ŠTEV. 33 Ptuj, 31. avgusta 1957 Letnik x. Glasile SZDL ptujsKega okraja — Uprava In uredništvo Ptuj. Lackova ulica 8 — Telefon 156, PJB Ptuj §tev 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Baviman - Elokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna ~ Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Zliora okrajnega ljudskega odbora Ptuj sta v četrtek zadnjič zasedala v četrtek, 29. uv^iista ti., je bila zadnja seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odlM>ra v Ptuju z izjemo od prejšnjih sej v .^tatenberpH po predhod- nem ogledu Tovarne glinice in alumrnija v Kidričevem. Za ko- nec je ostalo še 12 gospodar- skih in drugih predlogov, ki jih je bilo potrebno rešiti pred prenehanjem funkcioniranja OLO J*tuj. Ob tej priložnosti se je predsedniku Ptuj tov. Jožetu Tranišku ter vsem ostalim odbornikom Ol.O Ptuj zahvalila za vse dosedanje de- lo in prizadevanje za dobro- bit na vseh področjih našega družbenega življenja odborni- ca tov. julka Kanclerjeva in jim želela na novih službenih mestih mnogo uspehov. Prav tako pa se je tov. Jože Tram- šek zahvalil obema zljoromii za vso pomoč in enotnost pri reševanju težkih in odgovor- nih nalog Okrajnega ljudske- ga ora. Zahvalil se je tudi vsem uslužbencem OLO za marljivost in jim želel na no>ih službenih mestih obilo uspehov. Zadnje seje OLO Ptuj sia se udeležila zastojinika OLO in Okrajnega odbora SZDL Ma- ribor! ki jima je predsednik tov. Jože Tranišek želel dobro- došlico in ju pozdravil. Med obstajanjem Okrajne- ga ljudskega odlK)ra Ptuj ni bi3o priložnosti, da bi s- vsi odborniki obeh zborov OLO skupno ogledali najbližjo in za vso ^ašo domovino važno To- varno glinice in aluminija v Kidričevem, zato so si jo ogle- dali ob zadnji seji OLO v če- trtek. Ogled je trajal približno 5 ure, nakar so se vsi odbor- niki pa tudi vodilni uslužben- ci OLO podali na zadnjo sejo v Statenberg. Na dnevneni re- dn je bilo 12 raznih predlogov, večinoma gospodarskih, v zve- zi s i)roračiinom in gospi>dar- skimi problemi nekaterih pKxl- jetij. Razprave ni bilo veliko. Glasovanje je bilo enoglasno in dnevni red seje je bil hitro izčrpali. Ob koncu seje se je tovari- šica Julka Kanclerjeva zahva- lila predsedniku tov. Jožetu Tramsku, jmdpredsednici tov. Lojzki Stropnikovi in ostalim odlx)riiikom obeh zborov OLO Ptu| za večletno vestno in ckI- govornosti polno službo višjih organov ljudske oblasti v tem predelu naše domovine, ob- enem pa je poudarila, da upa, da bomo videli vse agilne od- bornike obeh zl>orov v bodoče v razširjenem Okrajnem ljud- skem odboru Marilmr in Ob- činskem ljudskem d- bornikonjl in uslužbencem OLO /a vestno in marljivo izvrše- vanje težkih in iKlgovornih na- log ljudske oblasti ter je že- lel vsem, da bi v svojih obči- nah in v (~)krajnem ljudskem odboru Maribor tudi v bodoče jK>svečali vse svoje skrbi in delo blaginji našega ljudstva. S tem je bila končana zad- nja seja obeh zborov OLO Ptuj, nakar so si odborniki ogledali še zanimivosti gradu ŽtatenlHTg in nedolgo za tem tnlpotovali vsak na svojo stran ter si ob slovesu želeli na svi- denje in uspehe na novih služ- benih mestih. Ljubljana bo postala mesfo zanimivih dogodkov z veliko naglico se bližajo dne- vi, ko bo Ljubljana postala sredi- šče izredno zanimivih in pomemb- nih dogodkov. Zdaj se vrše zadnje mrzlične priprave. V Ljubljano že prihaja iz vseh petih kontinentov najboljše vino, ki ga zmorejo po- samezne države, kajti že 28. t. m. je začela Mednarodna komisija /.a ocenjevanje in nagrajevanje naj- boljših vin vsega sveta svoje tež- ko in naporno delo, saj bo do 2. septembra letos morala oceniti nad 200 različnih, visokokvalitet- nih vin, ki se vsa bore za najvišje priznanje — zlato kolajno in di- plomo. To najvišje priznanje ne pomen.ia samo zas'užene nagrade za kvalitetno pridelovanje grozdja ter skrbno nego vina, temveč predvsem mnogo večje možnosti za uspešnejše uveljavljanje na svetovnih tržiščih. ŠTAJERSKA BELA ViNA — NAJ- BOLJŠA NA SVETU Naša slovenska bela vina slovi- jo že nekaj stoletij kot najboljša vina na svetu. Tako jih je pred 250. leti ocenil tudi angleški sla- dokusec Simon Klement, ko je potoval po naših krajih ter po- kušal in ocenjeval povsod vina. Prav podobno jih je ocenila tudi komisija mednarodnih vinskih strokovn-iakov na lanskem IL mednarodnem sejmu vina v Ljub- ljani. saj so naša naravna bela vina pobrala lani vse zlate kolaj- ne za naravna vina. tako da so tuja vina dobila zlate kolajne le za peneča vina. Vsekakor priča- kujejo naš- vinogradniki in kle- tarji letos podobne uspehe, dasi bo konkurenca ntiboljših vin le- tos mnogo hujša, kakor kadar koli prej. V LJUBLJANI BODO RAZPRAV- LJALI O NAPREDKU VINOGRAD- NIŠTVA VSEGA SVETA ČPtrtoori -^'i^-embra bo v L.itih- Ijani član Zveznega izvršnega sveta Slavko Komar odprl sve- čano 37. plenarno zasedanje Med- narodnega urada za vino, na ka- terem bodo zbrani uradni pred- stavniki 23 držav-članic, kakor tudi številni predstavniki drugih držav, raznih mednarodnih orga- nizacij, FAO itd. kot opazovalci. Ta plenarni sestanek bo v komi- sijah in plenumu ■ reševal mnoga izredno važna vprašanja vino- gradništva in vinarstva s svetov- nega vidika. Vse države posvečajo izredno pozornost tem zaseda- njem ter se na njih zbero tudi številni ministri za kmetijstvo raznih držav. Zlasti bo ta sesta- nek zanimiv v Jugoslaviji, saj je to prva socialistična dežela, v kateri se vrši tako zasedanje. Za- to je razumljivo, da bo vse to vzbudilo izredno zanimanje in pozornost za naše km.etijsko za~ družništvo, za naše vinogradni- štvo itd. ŽE TRETJI MEDNARODNI VINSKI SE.JEM V LJUBLJANI Od 4. do 15. septembra pa bo v Ljubljani odprt tudi 111. medna- rodni vinski sejem, na katerem bodo razstavljali svoja najboljša vina številni domači in zlasti tuji pridelovalci in trgovci z vinom. Sam sejem bo razdeljen na več delov. Tu bo razstava in pokušnja najboljših vin vsega sveta, razen tega bo še poseben komercialni del sejma, kjer se bo vršila pro- daja vina. Zanimiv bo pa zlasti del sejma, kjer bodo razstavljeni razni stroji in naprave ter sred- stva za napredno vinogradništvo in kletarjenje. Razumljivo je, da pomenja za samo Ljubljano, za slovensko kmetijsko zadružništvo, za naše vinogradništvo in za naša kvali- tetna vina vse to izredno po- membni dogodek, saj bomo imeii letos izredno priložnost, da pro- pagiramo svoje vino, naša resna prizadevanja za napredek, naš tu- rizem in našo tradicionalno go- stoljubnost pred najširšim kro- gom tujih interesentov in prav je, da se na vse te prireditve — te- meljito n-ipravimo. P. Š. Občinske volnve bodo 20. oktobra Izvršni svet LRS je na seji dne 23. avgusta sprejel odlok o raz- pisu splošnih volitev v ljudske odbore na območju Ljudske re- publike Slovenije in imenoval republiško volilno komisijo za volitve odbornikov ljudskih