7a« šte*. U CELJU, subota 26. junija 1920. Poštnina plaćana v gotovini. LETO II. tzhaia »aaktar««, »atrtaa in aabota. - G«Mi Za ćelo leto 80 K, ta pol let* 40 kron, za četrt Jela 20 K, za 1 mescc 7 kron. •••■•»•»•»a atavHka ataM I kraaa. Na pismene naročb« brei pošiljatv« denarja aa a« laarama ozirati. Narcčniki naj pošlljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije glede lista so poltnine protte. Ne-franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa $« ne oiira. NOVA DOBA UraMtlatira in upravalatva se nehaja v Zvezni Uskarni v Celju, Mrmamajarjava allea at.». Oglasi ae računajo po porabljemai prostoru in sicer: za navadne oglase ao •• w pd I mm, ta poslana, na-aaanila občnih cborov, nasnanila o •auti, uhvate itd. K I-M od 1 mm. »-reklamne notlce mtd tetetom ■ ■ U vnte, MaH oglasi faMreM vrste) »• ■. Pri veikratnlh objafeh popu«* RokopM m m rraaifo. TtUfon ft. m. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. 0(313 ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV 8PINDLER. Pozdravljen, flleksander, nas kraljević! Triumfalna je Tvoja pot skozi hrvatske in slovenske kraje. Navdušeno Te pozdravlja narod. Tebe, po dolgih stoletjih prvega vladarja svojega rodu, svoje krvi, po katerem je tako dolgo vroče koprnel. Pozdravlja Te, sina kralja Osvobo-diielja, kralja borca in mučenika, ki je zbral svoj narod krog narodne trobojnice in se v zmagoslavnem pohodu boril za svobodo tlačenih bratov pri Kumanovem, pri Bitolju, ob morju in ob Bregalnici. Pa šlepa mržnja in zavist nemških in madžarskih diplomarov ništa mirovali. In razpihali ste strašen •svetovni požar, v katerem so zgoreli giavni njegovi pro-vzročitelji. V nič je razpadla habsburška Avstrija in ž njo Madžarska. Padli so stoletni okovi, oživele so naše duše, vzdrhtela so naša srca v svobodi. Objeli smo se bratje, sinovi enega naroda, in stvorili smo si svojo državo, veliko, mo-gočno, bogato Jugoslavijo! In njej na čelo smo pozvali vladarsko hišo Kara-gjorgjevićev, junakov, njih, ki so pričeli veliko delo narodnega osvobojenja in ujedinjenja. V zgodovini trpljenja našega naroda so kakor blesteče zvezde imena: Kara-gjorgja Petrovića, praočeta našega preporoda in svobode; Petra Karagjorgjevića-Alrkonjića, starega, sivolasega očeta kraljevića Aleksandra, onega Petra Mrkonjića, ki se je ćelo življenje boril za krst častni i slobodu zlatnu in ki je u tem boju pre-živel težke in temne dneve. Danes, star in bolan, uživa uteho nad svojimi uspehi, nad uspehi svojega dela, njegovo srce se smehlja sreče, zakaj sin njegov, dete svojega naroda, potuje kakor triumfator po vsej veliki jugoslovenski domovini. Med nas si prišel Ti, pravnuk Črnega Jurja, ki si določen, da dokončaš, dovršiš veliko delo popolnega osvobojenja in ujedinjenja vsega Jugoslovpnstva. Med nas si prišel Ti, simbol našega odrešenja, simbol našega osvobojenja. simbol našega ujedinjenja, simbol naše sile na znotraj in na zunaj! Nepopisno navdušenje, s katerim Te sprejema hrvatski in slovenski del naroda, je nam in bodi vsemu svetu dokaz edinstvenosti, ki je ne razruši nobena sila več. VTdijo naj naši sosedi na zahodu in severu, da so puhle njihove sanje o tem, da bi Jugoslavija njim na veselje razpadla. Cakali smo Te, čakali stoletja v vročem hrepenenju. In sedaj, ko prihajaš med nas, so s Teboj naša srca in naše — desnice. 3 Tebof pa so tuđi še stotisoči naših bratov, ki čakajo osvobojenja, nerešeni, neosvobojeni, ki ječe pod igom Italije in drugih krivičnih sosedov. Kri so naše krvi .. . Verujemo v Tvoje zgodovinsko poslanstvo, kraljević naš! Verujemo v to, veruje v to ves naš narod, da si po-klican, dovršiti in kronati delo osvobojenja in ujedinjenja. Zato je Tvoja pot, Aleksander Karagjorgjević, triumf narodne misli. Kraljević! Z navdušenjem in ljubeznijo Te sprejema tuđi prebivalstvo Celja in ćele naše širne okolice. Morda sijaj tega sprejema v naših malih razmerah ne bo tako veličasten kakor v naših metropolah Zagrebu in Ljubljani. Vedi pa, da je pri Tebi in s Teboj naša globoka Ijubezen, ljubezen vsega našega naroda. S Teboj pa je tuđi naša in vseh naših še neosvobojenih bratov trdna in neo-majna vera. Ostani nam hraber vodja junaške naše vojske-osvoboditeljice, da trepeče pred njo danes in vsikdar vsakdo, ki bi nam hotel krivico. Kadar nas rabiš, nas pozovi! Tvoji smo na življenje in smrt! Ostani nam pa tuđi moder vladar, ki veže z ljubeznijo narodno edinstvo in ki s pravico zadovoljuje ves svoj narod! Dobro nam došel, kraljević, naš narodni junak, naš vladar, dobro došel, veliki Jugosloven! Stran 2. NOVA DOBA Sttv. 78 Frestolonasledniti Oleksander na potovanju. Prestolonasleđnik v Zagrebu. Še nekaj podrobnosti o sprejemu. Zagreb, 22. jun. Ko se je prestolonasleđnik podal iz državnega kolodvora na trg, je stopil na zemljo in cvetje. kl je bilo natrgano v Reki in okupiranih krajih. Sprevod je otvorila kraljeva konjeniška garda, Sokoli In dmga društva. Krenil ie čez Ilico proti banskemu dvorcu. Ilica je bila bajno okraSena in razsvetljena in množica. broječa nad 100.000 ljudi, je regenta navdušeno, burno pozdravljala. V banskem dvorcu, kjer ga je čakala banica s hčerkama Stano in^Marico, se mu je poklonila banica in mu izrekla dobrodošlico: »VisoČanstvo! Ne nudimo Vam kruha in soli, ker ste prišli v svoj dom!« Stana je izročila regentu kito cvetja. Gioboko ginjen se je regent zahvalil. Ko je prišel ban, ga je min. preds. Vesnič veselja nad prekrasnim sprejemom v Zagrebu obje!. Prestolonasleđnik je izjavil, da je gioboko ginjen nad sijajnim sprejemom in vzoroim redom. Takšen sprejem je Še komaj kedaj doživel v svojem življenju. Naj se objavi vsem meščanom, da je srčno ginjen nad ljubeznivim sprejemom in veliko ljubeznijo, katero so mu pokazali zagrebški meščani. Zvečer je bila vc-ličastna bakljada. Na Markovem trgu je svirala godba. Ko se je pojavil regent na oknu, ni hotelo biti klicanja konca. Ko se je poleglo prvo navdušenje, je spregovori! regent med drugim: »Srečen sem, ker se mi je izpolnila želja, priti v Vašo sredino v mili in lepi Zagreb, da Vam neposredno izjavim, s koliko ljubeznijo sem prišel sem.« — Pevska društva so napela »Bože pravde«, srbsko, hrvatsko in slovensko himno ter »Morje adri-jansko«. Koncem se je regent zahvalil: »rivala Vam, bratje Hrvati! Ponesite moj pozdrav v svoje niše in bodite zagotovljeni, da bom sta, z Vami na braniku narodnih pravic, pa naj že bo proti komurkoll. (Navdušeni klici: »Živel vrhovni vodja jugoslovenske vojske!«) Vsi trlje bratje skupno borno delali Čudeže!« — Zatem se je vršila svečana pojedina v banskem dvorcu. Zagreb, 23. jun. Danes dopoldne je regent posetil katedralo, kjer ga je sprejel nadškof dr. Bauer na čelu du-hovščine, nakar si je ogledal zakladnico. Pozneje je v banskem dvoru na Markovem trgu spreiemal deputacije. Zagreb, 23. jun. Danes popoldne se je odpeljal regent na Mirogoj in položi! srebrn lavorjev venec na spomenik preporoditeljev. Ogledal si je zlasti grob pesnika Preradovića in drugih znamenitih mož. Zagreb, 23. jun. Danes dopoldne je regent sprejel tuđi deputacijo be-guncev iz Istre, Reke in Dalmacije. Veliki župan reski dr. Lenac je izjavil. da pozdravlja regentu v imenu begun-cev iz onih krajev naše domovine, ki še nišo pozdravili dneva svojega o-svobojenja Vanj, kot potomca juna-škega roda, stavijo vse svoje nade. Uzurpatorji jim delajo nasilje, gazijo niihova najsvetejša čustva, oskranjajo grobove njihovih očetov in nas oviraio pri pomorskem prometu. Žive v nadi, da priđe dan svobode ujedinjenja vse h Srbov, vseh Hrvatov in vseh Sloven-cev. Regent je vsem članom deputacije podal roKO in izpregovori! z vsakim nekaj toplih besed. Zagreb, 24. jun. Danes je posetil regent Sokolski dom, kjer ga jepo-zdravil dr. Mazzura v imenu SokolEtva, ter jugoslovensko akademijo znanosti,, kjer ga je dočakal nadškof dr. Bauer. Prestolonasleđnik na potu v Ljubljano. Ljubljana, 26. jun. Danes se odpelje regent iz Zagreba. Dvorni vlak se ustavi med vožnjo v Brežicah, Kr-škem in Litiji. Izstopi \?. vlaka in prejme pozdrave zastopnikov naroda. Velike priprave v Ljubljani za sprejem prestolonaslednika. Ljubljana, 26 jun. Prestolica