pribor Vrše Parangall število košar (kota) Število trnkov Svetilke petropltnske električna V________________________ , dne ______________ 197A Poročilo Je eeatavll Poročilo potrjuje ,M.P. Odločbo Zv. »kupicin« AS it. 774 Urodni list SFRJ, it. 13/73 LETNO POROČILO O RIBIŠTVU na rekoh, jezerih, ribnikih in kanalih v letu 1973 PO-62 iiiiiii T~n Statistična registrsko številka Ribiška zveza _____________________ Ribiška družina____________________ Družbena gospodarska organizacije I I 12 ULJ 4 ULJ6 1. ZAPOSLENI 31.12.1973 Število Jj Zo nedoločen ribiči v neposredni proizvodnji To[T 2^ čas drugi delavci j (stalni) vsi (1 + 2) 4 Ribiči za določen čas (letno poprečje) (začasni in sezonski) _5_ Ribiči zaposleni po pogodbi 6 Samostojni ribiči (zasebni) 7 Športni ribiči 2. PLOVNA SREDSTVA IN OPREMA (31.12.1973) Merska enota zmoglji- vosti Ste- vilo Zmog- ljivost vseh 1 Motorni čolni in ladje 9RT 2 Ribnjače in barke BRT 3 - ribiški vagoni t 4 Premične hladilnice t 5 6 Nepremične hladilnice t : Motorne kosilnice KM 0 | 2 7 Traktorji KM 8 Tov or njoki t 9 Ribiške sesalne in črpalne naprave KM 10 Elektfoagiegoti V/ATT 3. RIBOLOVNE MREŽE IN PRIBOR (31.12.1973) S,e- vilo 1 Pregradno mreža 2 Metavnica 3 Vločilna mreža 4 Sak 5 Lovnica (stovnica, ometavnica) 6 Viša (ravielj) 7 Parongal (naveza trnkov) 4. POVRŠINA RIBIŠKEGA GOSPODARSTVA IN RIBNIKOV ZA SALMONIDE V LETU 1973 Število prostorov Kopač iteto število iker v C00 Površina v m2 vsa od tega v uporabi 1 Volišča | o| 3 2 Bazeni za vzrejo mladic 3 Bazeni za konzumne ribe 4 Bazeni za plemenke 1 oj4 Gojitveni potoki 6 Druge površine 10(5 7 Vsa površina 11 14 17 20 23 26 29 35 41 47 53 59 14 20 26' 32 38 Poročilo spolnijo: ribiška podjetja, kmetijska posestve^ ustanove, ki se ukvarjajo z ribolovom in proizvodnjo rib in organizacije športnih ribičev. Poročilo spolnite v 3 izvodih: 1 izvod obdržite zase, drugega pošljite pristojni občinski skupščini, tretjega do 28. 2. 1973. Zavodu SRS za statistiko, Ljubi jano, Vožarski pot 12. 5. POVRŠINA RIBIŠKEGA GOSPODARSTVA IN RIBNIKOV ZA DRUGE RIBE V L.1973 Število prostorov Površina v m2 vsa od rega v uporabi 1 Drstišča s pregrado 2 Prostori za zarod 3 Prostori zu mladice I 0|6 4 Prostori za motične ribe 5 Vzrejevališča 6 Prezimnjak? 7 Preostale povr ine 017 8 Vsa površino _U 6. PORABA KRMIL IN GNOJIL V RIBNIKIH V LETU 1973 41 44 47 50 53 56 59 32 56 80 32 56 80 32 Ribniki za salmonide Ribniki in druge ribe 1 Koruza 2 Pšenica 3 Ječmen 4 Soja in volčji bob 0 8 5 Krmila živoi. izvora in klavniški odjed 6 Krmske mešanice - briketi 7 Druga krmila (arašidova moka itd.) 8 9 Vsa krmila (1-7) Fosfatno gnojila 10 Dušična gnojila 0 9 11 Saturacijski mulj 12 Apno 13 Hlevski gnoj - zeleni jodor 14 Drugo gnojila 15 V*a gnojila (V- 1 4; ‘ 7. VZREJA SALMON IDO V V LETU 1973 Vzreja mladic Vzreja konzumnih rib ikre število (v tisočih) mladice ulov v kg .vložene ribe prirast v kg ulov v kg ostalo rib v ribnikih v kg itevilo(v tisoč. 1 teža v kg število teža v kg 7 8 14 20 26 321 44 50 56 65 Postic iarenka (amerikanko) 1 0 - Potočna, »oška ir. jezerska postrv 1 1 Lipan 1 2 Drug« rib« 1 3 Vse 1 4 8. VZREJA DRUGIH RIB V LETU 1973 Vzreja mlodic prirast ulov vloženo v ribnike prirast v k9 ulov v kg ostalo rib v ribnikih v kg itevilo t«ža v kg število teža v kg število teža v kg 7 ? 