od- borov. Splošne volitve v občinske ljudske odbore in v okrajne ljud- ske odbore na vsem območju Ljudske republike Slovenije bo- do 20. oktobra 1957, volitve v zbore proizvajalcev občinskih ljudskih odborov v proizvajalni skupini industrije, trgovine in obrti bodo v soboto, dne 26. ok- tobra, v proizvajalni skupini kme- tijstva pa v nedeljo, dne 27. ok- tobra 1957. Volitve v okrajne ljudske odbore bodo v torek, dne 5. novembra 1957, Republiško volivno komisijo sestavili 13 članov skupno z na- mestniki. Pogled na Ptuj z gradbišča nov ega cestnega mostu VOiilni imeniki in priprava kandi- datnih list - prvi nalogi Konec oktobra bodo, kakor smo naše bralce že seznanili, volitve občinskih ljudskih od- borov. Odbore bodo po teh vo- litvah sestavljali občinski zbo- ri in zbori proizvajalcev, ka- kor je bil doslej primer pri okrajnih ljudskih odborih. Vo- litve v občinske odbore bodo po znanih veljavnih predpisih, člane zborov proizvajalcev pa volijo le proizvajalci in indu- strijsko-obrtno-trgovsko pro- metne skupine in iz skupine kmetijstva. Razmerje števila odbornikov industrijske m kmetijske skupine se določi po višini vrednosti bruto proiz- vodnje obeh proizvajalnih sku- pin. Neposredna naloga v pripra- vah na vo'itve je nedvomno ureditev voHlnih imenikov, po- sebej pa še sestava voHlnih imenikov za volitve zborov proizvajalcev. Občine so že i?ftenooa'e komisije za votline imenike, ki bodo izvedle to de- lo. Imenovane pa so že tudi voHlne komisije. Občine imajo sedaj in bodo imele v bodoče še večji delo- krog, zato bo potrebno posve- titi vso pozor:iost sestavi kan- didatnih list. V tem pogledu bo zelo koristna široka inicia- tiva organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki naj še pred zbori volivcev po- drobno prediskutirajo vsakega bodočega kandidata. Volivcem namreč ne bo po volitvah vse- eno, ali bosta občinska zbora tako sestavljena, da bosta lah- ko uspešno skrbela za gospo- darski in kulturni napredek na občinskem področju, ali ne. Politične organizacije bodo morale skrbeti, da bodo prišli na kandidatno listo resnično sposobni dela voljni in visoko zavestni državljani, ki se ne bodo ustrašili nobenih napo- rov v skrbi in prizadevanju za napredek občine, okraja in ce- lotne skupnosti. Mandatna doba novih občin- skih'ljudskih odborov bo tra- jala štiri leta. To je relativno dolgo obdobje, zato ne bo od- več, če si bodo novi odbori ob začetku svojega dela postavili^ načrte svojega dela za vse mandatno obdobje Seveda bo- do morali biti ti načrti v skla- du z osnovnimi postavkami perspektivnih načrtov, kakor tudi z realnimi gospoda-skrmi in kadrovskimi zmožnostmi. DO SPO.MLAbi 1958 SE BOMO LAHKO ŠE BOLJ PRIPRAVILI NA VII. KONGRES ZKJ V ponedeljek, 25. avgusta t. 1. se je sekretar obč. komiteja ZKS tov. Ivan Kranjčič na konferenci delegatov osnovnih organizacij s temi posvetoval o delu do prelo- ženega VII. kongresa ZKJ, ki bo spomladi 1958 v Ljubljani. Kot je poudaril tov. Kranjčič, je potrebno priznati večini članov osnovnih orffanizacij ZK, da do- prinašajo svoj častni'de!ež k iz- vrševanju nalog v našem družbe- nem življenju, da pa je ob vseh teh uspehih vidnih tudi nekaj slabosti in pomanjkljivosti, ki jin bo potrebno iz dneva v dan bolj odpravljati Zavestno delo članov ZK na političnem in gosnodar- skem ter vseh ostalih področjih naše občine zahteva tudi pravilno ocenjevanje raznih pojavov, težav in nepravilnosti, ki jih ni mogoče zagovarjati pa tudi ne trpeti v vsakdanjem življenju. Občinski komite ZKS Ptui hi večkrat rad pomagal terenskim organizacijam, zato tt:di zasleduje njihovo delo v kontaktu s člani organizacij pa tudi po zapiskti o sestankih in konferencah organi- zacij. Iz teh zapiskov pa žal mno- aokrat niso razvidne želie član- stva in organizacij ter njihovi predlogi, temveč posplošene ugo- tovitve, iz katerih je težko kaj izluščiti. Med slabostmi organizaci.i je najresnejše pomanjkljivo politič- no samoizobraževanje članstva, neredno plačevanje članarine, ne- pripravljenost na diskusije in po- dobno. V zadnjem času prihaja med članstvo časopis »Komunist«, vendar je še pre^rej članstva, ki ga ne prečitajo, zato pa tudi niso občutljivi do vprašanj, ki se po- rajajo v njihovi okolici in v zvezi s katerimi ljudstvo pričakuje, da bodo člani ZKS nanje reagirali. Redki sestanki z bogato vsebino pomenijo za marsikatero organi- zacijo neprimerno več kot sestan- ki zaradi sestankov, na katerih ni resnejših razprav, še manj pa resnejših zaključkov. Poglavitna slabost večine orga- nizacij pa je še vedno premajhno število novih članov. Prestrogi kriterij ob sprejemanju novih članov in premajhna prizadevnost za pridobivanje novih članov or- ganizacij ZK sta kriva, da se ne katere organizacije ne morejo razmahniti. Ponekod so zopet preširokogrudni pri kriteriju in premalo aktivni, tem pa se zgodi, da se jim novosprejeti člani zopet odtujijo Več delegatov je razpravljalo o navedenih pojavih v njihovih or- ganizacijah. Poudarili so, da se stare napake rade ponavljajo, kjer pa te odpravijo, se pojavijo nove, da prihaja na vsakem sestan- ku vsaj ob koncu do razprav o sla- bostih, ki jih članstvo večkrat podcenjuje, čeprav te mnogokrat kvarijo delovni elan vsega član- stva. Do preloženega VII. kongresa ZKJ na prihodnjo pomlad bodo vse organizacije ZKS v Ptuju lahko odpravile slabosti in nado- knadile kar so doslej zamudile v zvezi z izvajanjem sklepov VI. kongresa ZKJ. za čas od 30. avg. d6 8. sept. Konec avgusta in prve dni septembra lepo vreme; zatem nekoliko nestalno, a proti 8. sep- tembru močnejše padavine z ohladitvijo. ki g^i priredi »»Aeroklub« Ptuj v nedeljo, 1. septembra 1957, ob 14. uri na letališču v Moskanfcih * ^3ffsiORil^ bodo nalboSjši padalci-aksobati, jadralni in motorni piloti ter modelarji ^ Posebno zonimive in napete točke bodo skoki z višino 200G sT^etrov — odpiranje padal v višini 300 metrov, lupingi, kovit, hrbtni let in druge akrobacije z jadralnimi in motornimi letali * S posebnimi točkfimi bo nastopilo vojno letalstvo Ob zaključku prireditve bo poskrbel zr smeh in zabavo znani pilot-šaljivec Krumpok * S psstrsm in napetim programom se boste dve uri pri- jetno zabavali * Vstopnina 50 in 20 dinarjev * Izžrebanih bo 40 vstopnic, srečni izžrebanci pa bodo poleteli nad Ptujem * Na razpclago bodo jedila in piinče VABI »AEROKLUB« PTUJ VAB! »AEROKLUE« PTUJ Stran f PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 31. AVGUSTA 1957 Prislmi sortna ia iilo greilDoiil n M Sladkani mošf brez ve'ike vrednosti T zvezi z zorečim jrrozdjeiii slišimo med ljudstvom razne razprave o letošnji trgatvi, od- kopa in ceni mošta ter osta- lem. Nekateri ljudje so mne- nja, da bo imel pri letošnjem mlkupu mošta prednost sortni in pristni mošt, dru^i pa so maenja, da bo imel prednost mošt, ki bo najbolj sladek. Da bi lahko čim širšem« krogu uaših bralcev pomagali iz te nejasnosti, se je nnš sodelavec obrnil na tovariša Franca Bračka, direktorja Vinarske zadruge Ptuj. Na Tprašatijp. kako m^enju- je tetošuji pridelek grozdja, jft tovariš Bračko dejal: >Na- siavek je še kar dohor. T.rtos jc bila /n trto ugodna toplota in tudi padavin ni manjkajo. O bo tudi septembra ugodno treme, lahko [)ričakujemo pri- delek odlične kakovosti zlasti pri vinogradnikih, ki bodo pozoo trgali. Zgodnejšo sorto DO najbolje obrati šele okrog 1. oktobra, ostalo pa pozneje. Gro9;dje že postaja mehko rn sladko!