se pripravlja, da dostojno sprejme prvega vladarja v svobodni domovini. Povsod so priprave v polnem teku. Mesto dobiva praznično lice. Javni nasadi in pročelja hiš se čistijo in okrašajo. Na mnogih krajih vstajajo tribine, zlasti pred glavnim kolodvorom. Nar. domom, deželno vlado, kavarno Evropa itd. Z vseh hiš plapolajo zastave v slovensko-hrvatsko-srbskih narodnih barvah. — Okna so okrašena z zelenjem in za-stavicami. Vse hiti. Mesto se polni, iz okolice in z deže'e prihajajo množice ljudstva, da prisostvujejo sprejemu in da vidijo vladarja. Radostno razpolo-ženje je napravil prihod kraljeve garde z godbo, ki je bila po vseh ulicah naj-prisrčneje pozdravljena. Za danes pri-čakujejo v Ljubljani poldrugsto tisoč ljudstva. Regent — prestolonasleđnik v Sloveniji. Danes 26. trn. se pripelje prestolonasleđnik Aleksander v Ljubljano. Jutri 27. tm. poseti stolno cerkev, kjer ga sprejme knezoškof, nato evan-geljsko cerkev, kjer ga po kratkem pozdravu evangeljskega župnika sprejme z nagovorom pravoslavni svečenik. Kratko pravoslavno blagodarenje. Nato se poda vdeželni dvorec, kjer ga sprejme rektor univerze. Pred poslopjem se zbere mladina vseh ljubljanskih šol. Potem položi prestolonasleđnik venec pred PreŠernov spomenik Kasneie sprejem raznih deputacij, vožnja po mestu in poset ljudske veselice naKozlerjevem vrtu. Zvečer svečana predstava vopernem gledališču. Dne 28. juni ja vojaška parada na Blei\xeisovi cesti. Okoli 10. ure odhod v avtomobilih na Oorenjsko. V Kranju se ustavi in ga pozdravi župan. Nato nadaljevanje vožnje na Bifd, kjer £a pozdravi župan in zastopnik koioških Siovencev. Popoldne vožnja po jezeru do otoka v okrašenih čolnili Ob I5.uri odhod čez Begunje v Tržič, kjer ga po zdravi župan. Po vrnitvi v Ljubljano zvečer konceit Olasbene Matia Dne 2C< jiiiiifa, kakor že poročano, ob S uri odhod v avtomobilih ćezTrojane, Vransko (pozdrav župana) in Ž a 1 e c (pozdrav župana) v Celje po že jav-ljenem sporedu. Odtod nadaljevanje vožnje čez Vojnik, Konjice in Slovensko Bistrico (pozdravi gerentov v poslednjih dveh krajih). prihod v Maribor ob 12. uri. Pozdrav mestnega gerenta pred mestno hišo. Svečan sprevod v dvorano, kjer spreime deputacije. Govor zastopnika prekmurskih Siovencev. Ob15. uri odhod z dvornim vlakom iz Maribora čez Celje--Brezice—Zagreb v Zemun. Dispozicije za sprejem prestolo-naslednika v Celju. Sprejem ni odbor je doiočil razpored špalirja, deputacij in občinstva pred magistratom. Mestna hiša bo lepo okrašena. Posesiniki vrtov so pozvani, naj dado kolikor mogoče cvetia na raz-polago za okrašenje mesta. Za d e p u t a l i j e so siedeča do-ločila: a) politične stranke ne pcšljejo deputacij; b) večia društva pošljejo kvečemu do 3, manjša 1—2 člana kot deputacije; c) do nedelje opoldne naj se prijavijo vse deputacije, ki se žele udeležiti sprejema Nj. Visočanstva, pri glavarstvu (imena in bivališča ter funkcije članov); č) vrstni red se odkaže na dan sprejema; zato nai bodo vse deputacije ob pol 9. uri na mestu, ker sicer ne bodo imele pristopa: d) na zastavah, s katerimi pridejo posamezna društva, ne srne biti ničesar (trakov itd.), kar bi spominjalo na Habsburgovce. Spomenice, peticije itd. nišo dopustne, tuđi ne nagovori izven do-ločenih. Tuđi ni dopustno, s čimurkoli nadlegovati člane regentovega sprern-stva. Zdravstvena ambulanca bo v Narodnem domu. Mali š o I s k i otroc i bođo stali pred špalirjem. Vse hiše v ulicah, koder se bo vozil regent, in tuđi v sosedmh ulicah. kakor daleč se vidi iz prvih, morajo biti okraSene z zelenjem in zastavami. Po možnosti, t. j. po razpoložljivosti. naj bo tuđi ostalo mesto okrašeno z zastavami. Okrašenje hiš in oken z zelenjem naj bo kolikor mogoče enotno. V ta namen je sklican sestanek hišnih posestnikov. Gledanje z oken je. z nekate-ritni omejitvami na mestni hiši, dovo-ljeno, vendar so hišni posestniki od politične oblasti pozvani, da zahtevaio od vsakega gledalca določen znesek za nabavo cenejših živil za mestne uboge. Opozarjamo tozadevno tuđi na razglas državne policije. Za uradništvo in njih rodbine so določena v mestni hiši gutova okna Zastave si naj po možnosti pre-skrbe hišni posestniki sami. Komur to ne bo mogoče. bo dobil rastavo na mfcstnem uradu Zastave se ne smejo vesiti na drogove v bivših cesarskih ali vsenemških barvah in se morajo takšni drogovi ali dati prebarvati ali pa pretepiti. Gost i Ine, hoteli in kavarne morajo bit' od zjutraj pa do od hoda regenta (po drugih 21 strelih) zapn*. Trgovine morajo biti zaklenjene. ^ Priporočati pa je, da so železni zapori" dvigijeni ter da so vhodi in izložbe okrašene. Zamazan napis nad trgo-vskuni in drugirni lokali treba na vsak način ali odstraniti ali zakriti z okraski ali pa prenoviti! Za občinstvo bo prostor na obeh straneh za špaiirjem. Opozarjamo pa ponovno, naj se vzdrži vzorna disciplina, t j. da ne bo prerivanjo sem in tja. Narodno ženstvo prosimo še en-krat, naj priđe mnogoštevilno v pristnih narodnih nošah. Članice Slovenskega ženskega društva naj pridejo polno-številno. Zberimo se ob pol 9. uri v »Narodnem domu.« Razglas. Občinstvo, zlasti pa hišni posestniki se pozivljajo, da prilikom prihoda Njegove kraljeve Visokosfi prestolonas.'ednika Aleksandra razobesijo državne ir. narodne zastave po vseh u.'icah, ki so vidne ob prihodu in obhodu prestolonaslednika. Pozivi ja se nadalje, da okrase vs» okna v ulicah: Ljubljanska cesta, Pre-šernova uiica, prestolonaslednika Aleksandra ulica, Krekov trg, Cankarjeva ulica, Kraija Petra cesta in Mariborska cesta iri sicer ne samo z zastavami, temveč tuđi z zelenjem, poluvenci (gir-iandami) eventualno tuđi z lepimi pre-| progami. Mestna občina daje vsai deloma na razpolago zelenje, ki se ga dobi na dvorišču mestnega magistrata proti plačilu nabavnih stroškov in maiega zneska za mestne uboge. v Mestnimagistratceljski, 24.6.1910. V\adn\ komisar: dr. Žužek 1. r. Varnostne odredbe ob prihoda prestolonaslednika v Celje. Vsi gospodarji hiš, mimo kojih se bo vozil regent, morajo 48 ur pred prihodom regenta prijaviti kr. policijski oblasti pismeno vse osebe, ki se bodo isti dan v stanovanju nahajale, oziroma ki bodo nastavljene pri oknih in na balkonih. Eno uro pred prihodom regenta morajo biti vsa hišna vrata v poštev prihajajočih hiš, izvzemši hotele in go-stilne, s ključem zaprta. Izhod med tem Dr. Anton Sch\vat>: Ni je z lepa bo!j krivične, škodljive in težko pojmljive naprave nego je matura. In če jo abiturijenti slavijo z odhodnicami, pač to ne velja tej mu-čiteljici, temveč veselju, da so se je otresli in da jim ne skazi v zadnjem trenutku 8 let težkega dela in truda. In če nosijo po maturi neizogibne »Angstrohren«, je to pravzaprav ana-hronizem. Morali bi jih nositi pred maturo, ker bojazen pred maturo je pač upravičena. Lastnih profesorjev, katere dobro poznajo, spoštujejo in Ijubijo, se pač učenci ne bojć. A tu priđe njim popolnoma neznan mož, ki nima pojma o njih zmožnostih in duševnih posebnostih in v kratkih četrt urah se »prepriča« o njih »zrelosti«!? Matura je največja nezaupnica pro-fesorjem. Neki veleugledni gimnazijski učitelj se je meni nasproti izjavil sle-deče: Če poznam jaz učenca 16 se-mestrov, in on dobi od mene šestnajst-krat »zadostno«v semestralnih spriče-valih — in to ni malo, — zaslužil si je svoi zadostno pošteno, sai pri meni dobiti »zadostno« ni mala reč, potem vem, da nekaj zna in čisto mirno ga lahko pripustim visokošolskim študiiam. A moje mnenje ne obvelja.