Pričakovali 
smo več
MALOKDAJ imamo priložnost, da bi prosvet-ni delavci tako množično zborovali. Prav zato smo se v tako velikem številu odzvali vabilu komiteja občinske konference ZKS Ljublja-na Šiška, kljub temu, da je bila sobota. 7. aprila dopoldne so skupine za skupino za-sedale dvorano kina Šiška.
Zbrali smo se z željo, da bi pretresli vsa nerešena vprašanja, radi bi se odkrito po-govorili, pogledali resnici v obraz. Sprejcli bi kritiko, dajali predloge in tudi sklepali, kako bi v prihodnje več in bolje delali.
Zakaj ne bi smeli otresti vse teže bremc-na, ki nas že dolgo teži in nam vsem otež-koča delo z otroki? Nihče med nami prisot-nimi ne bi ugovarjal, če bi morali sprejeti objektivno kritiko našega dela, toda hkrati bi tudi mi radi spregovorili o vsem, kar nas teži, o zapostavljanju našega dela in neustrez-nem vrednotenju naših prizadevanj, ki nas ponižuje in žali.                ^
Spet nam bo kdo očital, češ, radi bi se pogovarjali samo o osebnih dohodkih. In za-kaj se, prosim vas, ne bf smeli pogovarjati tudi o tem? Kje pa o tem molčijo?
Vse to smo torej pričakovali, zgodilo pa se je drugače. Dolgi referati so vzdušje in razpravo potlačili, ljudje so postajali nestrp-ni. Maloštevilni razpravljalci, ki so sploh utegnili priti do besede, so sicer dovolj teht-no in tudi konkretno nakazovali probleme, toda mnenje mnogih prosvetnih delavcev je bilo, da je pozna ura preprečila, da bi posa-mezne probleme temeljiteje obdelali. V dobri uri, ki smo jo imeli po uvodnih referatih na razpolago, se nismo mogli pogovoriti o vsem, kar nas tišči že leta in leta...
Nismo se pogovorili o tem, kako bomo z več volje in »več sredstvi« v bodoče skrbeti za mladi rod, na obveznih in neobveznih de-" lovnih mestih. Tudi tega, da sedaj, po 28 Ietih osvoboditve,   nismo   enakovredni   s   svojimi ' kolegi z enako izobrazbo.
Res, škoda. Temeljito smo se pripravili za ' široko  in tehtno  razpravo. Morda pa nara takšnega zborovanja ne bo treba spet čakati' tako dolgo ...?
Jožica ZOROJA