« »Slakšne cene se obetajo le- tos za vinski mošt?« je bilo drugo vprašanje našega sode- lavca tov. Bračku. Na te vprasabje pa tovariš Bracko ni mogel dati točnega odgoTora. Pojasnil je, da se bodo ce-ne pokazale ob trgatri T južnejših predelih, kjer se letos obeta bogata, vinska tr- gatev in tudi veliko kvalitet- nega možta za odkup. Zaradi iega sicer ni rečeno, da štajer- ski iDošt ne bo imel vrednosti. reodar bodo letos nastopile prre težave pri odknpn, če vino^adniki ne bodo pazili tm trgatev po sortah. Y zadnjem ^as«, jdasli pa po objavi no- vinskega zakona se je sta- nje na vinskem trgti močno spremenilo. Inozemski kupci ptoslajajo iudi sicer vedno bolj ipibirčni in hočejo sama prist- na, nesladkana vina. To seve- ^ siH tndi naša odkopna pod- j^ja Vinarsko zadrugo in Slo- v«!»ke gorice Ptuj t«r Vinar- sko zadrugo Ormož, da bodo morala pri odkupu dati pred- nost sortnemu in naravno slad- kemn moštn. Letos ne bo ko- ristilo sladkanje mosta s slad- korjem kot prejšnja Jete. Na to H morali biti naši vinograd- ttiki posebej oprezni. Kupci večjih količin vin iz inozem- stva si že pomagajo z novimi apmrati, ki jim pokažejo, koli- ko sladkorja je primešanega moštu in lahko se zgodi podjetju, ki je dobavilo mimA klavzule o pristnosti vina sladkano vino, da nin kupec stavi celo koli- čino na razpolago in zahteva odškodnino zaradi neizpolnit- ve pogodbe. Avstrija in Nem- čija odklanjata sladkana vina. Kako ho s siadkanjem mošta v kislih lelinah, je težko reči, čeprav djetja sploh ne smejo več ukletiti, če se bavijo s proda- jo žlahtnih sort vin. To bo močno prizadelo predvsem na- še Slovenske gorice, kjer je največ te^a pridelka, po ka- terem ne bo povpraševanja s strani odkupnih in izvoznih« podjetij. Edini izhod rz tega brezizglednega stanja ta manj- vredne vinske aorte l>o pač dbnova vinogradov z žlahtnimi sortami. Zal v naših Halozah in Slovenskih goricah vsaj v zadnjih nekaj letih ne more- mo govoriti o obnovi pomemb- nejšega dela vinogradništva, kar pa je neodložljiva nnjnost, č-e bomo hoteli še dalje ohra- niti sloves štajerskih vin in za- dovoljevati inozemski trg na- šim sloveči^ vinom. V zvezi z odkupom letošnje- ga vinskega pridelka, je tov. Bračko pojasnil, da bodo mo- rale kmetijske zadruge letos in v bodvisno, ko- liko mošta ho odkupljenega preko njih in koliko ga bodo kmetijske zadruge lahko pro- dale po boljši ceni Vinarski zadrugi v Ptuju in Ormožu ter Slovenskim goricam v Ptu- ju, Odkup mošta bi moral iti preko kmetijskih zadrug, saj Ik) tudi njihova bodoča glavna skrb — obnova našega vino- gradništva. Odkupni kader, ureditev lastnih kleti in naba- va potrebnih sodov za kme- tijske zadruge niso male skr- bi, ki pa se jih bo potrebno prej ali slej prav resno opri- jeti. Letos bo na področju tla- k)z preko kmetijskih zadrug kupovala mošt Vinarska za- druga v Ptuju. Na odkup se pripravlja tudi podjetje Slo- venske gorice Ptnj, v ormoški okolici pa Vinarska zadruga Ormož. Vse kaže, da bodo ime- la vsa tri odkupna p<^jetja dovolj prostora za skladiščenje letošnjega bogatega pridelka pa tudi dovolj embalaže — so- dov ter vozil za transport od- kupljenih količin. Ob koncu razgovora je tov. Bračko pojasnil našemu sode- lavcu, da je novi zakon o vinu zaščitil pristnost vin in one- mogočil, da bi razne vabljive etikete zasenčevale njihov slo- ves, vendar na drugi strani nalaga vinogradnikom skrb za večji pridelek sortnih vin, skratka sili jih k obnovi zasta- relih in izčrpanih vinogra- dov. Zato je tudi skrajni čas, da se naši vinogradniki resno lotijo tega problema, čeprav zahteva od njih velike žrtve, sicer jih bodo ostali vinorodni predeli naše domovine s svojo hitrejšo obnovo vinogradov pustili zadaj in jih na trgu prehiteli s svojim novim lK>ga- tim sortnim pridelkom. J. V. v sn^do, dne 28. avgusta 1957 Čebula 40, česen 80, fižol v stročju 35—30, krompir 15, pe- teršilj 60, paprika 35—40, para- dižnik 30, rdeča pesa 30, solata endivija 30—35, zelje v glavah 25, korenček 40, ohrovt 25—30, kumare 10—15, kumare za vla- ganje 40, cvetača 60, buče 15, koruza 40, pšenica 40, ajda 40, ječmen 40, proso 50, oves 25—30, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, surovo maslo 500, zaseka 300, mleko 30, smetana 140—160, sir komad 30—80, kokoši 350—500, piščanci 250—500, jajca 14, do- mači kis 25, gobe lisičke 60, ja- bolka 40—50, breskve 50—70, slive 50—60, ringlo 70, hruške 50—70, grozdje 100. Vajenci so se vrnili staliorenja Dve leti je že, odkar je ktipil Okrajni ljudski odbor Ptuj ob morju vilo in lep prostor v Bio- gradu namesto prejšnjega pretes- nega, letovišča v Šilu na otoku Krku nasproti Crikvenici in vse kaže, da se bo iz leta v leto zbi- ralo v poletnih mesecih v letovi- šču v Biogradu vedno več mla- dine in odraslih in da se bodo po dopustih in preživelih počit- nicah vračali v šole in na delovna mesta sveži in spočiti. To majhno obmorsko mesto je kot nalašč primerno za počitek in razvedrilo. Obnovljena vila in njena krasna okolica s smrekovim gozdičem ter velikimi udobnimi šotori vzbujajo ob odhodu tiho željo po vinitvi ob prvi priložnosti. Uprava leto- višča in tabora si prizadevata, da bi bilo mladini in odraslim, ki jim jo dano tukaj letovati, čim prijet- nejše. > Letos je bil dotok morja želj- nih v Biograd večji od lanskega. Tako so letos letovali v Biogradu tudi vajenci ter učenci drugih šol, pripadniki »Partizana«, otroci pa- dlih borcev, člani ZB NOV itd. Ta počitniški prostor postaja čedalje tesnejši. Mladina se vrača vesela in upa, da bo tudi naslednje po- čitnice lahko taborila v Biogradu. Mnogi starši so bili v skrbeh, ko so dovolili svojim otrokom leto- vanje v Biogradu, vendar ne dol- go, saj so kmalu zvedeli, da je tam otrokom lepo in da so izven vsake nevarnosti. Tudi mojstri so bili več aH manj nevoljni, ko so jim vajenci odšli na letovanje, ta nevolja pa je zopet minila, ko so videli po vrnitvi svoje dečke spo- čite in zdrave na svojih učnih mestih. Nekateri so potrdili, da se je po počitnicah storilnost va- jencev izboljšala in povečala. tos je bil v celoti dosežen namen letovanja mladine. Poceni in pri- jeten počitek ter močan vzgojni vpliv je svoje doprinesel k vzgoji mladega človeka iz naših šol fti delavnic. Privadili so se športnih in družabnih iger, tovarištva, živ- ljenja