« Reko: matura je državni izpit, je zato potre-ben. Kaj pa gospodie profesorji, ali ti n'so državni uradnikj? ali zavod, na katerem podučujejo, ni državen? Ali ne stoje gimnazije pod nepretrganim nadzorstvom višjih šolskih državnih činiteljev? In kako strogo se vrši nad-zorovanje! Nekemu g. profesorju matematike, ki je dika v svojem pokliču in ki obvlada sicer slovenščino dobro, je nadzornik oponašal, da je v nekem nikalnem stavku rabil akuzativ na-mesto genitiva. No če se ćelo take malenkosti ne prezro, lahko si mislimo, kako natanko se vrši nadzorovanje. Končno pa dobe nezaupnico v ob-liki staroveške mature vsi: učenci učitelji in — nadzornik! Matura — zrelostni izpit ? Skoro da semepolotismeh K> ttko nepotrebnih rečij so učili v gimnazijah in koliko potrebnih studij so popolnoma prezrli. Ko sem obiskoval gimnazijo jaz, nas ves čas nišo podučili o temeljnih za* konih države in ne bi mogel priseči, da je vsak od nas po maturi vedel temeljito razloček med okrajnim gla-varstvom in med okrajno sodnijo. In finega obnašanja (bon ton), bodisi po zunajnih običaiih, bodisi po psiholo-gičnih prevdarkih naučili smo se kve-čjemu pri plesnih vajah ter z obče-vanjem v finih družinah; v soli se kaj tacega nismo učili skoro nič — a bili smo »zreli«, zreli za svet. — Kako škodljiva in krivična institucija pa ie matura, naj pojasnim le na enem slučaju, kakor sem ga sam doživel. Med mojimi součenci v gimnaziji bil je nek čez vse Ijubezniv, pri-kupen in marljiv sošolec M. Bil je naibolj blag človek, kar sem jih do-sedaj spoznal in v premnogih seme-strih bil je odličnjak. Izšel je iz zdrave, značajne kmečke družine. Grščino je obvladal izborno. Vsi drugi, ki smo bili rnnenja, da se učimo grščino le za solo in da v tem oziru ni resničen rek: »non scolae, sed vitae discimus«, učili smo se tega preperelega jezika z nevoljo, komaj zado-stno, da smo zlezli pri »maturi«, in še to le s po-močjo našega blagega prosesorja K., ki je dobro vedel, koliko »znamo*. S sošolcem M. pa je hotel brilirati. Dal mu je pri maturi težavno prestavljan-je, in fantek, ves zbegan. se je tako ustrašil, da konečno na najnavadnejše vprašanje ni vedel odgovora. Dobil je »dvoiko« — on, najboljši »Grk«, do-čim smo vsi drugi, ki nismo znali nič — krasno uspeli! A da ji je lepše biti in slajše »živeti«, pridružili ste se pridobljeni »dvojki« še dve drugi, tako da je ubogi M. iz treh predmetov »zletel«. In vendar je po njegovem znanju, tega prepričanja smo bili vsi, profesorji in učenci, zaslužil prav dober uspeh, če ne odliko. Bila je edina sreča, da je že od nekdaj želei postati duhovnik in da so ga v semenišče sprejeli brez mature. A dogodljaj pri maturi zapusti! je pri fino čutečem prijatelju žalostne in trajne sledove. Od mature sem ni bil več popolnoma zdrav. Oboel je na živcih. Bolezen se je hujšala od me-seca do meseca, dokler ni našla svojega vrhunca v tem, da je trpel nepre-nehoma na neznosnih bolečinah v glavi in sicer na tako hudih, kakor da ga neprestano boli zob. Vsa prizadevanja zdravnikov in r.a klinikah ostala so brez uspeha. Kakor svetnik opravlja! je vendar zvesto svoj poklič kot župnik in dasi mu \e mrzel veter priza-deval najhujše bolečine, vendar ni za-mudil niti ene spovedi, tuđi v najhuj-ših sneženomrzlih dneh ne. In vendar je bil iz zdrave družine, o kaki here-ditarnosti ali o posledicah neprimer-nega življenja ni bilo niti govora. Na klinikah so mu djali, da izvor bolezni ni poznan. Vsi pripomočki, ki so drugim sMčnim bolnikom pomagali, ostali so pri njem brez uspeha. Ako je dobil morfij, je sicer zaspal, a v spaniu je še dalje čutil bolečine, in ko se je zbudil, postale so neznosne. Le v vda-nosti v svoj poklič je naSel tolažbe, razvedrila in uteho svoiih bolečin Verjetno, saj so bile najbrže psiho-loškega izvora. Matura se utisne gioboko v dušo. Menda ni enega dijaka, kateremu bi se še po preteku 20 ali 30 let ne sanjalo, da stoji pred maturo Vsi drugi i?piti ne zaorjejo tako gioboko v dušo. Neki zdravnik mi je povedal, da ga ncdlegujete vedno dve sliki v spanju: ena, ko je bil v vojnem času obsojen na vishce, druga pa — matura. Res je, da popolnoma zdravi in-dividuji nišo izpostavljeni zlim posle-dicam mature — a kdo ve — ah je ta ali oni popolnoma zdrav ali ni? Ali more zajamčiti država, ali boljše rečeno oni pedagogi, ki še vedno vzdr-žavajo maturo, da se ž njo ne bo kvarilo zdravje? Ali poznajo vso skrito psihološko zmožnost svojih eksami-nandov? Ali jim je mogoče Iočiti za štev. 78. »NOVA DOBA« Stran 3. časom do odhoda regenta jelevnujnih slučajih dovoljen (nujna potreba zdrav-nika itd), ki pa jih je v blizini se naha-jajočemu stražniku javiti, in se bo v takih slučajih izhod dovolii le, če se istina navedenih razlogov ugotovi. Gospodar sme pustiti v hišo med pohodom regenta skozi mesto le po-polnoma zanesljive in njemu osebno znane osebe, ter nosi gospodar za vsak incident iz njegove hiše osebno odgovornost. Gostilne in hoteli so dobili nalog, da imajo 48 ur pred prihodom regenta vse osebe prijaviti, ki bodo tekom pohoda regenta skozi mesto v njih lokalih. Policijska oblast bo pregledala imena vseh teh oseb ter se bodo izdale potem uradne legitimacije vsem osebam, ki smejo biti na oknih in baikonih med slavnostnim pohodom regenta. Tuđi vsi obrtniki se opozarjajo pod strogo odgovornostjo, da smejo pustiti za navedeni čas v njih lokalih le take osebe, ki so popolnoma zanesliive in obrtniku osebno znane. V svrho preprečenja kakršnihkoli inddentov se vabi občinstvo, da se navodilom državnih organov brezpo-gojno ukloni, ker ima vsak državni organ točna navodila, za kojih izvršitev je osebno odgovoren. Kr. drž. policija v Celju. Tovariši gasilci! Naš Aleksander, sin jugoslovanske krvi, sin jugoslovanskega naroda nas poseti dne 29. trn Prepotoval bode pot iz Ljubljane do Maribora v avtomobilu da si ogleda ta biser Slovenije, da vidi krasno Gorenjsko, divno savinjsko dolino in zeleno Pohorje, on priđe, da nas vidi, a on tuđi priđe, da ga vidimo mi, kateri smo od naše ustanovitve naprej imeli edino željo biti narodni delavci pod narodno dinastijo. On ve, da je naša organizacija močna, da je najmočnejša na jugoslovanskem jugu. Tej organizaciji je poverjena častna naloga, skrbeti pri sprejemu za red. Treba je, da napnemo vse sile, da bodemo to častno nalogo kar najbolje resili, zato pa je treba, da nas je kar največ v kroju. Pozivljamo še enkrat vsa društva, ne samo ona, katera so določena za sprejem v Celju, ampak tuđi ona, katera so določena za spre-jern na Vranskem oziroma v Žalcu, kakor tuđi društva gas. žup Mozirje in S\ovenjgradec, da odpošljejo na določena mesta čim največje število ga-silcev. Za vse veliajo sledeča navodila: Oprava: paradni kroj, čepića brez se-kirice, društva, katera nimajo parad-nega kroja ali čepić, nastopijo v de-lavski obieki s pašom in sekiro in v čeiadi. Zbirališče za Vransko točno ob pol osmi uri pred gasilnim domom ra Vranskem, za Žalec točno ob pol osmih na dvorišču občinske hiše, za Celje točno ob 8. uri pred Ško- maturne napore zmožne od nezmožnih? Ali prevzamejo odgovornost, če se v neurasteničnih, histeričnih in psihopa- tičnih osebah z bojaznijo pred maturo vzbudijo zle posledice — ki bi se sicer sploh ne pojavile ali pa še le po de- setletjih, v katenh bi bil dotičnik že sebi preskrbel kruh in koristil državi ? In ta nevarna institucija mrcvari ljudi, ki so ravno v najvažnejšem te- Jesnem razvit/u: osemnajst do dvajset let stare mladeniče in slabokrvne de- klice. Poznal sem učence, ki so bili v gimnaziji silno pridni, prišedši na uni- verzo pa so bili največji lenuhi, ver- jetno, saj vsako prenapeto duševno in telesno delo zahteva svojo reakcijo z utrujenostjo in ohromelostjo. Mrtura je brezsmiselna institucija. Z nevoljo se spominjam, kako sem se ućil za maturo zgodovino, ali boljke rečeno letnice. P« je ni bilo letn ce, da je ne bi znal. Otresel sem se pa po maturi prav hitro tega balas a. Komaj je pretekk pol leta, nisem vedel nobene letnice več. Bilo je vse hitro ubito v glavo, toraj brez trajne vrednosti in izgmilo ie iz spo-mina. Vem pa nasprotno vsa latinska imena pomladanskih cvetlic, še iz sekunde. Učil sem se jih z velikim veseljem pod vzornim pedagogišk m vodstvom profesorja Schleiferja, ki je vedel latinsko tako razlagati, kot nobeden drugi, in umel obujati največje zanimanje za predmet. Iz te antiteze bodi pojašnjeno na enem zgledu, kako obsojam ono zna- bernetont, ne kakor v okrožnici objavljeno ob 9. uri. Na zamudnike se ne borno v nobenem kraju ozirali. Tovariši! Pokažimo z našim na-stopom, da verno ceniti važnost trenutka, ko nas obišče naš prvi narodni vladar, pokažimo pa tuđi, da zadošča za red vrsta prostovoljnih gasilcev. Ne bajoneti, naša ljubezen do našega narodiiega vladarja in naša telesa naj ščitijo prevzvišetio osebo našega Aleksandra. Na