\ 1 , ) : ,: -\ 1 • 1 t 1 1 1 L s LET 8 v STE V s e b i n a. a l. Poročilo o dolu DIT Coljo v l. 1958 2. Zapisnik občnega zbora Celjsko podružnico 3. Zapisnik občnega zbora Mariborsko pod:ružnico 4. Sklopi občnega zbora Mariborsko podru?,nico 5. Zapisnik občnega zbora Ljubljansko podružnico 6, Poročilo predsednika. Ljubljansko podružnico 7. Blagajniško poročilo Ljubljansko podružnico 8. Poročilo nadzornega odbora Ljubljansko podružnico 9. Sestanek prodsodstva Savoza DGIG FLRJ v Beogradu 10. Poročilo X. plenuma Savoza v Opatiji 11. Prof. ing. Loo Novak - umrl 12, Josipu Verbiču v slovo P O R O Č I L O o dolu DIT Coljo, sekcijo gradbenikov, arhitektov in goodotov. od 25• l. 1958 do 28~ 2~ 1959 V poročilu za loto 1957. zasledimo 1 da pogrešamo v odboru in dolu mlajšo moči in žo uvodoma lahko trdim, do. jo bil ta sklep lanskega občnega zbora odon najbolj uspelo izvršenih obveznosti. V odbor, na preda- vanja in okskurzijz smo pritegnili mlajšo kadre, ki so dali celotnemu na- šemu dolu polet, ki naj bo tudi porok za še uspešnejše nadaljne delo. V upravni odbor so bili izvoljeni sledeči odborniki: ing„ Naprudnik Milan - kot predsednik, ing. Milovanovič Živojin - kot podpred- sednik, Račičič Oto - kot tajnik-, Špeglič Ema - kot blagajnik ter Kovačič Ivo, Marinšek Ja,nez, Pilih Julij, ing. Bukvič Bola, Starc Edo in IQemen Vinko - kot odborniki. V nadzorni odbor so bili izvoljenig Štajner Vinko, ing. Bukanovsk:y Aleksande:n in Levstik Lavoslav. J\IIGd samim letom je tov. podpredsednik zaradi službene premestitve zapustil Celjo in na njegovo mosto nismo kooptirali novoga odbornika, ker jo odšel tik pred koncem na- še mandatno dobe. Upravni odbor se je sestal na 11 rodnih sejah, dočim je. v obdobju med sejami vodil tekočo paslo sekretaria:!; 1 ki so .ga sestavljali; predsodnik 9 podpredsednik in tajniko Povprečna udoležba na sejah je bila - 2 - ' ' 80 0/0 9 pri čomor jo v ta 0/o vštota tudi opravičona odsotnost. Prva težava so jo pojavila s torn., da so 4 člani odbora bili mod samo sozono stalno od- sotni. Nadzorni odbor so jo soj rad.no udoloževal in tudi sprojomal določe­ ne nalogo, kot pomoč pri organizaciji, ekslrurzij i td~ Vočina odbornikov je vestno izpolnjevala povorjono nalogo - zaradi sožitja in zastopstva treh strok v naši sokciji nismo imeli delo :tazdoljono po referatih, s čor:ior bi nedvomno povečali odgovornost posameznikov. Specifičnost m,i':iih strok ( t~-: rensko delo in s tom odsotnost) jo narekovala delni zastoj dola odbora v sami sezoni, kar jo j_molo za posledico tudi mrtvilo mod samim članstvom in to v času, ko jo blla našomu članu potrebna. ravno najvočj:i, pomoč a stra- ni njogove stanovsko organizacijo. Temu nismo posvetili dovolj pozornosti, čeprav smo ta problem obravnavali in le enkrat smo poislrusili z organizaci- jo seminarja predavanj doseči, da bi so naši člani dosledno enkrat mesečno sestajali na predavanjih, sestankih ali debatnih večerih, kot jo to stalna praksa pri geodetskih strokovnjnkill v LR Srbiji, zobozdro,vDtvonih d.elavcih LR Slovenije itd. Zavedati so moramo, da živimo ·v času, ki nam dnevno pri- naša novosti, bilo to v motodi dela, orgainizaciji dola, uvedbi novih ma- terialov in podobno tor smo kot