v naravi in marsikaj ko- ristnega za njihov bodoči razvoj. Letos je taborila v Biogradu več kot polovica vajencev, kar je raz- veseljivo in upajmo, da bo ugod- nosti počitnic ob morju prihodnje leto občutila tudi ostala polovica in tako bodo tudi počitnice vpli- vale na veselje in voljo vajencev do učenja in dela v obratih. Soki « Kldricemmi brez šole Osnovna šola v Kidričeaem je brez šolskih prostoroo. UčU- mee so bile doslej v različnih banAt^ po bivšem Gradisovem tfdforišču, ena v bivši točilnici in ena v samskem bloku v na- sHpi. Druga od druge so bile odddjene okrog 1,7 km.. T(Ao je bUo doslej^ kijub te- mu^ da je v Kidričevem okrog 400 šoloobveznih otrok. Odkar pa je sanitarna inšpekcija OLO Ptuj prepovedala pouk v bara- ki, kjer sta bili doslej dve učil- nici, sta drugi in tretji razred, vsak v dveh izmenah, sploh brez prostorov. Prostora sta namreč neprimerna za učilnice, ker je vlaga raz jedla vse lese- ne dele v stavbi ter povzroča zatohlost in smrad, hiina goba pa je načela celo dele šolske opreme. Tako v šolskem letu 1957-58 ne bo pouka v drugem in tret- jem razredu, če ne bo sanitar- na inšpekcija umaknila svoje prepovedi. Pouk v prvem raz- redu bo letos v treh izmenah, tako da ni mogoče računati z nadaljnjimi izmenami v tem razredu. lia nedavnem sestanku čla- nov Socialistične zveze delov- nega ljudstva v Kidričevem so padle ostre besede na naslov tistih, ki so bodisi pri obč. Ij. odboru v Ptuju ali na OLO v Ptuju zavlačevali gradnjo šole v Kidričevem. Člani so iznašali, da je bilo doslej na načrte in revizijske komisije porabljene- ga mnogo denarja, da gredo v te namene porabljeni zneski celo v milijone, vendar doslej glavni načrt še vedno ni potr- jen niti niso zagotovljena sred- stva niti za začetek gradbenih del. l^a sestanku navzoči zve- zni ljudski poslanec tov. dr. Potrč Jože je tudi potrdil nujnost takojšnje gradnje no- vega šolskega poslopja. Kakor smo zvedeli, je načrt -a šolo sedaj pred potrditvijo, vendar to težavne situacije se- daj tik pred začetkom šolskega ^o^ika ne bo prav nič o^ajša^o. Ptujska tiskarna dobi nove prostore Uprava stanovanjske skupnosti Ptuj bo adaptirala tavšo Tamovo zgradbo v Dravski ulici v Ptuju in jo TJi^Kieobila za pwslovne pro- store Ptujske tiskarne, za dru- žinska t«- samska stanovanja. Stroški adaptacije so preračuna- ni na okrog 17 milijonov dmar- jev in t>odo poravnaiH iz kredi- ta, Id ga bo v ta namen najela Uprava stanovanjske ski^moati. Večkrat so odborniki Občin- skega ljudskega odbora Ptuj raz- pravljali na sejah o bivši Tamo- vi zgradbi v" Dravski ulici pri parku, ki je kazila lice Ptuja, V času teh razpravljanj pa se je položaj spremenil v korist na- daljnjega obstoja te ^radbe zlasti glede na rtovi cestni most čez Dravo, ki bo tudi preusmeril cestni promet po mestu. Dravska ulica ne bo v^- glavna ulica na most, zaradi česar tudi ne bo več prometu ^odovala ožina med Vinarskim muzejem in to zgrad- bo. Ptujska tiskarna se naglo širi, zaradi česar se je morala ogledati po Ptuju za novimi prostori, kjer ba se laže razmak- nila. Predlog je padel na bivšo Tamovo hišo in kot se vidi. so ga mestni odborniki tudi osvo- jili. Načrti so gotovi — , izdelal jih je Projektivni biro Ptuj — gradbeno dovoljenje za adapta- cijo zgradbe podpisano in ni da- leč dan, ko bodo začeli z de- lom. Predlog za zrušitev te zgrad- be ni bil zlahka sprejemljiv, saj je nastalo vprašanje, kako po- tem urediti dvorišča • sosednjih hiš, ki jih sedaj skrivajo zidine te zgradbe. Razprava se je kon- čala s predlogom, da bi morali vse zgradbe na tem trikotnem stavbišču odkupiti in podreti, s čimer bi nastal prostor za maj- hen park in 11 strank bi zgubilo stanovanja, 3 poslovni prostori bi bili manj, nazadnje pa še manj 3 samske sobe. Ponovno pozida- nje takega stavbišča, kot je stav- bišče bivše Tamove hiše bi stalo okrog 38 milijonov dinarjev, še več pa bi stal odkup ostalih hiš v soseščini, ki bi se morale umakniti majhnemu parku. Iz te nroke ni bilo kruha, ker je razvoj Ptuja z novim mostom pokazal odgovornim ljudem novo rešitev — adaptacijo bivše Ta- move zgradbe za poslovne pro- store v pritličju in v nadstrop- ju za stanovanja. Osemčlanska komisija stro- kovnjakov in zast<^ikov ptuj- ske c4>čine je ob ogledu na licu mesta 31. 7. t. 1. podkrepila pred- log o adaptaciji predmetne zgradbe hi ga priporočila občin- skemu ljudskemu odboru, ki ga je tiidi sprejel in dovolil adap- tacijo. Cestna fasada bo imela 20 le- pih oken. V pritličju bo lahko imela I^tujska tiskarna 3 pisarne, oddelek strojne in ročne stavni- ce,^ strojnico, knjigoveznico, 3 skladišča ter sanitarne prosto- re. V nadstropju pa bo lahko dvojno družinsko stanovanje — prilično udobno, 6 samskih sob aK pisarn ter še velik skladiščni prostor za tiskamo: Z načrti in odobrenji je vse v redu, sedaj je samo še vpraša- nje denarnih sredstev in kredi- ta, ki bo potreben za tako adap- tacijo. Upajmo, da bo tudi to kmalu urejeno in bomo imeli v Dravski ulici blizu novega mo- stu čez Dravo tudi novo urejeno zgradbo, kjer se bo lahko mimo naprej razvijalo eno naših naj- mlajših podjetij — Ptujska ti- skarna, Id se s svojim kvalitet- nim delom vedno bolj uveljav- lja. Bivša Tamova hiša v sedanjem stanju Ptujska občina je lani gospodarila s 13t mili- joni din dohodkov Občina Ptuj je imela lansko leto 131,067.051 din dohodkov in 118,266.936 din izdatkov. Prese- žek 12,800.115 din je bil prene- sen deloma (20 %) v stalni re- zervni sklad, ostalo (80®/o) pa kot presežek v proračun 1957. leta. Finančno samostojni zavodi so imeli 54,366.179 din dohodkov in 51,356.748 din izdatkov. Presežka je bilo 3,009.431 din, ki je bil tu- di prenesen med dohodke teh zavodov za letos. Po sklepnih računih je ostalo na posebnih skladih 4,204.452 din, od česar je bilo porabljenih le 255 din, ostalo pa je bilo prene- seno na sklade za leto 1957. Ptuj SO obiskali poljski študentje V sredo, dne 21. avgusta, je prispela v Ptuj skupina poljskih študentov agrc«iomije. Študente so spremljali vrstniki iz ljubljan- ske in zagrebške agrononske fa- kultete. Gostje niso pozabili na svojo glavno nalogo, na izpolnjevanje v svoji stroki tudi na obisku. Zanimali so se za znanje in bo- gate izkušnje naših strokovnja- kov na področju kmetijstva in vinogradništva. S tem namenom so se tudi mudili v kleteh Za- družnega trgovskega podjetja »Slovenske gorice« v Ptuju, pri poskušnji so spoznali visoko kva- liteto in "/rsto naših vin, ki so visoko cenjena tudi v tujini. Z velikim zanimanjem so si ogledali tudi KG »Osojnik«. Gotovo so tudi na ptujskem polju našli kaj zanimivega. t Naše mesto so poljski štu- dentje zapustili presenečeni nad gostoljubnostjo naših ljudi, ki so jim priskrbeli kosilo. RM Tov. Vogrinca so obiskali v zdra- vilišču na Pohorju mestni uslužbenci Breško Igrišče je razširjeno Veliko veselje je