14 20 26 32 38 44 50 56 62 Krap 1 5 1 6 Som 1 7 Linj l 8 ščuko 1 9 Druge rib« 2 0 Vse 2 1 Vzreja konzumnih rib Vloženo za* roda v kom Izlov mladic v kom Odstotek ulqva (%) enoletnih dvoletnih enoletnih dvoletnih 7 8 14 20 26 32 38 Potočna postrv 2 2 Druge ribe 2 3 SKUPNO 2 4 10. Vlaganje rib v športne ribolovne vode v letu 1973 Vrsta rib Zarod v kom. Mladice v kom Konzumne ribe v kom Potočna postrv 2 5 Šarenkn Soška postrv Druge postrvi Lipan 2 6 Sulec Salmonidi skupaj Krap Uni | 2|7 Som Ščuka Druge ribe SKUPAJ VSE RIBE 2 8 11. ULOV RIB V REKAH, JEZERIH IN KANALIH V LETU 1973 Vrste rib Teža v kg 1 t :£ 1 > 1 Kečiga, jeseter, beluga 2 Smuč 3 Som 4 Krap 5 Ščuko 6 Linj 7 1 Mešane ribe (razne belice) 8 II Mešane ribe (razne belice) 9' Bela riba (podust, klen, miena) 10 Ukljiva - belica 2 9 11 Jegul ja 12 Kubla 13 Cipla 14 Druge ribe 15 Vse riDe v nižinskih vodah il - 14: 16 8 1 > 1 Postrv šarenka 17 Potočno, jezerska, in soške postrv 18 Sulec 19 Lipan 20 21 Druge ribe Vse ribe v vilinskih vodah (16-20) 22 Vse ribe (15 in 21) 3 0 23 Raki 24 Žabe 25 Želve 26 bkol jke 27 Odkupljeno od zasebnih poklicnih ribičev 28 rib od družbenih gospodarstev Ulov rib v lekoh, jezerih in kanalih (tobela 11) Podatke o ulovu teh rib dajo podjetja, zadruge, gospodarstva iz knjigovodske evidence. Podatke o ulovu rib zasebnih in športnih ribičev dajo njihove organizacije (npr. ribiške zveze). Teža v kg 1 Lastna drobnoprodaja 2 Prodano trgovini 3 Prodano industriji 4 Izvoženo (direktni izvoz) 5 Lastna predelava 6 Lastna poraba ] 311 7 Ostalo v ribnikih 8 Ostalo v gojitvenih potokih 9 Vse - ostalo 13. Škode povzročene v ribolovnih vodah, gojitvenih potokih in ribogojnih obratih Voda Ribogojni obrat Gojitveni potok Povzročitelj škode Število povzročenih škod 1 jU Zaposleni (tobela 1) Med zaposlene štejemo osebe, ki so bile stalno zaposlene v ribiških dejavnostih na dar 31. XII. 1973. Sem štejemo tudi osebe, ki niso bile stalno zaposle ne, pa jim je to edina glavna zaposlitev. Za začasne in sezonske ribiče vpisujemo povprečno število zaposlenih med letom 1973 Plovno sredstvo in opremo (tobela 2) Za število in zmogljivost vzomemo stanje 31. XII. 1973. Podatki se nonašajo I* na tista sredstva, ki se rabijo samo v ribištvu. Če traktorji, kosilnice in tovornjaki niso vpisani kot osnovna sredstva ribiškega gospodarstva, ne pridejo ' poročilo. Za zasebne ribiče se morajo prikazati poleg ulova še ribolovne mre že in ptibor. Površina ribiškega gospodarstva in ribnikov (tobela 4 in 5 ■ Ta podatek vsebuje vso površino ribiškega gospodorstva: površino ribnikov in druge površine (njive, gozdove, nerodovitna zemljišča, zemljišča zgradb, po’ itd. ). Površino ribnikov za krape prikažite z dvema docimalkama. Poraba krmil in gnojil (tabela 6) Podatek vsebuje krmila lastne proizvodnje in kupljena krmila, ki se pokrmijo ' ribnikih krapom In postrvem. Vpišejo le tiste količine gnojil, s katerimi so gon jili površine ribnikov. Delitev ulovljenih rib (tabela 12) Prikazati morate razpoložljive količine konzumnih rib (ulovljene, prirejene in odkupljene količine) In kar je ostalo v ribniku za bodoče leto. Poročilo pregledal in odobril: IX. Iz koliko ločenih delov jo sestavljena kmetijska^ površina, ki jo je gospodarstvo uživalo 31.XIU' 1973 število delov Površina vseh delov v ha i do 2 ha 2 nad 2 - h ha 3 nad b - 10 ha A nad 10 - 30 ha b nad 30 - 100 ha 6 nad 100 ha 1 vse (1 * 6) 8 obdelovalna površina?) 