pomoč ! Gasilska župa žalska: dr. Ber^.nan, tč. načelnik. Vsem beguncem celjskega okraja! Prihodnji torek, 29. t. m., okoli 10. ure dopoldne obišče prvikrat naše lepo Celje na§ ljubljeni prestolonasled-nik Aleksander. Ćelo mesto bo okra-šeno z zelenjem in cvetjem in naše prekrasne trobojnice bodo povsod vi-hrale ter pričale naše svečano razpo-loženje. Od blizu in od daleč privre naš narod, da prvikrat pozdravi na domači zemlji sina svojega pravega in legitimnega vladarja, kterega si je naš jugoslovanskl narod izmed svo|e bratske krvi sam izvoli!! Tuđi mi, begunci iz Gorice, Trsta, Istre in Dalmacije se zberemo v skupino, da proslavimo ta visoki dan, ko prvikrat z radosti vzliičeno dušo zazremo in s plamtečim srcem iskreno pozdravimo sina svojega velikega kralja Petra Karagiorgjevića, Osvoboditelja. Pridite, dragi begunci, pridite vsi, da vidite junaškega Aleksandra, kl je po božji volji gotovo odločen za to, da morda že v kratkem os obodi in vjedini naše zasužnjene brate, ki še danes zdihujejo pod nečloveškim jarmom propadajočih Lahov v»Uropani Jugoslaviji«. Bratje begunci, ob 8. uri zjutrai se začnemo zbirati v »Nar. domu« in potem odkorakamo skupno naodločeno nam mesto. K najobilnejši vdeležitvi vabijo : Celjski begunci. Obcinam ob državni cesti, koder se vozi prestolonaslednik: Okrasitl je po možnosti vse hiše ob cesti z zastavami! Ob mejah občin naj se postavljo mlajf z narodni r.i trobojnlcami! »Kmetijski list« poziva svoje pristaše, naj pričaka ljudstvo pre-stolonaslednlka v narodnih nosati in na okrašenih vozovih in naj se stvo-rljo tuđi skupine jezdecev. Kraljević Aleksander. Rojen 4. dec. 1888 na Cetinju, je postal prestolonaslednik 27. marca 1909, ko se je princ Gjorgje odpovedal prestolu. Regent je od 11. julija 1914, ko se je kralj Peter radi bolehnosti odpovedal izvrševanju vladarskih poslov. nost kot brezmiselno, katero si učenec utepe tik pred maturo v glavo, in kako visoko cenim smotren poduk pro-fesorjev med letnim podukom. Nihče mi naj ne šteje v zlo, da sem se postavit kot bojevnik za od-pravo mature." Zdravnik sem. Če smo zdravniki poklicani boje-vati se proti alkoholu, proti zanemar-jenju dojenja, proti sredstvom za malo-Številnost rodbin in proti kužnim bo-leznim — iz splošno higijeničnih razlogov — ne smemo tuđi molčati o atentatih na zdravje onih, katerim je izročena boJočnost in blagor naše domovine in od katenh pričakujemo in moramo pričakovati, da jo bodo vodili dobro, ko nas več ne bo. Nihče pa mi tuđi naj ne šteje v zlo — saj imam sam fanteka v^ 5 soli gimnazije — če sem govoril kot — oče. Očetie, strmmo se v falango in zahtevajmo odpravo mature! Abituri-jentje, stavite svoje rezolucije! Visoko-šolci, pišite razpravel Gospodje profe-sorji, ravnatelji in nadzorniki, posre-dujte z vso unemo, da poženemo maturo tja, kamor spada — med srednje-veško nerabljivo šaro! Res je sicer, da je sedajni poduk v gimnazijah zelo napredoval in da je matura izgubila že mnogo svoje prej-šnje krutosti, a zakaj? Ker se vodilni gospodje nišo mogli otresti prepričanja, da ie bilo prav mnogo pri maturi ne-potrebnega, a zakaj se ne odločijo popolnoma ? Zakaj to cincanje ? Recite vendar enKrat moško besedo: Proč z maturo! (Ponatis dovoljen). Ime kraljeviča Aleksandra je tesuo združeno z boji v balkanski vojni 1. 1912—1913 ter kasneje v svetovni vojni, v kateri je baš njegova neprestana iiavzočnost pri armadi mnogo pripomogla h končni zmagi. Mišljenje kraljeviča Aleksandra je povsem demokratično. Najrajši se pogo-vaija s svojimi seljaki, s priprostim narodom, med njim je ves srečen. Pre-prostost ljubi čez vse. Predpisi etikete so mu zoprni. Vinko V. Oaberc: Vidov dan. Vidovo je za srbsko pleme vsebina gorja, globina žalosti, višek trpljenja, znčetek njegove križeve poti do vsta-jenja in poveličenja. Leta 1389 na Vidovo se ie postavi! močni srbski knez Lazar Hrebeljanović na Kosovem polju v bran proti nasil-neniu sultanu Muratu I., ki je hotel posesti ves Balkan in njegovo evropsko zaledje. Nasprotniki so se spoprijeli na Kosovem polju. Srbi so se pod Lazar-jem z izdatno bolgarsko pomočjo dobro držali in le so se Turki spravljali, da se umaknejo, ker jim je bii sultan Mu-rat umorjen, kar se vojna sreča obrne njim v prid. Srbi so bili z Bolgari vred poraženi, knez in vojvoda Lazar ubit, premnogi njegovi doglavniki ujeti in usmrčeni. Kaki so bili vzroki porazu? Zgo-dovina nam ne odgovarja na radovedno to vprašanje. Narodna pesem, glas ljudstva, pravi, da ga jezakrivilo nesoglasje, nesloga, izdajstvo. Kako sta doigravaia vloge Miloš Obilič in Vuk Branković, ne vemo. Gorje pa vsekakor narodu, ki ne ve, kdo je Miloš in kdo Vuk! Kakor da ni Srb dovolj uničen in zatrt, so iskali njegovi nasprotniki, čije oči so bulile v zvezdo na Jutrovem, načina, da ga spravijo s pota, ki ga kanijo sami nastopiti za zmagoslaven pohod. Povoda je trebalo naiti. Poslali so v Sarajevo Ferdinanda in Zofijo in 28. junija 1914. je bil drugi Vidov dan. Padel je sicer predstavnik Habsburža-nov, a padli smo tuđi mi Jugosloveni iznova pod težkim križem na poti do vstajenja. Nastopili so hudi čaši. Srd in rnaščevanje sta morila naše ljudi in pravijo, da je zabeleženih daleč nad 10.000 žrtev krvoločnosti in slepe jeze, dočim je morda istotoliko onih, ki jih je neimenovane ugonobil preki sod. Po vseh teh porazih, po trpljenju brez konca in kraja, po dolgih stoletjih je prišlo konečno ujedinjenje naroda treh plemen Srbov, Hrvatov in Sloven-rev. In svoboda je prišla. Svoboda, a ne za vse. Mi Slovenci doživljamo to poletje svoj posebni Vidov dan. Zdelo se nam je, da smo že zmagali, a sedaj vidimo, da smo žalostno podlegli. Svoboden in ujedinjen je narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, a slovenska veja sama je zlomljena in raztrgana. Ubili smo svojo neslavno minulost, a težka bodočnost grozi, da nas zlom i. Naši blagi prijatelji v ententi nam pripravljajo konec. Raz-sekati hočejo naše živo telo ; vrgli bi radi neke dele na to, druge ude na ono stran, da bi zver še nadalje česala naše meso in se svežila z našo krvjo. Častitajo nam za svobodo, ki nam jo ropajo. Če je pretila našim prednikom turska nevarnost, so zažigali po vrhovih kresove, ki so krvaveli daleč v temno noč in klicali na slogo in vzajemno pomoč. Take gromade so bili znaki turske sile, ki prihaja. Temu ognju ljubezni do domačega krova in rodne grude so se odzivali naši stari in so branili -s kosami in sekirami sebe in svoje in — evropskega zapada kulturo, ki nam sedaj kroji svojo pravico. Zažgimo mogočen Vidov kres, da zažari vsa Slovenija in da ga bode vi-deti tam za demarkacijami ! V ognju tega kresa se mora zasvitati stolp Gospe Svete, v naš ogenj morajo strmeti Zi-Ijani in Goričani, v tem ognju se mora svetlikati naše nepozabljeno morje. In vstane naj dim visoko nad nami in se zavali globoko tja prek, da zabrani slani, da bi sedla na naša polia in po-morila našo setev. Ob tem ognju bodo posedali naši bedeči čuvarji in prilagati netiva, da ne pogasne. In naši drzni mladi bodo jemali z gromade ogorka in bodo hodili kakor tatovi tiho tja prek, podpihujoč ognjišča, da ne za-mrznejo domovi. Kres mora biti veli-kanski. Videti ga morajo na vse strani, da jim ostane srce vroče. Slovenci še nismo imeli svojega narodnega vladarja. 