zavladalo v torek, 27. t. m. na Bregu, ko je buldožer Strojne postaje v Ptuju zravnal teren na igrišču. Vsega sam ni mogel OT>raviti, namreč tudi poravnati vse površine. To delo so radevolje prevzeli dija- ki in osnovnošolci z Brega. Z lopatami, grabljami in valjar- jem so v nekaj urah opravili precejšnje delo. Na tem razširjenem igrišču bo .sedaj ix)leg igrišča za odboj- ko in rokomet še igrišče za ko- šarko. Za uresničitev le želje zasluži zahvalo tov. Jože Zega ter tov. Jože Rojic, direktor Šole učen- cev v gospodarstvu lesne stroke, tov. Rupnik, direktor žel. de- lavnic in tov. Koželj ter tov. Vajgl, pa tudi tov. Velunšek, ki so po svojih močeh podprli pri- zadevanje breške mladine, da bi prišla do svojega igrišča. Z začetkom šole bomo lahko videli na breškem igrišču ob Studenčnici razigrano mladino, ki si bo po pouku v šolah pri igri in veselju pridobivala nove moči za naslednji dan. Ptuj dobi biro za admi- nistrativno-tehnične usluge V Ptuju bo ustanovljen občin- ski biro za administrativno- teh- nične usluge, ki bo predvidoma sčasoma zaposleval okrog 20 ad- ministrativno-tehničnih uslužben- cev. Namen novega biroja je poma- gati s knjigovodskimi uslugami gospodarskim organizacijam, ki še nimajo samostojnega računovod- stva, opravljati revizije f>o naro- čilu, sestavljati razne investicij- .ske elaborate ter opravljati druge administrativno-tehnične posle, ki jih gospodarske organizacije in državljani sami ne morejo pripra- viti. Sčasoma bo lahko biro zaposle- val večje število administrativno- tehničnih uslužbencev pa tudi par juristov, saj dosedanje izkušnje s tega področja kažejo, da je Ptuju manjkal podoben biro. Drugi Ciril-Metodijski koncert v Ptuju V torek ob 20. uri je bil v ptujskem gledališču koncert pevskega zbora Cirilmetodij- skega društva katoliških duhov- nikov LRS, čigar člani so se skupno z duhovniki iz vseh de- lov Slovenije par dni udeleževali predavanj na stanovsko pasto- rahiem tečaju v ptujskem Dija- škem domu. Koncert so ponovili tudi pri Veliki Nedelji. Vpisovanie v obrtno in traovsko šolo Vpisovanje v obrtno in trgor- sko šolo bo v nedeljo, dn 1. sep- tembra 1957, od 8. do 11. ure. K vpisu nai se javijo tudi oni novinci, ki še niso sklenili učne pogodbe. Ostala navodila so na šolski oglasni deski. Upraviteljstro Vpisovanje malih harmonikarjev Vpisovanje malih harmonikar- ievHarmonikarske šole »Svobo- de« v Ptuju bo v pondeljek in torek, 2. in 3. septembra, ob 8. uri v Narodnem domu. Pouk se prične v r»onodr>1^ek, dne fl. sep- tembra, ob 8. uri yodstiro' Franko vci pri Ormožu Poljedelstvo področja Fian- kovc in okolice trpi zaradi ne- očiščenih jarkov in vodnih pro- pustov obrtno škodo. Voda ob močnejših nalivih zastaja na njivah in travnikih ter povzroča največ škode pri krompirju in krmi. Včaah so kmetje sami skrbeli za jarke in propuste ter zemljo, ki so jo izkopali na teh mestih, odvažali na nizko ležeče njive in jih tako izboljšali. Ni znano, na koga sedaj čakajo, da jim bo opravil to delo. Menda na ob- čino? Med kmeti v Frankovcih so posamezniki, ki pa namesto či- ščenja jarkov in propustov prid- no >čistijo« meje, jarke in polj- ske poti, hoteč si prigrabiti sedovo zemljo. Tega primera seveda ne navajamo 2:ato, da bi ga komu postavljali za zgled. Prav tako pa tudi tistega kmeč- kega pastirja iz Obreza ne, ki po navodilih svojega dedka po tujem pase živino, hodi v tuje sadovnjake po sadje ter se še nespKKlobno izraža, če ga kdo na te prestopke opozori. Malenkosti — bi lahko kdo deial. Toda ne- kje se stvari začnejo, FI •Breški otroci pri delu z majhnim valjarjem Vpisovanje na Glasbeni šoli v Ptuju Vpisovanje učencev bo 5. in 6. septembra od 9. do 11. in od 15. do 17. lu-e; sprejemni izpiti novincev bodo v soboto, 7. sep- tembra ob istem času. Poučevali bomo naslednje in- strumejnte; klavir, violino, violon- čelo, kontrabas, klarinet in trobi- la. V oddelek za cicibane bomo sprejemali predšolsko deco v 6. letu starosti, v pripravljalni od- delek pa učence 1. in 2. razreda osnovne šole. Vse podrobnosti na oglasni de- ski v šoli. RAVNATELJSTVO PTUJ. 31. AVGUSTA 19ST PTUJSKI TEDNIH stran 3 Andrej Kovač, bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti »Sodobna {mravljica« Mihe Rem- ca. Tudi domačin Mika Remec je v nekaterih svojih delih v vezani in nevezani besedi uporabil motive iz obdravskega mesta. Pesniški in pisateljski talent je podedoval po svojem očetu Alojziju Remcu, ki je tudi v svojih delih ovekovečil zgodovinski Ptuj. Čeprav sta v slovstvenem ustvarjanju oče In sin hodila svoja pota, sta vendar drug drugega seznanjala s svoji- mi literarnimi deli, kot nam to pripoveduje Miha Remec v spo- minskih vrsticah »Človek nad prepadom«, posvečenih pokojne- mu očetu. »Čitala sva včasih drug drugemu pesmi — on meni iz ci- kla .Pozne rože', jaz njemu iz cikla .Viharne rože', in zmeraj sem moral skloniti glavo pred mladostno silo 66-letpega očeta, v katerem je bilo toliko svežine, toliko mladostne ljut>ezni, da jo je gotovo ponesel dobršen del s seboj v grob.« (Ptujski tednik, 28. nov. 1952.) V »Sodobni pravljici« (Nova ob- zorja 1954) postavlja Miha Remec dejanje tega krajšega sestavka v ptujsko mesto, kjer opravlja v malomeščanskem vzdušju -svojo zobotehniško službo, nekoliko va- se zaprto, vendar prikupno dekle Gorjanova Metka, ki ji z večjim ali manjšim uspehom dvorijo trije mladeniči: Zvonko, Igor in Bog- dan. »Mestece, kjer je začela Metka samostojno živeti, je bilo podob- no grmadi starinskih hiš, ki jih je orjakovo otroče posadilo okrog strmega griča, vrh katerega je kraljeval srednjeveški grad, zek) dobro ohranjen od zoba časa. Po obokanih grajskih hodnikih in razkošnih sobanah se je skrivalo toliko mračnosti, da jo je človek nesel s seboj, ko je odhajal iz gradu. To pomanjkanje luči se je čutilo tudi spodaj v ozkih mest- nih ulicah in vsakem starem stanovanju, kjer je vonjalo po preperelih deskah, miših in plesno- bi...« Primerno temu starinskemu okolju so bili tudi prebivalci tega starinskega mesta. »Eni tako ču- daško starinski« — nadaljuje pi- satelj —. »da bi mirne duše lah- ko hodili pred sto, dve sto leti okrog in bi tedaj nihče ne »rekel, da ne spadajo v tisti čas, drugi pa hudo sodobni, kolikor so lahko sodobni prebivalci zakotnega, v malenkosti pogreznjenega meste- ca, kjer vsaka gospodinja dobro ve. kaj so imeli sosedje opoldne na mizi.« Tudi potok Grajeno, ki teče skozi mesto in ki so mu že več- krat spremenili smer toka, nam pisec opisuje v tej noveli. Prija- teljema Igorju in Zvonku je bil »svet ob potočku, ki je tekel sko- zi mestece« — svet njunih otro- ških doživljajev in mladostnih razposajenosti. Pisatelj nas opozori tudi na ptujski most. »Tale leseni most bi morali vsekakor podreti in napra- viti trdnega, železobetonskega. Štirje stebri bi kar zadostovali, če bi napravili dovolj velike loke...