Razgled. — Afera monakovskega profesorja Forsterja. Na drugem mestu omenjamo, kaka polemika je nastala med Nemci zaradi članka, ki ga je monakovski vseučiliški profesor dr. Forster spisal v nekem švicarskem listu o Nemčiji in njenih nalogah. O stvari razpravlja čezdalje več nemških listov. Enii priznavajo, da je treba spoštovati samostojnost o sodbah tega učenjaka, tudi če izreče kaj neprijetnega, drugi so zopet uprizorili pravo gonjo proti dr. Forsterju. Za zdaj poročajo, da je bavarsko naučno ministrstvo ustavilo predavanja dr. Forsterja na monakovskem vseučilišču. — Zaplenjena brošura. Sodišče v Bjelovaru je konfisciralo brošuro' »Ratna slava Hrvata i Magjara« zaradi zločina po § 65. a) kaz. zak. (motenja javnega miru), zagrešenega s pisavo o /ogrskohrvatskih državnopravnih odnošajih. — »Belgradi-Hirek«, madžarski list, je pričel izhajati s 1. junijem v Belgradu. — Sienkiewicz v Parizu. Listi poročajo, da se poljski pisatelj Henrik Sienkiewicz, ki je za vojne živel v Švici, zadnji čas mudi v Parizu. ^- Ustanovitev muzeja Tolstega v Petrogradu. Kakor poročajo petrograjski listi, je darovala vdova po avtorju »Vojne in lniru« petrograjskemu muzeju Rumjanceva dragocen dar, natnreč pisateljevo zapuščino in njegovo mnogoštevilno korespondenco s prijatelji, ki šteje do 10.000 pisem, med katerimi so tudi' ptsma slav- nih ruskih avtorjev XIX. stoletja, ki imajo veliko slovstveno zgodovinsko vrednost. Točasno so se obogatile muzejske zbirke z njenim nadaljnim darom, t. j. z ustanovitvijo Tolstega dvorane v Jasni Poljani in s pisateljevimi slikami u raznih dob. Muzejska uprava je sklenila, ustanoviti poseben Tolstega muzej, čiga,r posebna zanimivost bodo zgoraj cmenjeni darovi. — Emil Fagnet. V Parizu je 7. t. m. umrl odlični francoski pisateij in literarni1 zgodovinar Emil Fagnet v starosti1 69. let. Bil je profesor literarne zgodovine na Sorboni' i'n na pariškem liceju ter od leta 1900. član francoske akademije. Mnogo let je pisal za »Journal des Debats« gledališko kritiko, spisal je pa tudi več filozofskili del. — Oporoka ruskega velikega kneza Konstantina. Lani je uinrl veliki knez Konstantin Kostantinovič, zapustivši oporoko, ki je postala znana šele zdaj. ker jo je moral prej car odobriti. Veliki knez Konstantin je bil odličen ruski pesnik in pisatelj. Zapustil je Puškinov prstan bodočeinu Puškinovemu muzeju in za njega ustanovitev veliko vsoto. /\kadeniija znanosti v Petrogradu dobi vso obširno in važuo korespondenco pokojnikovo z najrazličnejšimi politiškimi in literarnimi osebnostmi. Veliki knez je zapustil tudi važne zapiske, a je določil, da se smejo obelodaniti šele leta 2005. — Aretovan vseučiliški profesor. Iz Lugana poročajo, da ie dala italijanska vojaška oblast aretovati vseučiliškega profesorja in bi'všega drž. podtajnika Corteso, ki je služboval v Bologni pri vojnem tiskovnem uradu in je obdolžen, da je odnesel važne vojaške listine ter tudi druge osebe podkupil, da niu preskrbe take listine. — Dunajsko vseučilišče. V poletneni teča-ju je vpisanih blizu 3000 slušateljev in slušateljic; največ jih je na filozofičnem oddelku. — Skrb za mladino na Češkem. Kakor poroča »Ostravsky Denik«, je mestni niagistrat v Dobriši izdal razglas, ki prepoveduje mladini obojega spola do 16. leta pohajati po ulicah po 7. uri zvečer. — Prav! — Nadvojvoda Evgen častni doktor. Profesorski zbor visoke šole za poljedelstvo je s cesarjevim dovoljenjem podelilo generalnemu polkovniku nadvojvodi Evgenu častni doktorat poljedelstva. — Predavanje iz pomorskega privatnega prava na pravoslovni in državnoslovni fakulteti je poverjeno na predlog profesorskega zbora dr. Juliju Moganu, odvetniku na Reki. — Za rektorja hrvatskega vseučJHšča je izvoljen za šplsko leto 1916/17 profesor pravne iakultete dr. Ernest Miler. — Ženske in pravne študiie. Pred kratkim časom so ženske prosile, da bi se jim dovolilo vstopitt k sodnijam, advokaturi in notariatu in v izvenspornih zadevah, posebno v socialnih poklicih varuštva, skrbstva in pri sodstvu o pregreških mladih ljudi. Na spomenioo je merodajna' oblast odgovorila, da zaželjene reforme ne bo uvedla, ker je že itak doviolj advokatov in notarjev. Na sodni'jah pa ženske zato ne morejo priti v poštev, ker ne bi mogle primerno predstavljati državne avtoritete. — Rusinski in rumunski jezik v bukovinskih šolah. Iz Črnovic poročajo, da je naučno ministrstvo (Odredilo, da se uvede učenje rusinskega in rumunskega jezika kot obligatna predmeta v vse šole v Bukovink Pouk se prične z drugim razre8om ljudske šole. — Stoletnico rojstva Ivana Kukuljeviča Sakcinskega so praznovali Hrvatk Bil je eden največjih narodnih preroditeljev, slaven zgodovinar in njegovih del je cela knjižnica. Kukuljevič je 2. maja 1843. prvi v hrvatskem saboru govoril hrvatski, in 1. 