0 Samu govore, da je bil nemara naš, a kdo ve? Danes pa ga imamo. Za Vidov dan je prišel v našo deželo prestolonaslednik in vladar naš Aleksander Karagjorgje-vič, da pozdravi našo zemljo, da vidi narod svoj. Nemilo mu bo pač gledati vse te pretenkovestne priprave za sprejem in mučna je Že sama misel, da bi bil kdo med nami, ki bi dvignil z!o-činsko roko proti — svobodi naroda. E, pa Aleksander Karagjorgjevič je več nego prestolonaslednik in vladar. On je cei mož, on je junak. Če bi bila usoda, ne bi trepetal. . . . Svoje dni pa, ko se bodo naši so-sedi in ljubi prijatelji prebudili po piro-vanju in jih bode bolela glava, dogori naš kres. !n tedaj priđe Aleksander zopet in mi vsi pojdemo z njim. Ta-krat pa, možje in fantje — do vidova! Politične vesti. Naša delegacija v Parizu — u- kinjenaV »Slovenec« prinaša izjavo nekega aktivnega ministra, ki pravi: Z ozirom na to, da mirovna konferenca v Parizu ne obstoja več, ja ministrski svet sklenil, da se ukine naša delegacija v Parizu. Zato je bila sprejeta demisija dr. Pašića. Trumbić in Pašić in ostali delegati se vrnejo v Beograd. Z italijo bodo vodili še dalje direktna pogajanja. Če ne priđe do sporazuma, bodo posredovale velike sile. Na komunističnem kongresu v Vukovaru je bilo navzočih 450 dele-gatov. Slovenijo je zastopal Petrič. D'Annunzio ne pojde zReke? Iz Rima poročajo, da je min. predsednik Giolitti 20. tm. sprejel v posebno av-dijenco načelnika d'Annunzijevega kabineta na Reki Alcesta de Ambrisa, ki [ mu je izjavil, da d'Annunzio pod no-benim pogojem ne dopusti, da bi se njegove čete zamenjale z rednimi, ker bi s tem Reka za slučaj padca vlade v Rimu in premene v zunanji politiki ostala brez vsake garancije in zaščite. Nova italijanska nasilja v Dalmaciji. Itatijanske okupacijske oblasti so po nastopu nove GioMttijeve vlade in po izjavah Giolittijevlh zopet dobile korajžo in začele preganjati jugoslo-vensko prebivalstvo. Dne 22. tm. so v Zadru aretirale jugoslovenske voditelje dr. Desnico, dr. Machieda in profesorja Jezico. D'Annunzio — zrel za Studence. Iz Bakra poročajo, da je d'Annunzio razširil sedaj svoje aspiracije na naše dežele na Lovčen in na Velebit, češ da so te strategične meje za Italijo potrebne. Kedaj neki bodo ga že dali v — prisilni jopič?! Novo {talijansko nasilje na Sušaku. Iz Beograda poročajo, da so 21. tm. popold. karabinijerji zopet vdrli v Narodno vječe na Sušaku, preiskali prostore in odnesli več stvari. Delo-vanje vječa je ustavljeno. Prebivalstvo je ogorčeno in vznemirjeno. Konec italijanske glorlje v Libiji. Razna plemena v Tripolitaniji, ki so si jo svoj čas zavojevali Italijani, so se uprla in vrgla Italijane iz dežele. Lahi drže le še par pedl libijskega o-zemlja. (talijanski socijalisti so odločno proti novi intervenciji v Libiji. Izjava Giolittijeve vlade. Dne 24. t. m. se je sestal italijanski parlament. Predstavila se mu je nova Gio-littijeva vlada in Giolitti je podal pro-gramatičnO izjavo. Povdarjal je stremljenje za prijateljskimi odnošaji z za-vezniškimi državami. Tuđi z Rusijo hoče začeti redne stike. V notranji politiki bo posvečal posebno skrb »osvobojenim« pokrajinam in gospo-darskemu razvoju ćele držale. Finančni položaj države je tak, da je dolg na-rastel na 95 milijard lir, od teh 20 mil. v inozemstvu. "Železnica in pošta izkazujeta velike izgube. Italija — je dejal — se po ogromnih žrtvah, ki jih je naložila vojska, nahaja v zgodo-vinskem trenutku, ki more pomenjati začetek gotovega vstajenia ali pa hi-trega propada. Glede Albanije je izjavil, da vlada noče pokroviteljstva nad Albanijo, ampak neodvisnost te dežele. Proletarski obroč krog Ogrske. Bojkot Madžarske je že začel učinko-vati. Vladi se maje stališče in že pri-hajajo poročila, da odstopi. Poljska socMalistlčna stranka je ni svojem kongresu odklonila vstop v tretjo (moskovsko) internacijonalo. Poslaniška konterenca v Bulonjl, ki se je te dni končala, je obravnavala Stran 4. »NOVA DOBA« btev. 7« tuđi tursko vprašanje; odobrila je vo-jaSke odredbe maršala Focha in Wil-sona. da postanejo zavezniki gospodarji nad Carigradom in morskimi ožinami. Na Irskem so se pričeli veliki nemiri, ki trajajo že par tednov. Sin-fajnovci prirejajo izgrede, napadajo vla-ke, plenijo hi5e itd. Lfenlnov manifest. Iz Moskve po-ročajo, da je sovjetska vlada izdala na mornarico, vojsko in na tntelingente manifest, v katerem naznanja, da ie vlada ustavila vse boje v Krimu, na Kavkazu in v Ciliciji in da hoče po-rabiti vse vojne sile proti Poljski. Manifest je podpisal Ljenin. Nova vlada v Nemči|i, katere predsednik je Clttn centruma Fehren-bach, je sestavljena iz zastopnikov ka-toliškega centrr.ina, nacijonalnih demo-kratov in nemške ljudske stranke. Socijalisti so vstop v vlado odklonili. IZ KOROTANA. V Borovljah je za živinozdravni-ka imenovan g. Jos. Ravter. ToČa je začetkom meseca napravila precej škode v občinah Pokrče, Mlince, Rikarjaves, Sp. Troboj, Zgor. Troboj in Malčape. V Prevaljan tu okolici se vedno bolj množe tatvine. Veliko je takih, ki nič ne delajo, pa vseeno dobro ži-vijo. Upamo, da bo oko pravice iz-sledilo krivce ' MARIBORSKE NOVICE, Priprave za sprejem prestolo-naslednika so tuđi tu v polnem teku. Razni odseki so pridno na delu, da napravijo iz Maribora biser, ki ga naj regent vzljubi kot biser svoje države. Ministra Pr»bičevi« in NlnČiČ, ki sta šla kot zastopnika vlade na sokolske slavnosti v Pragi, sta se 24. tm. peljala skozi Maribor. Občinstvo jima je na kolodvoru priredilo svečan sprejem. Pozdrav il ju je z nagovorom dr. Rosina. Zahvalil se je dr. Ninčič, ki je naglašal zlasti gostoljubnost mariborskih Slovencev. Kdo bo pozdravi! regenta? Kle-rikalci morejo vse, tuđi najsvetejše narodne svečanosti izrabiti v svoje strankarske koristi, fn tako je klerikalna deželna vlada baje tuđi sklenila, da o v Mariboru pozdravi! regenta —- hborribile dbtu! — naš najhujši av-strijakant, zagrizen Habsburgovec §ko? Mihael Napotnik, mož, ki ga je Se pred par mesci preganjala naša sodnija, ker je hotel š*e v Jugoslaviji izdati svojo izdajalsko knjigo »Erinnerungen an Weiland Kaiser Franz Josef 1«. V Mariboru vlada radi tega impertinentnega klenkalnega cinizma nepopisno ogorčenje. Za štajerske Slovence bi bilo to ravno takšno izzivanje, kakor če bi v Ljubljani pozdravljal regenta dr. Šušteršič. Povrh tega bo pozdravil regenta bivši Sušteršičev koncipient in najožji prijatelj dr. Leskovar, ki je pri sodniji zagovarjal veleizdajalsko knjigo Skofa Napotnika. Ako bo dr. Verstovšek to mahinacijo res izvedel, bo doživel nemilo presenečenje. Zastopnik Mari-borskega Sokola je že na pristojnem tnestu odločno protestiral proti takšni skrunitvi našega največjega narodnega praznika in mislimo, da bo še pravo-časno zaleglo. Izza vlade kršćanske Ijubeznl do bližnjega ... K zadnjim notarskim imenovanjem v Mariboru nam pišejo: Po prevratu se je ustanovilo v Mariboru tretje notarsko mesto, katero je začasno vodil kot notarski namestnik g. Ivan AšiČ, ki je postat v vojni popolen invalid in Ie z, največjo težavo in mu-kami hodi z dvema palicama. Za svoje zdravljenje potrebu je stalno dobrega zdravnika, masaže in toplic. Ker vsega tega na deželi ni, je prosil g. Ašič, ki je "bbenem še sedaj kljub svojim bo-lečinam in invalidnosti eden najmar-ljive-gih članov »Glasbene Matice«, za notarsko mesto v Mariboru, kjer si je medterr. še tuđi s trudom uredil popolnoma novo pisarno. Vsa tukajšnja javnost in odločujoči faktorji so smatrali kot samoobsebi unievno, da dobi to notarsko mesto g. Ašič in je tuđi odSel v Beograd tozadevni predlog. Ampak g. Ašič ima poleg svoje invalidnosti, ki mu povzroča mučeniške bolečir.e. splošne priljubljenosti, vnete kulturne delavnosti še to neodpustljivo napako, da ni klerikalec in zato so Sli klerikalni politiki k svojemu poli-tičrtemu prijatelju, pravosodnemu ministru in zahtevali, da v imenu krščanske liubezni imenuje za notarja v Mariboru večkratnega milijonarja kleri-kalca Barićta iz Kozjega. Invalid Ašič pa mora na deželo v Ljutomer, kjer nima r.obene pomoći za svojo bolezen, še manje pa bo mogel kriti stroške za svoji bolezen i? tistega bornega nota-rijata. Vsi tukajšnji Slovenci — lojalno priznamo, tuđi klerikalci — se zgražajo nad to brezstidno gonjo vlade dr. Korošca, Hohnjeca . . a kaj kle-rikalcem mar pravica ' Gasilskega zborovanja v MaH boru se ni udeležilo !e troje gasilskih društev iz mariborskegn okraja, ampak 11, odstranilo pa se je dvoje društev, kor jim ne prija slovenska organizacija. Oasilska župa mariborska šteje danes 13 gasilskih društev : Orehovavas, Selnica, Pobrežje, Sv. Lovrenc, Bistrica, Pekre, Hoče, Zgor. Bistrica, Fram, Račje, Slov. Bistrica, Zerkovci in Ruše. — To resnici na ljubo. Cene se vsaj premikajo. Bela moka je padla že na 12 K kg, od srede naprej je pa zopet stala 13 K — in sicer po vseh trgovinah enako. To seveda pod vodstvom komisarja dr. Leskovarja, ki ne mara tarifnih cen za živila. Kljub temu pa se je tuđi žemljicam cena znižala na 70 vin. in mast stane že samo 47— 48 K