« Vožnja čezenj je bila nesigur- na, kajti »držali so ga nad vodo šibki, leseni stebriči in je zato sumljivo trepetal, kadar so vozili čezenj tovorni avtomobili...« Pa se povrnimo nekoliko še k naši zgodbi! E¥i Metki se vedno bolj uveljavlja Bogdan, dokler ne pokvari te ljubezenske idile neka četrta oseba. Toda v Ptuju je bilo vedno ta- ko in je tudi še danes, da »ne moreš opolnoči kihniti na ulici, ne da bi to ljudje zvedeli in kjer se vsi bolj zanimajo za drugega kot zase ...« Po nekaterih dogodivščinah pa Metki ni bilo »več obstanka v tem gnezdu .,.« Nekega majskega ju- tra je odpotovala in se »niti en- krat ni ozrla nazaj na mestece, ki je počivalo v modrikasti jutranji meglici in dimu neštetih hiš ...« Tudi nekdanji mestni opazoval- ni stolp, ki je po velikem požaru 1684 postal cerkveni stolp, opeva Miha Remec v pesmi »Pod zvoni- kom«. V stoletjih je stolp preži- vel mnoge vojne in bil priča tež- kim časom, ko je po Ptuju divjala kuga. Pesem je objavljena v ma- riborski reviji »Now obzorja« 1954. V leposlovnih delih s ptujskimi motivi, napisanih v obeh jezikih, ki jih ni malo, smo lahko sprem- ljali zgodovino oboljšanje. V takem primeru si bo otrok mislil: saj je vse eno ali govorim resnico ali laž, ker mi nič ne verjamejo. Zato mo- remo biti vedno zelo previdni. Najmanjša napaka nam lahko f)okvari uspeh. NAJMANJŠA PODMORNICA Zgradila sta jo brata Albriton iz '"imnghama — Allabama. Ob godrnjanju in nejevernem zma- jevanju svojih sosedov sta pre- čula dolge noči v domači kleti ob stružnici in počasi sestavila pod- mornico, ki je dolga 6 metrov in nosi oba navdušena konstruktorja, po poklicu dentista, z Dieselovim avtomobilskim motorjem v glo- bino z vodo napolnjenega kam- noloma v bližini njunega doma. Ker v teh okolnostih njuna pod- mornica dobro deluje, bosta po- skusila srečo tudi v morju. Men- da je to najmanjša podmornica, kar so jih kdaj zgradili. Biiza se odbobie pr^hlcdov ■■■■■DBBBBHBeasaESiOliaaSBBCirBilBBCBBSBBBeSSBB s hladnimi, deževnimi jesenski- mi dnevi postaneta marsikomu vsakdanja spremljevalca prehlad in nahod, zato se je treba pri- praviti na hladne m vlažne čase. Menda ni treba, da si kar naprej tiščimo robec na nos, če pomi- slimo že vnaprej na primerno obleko. Tanke perlonske ali druge »pla- stične« nogavice so kaj lepe na pogled, seveda pa so primerne le dotlej, dokler je zunaj lepo in prijetno vreme. V jesenski dež bomo hodile s toplejšimi nogavi- cami. Vse kaže, da se naš organizem v toplili poletnih dneh malce po- mehkuži in se ne more kar takoj navaditi na nenadno spremembo vremena. Ker se v mislih ne mo- remo posloviti od poletja, po na- vadi tudi pozabimo, da je treba o pravem času pregledati, ali se okna in vrata dobro zapirajo. Če bomo to uredile, bo manj prehla- da zaradi prepiha, pa tudi kurja- ve bomo pozimi nekaj prihranile. Jeseni se je treba obleči tople- je kot sicer, sicer bomo tožile o išjasu, revmi, slabi prebavi in te- žavah v želodcu, o nahodu in pre- hlajenih očeh, ki so bile izpostav- ljene prepihu itd. Vsakdo ve: bolje je preprečiti, kot pa zdraviti. V vsaki drogeriji ali lekarni boste dobili sredstva za masažo, priporočljive pa so tudi kopeli s smrekovimi iz\'lečki in z dodatki različnih olj. Zelišč za različne Čaje je tudi dovolj. Sicer pa bi bilo najbolje, da bi si doma uredile priročno lekarno, da bi po potrebi lahko sebi ali dru- žinskim članom takoj pomagale s primerno rečjo. Ponekod po svetu so začeli pro- dajati žepno lekarno v velikosti zavojčka cigaret. V devetih cev- kah so v njej najnujnejša zdra- vila. Zlasti se obnese ta reč pri ljudeh, ki mnogo potujejo in se torej ne morejo takoj zateči k zdravniku. Vsekakor pa ne pozabimo, da potrebuje zlasti koža v hladnih dneh še posebno nego. Dobra kre- ma kot podlaga za modni lišp je povsem na mestu, če hočemo ohraniti lepo polt. Seve pa ne gre, da bi kožo na zimo povsem za- delale z najrazličnejšimi kremami, da sploh ne bi več mogla dihati, kar bi vsekakor škodovalo zdravi polti in tudi prijetnemu počutju. Samomor zaradi rešitve otrok Pred kratkim so v neki vasici blizu Birminghama v Angliji za- čeli nabirati prostovoljne prispev- ke za vdovo nekega pilota, ki je žrtvoval svoje življenje, da bi rešil otroke in ljudsko šolo pred uničenjem. Angleški pilot je le- tel v svojem »Spitfire.iu« nizko nad vasjo. Naenkrat pa je eksplo- diral motor. S poznejšim razisko- vanjem so ugotovili, da pilot pri tem ni bil ranjen, in da je imel čas, da skoči s padalom. To so potrdili tudi očividci nesreče, ki so deiali, da je pilot z velikimi napori skušal obrniti letalo, ki je letelo naravnost proti šolskemu poslopiu. Junaškemu pilotu se je posrečilo, da ie letalo obrnil proč od šole, vendar ie nekaj deset metrov dalje treščil na tla in se ubil. Telefon v letalu Nekatere ameriške letalske družbe bodo kmalu namestile v letala telefonske celice, iz kate- rih bo potnikom omogočeno, da se bodo lahko pogovarjali z znan- ci na zemlji. ^ I ^ ^ ^ * S ^ fi O ^CŽ1 ^ 11 ^ isl ^ S Mnogi znanstveniKi po svetu se intenzivno ukvarjajo z raziskova- nji, kako podaljšati človekovo življenje. Mnoga znanstvena do- gajanja zlasti s področja medici- ne, so v tej smeri že mnogo pri- spevala. Mnogi, ki raziskujejo jčlo- vekovo prehrano, priporočajo to in ono, zmernost v vseh sme- reh, drugi gibanje itd., naš pre- prosti človek pa misli, da ima naj- lepše »gospoda«, ki nič »ne trpi«« se vozi v avtomobilih in v dviga- Bh, c^ po stopnicah se >me ma- tra« itd. Iz česar bi sledilo, da taki ljudje zelo dolgo žive — pa vendar temu ni tako: veliko več- jo starost dosežejo preprosti kmečki ljudje, pa čeprav garajo in nimajo tako obilne in izbrane hrane. Pri tem namreč pozablja- jo, da mestni ljudje veliko pre- več jedo in pijejo preko svojih telesnih potreb, da zato njihovi organi komaj zmagujejo težko de- lo; da se mnogo premalo giblje- jo, zaradi česar se pljuča in srce »polenita« in da zlasti moderno velemestno življenje s svojo vi- soko civilizacijo skriva v sebi vr- sto nevarnosti za človekov organi- zem; da so živčna in rakasta obo- lenja tam mnogo pogostejša in posebno — da zrak ni tak, kakr- šen je zdravemu človeku nujno potreben. To zadnje — o zraku — naj skušajo pojasniti nasled- nje vrstice. Kakor je znano, je zrak me- šanica raznih plinov: nekaj manj kot 79 odstotkov dušika, 20 od- stotkov kisika, 1 odstotek raznih plemenitih plinov kot so argon, helij, neon; 0,03 odstotke je oglji- kovega dioksida, nekaj amonijaka in drugih primesi. Dušik in kisik sta dva plina brez barve in oku- sa. Dnevno človek potrebuje 8 g dušika; telo porabi dnevno 50 g beljakovin, ki so spojine z duši- kom. Ker so beljakovine za grad- njo življenjskih celic nenadomest- ljive, nobeno živo bitje ne more torej živeti brez dušika. Žival lahko hranimo s hrano brez du- šika ( kot je n. pr. mast, slad- kor, škrob) kolikor