mladi strokovnjaki dolžni nenehno zasledo- vati napredek v naši stroki •. Morda bo današnji zbor o tem razpravljal in sprejol sklop, ki bo to krivico, ki smo jo delali samemu sebi popravil. Naslednja težava izvLr:,'1 iz toga, da so naši člani zaposleni v nič manj in nič več kot 40-ih enotah, od tega arhitekti Y 3, geodeti v 8 in gradbeniki v 29 gospodarskih organizo,cijah, v upravni službi ali v samostojnih ;;avo- dih. Celotno naše delo smo vodili pr0ko 30 povor·jenikov, oc1 katerih so na žalost le rod.ki s polno mor·o odgovornosti posrodovali članst~ru na terenu sklepe odbora in ni bil redok slučaj, da posar.1ozniki niso bili obveščeni za okslrurzijo, da smo imoli nc1, nolrn .. torih odličnih r,rod,avanjih le 20 ° /o članstva. Da jo težava šo v0čja naj omonir.1 šo to, da jo 9 navad.onih onot izven Colja, pri čemer izvzame basen Šoštanj - Volonjo. Če proitlora na proglod sklopov lanskega občnega zbora. naj pod- črtam, da jo odbor usmoril svojo clGlo po troh glavnih vodilih. l. Dejavnost naše sekcije po dru.štv0ni liniji 2. Skrb za strokovni dvig članstva 3. Sodelovanje z oblastjo Aclo 1 lluj'l.vnost našo sokcijo po druš.tveni liniji Odbor je v:,,,,postu.viJ t.r,sno stike s .Centralnim celjskim DIT.;..o.m, kar se jo izpolnjovalo v rodni udeležbi na sejah upravnega odbora DIT-a Celje, v organizaciji skupnih akcij (predavanj, sodelovanja v komisijah, sprojom gostov iz Nove Gorico itd .• ) - člani upravnoga odbora DIT~a Colje so sG na naše povabilo tudi voclho orlzvali in .Prisosto··rali na so:,ah tor nas moralno in mo.torialno vso stransko podpirali, .zakar jim iz toga mosta izrekam tovariško zahvalo. Naši člani v Šaleški· dolini (Volonjo, Šoš·tanj) so se mod lotom organizirali kot-pod,ružnica našo sokcije in smo jih v tom njihovem prizade- vanju podprli, ker smo sm.atrali ta korak no.daljno krepitev naše stanovsko organizacije. Ko so jo v začotlru toga lota osnoval v Šoštanj - Volonju - 3 - občinski DIT se jo k1 no.se, poc1ružnioo, vključilo. in org~nir,irf.tla v novo nnstalom I'JT.,-,i 9 n, m:L muo jim s sv0,jo st:r<1,ni oblju!]ili tova::.-iško sodelova- nje, jih vabili na i::1,,2:,2,1 c,~jo, Ge ud\:,143ž;ili. seBtanka prtpravljonega odbora in sa1:v:.iga, njihov,1ga obunego., zbora. Naš:l. oclbo1,nj.ki so so roclno ud.olofovali sej republiških odborov Društva gradbenih. inžeairjov in tehnikov L.HS (DGIT), Druetva geodetskih inžontrjov in gncr:iet:rov (DGIG) in JJruštva 9.,rhi telctov Slo-v~o11i. je (DAS). Na- claljo urno se udoložili plonumo, DGIT v lV1e.riboru in _plonnmo.. v Dolenjskih To0lical1j posveta v Kopru 1 plenuma Zveze DGIG FLRJ na Roki, kongrosa Sekci- jo z3, avtoc,~sto li'LRJ v Nišu, plonurno oostne sokoijo DGIT v Ljubljani in rlvoh plenumov Zvozo J)l'.l.1 LRS" Skupno z DI'r~om Celje smo sprejeli goste (graclboniko) iz Nove Gorice, jih seznanili z urbanističnim razvojom moBta Colja,~ jim razkazali Otok for Tl.; Šoštanj z i~,gradnjo novega VoJ.onjao Pri na,ših stikih z ropubliškini f;trokovnimi organi moramo pov- dari ti, da je bil ta stik pr0šibak, no toliko lX) naši kri vd.i kot zaradi sostava uame sekcijo, ki vsobuje 3 različne stroko, od katorih pa ima vsa- ka svoj J.'