kg. Bo, bo, pa brez pomoči od »zgoraj«. Stanovanjska komisija sljajno delu je. Med tem se je, ne da bi o tem kakorkoli obvestila vsaj časopise, pre-selila v prostore državne policije. Mislili smo, da bo vsaj sedai s pomočjo policije pregnala iz mesta veriSniške trote in prezračila salone bogatašev — pa komisar klerikalni koncipijent dr. Juvan imanujnejše posle: predvsem je moral za svojo odvetniško pisarno oskrbeti lepe prostore na prometni Aleksandrovi cesti, potem je preselil v sodno blizino tovarila dr. Leskovarja. nato oskrbel sijajno stanovanje kleri-kalnemu notarju Barletu, o katerem še ne vemo, kedaj priđe v Maribor. Uradniki pa se gnetejo po vagonih, kuhinjah, kabinetih in drugih brlogih. Tuđi vdove s šoloobveznimi otroci mečejo na ulico, »prijateljem« milijo-narjev pa nakazujejo stanovanja s 4 sobami, ravno tako so pod posebnim varstvom te komisije ločene grofice brez dohodkov in s »posebnimi* đo-hodki, itd. itd. Vse v višjo čast božjo in za pravico! Karadiordievlčevahlša se nahaja na Koroški cesti v Mariboru. V njej je svoj čas prebival praded sedajnega našega regenta Aleksandra, Crni Juri. Umrla je 23. tm. hišna posestni-ca Marija Dobaj, Društvo hlšnih posestnikov v Mariboru ima 27. junija občni zbor v Gambrinovi dvorani. Vlom v trafiko. Dne 22. jun. so neznani vlomilci vdrli v trafiko Amalije Strauss in odnesli raznega blaga v večjih množinah. Napise v državnem jeziku za-hteva s posebno naredbo mariborski gerent. Zraven imena je naznačiti tuđi vrsto obrata. Vsako pretirano in kri-čečo reklame v nemškem jeziku je odstraniti. Da smo se Ie enkrat zga-nili ! Vsenemec — socijalni demokrat. Iz Maribora poročajo, da se je znani vsenemec dr. Orosel vpisal kot član socijalnodemokratične organizacije. Vodja marlborskega okrajnega glavarstva g. dr. Lajnšič je bil imenovan glavarjem. Sladkorja je v mestu dovolj — po 84 K kg. CELJSKE NOVICE Mlnister dr. V. Kukovec odlikovan. Pri ilavnostni večerji 27. t.m. v Zagrebu je regent odlikoval z redom Sv. Save i. razr. ministre dr. V. K u -kove a, dr. Krizmana, dr. Drinkv.viča in dr. Korošca. Iskrene čestitke zlasti našemu somsščanu dr. Kukovcul Naša trobojnica. Prejeli smo: Ko so ob nastanku Jugoslavije zahtcaii od sina nekega našega zagrizenoga odpadnika v Celju, naj izvesi našotro-bojnico, reče odpadnikov sin : »Glejte revolveri Raje se ustreiim, kakor pa da izvesim slovensko zastavo!« — Kaj bi se bilo zgodilo na?emu ''cveku, ko b< se bil pod Avstiijo k.iko iz/azil proti nemški zastavi? Zaprli bi ga bili in morda ćelo urtrelili! Zato pa boduno pozorni tuđi mi na trke siučajo. Ako se nam sedaj, ob naših sv^čanostnih dnevih še kaj poefobnega oripoti, — ne svetujemo sicer po nemškem uzoru, da bi takega uporneža ustrelili, — pač pa naj ga naši brez milosti spravilo na varno, dokler se mu protidržavni. nemški greben ne ohladi ter mu ne pade na drzni nos! Predavanje o Koroški v Celju je dne 1. jul. (četrtek) ob pol 9. uri zvefer v mali dvorani Narodnega doma. Za nemšklml napisi se je zopst enkrat razjokal celjski nemSki listič. Skril se je na jako okoren način za — tujski promet. Gospodje, kalinov pri nas ni. Kakor se naša slovenska mladina ni vsedla na nemški lim, ko so na L'nionu napravili zopet nek nemški napis, češ poskusimo, če se tu po-sreči, borno pa 5e drujje poskusili in zopet bodo zrasl, nemški napisi v Celju — tako se tuđi ne borr.o vsedli na lepo nalimano pesem o — tujskem prometu. Kalinov si iščite drugje. Kje so potrebni nemški napisi in kje ne, borno presodili sami in ne bodo na nas prav nič vplivale vaše tirade, tem mani, če so kilometre dolge! Srečno Celje! Prejeli smo: Sta-novanjske komisije v Celju se love druga za drugo. Sedaj je enkrat stopila stanovanjska mizerija zopet v nov stadij; vodstvo je prevze! klerikalni odvetnik dr. Ogrizek. Da se je napred-nemu Celju postavil za predsednika stanovanjske komisije klerikalec, smatramo za slab dovtip. Dobro vemo, kdo je to klofuto povzročil, in tuđi vemo, kam pes taco moli. Če se dr. Ogrizek-u posreči razsekati gordijski vozel stanovanjskega vprašanja, nam zna to prav biti, bojimo se pa, da bo mizerija postala Ie še večja. Le tako naprej, kar pođeljujmo eno rresto za drugim klerikalcem in socijalistom ■ Počasi borno menda spravili Še občino v roke klerikalnega gerenta' Izpred celjske porote. Vsled prošnje objavljamo, da se v poretni ob-ravnavi proti Fr. Pečovniku ni šio za Franca, ampak Frica Pečovnika. črešnje so tuđi krog Celja tako sijajno obrodile, da bi bili kmetje pri volji, jih tuđi izpod maksimalne cene vreči na trg. samo da jih spravijo stran. Saj «e je prebivalstvo Celja naravnost trgalo žanje, kjer so se pokazale. Priliko pa je porabil neki vrtnar iz oko-lice, pokupil vse čtešnje po okolici in sedaj seveda navija cene. Da bi mu oderuški dobiček obleža! na duši' Sladkorja dovol] je sedaj naen-krat po vseh trgovinah, kar je brez dvoma veliko čudo'. Zanimivo je tuđi, kako skačejo cene. Pred tednom dni še po 90 K, se dobi danes f.e po 76. ćelo po 68 K. To ie sigurno znamenje, da je bilo tuđi tega blaga dejanjsko nekje v Jugoslaviji veliko nakupičenega v spekulativne svrhe. Ne trdimo, da je bilo to v Celju Zanimivo pa je po-ročilo zag;ebške^a «Jugoslav. ekonomista«, da je 18. tm., bil v Zagrebu na borzl ponujan sladkor v zabojih po 50 kg za ceno 55 K 1 kg franko Zagreb, da pa za to ceno ni bilo kupčev. Zanimivo je dalje poročilo istega lista, da so prišle v Zagreb po-nudbe na sladkor in sicer ena iz An-gleške po 96 funtov tona cif. Trst. t. i. po današnjem kurzu funta 28 K lkg; druga ponudba pa iz Švice po 6 franc. frankov kg cif. Trst, t. j. krog 335 krone. Kaže se torej. da bo. odkar se popravlja naša valuta, začelo nastopati inozemstvo vedno v večjem obsegu kot konkurent na našem domačem trgu, kar bo glede dobave sladkorja gotovo zelo zdravo, vsaj danes, ker je gotovo, da si revneje familije sladkorja po 60 do 90 K ne morejo dobavljati. Koncert Celjskega pevskeg* društva je z ozirom na izlet CSŽ v Zagorje preložen na soboto 10. jul. Trgovine na Vidov dan laprte. Trgovski gremij v Celju javlja, da so vse trgovine 28 tm., na Vidov-dan, cei dan zaprte radi državnega praznika. ObČ.ii zbor občekoristne stav-bene In stanovanjske zadruge v Celju, kot reg. zadruge z. o. z. se vrši petek, dne 2. julija t. 1. ob 20. uri v gostil-niških prostorih Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo o delovanju in letni račun 1919; 2) do-ločitev pristopnine; 3) razdelUev do-bička; 4) sprememfca pravil; 5)volitve; 6) določftc-v zadružne zveze, 7) preć-logi zadružnikov; 8) s'učajnosti. V slučaju nezadostne udeležbe se vrš; pol ure pozneie cbčni /.bor pri vsakem števi'u zadružnikov. Samostojne pred-loge rnorajo po pravilih zadruge predložiti zadružniki najmanj tri dni pred občnim zborom načelstvu. Z ozirom r,a važnost nekaterih zatlev so vabljeni ' k obi'ni udeležbi zadružniki in ne-člani. — Načelstvo. (k) Prostovoljno gasilno društvo v Gaberju priredi dne 4. julija 1920 po občnem zboru Gasilske župe za celjski okraj veliko ljudsko veselico s tombolo na vrtu gosp NVobnerja v Spod. Hudinji Začetek ob V uri popoldne. Vstopnina 5 kron za osebo. Opozarjamo vse rodoljube na to prireditev, posebno pa narodna društva, da se na to o-zirajo. Dobitki v tomboli so bogati, in tuđi druge neprisil jene zabave bo mnogo. Mtstna godba bo igrala med odmori igre Rdeča Kapica, katero vpri-zori v gledališču mladina mestne o snovne sole na Vidovo ob fc uri zve čer; predstava se ponovi nasiednjega dne na Petrovo ob 4. uri popoldne. Mednarodna železnllka kon-ferenca v Celju se je vrši'a 22, 23. in 24. t. m. pod predsedstvom pod-ravnatelja južne železnice g Andr VreCka. Navzoči so bili zastopniki Jugoslavije, ćeškoslovaške, Avstrije in Italije. Obravnavala so se tarifama vprašanja, posebno giede direktne od-preme potnikov in prtljage med ome-njenimi državami Pogajanja so pote-kala ugodno. Dne 24. tm. so se člani konference podali v Ljubljano, kjer se pogajanja nadaljujejo. Upanje je na ugoden uspeh. Mestna trgovska šola v Celju. Vplsovanje v dveletno trgovsko solo in pripravljalni letnik bo 5., (\ in 7 julija 1920 od 9.