kočemo, ži- val bo vseeno poginila, ker brez dušika ne more tvoriti življenj- sko važnih beljakovin. Množina dušika okoli zemlje je neizmerljiva. Samo iz dušika nad Londonom bi mogli dobiti približ- no 12 milijard ton solitra, s či- mer bi mogli zadovoljiti potrebo po dušiku na svetu za več tisoč let naprej. Ali — eno od najbolj nenavadnih dejstev v prirodi je to, da niti rastline niti živali niti človek tega dušika v zraku ne morejo zgrabiti, saj je dušik ta- Pieša ne bo izjema V nekaj stoletjih bodo frizerji popolnoma odveč. Pred nedavnim je imelo ameriško medicinsko društvo kongres. Na njem so razpravljali o poraščenosti člove- k-a. Ugotovili so, da bo človek čez nekaj stoletij popolnoma gol, če bo šel razvoj tako hitro, kakor je šel doslej. Marsikomu bo verjetno ž^l za temi fiziološkimi znaki barbarstva, kozmetika bo pa iz- gubila eno najbolj dobičkanosnih področij. ko trdoživ element, da se prosto- voljno noče združiti v nobeno spojino. Kakor brodolomec na morju umre od žeje sredi ogrom- nih količin vode, ker telo morske vode ne more predelati, tako mi živimo na dnu velikega dušikove- ga morja predihamo približno 70 Tet dnevno 1000 1 dušika, pa ven- dar v vsem svojem življenju od vsega tega ne moremo uporabiti niti enega samega grama tega dragocenega plina, čeprav je za nas tako važen in nenadomestljiv kakor je za peč gorilni material. I.akota je brez dvoma največje zlo na svetu: milijarde rastlin in živali letno pogine od lakote, ker nimajo dušika, brezštevilni ljudje umirajo od lakote, pred- vsem od lakote po dušiku, po be- ljakovinah, ki so najdragocenejše hranilno sredstvo — zraven pa so v 100 km globokem dušikovem morju; to je pravzaprav največ- ji paradoks življenja in istočasno največia tragedija človeštva. Če bi namreč mogli vezati dušik tako kakor vežemo kisik, če bi imeli v naši krvi celice, ki bi poleg ki- sika sprejemale tudi dušik, po- tem bi z enim mahom izginila vsa beda na zemeljski krogli. Tako pa je življenje pravzaprav vzajemno ropanje dušika. Človek je žival, ta požre rastlino, ki je edini iz- vor dušika živega sveta. Za dom in družino IPORABA KRVI IN JETER V KUHINJI Kri vsebuje zelo veliko belja- kovin, nekaj maščob, vitamine in mineralne soli in prav toliko vi- tamina B kakor kruh, ki ga spe- čemo iz moke, ki je pomešana z otrobi. Njena prednost je v tem, da telo izrabi 90 odstotkov njene hranilne vrednosti. Uporabljamo jo pri izdelovanju klobas, juh, svaljkov in raznih omak. Zlasti poznamo na deželi zelo veliko je- di, pri katerih uporabljajo gospo- dinje kri. ra lahko vsestransko upo- rabljamo. Bilo bi pa prav, da bi bile večkrat v sestavu našega je- dilnika. Goveja jetra so cenejša in prav tako zdrava kakor te- lečja. Samo da moramo goveja je- tra, ko jih narežemo na tanke rezine in jim odstranimo vso ko- žico, položiti v surovo mleko, da izgubijo oster neprijeten vonj, nato pa jih z nekoliko moke na- hitro opečemo. I^hko pa jih upo- rabljamo tudi za razne cmoke, ra- guje in omake. Prav tako kakor jetra, je zelo hranilna vranica. Le-to lahko upo- rabljamo za vranične klobase, vranične cmoke, za razne omake in juhe. Cvetača v omaki v ustrezno količino slane vo- de narežemo i*umeno kolerabo, korenino peteršilja, majhno če- bulo in ko voda zavre, položimo vanjo cvetačo, ki jo kuhamo do mehkega. Nato denemo cvetačo na krožnik, drugo zelenjavo pa pretlačimo. V kožici napravimo svetlo prežgan je, dodamo vso pretlačeno zelenjavo, nekoliko pa- radižne mezge, malo zalijemo in počakamo, da zavre. Omako po- lijemo po cvetači. Tako priprav- ljeno cvetačo postavimo na mizo s krompirjem ali makaroni. Paradižniki - paprika - zelje v kožici razbelimo mast, doda- mo drobno sesekljane čebule, ko le-ta nekoliko zarumeni še tri na liste narezane fjaradižnike, tri na rezance narezane paprike in majhno glavo zelja. Dodamo žlico sladkorja in dušimo do mehkega. Nato začinimo s soljo in v jed stresemo pest drobno sesekljane- ga peteršilja. Praktični nasveti Gumijaste in kavčukaste stva- ri varujmo pred oljem in pe- troilejem. ker se kvarijo Tudi ne smejo biti v pretoplih pro- storih. Pa ludi ne tam, kjer zrn"zuje,jo Včasih jih denimo v mrzlo vodo. da o.=rtanejo voljne \ pliv barve na vino. Da hrani- mo vino v zelenkah in rjavka- stih steklenicah, ni za nas nič novega. Ugotovljeno pa je. da ima barva na vino poseben vpliv. Vino, hran.jeno v modrih, vijcliča- suh in belih steklenicah, se kma- lu skisa. Jajčne lupine so zelo dobro gnojilo za cvetlice v lončkih. Lu- pino zdrobite, polijte z mlačno vodo in pustite nekaj dni. Ko vo- da dobi vonj po gnilih jajcih za- lijte z njo cvetlice. DA NE BOMO IMELI, ko pre- biramo sadje ali ga lupimo, prav tako pa tudi zelenjavo, umazanih rok, jih poprej umijmo s kisom. ŠIVI SUKNENIH ali debelih tka- nin, se pri likanju često odtisnejo na lice blaga. To preprečimo, če jih po robu navlažimo, podložimo okrogle palčice in zlikamo. GROZD OSTANKE DOLGO ČASA SOČEN, če ga odrežete s koščkom trte ter jo na odrezanem mestu zalijete z voskom ali parafinom. Grozd obesite v suh hladen pro- stor. VIOLINA IZ VŽIGALIC Nemški konstruktor violin Fritz Mett je pred kratkim izdelal vio- lino iz 8000 vžigalic. Pri delu je bil nič manj kot 3500 ur. Izdelo- valec te violine je prepričan, da njegov proizvod ni prav nič slabši kot remek-delo Stradivarija. Pred- nost tega glasbila pred drugimi je v tem, da pri igranju na ta instrvunent vibrirajo vse vžigali- ce. MAŠČEVANJE JE SLADKO Ne dolgo tega je neki večemik prinesel med oglasi naslednji in- serat: »Rhinchocid — uničuje stenice počasi in v mukah!« Re- klama je neverjetno uspela — tvrdka je tako rekoč čez noč obo- gatela! Tovarna avtomobilov »Chevrolet« je izdelala 33-milijonti avtomobil 29. junija je tovarna avtomobi- lov Chevrolet slavila velik dogo- dek. Izdelala je avtomobil, ki ima zaporedno številko 33 milijonov. Po podatkih, ki jih je tovarna dosegla v tem letu pa sklepajo, da bo dosegla v letošnjem letu rekordno proizvodnjo svojih av- tomobilov. Samo v prvih šest me- secih je že izdelala 1,150.000 raz- nih avtomobilov. Kopija v štirih sekundah v Minnesoti (ZDA) so začeli serijsko izdelovati kopirni stroj, ki izdela kakršnokoli kopijo ka- kega dokumenta v štirih sekun- dah. Stroj deluje na podlagi to- plotnega odtisa, ali kakor to ime- nujejo, toplotne kopeli. Pomanj- kljivost tega kopirnega stroja je v tem, da m.orajo zanj uporablja- ti specialni papir. Obleka za vsako vreme v .Angliji so se pojavile v tr- govini obleke, ki jih lahko nosijo poleti in pozimi. Blago je nepre- močljivo in ščiti od vetra. Izdela- no je iz plastične mase tako, da so v njem mehurčki, ki izolirajo. Zato je obVka pozimi topla, po- leti pa hladno. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 30, avgusta do 1. septembra ameriška barvni film »Na daljnem severu«. MESTNI KINO ORMOŽ predvaja 31. avgusta in 1. sep- tembra ameriški film »Rapso- dija« in 4. septembra italijan- ski film »rx)čitev na postaji«. KINO MAKOLE predvaja 31. avgusta in 1. sep- tembra italijanski film »Rim ob enajstih«. KINO MAJŠPERK predvaja 31. avgusta in 1. sep- tembra ameriški film »Kadar ženske ljubijo«. KINO MtlRETINCI predvaja 31. avgusta in 1. sep- tembra ameriški bar\'ni film »Lili«. KINO DORNAVA predvaja 31. avgusta in 1. sep- tembra nernški film »Greh«. KINO VIDEM PRI PTUJU predvaja 31. avgusta in 1. sep- tembra ameriški film »Slavo- lok zmage«. KINO »VEDROST«, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 1. septembra belgij- ski film »Banket tihotapcev«. ■KEDELJA, 1. SEPTEMBR.\ 6.00—7.00 7a prijetno nedeljsko jutro (spored domačih napevov) — vmes ob 6.05—(3.10 Poročila in vremenska napo- ved. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski kole- uar in prireditve dneva. 7.35 Zabavni zvoki na tekočem traku 8.30 Mladinska radijska igra — Neda Pavlovič: Mali ka- dija (ponovitev). 8.56 Pojemo in igramo ll!:Siteljem narodnih in domačih melodij 9.45 Se pomnite tovariši — Silva Taurer: Vesele iz Gubčeve. 10.15 Kar radi pcsln- Sate . . . (pisana vrsta priljubljenih skladb). 11.15 Opoldanski glasbeni spo- red 12.00 Revija popevk in nabavnih me- lodif. 13.00 Napoved časa, poročili, vre- menska napoved, pregled dn?v. sporeda in obvpstila. 13.15 Zabavna glssba. vmes reki3-ie l.'^ 30 Za našo vas. 14.10 N""'^) ro-kin^.airj čestit^io in o'j7.'lravlia'o — T- 15."O K'"-""""I čas!" poročil- napovtJ iu obvestila. 15.15 Naši foslu Salci čestitajo in pozdravljajo — II. 16.00 .Mitja Srab: Pri obiralcih hmelja (repor- taža). 16.30 Glasbeni mozaik, 17.30 Ra- dijska igra — Gisela Prugel: Apolon na Seini (ponovitev). 13.35 Igra zabavni or- kester Radia Ljubljana. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 „Malo od tu in malo od tam" (zabavna glasbena oddaja s konferanso). 21.00 Športna pedelja. 21.15 Dela jugoslovanskih avtorjev. 22.00 Ka- poved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 ZapleSimo! 22.55 Poročil?. 23.00— 23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tujino (Prenos iz Zagreba). Novi krvodajafci v zadnjem času so v ptujski bolnišnici darovali kri: Adolf Polak, Zagrebška cesta 38, Ptuj; Juljana Kosi, Žvap 2; Verona Balažič, Jurij na Bregu 11; Ciril Klinet:, Orešje 23; Anton Ko- kol, Budina 37; Albin Špehonja, Kidričevo; Barbara Čemezelj, Sp. Hajdina 152; Anica Duh, Majski vrh 28; Marija Jančič, Nova vas 84; Fani Nadižar, Ptuj; Ljudmila Šegula, Vičava 12; Stanko Kralj, Trgovišče 10; Helena Svešek, Kun- gota 22; Roza Kerček, Kungota; Marija Vindiš, Kungota 5; Kata- rina Ljubeč, Podvinci 112; Jakob Šprah, Kungota 19; Anton Bezjak, Prvenci 21; Marija Kosec, Ptuj; Terezija Repič. Smolinci 39; Aloj- zija Osvald. Ptuj: Renata Strop- nik, Zg. Hajdina 45; Terezija Lju- beč; Marica Lovrenčič, Ptuj; Blaž Luran, Ptuj; Kondrad Janžekovič, Stojnci 104; Barbara Žerak, Haj- doše; Terezija Klemen, Sloven.ia vas 33; Antonija Dobnik, Slovenja vas 69; Kristina Z^jšek, Slovenja vas 40. OBJAVA NAJDENIH PREDMETOV V hrambi ObLO Ptuj se naha- jajo sledeči najdeni predmeti: 1 moško kolo, brez znamke, štev. 201465: 1 moško kolo štev. 1133 947; 1 moško kolo brez znamke in številke; 1 okvir mo- škega kolesa, zelene barve; 1 mo- ško kolo štev. 91324; 1 okvir moškega kolesa štev. 5o7654; 1 žensko kolo štev. 10329; 1 mo- ško kolo štev. 1337937; 1 kolo motornega kolesa; 1 delavska aktovka; 2 žarnici; 1 aktovka fstara); 2 klešči; 1 kladivo; 1 nahrbtnik (rabljen); 1 platnena torba; 1 u^n.iena ženska to-bica C4 V<^7J>rci. 1 ^nno^na 1 par ponošenih aioških čevljev; 1 jopica-trenerka; 1 jopica mo- dre barve; 1 delavski dežni plašč; 1 moški suknjič »fresko«; 1 aktovka s šolskimi pripomočki; 1 delavska aktovka z 1 srajco; 1 otroška ročna torbica iz poli- vinilaj_ 1 usnjena moška roka- vica; 1 moška zapestna ura; 1 ženska zapestna ura; večji zne- sek v gotovini, najden v trgovini »Na-Ma« Ptuj. Lastniki navedenih predmetov se pozivajo, da se zglasijo pri tukajšnjem uradu zaradi prevze- ma svoje lastnine. Ir pisarne oddelka za splošne in notranje zadeve ObLO Ptuj Ptpjska mladina in ar- moda pomagata graditi novi športni objekt Ob Ormoški cesti pripravljajo novo igrišče za mali rokomet, ki bo služilo tudi za igranje ko- šarke, odbojke in kar je najbolj razveseljivo, v zimskem času za drsanje. Tako lx) tudi Ptuj do- bil reprezentativen športni ob- jekt. Gradnja tega objekta je bila v Ptuju več kot nujna. Trenutno razpolagamo le z no- gometnim igriščem, vendar se že več let igra rokomet, pred- vsem mali rokomet, in za igrišče so uporabljali travnik na po- možnem igrišču. Pogoji za iz- gradnio objekta na tem mestu so več kot ugodni, teren je na- ravnost idealen. Zemlja ie zelo dobra, vendar primanjkuje gra- nioza in potrebno bo napraviti drenažna dela. Buldožer le opravil svo.ie delo, sedaj bodo šolska mladina in pripadniki JLA z prostovoljnim delom opravili večino zemeljskih del. Obeti .TO torei leni. Unaimo da bomo že spomladi lahko Pisali o športnih n.«:pebih. doseženih na novem šp>ortnem objektu. Pa. Razkužila dobite v vseh kme- tijskih zadrugah, če pa jih ni- majo, pa jih naj takoj naročijo. Stroški i^zkuževanja so proti koristim, ki jih imate zaradi zdravih posevkov, minimalni. Za- radi tega naj ne bo kmetovalca, ki bi opustil razkuževanje se- men! Strelstvo Okrajni strelski odbor priredi v nedeljo, 1. septembra, strelski troboj med reprezentancami Va- raždina, Maribora in Ptuja". Bor- ba bo zanimiva, ker bodo sestav- ljali ekipe najboljši strelci vseh treh mest. Prireditev bo na stre- lišču v Babusekovi grabi. Strelske družine opozarjamo na okrajno nagradno tekmovanje, ki bo 15. septembra. Člani bodo stre- ljali z vojaško, članice, mladinke in mladinci z maiokalibrsko ozi- roma zračno puško. Za to tekmo- vanje so prispevala darila pod- jetja in ustanove, za kar se jim OSO iskreno zahvaljuje. Z. Esperantisti iz vseh kontinentov so zborovali Svetovna esperantska kongre- sa, ki sta bila od 3. do 10. avgu- sta v Marseillu in Rotterdamu, sta bila mogočna manifestacija za mednarodno sodelovanje, bratstvo in mir med vsemi na- rodi sveta. Tudi jugoslovanski esperantisti so bili na obeh kongresih. 30. sve- tovnega kongresa delavskih espe- rantistov (SAT) v Rotterdamu se je udeležila tudi delegacija iz Ptuja. EsperantskI tečaji Začetni tečaj esperantskega je- zika bo pričel dne 30. septembra v Vajensk' šoli Interesenti se naj javijo do 25. septembra v proda- jalni srečk državne loterije Ptuj. Do tega roka se naj priglase za izpit »A« samouki in oni, ki 9o že posečali prv: tečaj, p? bi zdaj želeli nadaljevati. -o- Razkuž'15*^ pred setvijo! Razkuževanip sempn ie nai- 'ispešn°jš» način borb? proti in smetem žitaric Z?to »■aTkijruitp orpd c®tvi.1n semena, r-. domače ali kup- ljeno seme.