9 njivo in vrtovi Ločeni deli zemljišč so tista zemljišča, ki na vseh straneh mejijo na tuja z end ji Šča. To so tudi v zakup vzeta zemljišča, Če ne moji jo n«, lastna zemljišča. 1) kmetijsko površino sestavljajo naslednje kategorijo zemljišč : njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki, pašniki, ribniki, irst*Čja in močvirja. ?) obdelovalno površino sestavljajo: njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki. X. Število kooperantov v letu 1973 1 • tevi lo gospodarstev - konperantov M / j poljedelstvu in zelenjadarstvu Tl v večletnih nasadih A v živinoreji Število kooperantov prikažite na temelju pogodb o kooperaciji. 1} V število gospodarstev kooparantov vpišete podatko tako, da jih ne dvujit*. Npr. Če je gospodarstvo kooperiralo v poljedelstvu, v večletnih nasadih in živinoreji, ga vpišete v prvo vrstico samo enkrai. •i rLovanju kooperantov v letu 1973 številu za p1tanje Štovilo za pleme i Govedo 2 Prjiiči J Ovce A Por u t n i na l,sa- h (enodnevni piščanci 7777/77, b Jajca - Število i Krmiti mešanice v kg 0'vH‘tčllo sostavil) Oimktor Datum (H P) Odločba Zv.skup. AS št.77A Uradni list SFRJ št. 13/73 tlTTfli lili! ; 1 T~1 Statistična registrska Številka LETNO POROČILO družbenih kmetijskih organizacij za leto 1973 Vrsta dejavnosti (šifra iz registra dejavnosti službe družbenega knjigovodstva) | l l 1_______I___J Vrsta organizacije (izpolni statistika) |___j Poročilo izpolni vsaka organizacija, ki se ukvarja s kmetijsko proizvo-njo ali storitvami in je obstojala 31.XI 1.1973.Porotilo izpolni organizacija v 3 izvodih; enega obdrži poročevalska enota, drugega posije Zavodu SRS za statistiko, tretjega pa pristojni skupščini občine. I. Integracijske spremembe v letu 1973 1. Delovna organizacija je v letu 197? poslovjla pod istim nazivom ___________(da, ne) 2. Kako je nastala delovna organi/acija, ki v letu 1972 še ni obšlo- a) prvikrat osnovana____________(da, ne) b) l združitvijo______gospodarskih organizacij 3. V letu 1973 je organizaciji priključeno A. V letu 1973 se je od organizacije odcepilo štovilo gospod, organizacij števi lo zaposlenih štovilo obratov števi lo zaposlenih Vseh kmetijskih industrijskih drugih Ali ima gospodarska organizacija v svojem sestavu obrat kooperacijo ____________(da, ne) 0P0K8A: Podatki se v tabelah od II. do XI. nanašajo na kmetijsko dejavnost kmetijskih po.estev, kombinatov in drugih organizacij z izjemo kmetijskih (delovnih) zadrug, kjer se nanašajo na dejavnost organizacije v celoti. II. Zaposleni 1. Delavci zaposleni v proizvodnji in administraciji 31.XI1.1973 (zaposleni /a nedoločen čas) i vsi zaposleni (2 - 10) 2 v poljedelstvu 3 v vrtnarstvu in cvetličarstvu A v sadjarstvu 'j v vinogradništvu 8 v živinoreji / v primarni predelavi Km tijskih pridelkov 8 v kooperaciji in kmetijskih uslužnostnih dejavnostih 9 v upravi 10 v nekmet i j,kili dejavnostih 1 s fakulteto ali visoko šolo 2 strokovnjaki z višjo šolo 3 s srednjo Šolo *) 4 Kmetijskl strokovnjaki s fakulteto ali visoko šolo 5 z višjo Šolo 6 s srednjo šolo 7 Veterinarski s fakulteto 9 strokovnjaki s srednjo šolo 1) 9 s fakulteto ali visoko šolo 1Q Ekonomisti z višjo šolo 11 s srednjo šolo 1) 12 Ostali s fakulteto ali visoko šolo 13 strokovnjaki z višjo šolo 14 s srednjo šolo *) Osebje razvrstite po dejansko končani šoli, ne pa po priznani strokovni izobrazbi. 1) Brez oseb, ki so končale šole za VKV in KV delavce. 