1847. je na njegov predlog sabor sklenil, da se morajo na Hrvatskeni vse šole in uradi pohrvatiti. — Umrl je v Pragi predsednik Živnostenske banke cesarski svetnik, član gosposke zbornice, založnik knjig, lastnik tiskarne, Jan O 11 o. — Ustanova za svobodomiselce. Tvorniški ravnatelj Gustav Lustig je umrl dne 9. aprila 1913. V svoji oporoki, spisano dne 10. marca 1913, je določil 100.000 K za napravo ustanove, ki naj služi »za vzgojo ljudi za ideale, za katerimi streme svobodomiselci«. Obresti ustanove naj dobivata eno češko \<n eno nemško svobodomiselno društvo. Zdaj je praško namestništvo odločilo, da ta ustanova ni dopustna; »ker ne odgovarja sedanjeinu redu«, in ministrstvo mvtranjih del je to odobrilo z dostavkom, da bi dopustilo drugačno obliko tega volila. Zapustnikovi dediči so rečenih 100.000 K deponirali pri avstro-ogrski banki, nakar jc dunajsko društvo svobodomislecev pro- silo dovoljenja, da sme dobivati obresti te vsote. Ta prošnja je bila odbita. Nato so Lustigovi dediči zahtevali, naj se jim teh 100.000 K vrne, in sodišče jih je pozvalo, naj vlože posebno tožbo. Ta tožba je bila vložena in še več drugih, a razprava še ni končana. Lustigovi dediči so izjavili, da denarja ne zahtevajo zase, ampak da tožijo za ta denar, ker ga hočejo porabiti v zapustnikovem smislu, ko je naprava ustanove nemogoča. — Prva bolgarska šola v Nišu. Bolgarska vlada je ustanovila v Nišu bolgarsko ljudsko šolO', ki so jo 3. t. m. slovesno otvorili. Kakor znano, trdijo Bolgari, da prebivalci timoškega okraja niso' Srbi>, temveč posrbljeni Bolgari. — Učiteljica obsojena na smrt. »Risveglio Tridentino« poroča, da je vojno sodišče obsodilo na smrt vpokojeno učiteljico Marijo Danieli, ki je bila pa potem od poveljnika pomiloščena v lOletno težko ječo. Obsojenka je hujskala proti nabiranju kovin in proti cesarju. — Utfčna imena v zasedenih srbskih mestih. Kakor poročajo, so dobila zasedena srbska mesta nova ulična imena, in sicer nemška ali pa madžarska. Tako ima Kraljevo nemška imena: Briickengasse, Burggasse itd.; Čačak n. pr. pa madžarska imena: Deak-utcza, Frigyes-F6hercutcza itd. —Praški nadškofijski ordinariat je odredil, da se mora za vojne ob nedeljah in praznikih pri vsaki šolski maši in pri drugih mašah, kr se jih udeležuje mladina, peti prva kitica cesarske pesmi. — Sodna obravnava proti »Sokolom« v Segedinu. Pred segedinskem sodiščem se je pričela sodna obravnava proti 32 meščanom iz Velike Kikinde, ki so kot »Sokoli« obtoženi veleizdaje. Med obtoženci so učitelji, duhovniki itn trgovci, a obtoženi so, češ, da so delovali kot »Sokoli« na to, da se razdeli madžarska država. Med obtoženci je tudi nekaj vojakov od katerih sta dva tudi1 odlikovana za hrabrost. Obtoženci se ne priznavajo krivim. — Inter arma silent Musae. Pravijo, da je sedanja vojna dokazala nepravilnost tega starega izreka. Nedavno v Berlinu izdana statistika nemške literarne produkcije pa dokazuje, da je v starorimski prislovici le mnogo resrice. Seveda, takozvane vojne literature se je produciralo strahovito mnogo, toda umetniške in trajne cene ti proizvodi običajno nimajo, in zato jih je statistika izločila. V ostalem pa je izšlo: teologičnih del 1913. leta 2683, 1914. leta 2517, 1915. leta 2688; medicinskih v istih letih 1972, —, 948; zgodovinskih 1705, 1175, 1185; leposlovnih 1666, 893, 798; umetniško-strokovnih 1051, 832, 589. Kakor je videti, so le teologi ostali na višku Iiterarne produkcije, vsi drugi stanovi pa so morali položiti precejšnje žrtve vojni na oltar. — »Cetinjske Novine.« Te dni prične izhajati na Cetinju list za Crno goro pod naslovom »Cetinjske Novine«. List bodo tiskali v latinici.