—12 ure. V prfprav-Ijalnl letnik morejo vstopiti učene i, ki so uspešno dovršili VI. razred (od-delek) osnovne (ljudske^ sole ali II. razred srednje sole ali pa I. r&zred triletne oziroma il razred štiriletne me-ščanske sole ter so vsaj 14 let stari. Za pripravljalni razred ni sprejemnih izpitov. — V prvi letnik se sprejmejo brez izpita dečki oziroma deklice, ki so dovršili IV. razred srednje sole ali popolno meščansko solo ali pa pn-pravljalni letnik dveletne trgovske Sole in so stari vsaj 14 let. Poleg teh morejo biti sprejeti v I. letnik tuđi oni, ki so dobili v IV. razredu srednje sole drugi red ali tišti, ki so dovršili Ili. razred srednje Scie oziroma Vili. razred ljudske sole ali predzadnji razred me-ščanske sole, ako so stari 14 let in napravijo sprejemni izpit iz sloveriGne, nemščine, računstva, geometrije, priro-doslovja, zem\\ep\sja \n trnke. Pri vz-kuSnji ve\ja za merilo učni smoter pripravljalnega letnika V drugi letnik morejo vstopiti absolventi I. letnika dveletne trgovske sole s pravico javnosti. K vpisovanju je prinesti krstni list in radnje šolsko izpričevalo. Vpi-sati se je možno tuđi pismenim potom. VDisnina znaša 10 K in prispsvek za učila 20 K. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo zavoda. Požar na Liscah. Norec — požigalec. — Izjava dr. Ce-zarja Bobisuta kot požigalca pred policijo. — Včeraj oddan v blaznlco. V noči od 24. na 25. tm je izbruh-nil v nekdajni vili Rakuševi na Liscah, ki je sedaj last mestne občine, ogenj, ki je tekom dveh ur popolnoma uničil Doslopje in vse, kar je bilo v niši. Policija je pri posredovanju dognala: dr. Cezar Bobisut, ki boleha zadnje čaše na umu ter si v halucinacijah predstavlja, da je predsednik republike av-stro-ogrske, je bil v svrho pregleda njegovega zdravstvenega slanja dne 24. tm. pregledan od dveh tukajšnjih zdrav-nikov. Zvečer nato je najprej ćelo svoje pohištvo razbil, ob 1211. uri pa poslopje zažgal. Pri zaslišanju včeraj 25. tm. je pripovedal pri policiji sledeče. Jaz sem danes povelfnik avstro-ogrske republike. Moja največja sovražnika sta cesar Vi-Ijem in Horthv. Ta dva moja osebna nasprotnika moram v naikrajši dobi uničiti. Dobro vem, da sta stara in iz-vežbana vojaka ter da imata za seboj močne armade. Toda naša stvar je sveta in mi borno gotovo zmagali. Vojni nacrt sem danes izaelal in se bodem tekom er.ega todna dni spustil v glavno bitko pri Gradcu, v koji o a uničim. Cesar Viljem je pravi povzročitelj sve-tovne vojne (kakor je videti, tuđi norec lahko govori resnico! Op ur.) ter še danes ne miruje in tajno rovari proti redu. On je posla! Franca Ferdinanda v Bosno na manevre proti Srbiji, potem ko je ubogo Srbijo DOpolnoma deial v vf rige glede prometa. Srbi so se temu ut nvičeno uprli in so Ferdinanda ubili, kar so storili popolnoma prav. Ker pa je včeraj Viljem poslai k meni dva Stev 78, »NOVA DOBA« 3tym 5t vohuna, tem bil v veliki stiski. Ridi-tega sem po! i I po stanovanju steklenico petroleja, se oboražil od nog do glave ter potem v te i veliki sili zapalil hiSo v znak nevarnosti ter tuđi v znak iz-bruha vojne proti Viljemu in Horthy|u." — Bobisuta, ki je brezdvomno umo-bolen ter je čin storil v popolni neza-vesti, so vCerij 25. trn. opoldan od-peljali v Ljubliano, kjer so ga oddali na Studenec. Skoda, ki je s požarom povzročena, se Se ni dala ugotoviti, pa je baje ogromna. Sokolstvo. Križevci. Tu srno osnovali odsek Ijutomerskega Sokola. Pristopito je lepo Stevilo članov; hvala gre g. Stib-lerju, ki nam je vkljub pritisku s klerikalne strani odstopil pripravne prostore. Duhovskim pri nas in v Ljuto-meru pa je to trn v peti in na neču-ven način preganja otroke, ki so te vplsnli. Zlasti divjajo ljutomerki ka-plani. Gospodje, vaš teror se bo zlo-mit Sam od tebe, zakaj pomislite: sokolska misel je ideja in ideje so — veCne. Muta. KoroSko Sokolsko okrožje priredi v nedeljo 18. juli ja na Muti na knsnem vrtu Ciril in Metodove hi$e svoj prvi izlet s telovadbo in veliko ljudsko vesolico. Ta dan prvič nastopi domaći Sokol Muta-Vuzenica in Sokot Marbreg. Prosimo sosedna bratska druStva, da se ozirajo na to prireditev tn da ta dan vse pohiti na Muto, kjer bo dovolj všest ran kega razvedrila in zabave. župni zlet v Ziforju ob Savi. Povodom zleta C. S. Ž, dne 4. julija 1920 odide poteben vlak iz Celja ob 8. uri ziutraj in se odpelje poteben vlak iz Zagorja ob 22. uri. Udeležniki zieta plačajo na teh posebnih vlak ih le polovično vornino. Ntle Sokolttvo nt potu v Pra-go. Iz Budfejevic smo sprejeli 25. tm. sledeco brzojavko, datirano z dne 24. tm. ob 8 20 uri: Dospeti v Budjejevice ob 8. uri dopoldne. Na kolodvoru na-vduSen sprejem s strani budjejeviSke-ga Sokolstva. Sokolske slavnostl v Pragl. SI-jajen sprejem Jugoslovenov. Praga, 25. jun. Vsa Praga je v zastavah in bajno okraSena. NeStete množice go-stov so že tu. Včerij so došli dr. Lubec, dr Triller in dr. B!eiweis ter zastop-stvo Sokolskega Saveza SHS, navdu-§eno sprejeti po vsej državi. Danes je prftlo oficijelno zastopstvo jugotlo-venske države s Pribičevićem, NinCi-Ćem in generalom Živojanovićem. Na kolodvoru je bila častna stotnija. Zbrali so se oficijelni zastopniki države in oblasti in velikanska množica naroda. V imenu ČeSkostovaSke vlade je pozdravi! goste minister dr. Bene*. Župan praski dr. Baksa in starosta ČOS dr. Scheiner. Zahvalil se ie nai minister Pnbtčevic". Množ'ca je prirejall viharne ovacije. Prekmnrje: Izlet »Murskegt Sokolskega okrožja« v Mursko Sobeto ie preložen na 11. julija 1920. Prosimo upoStevanja od strani drugih druitev in vabimo na veliko udeležbo. Sokol v Murski Sobot«. Turistika in iport. Ulet na Tovit in Svettno priredi ob ugodnem vremenu na Vidov pondeljek 20. t>n. celjski odsek Sav. podružnice Slov. plin. dr Odhod ob 8. uri zjutraj od kapucinskega mostu. Izlet podružnice »Slov. plan. društva« V Rogatcu. Podružnica »Slov. plan. društva« v Rogatcu priredi v nedeljo, dne 4. julija 19:0 izlet na Donačko poro. Zbirališće iz-letnikov bo pri Sv. Juriju, gostilna Mikuš, odkoder je odhod na goro ob 4 uri popoldne. Na gorise proslavi god slovenskih apostolov sv. drila in Metoda s petjem. kresom in umetalnlm ognjem. Ljubitelji narave dobrodošli' (k) Celjski športnl klub. V torek. dne 29. tm. s»e vrši prva prijateljska nogometna tek-ma med Celj skim Sportnim klubom in Celjskim Atletik-klubom na igrališču At-letiK—kluba, pri skalni kleti. Prijatelje Sporta opezarjamo nu to tekmo ter upamo, da se Iste Dolno Itevilno udekZe. Čtška koča In pot do nje sta y popravi iu, ter svetujenio turistom, da je do otvoritve ne obiskujejo. Ko bodo poprave H zgotovljene, obvestimo o tem turiste. Kočo bo oskrboval letos osrednji odbor SPD* Pot cei Zrelo iz Okreilja ali Češke koće v Savinjskih Alpah je letos razdrta in potrebna temeljite poprave. Vse turist« napašamo, da opozore na to turiste vsvo-jerh krogu in jim ta pot, dokler n<> bo popravljen, resrto odsvetujejo, da se ne pripe-ti kakšni ntisreCa. Triglavske koče (Triglavski dom, Aleksandrov?, StaniCeva, Vodnikova, Koja na Tritjlavskih jererih, Zlatorog, Aljažev dom) so z đnem 27. tm. vse otvorjene. Iz lupim, tom, stranki. Občnl ibor krajevne organizacije JDS na Vranskem se je vrSil 23. tm. Kot zastopnik okrožne strankine organizacije ie poro dal urednik Vekoslav Spindler o političnem položaju in o strankinih vprašanjlh. Izvoljeti je do-zdajni odbor pod predscdstvom g. Karla Košenina; spopolnil se je odbor z ne-katerimi novimi Clani. Sprejela se je rezolucija, v kateri se zahteva takojina vzpostavitev telefonske zveze s Celjem; druga, ki izreka nujno potrebo zopetne avtomobilne zveze Celje — Ljubljana; končno se s tretjo resolucijo apelira na merodajne činitelje, naj vprašanje železnice iz Sav. dol. Cez Vransko vza-mejo resno v roke. ONEVNF NOVICE. Tlikarska stavka v Beogradu je končana, ker se je dosegel sporazum med stavci in lastniki tiskam. Ujetnikl iz Rusije se vraćalo. Z Dunaja porota jo 24. tm., da je na tamošnje postaje prispelo 23. tm. veČie Stevilo ujetnikov iz Rusije, med njimi 57 Jugostovenov. Obrtnlkl v LJubijano! V nedeljo 27, 6. 