3, Kvalificirani delavci H, XII, 1973' fl 1 Število visokokvalificiranih delavcev f / ^ Š;.»vi ?o kvalificiranih delavcev Upošiovaco samo tiste delavce, ki *.o končali "ole /a kvalificirane in visokokvalificirane delaven. Sem nc prištevamo priučenih delavcev. 4. Porah * }< ne delovne ure |.rj kmetijski >nvror.ti v leta 197*1)________^_____ Skupaj (od 'f do b) od teh v poljedelstvu v sadjarstvu v vinogradništvu v živinoreji v pr im.prede lavi kmeti j.pridelkov 1) Vpisuje se delovni Čas, ki so rja opravili delavci zaposleni /a nedoločen ir doit)i'en ras. Torej delovni Čar. stalnih,občasnih in sezonskih delavcev. IH. liilancj plenice in koruze (glej navodila) j P'ief ica v g Koruza v zrnju v g i 1 /■i 1 itj;‘ 1. 1. D73 2 Pridelek J N ik Up 4 Poraba skupa j 9 za seme 0 /d krmo Živini 1 Izgube in kal o 8 I r -tila ja 'I /a loge 31. XII. 1973 IV. Pogonski stroji 31. XII. 1973 Ure izko- Številu Vrsta KH riščanja stroja v 1973 lotu 1 do 25 KM 2 2b - 35 KM 3 Ir.ktorji Jb - 50 KM S 51 - 90 KH T nait “0 KM T '„.i (1 - 5) 7 enoosnih, motornih kultivatorjev in motornih irez e Od tega traktorji, rogisirirani za cestni promet P P 9 traktorji-goseničarji m 10 traktorji, kopi jeni v 1.1973 n Komnajni (z lastnim univerzalni ir za 7 i to ir n koruzo n lastnega za peso 15 pogona) drugi(si1o kombaj.itd.) it vil (10 - H) 17 Kombajni kupljeni v letu 1973 MA WA 1? Elektromotor ji 19 Orugi »uiorii 2) 20 Tovornjaki Vse KM (6,15,17.18.19) W/ft 1) Moč elektromotorja v KW se množi z 1,3b, da se dobi podatek v KM. 2) Stabilni in vgrajeni v stroje in naprave. V. Kmetijski stroji in orodje 31.X! 1.1973. Vrsta Število i Traktorski plugi 2 Traktorsko orodje za predseiveno obdelavo zemlje 3 Traktorski kultivatorji za medvrstno obdelavo H Traktorski trosilci umetnih gnojil 5 Traktorske sejalnice za strna Ji ta 6 Traktorske sejalnico 2a koruzo 7 Traktorske kosilnice vseh vrst 6 Samohodne kosilnice 9 Pobi ralno stiskalnice 10 Traktorske prikolice 11 Motorne Škropilnice 12 Motorni pravilniki in muglilniki 13 Molzni stroji - kumpletni aparati VI. ?sioijl ji vosi objektov za predelavo 31. XII. 1973 1 Sušilnice za strna Tita in koruzo števi lo 2 zmogljivost v 24 urah v tonah 3 za sadje število 4 zmogljivost v 24 urah v tonah 5 za vr tnine števi lo b zmogljivost v 24 erah v tonah / Klavnico v 8 urah ton 1) 'J K lekarno Delavnice in mešal nice krute števi lo 1(1 Proizvedeno v letu 1973 v kg kompletne krmne mešanice 11 beljakovinski koncentrati 12 mineralno vitaminsko mešanico VII. Poraba goriva, maziva in električne energije v letu vsa 1 Nat ta kg 2 Bencin kg 'T Petrolej kg 4 Ulje - maziva kg 5 1 lukIriČna encfgij i v kWh 1) VpiHte količine goriva, naziva in električno energije, ki Jih Ju porabilo r, ispodarstvo - zadruga v okviru gospodarske de javnosti in pri opravljanju stori ley za zasebne proizvajalce v letu 1973. VIN. Sredstva za varstvo rastlin v letu 1973?r> Porabljeno pri qospodar stvu kg Prodano in porab 1jono za s lori tv« kg i fungicidi - za sredstva uničevanje rasi tinskih bole/ni 2 Herbicidi - sredstva za uničevanje plevelov 3 Insekticidi - srndsiva /a uničevanje škodljivih insektov 4 Vsu (1.2.3) ) Prikažite tuli količini1, porabljeno v kooperaciji . ■■ 126.0 123.4 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 112.9 129, 3 126.fr 123.4/- 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 ^129; 1 •123.4 121 J, 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 ‘ 129,4 * 126.1 'W 123/4?, 121.3 119.4 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 123»a”L 12.U3 ■<; 119.5 118.0 116.7 115.6 115.6 113.7 113.7 « 426n ' J123.5 RK3 119.5 118.0 116.7 115.6 114,6 113.7 113.7 129.4 126.1 123.5 121,4/ 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 n 3.0 129.4 129.4 .426.1 126.1' 123.5 123/5 121.3 . - ■ - 121.3 119.5 119.6 118.0 118.0 116.7 116.7 115.6 115.6 114.6 114.6 113.8 113.8 113.0 113.0 129.1 126.1 123.5 121.4 119.6 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 126.5 126.2 123.5 121.4 119.6 118.1 116.8 115.6 114.6 113.8 113.8 126.2 126.2 123.5 121.4 119.6 118.1 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 129.5 126.2 123.5 121.4 119.6 118.1 116.-8 115.6 114.7 113.8 113.0 129.5 126.2 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 129.5 126.2 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.8 129.5 126.2 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 129.5 126.2 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 129.6 123.6 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 129.6 123.6 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 129.6 126.6 123.6 121.5 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 T29.6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.2 116.8 115.7 114.7 113.9 113.1 129.6 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 129.6 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.9 129.7 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 129.7 126.4 123.7 121.5 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 113.1 129.7 126.4 123.7 121.5 118.2 118.2 116.9 115.7 114.8 113.9 113. T 129.7 126.4 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 129.7 126.4 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.8 ’114.8 113.9 113.1 129.7 126.4 123.7 121.6 119.7 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 129.7 126.4 123.7 121.6 119.8 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 129.8 126.4 123.8 121.6 119.8 118.2 116.0 115.8 114.8 113.9 113.1 129.8 126.4 123.8 121.6 119.8 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 129.8 126.4 123.8 121.6 119.8 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 129.8 126.5 123.8 121.6 119.8 118.3 116.9 115.8 114.8 113.9 113.2 129.8 126.5 123.8 121/6 119.8 118.3 116.9 115.8 114.8 113.9 1T3.9 129.8 126.5 123.8 12T.6 119.8 118.3 117.0 115.8 114.8 113.9 113.2 ,129,8 126.5 123.8 121.6 199.8 118.3 117.0 115.8 114.8 113.9 113.2 129.9 • 126.5 123.8 121.6 199.8 118.3 117.0 115.8 114.8 113.0 113.2 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.2 116.8 115.7 114.7 113.9 113.1 129.6 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 129.6 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.9 129,7 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 129.7 126.4 123.7 121.5 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 113.1 129.7 126.4 123.7 121.5 118.2 118.2 116.9 115.7 114.8 113.9 113.T 129.7 126.4 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 129.7 126,4 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.8 ’114.8 113.9 113.1 129.7 126.4 123.7 121.6 119.7 118,2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 129.7 126.4 123.7 121.6 119.8 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1