1920 ob 2. uri popoldne je v državni obrtni loli v Ljubljani važen sestanek naćelnikov vseh slovenskih obrtnih zadrug. Posvetovanje bo o ustanovitvi okrajnih zvez in pokrajinske zveze, mojstrske bolniške blagajne, obrtne banke in o koroškem izletu. Ne more.no dovolj priporotati, da te vse obrtniSke zadruge brez izjeme udeležijo tega sestanka. Prilika je tem ugodnejša, ker to te dni zaradi regento-vega obitka v Ljubljani na Železnicth znIŽane vozne cene. Zveze so pa tuđi zelo prijetne, ker je uvedena ćela vrsta posebnih vlakov. Obrtniki, zavedajte se sedaj svojih stanovskih dolžnosti ter ne ottanite brezbrižni, ko gre za Vale blagostanje in za VaSo bodofnostl Občeslovensko obrtno društvo v Celju. Zakon za vojne doblčke ia-časno uklnjen. Ministrstvo financ je z brzojavnim odlokom z dne 21.tm. odredilo, da se nai vsako poslovanje na podlsgi (lena 62 zatasnega zakona o davku na vojne dobičke takoj ustavi. Prijav o pridobitvi oziroma odsvojitvi neprimićnin in primiCnin na podlagi tega člena ni treba vložiti pri divinih oblastih. Kartfkl terfan od 27. Jnnlja do 4. Julija. Opozhrjamo le enkrtt nalo javnost na informativna predavanja o KoroSki, ki se vrše po Že ob-javljenem sporedu. Posebno je želeti. da se udeleži v obilnem številu tuđi naše ženstvo. ker bo slišalo, kako dev lavne so njihove sestre KoroSice! Na IJubljamkem vseučillltu je za dekana filozofske fakultete izvoljen profesor dr. Ivan Prijatelj. S polte. Nova javna govorilnica se je otvorila v Rimskih Toplicah, dalje v Ribnići na Pohorju, brzojavna postaja pa v Breznem. Novi djakovlkl Ikof Aklamovlć je 23. tm. v roke regenta v Zagrebu položi I prisego. Za 20 mlljonov kron je kupil neki Anglež kip »Kraljević Marko« slavnega jugoslovenskega kiparja Ivana MeStrovića. Vojnik. Za okroinegt zdravnika je imenovan dr* Rud. Mikuž. St. Peter v Sav. dolini. Namesto dozdajnega gerenta občlne Alojza Ter* glava je imenovan posestnik v Podlogu Jernej Novak. Clrll-metodova podmlnlca v Pe-trovčah priredi v torek, dne 29. jun i ja (praznik Sv. Petra in Pavla) v dvorani drufitva »Gospodar« v Petrovfah predstavo »Tat v mlinu«, veseloigro v 3 dejanjih. Začetek ob pol 15. uri (V24. uri pop.) Med odmori svira kvartet iz Zabukovce. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. (k) Poliela. Vse, kar je narodno Ču* tilo. biio je polno najlep&h nad, ko je ra?padla zatiralka naSega naroda. Nadležnih Nemcev se bodemo iznebili, nem-Skutarji se bodo spokorili, stranka, ki je pod Avstrijo narodnost izdajala za strankarske koristi, se bo spametovala — tako smo mislili in se veselili naše Jugoslavije, za stvoritev katere se je prelilo te liko dragocene jugoslovanske krvi. Na§e nade se nišo izpolnile. Pisalo se ie o nacionalizaciji industrije. Kako izgleda ta mcijonalizaclja? Vto-varni tanina bile so tri domaće moči kratkomalo odslovljene, ker so zthte-vale večie plače. TeŽko je jugoslov. utlužbencem gledati, Če dobi pritepenec iz Rladnega Dunaja za nič boljSe delo enkrat večjo pltčo kot domičin. Slika nalega kralja Petra I., katero je imtli uradnica na pitalni mizi, je bila dva-krat počečkam, in glej, ravno ti trlje uradniki, ki so imeli slike kralja Petra in regenta Aleksandra na svojih mizah, so bili odslovljeni! St. Pavcl pri Preboldu. Vrtno veselico priredi prostov. gasilno društvo v Kaplivasi dne 27. tm. Obeta obilo zabave in užitka. Kakor kažejo priprave, bodo tuđi tokrat gottje zadovoljni z zmernimi cenami, solidno postrelbo In raznim razveteljevanjem. Ker te čisti dobiček uporabi zt nabavo prepotreb-nega gasilnega orodja, te obraćamo s prošnjo do občinstva na Sttvilno udeležbo. (k) Skale. V tukajSnjem rudniku bo obratno vodstvo najbrže moralo ustaviti obrat, ker u premog vsled pomanjkanja vtgonov ne odvaža, za deponiranje pa ni pripravnih proitorov. Več sto vagonov premoga |e že pripravljenih za odvoz. Rimske Topllct. Lastnik naSih toplic Uhlich je zopet začel ktzati svoje nemške rožitkt. Nattavtjene ima usluž-btnec, ki ne razumejo — ili pa no* čelo! — sloventki. Da tuđi um s svojo rodbino vred po naših slovenskih Rimskih toplicah Svabčari, kolikor največ mogoče, je na dlan i. Križeve. V Lokavcih je 22. tm. umrla, zadeta od mrtvouda, posettnica Prančiška Štibler roj. Oregoric\ N. vm.p.l Ha|dln pri Ptujn. Nova feleznilkt postaja te otvori pri nas 1. Juliji. TRGOVINA, OBRT IN NARODNO GOSPODARSTVO. Izvorno carino ta igodnjtsadjt je sklenila znižati finančno-|ospodar-tka komitija v Beogradu na 2 dlnarja za 100 kg. Pef ajanja s Avttrljo I« nali dt-potltl. Pred nekaj dnevi je min. svet tklenil junktim med pogodbo z Avstrijo glede dobave žita in repatrljtciie naših depozitov iz Avttrije. Vkljub temu je mlnlstejr dr. Ninčič slenil s Avitrijo preliminarno pogodbo, da da nala država 2500 vagonov lita, predno Avstrifci vrnejo zaplenjtne nale depozitt. V in-teresiranih krogih je vzbudilo to posto-panje dr. Ninčičt veliko nevoljo. Dr. NinčiC je mnenja, da bo vrnlta Avttrija nale depozite tuđi brez ttktga Junkti-ma. Netidovoljstvo i dr. NinCIltm je veliko, ktr jt gotovo, da bi tt bili Av-strijci obvtzall vrnltl naše dtpozRe, on pa je odttopii od tega pogoja iz povsem nerazumljivih razlogov in proti sklepu min. tveta. Prtpoved nakopa In prodaji M#va Ittve. Minitter n prehrano ie prtfo-vedal nakup in prodajo nove letve v mejah Jugoslavije. Vst pogodbe riđi nakupa nove letve vseh vrit liti in koruze to razveljavljene. Domaft Žita, pšenica, rž, jećmen in ovet te ne imelo niti kupiti niti prodati pred 1. jul., ko-ruza ne pred 1. okt. Potettniki, kattri rabiti stavbe, zidarje itd., potlužujte se edino zidarskih mojitrov, kateri so upraviCeni dela prevzeti, stavbe voditi, varujte te pa fuSarjev, ker vsako fularstvo in delo brez zidarskih mojitrov ti bode gla-varstvu ovadilo ter zahtevalo strogih kazni nasproti fuSarjem. Vsi delavci morajo biti zavarovani pri bolniški blagajni in zavarovani zoper nezgode, da v slučaju nesreče nišo berači. Da se iz-ognete vsem sitnostim, se obraćajte iz Savinske doline in slovenjegraSkega okraja na stavbenega podjetnlka Drago-tina Korolca v Brastovčah. Opozarjamo na današnji njegov inseratt Novo carinsko konferenco sklice finančni minister Košta Stojanovič, zvest svoji obljubi glede reorganizacije do-zdajne carinske politike svojega brez-glavnega prednika dr. Velizarja Janko-vića, ki je s svojim neznanjem skoro spravil ćelo državo v gospodarsko propast. Pin. minister Stojanovič (demokrat) pa želi obnovo finančne politike na temelju zdravega razuma in narodne koristi. Izvoz sveilh rlb iz naše države je dovoljen v vse tuje države, tuđi v Madžarsko, in sicer proti zagotovitvi kakršnekoli valute izven madžarskih in avstrijskth kron. v$:' •!■»■• delnla, CIm-trg li 331. ffrvrtiki. IMD C 15-12 Salonska suknja in totovnifc, event. tuđi hlad«! skoraj novo te po ceni proda. Hvati Taio>h| Celje, Ozka ulica. Dmp damiIMitt *ez poeitnice l/UC liailll primimo ttsno-vtnje na dtlill. Ponudbe pod „MIR" na upravniltvo. 879 1 špecerijsko in kolonijalno blago blago, dežclne pridelke ter mineralno vodo priporoča na d*b*lo in etra cesta j te li! te podle! Pri«ino Ijutomersko, \ bizeljsko ter haloško ; vino se toći j NA ŠKARPI RazpoSiljam po železnici in na dom nad 56 litrov vsako množino. Cene zmerne, blago prvo-vrstno postrežba točna. Za obi-len obisk in naročila se priporoča losip Božič trgoveo z vinom in go- stiiničar „na Škarpi", 6-5 Breg-Celje. 817 LJutonurton v buttljkahi LjutomtrOn * but»IJk»h I IJmtom*r£aa v bntoljkikh! STJENICE I i njihova legla poginu, ako j upotrijebite MflRTIM steklenica 12 -milnllll K kod zavoda M. JOnker, Zagreb 706 5 Petrinj^ka ul. 3, III | Žmgarf mo'an in dobro izučen, se sprejm« j laKO| proti zelo dobri plači. Andi Sorčič, j mlin in žaga v Rigoncih p Dobova. 85 Celje Sliuouko, tropfnouec, borovničeuec, brinjeuec, priporoča sledeče izdetke: jerebiko, uinsko žganje, zdrauilni konjak. Stev. 78 »NOVA DOBA« Stran 7. Jadranska banka Beograd, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Prevsema vae banćne posle ng pod najugodnejilml pogoti- CG Celje Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. sprejema vloge na hranilna knjižice, *iro in druge vlage pod najugodnejsimi pogoji. Poslovne sveze z vsetnl vetji-mt kraii v tu- In inozemstvu. SALONSKI