<:ipubliški organ. Acl. 2 1:l.1ud.i temu vp:rai3E11ju smo posvotil::. dok~.jen,jo pc.,z,ornost i11; na- števamo r.s::i.1:10 akcijo, l,;;j. sDo jih na tom poclročju izvajali. a) 02°gan:i.zirali G::lu sominar procla.vcmj za pripi"avnike za st.roiblern. zelo pereč. Pot robno jo, da so merodajno forume o tem informira in, za.prosi, da-se pri bodočem razd0ljovcmju stanovanj upošteva tudi e;oodetske strokovnjake. Povdaril je, da so bili od osvoboditve do danes pred geodetsko stroko postavljene težke in velike naloge, kot so: tehnična izvajanja agr. reforme od elektrifikacije in industrializacije do uspešne završitve pet- letnega plana, dalje geodetska dela pri arondacijah in komasacijah, pri h,gradnji komunalnih naprav in objektov 1 kar je tudi tov. Tito ob koncu prve petletke dal geodetski stroki veličastna priznanjq,. Tako tudi danes stojijo pred nami velike in odgovorne naloge 7 katere mora geodetska stroka izvrši ti. Kljub temu, da je naša stroka. izvršila res velika in pomembna delaj pa je le malo znano o njenih uspehih in prizadevanju v razvoju soci- alističnega revolucionarnega in naprednega gospodarstva. Potrebno je zato 7 da se prične s pisanjem člankov o izvršenih geodetekih delih po časopisju in revijah 1 ali pa da se preko radia in ljudskih univerz upoznajo široke množice z našim delom. Poleg našega dela, ki je takorekoč 'brczmejno 7 le ob- dolati ga je potrebno ter prikazati delo geometra v vsej širini, ne pasa- mo kot katastralca, ki zna parcelice deliti. Potrebno je z~to zajeti celot- no našo stroko in jo obdolati posebej v katastru, kmetijstvu~ gozdarstvu, urbanizmu, pri komasaciji in arondaciji socialističnega gospodarstva. Potreb- no je res prijeti za pero in vsak član je dolžan, da k temu prispeva po svojih močeh. Stojimo pred ureditvijo katastra? nujno in potrebho je, da se predhodno izvrši zamejičenje komunalnih objektov s pomočjo občinskih in okrajnih organov. Geodetsko upravo se naproša, da izda pravočasno primerna. navodila, a prav tako so jo naproša? da uredi s sodno upravo vprašanja :i.zpoljavo teh naših načrtov v zemljiški knjigi. Marsikatera cesta ali pot, kakor tudi potok so od izmere do da.nos na novo nast'1,le, se razširile alj_ preložile. Ali vse to t-1promombu v kc1.'Gnstr•r-3kih mapah niso w1znamovano. Ker nima pravne podlago :2ia isved.bo toh spromemb v zmnlj. knjigi, se niso iz- vedle, čeprav je geometer izvršil izmero in izdelal vos potroben elaborat. Da bi s0 j sti izvedli, je potreba i,rinesti primerne predpise, JBto volja za zomljioča last sploš. ljudskega :prom. ker stanj0 v mapi ne odgovarja stanju v ne.::·a·;,:~. To bi so naj vso popravilo po služboni dolžnosti, sicer nima smisla niti tvegati -~oliko clonarja :f3a r::;visijo. Prav tako je stnnjo k:d;.·cutrekoga op(n·a ta obupno. Potrubno je pristopiti k sistematični obnovi is·boga tor· zato tudi pJ'.'a·rnčasno najti prime:2nc, denarna s:r.oclstva" Povodom otvorjene r>roblomatiko in debato proa.lo..g,1,, da se izvoli komisija za izdelavo prod.logov in sklopov toga občnega zbora, v katero so bili irwoljeni tov. Ja:i:c Hern10..n 9 Robinšak Rih,ucl;, Vidovič Viljem in Jecelj Stanko. Polog n.'.~zr1,ačonih problomov jo i,otrebno tudi roši ti ne,grajova- nj,.) geometrskega dola v ožjem grač!JJoncm rajonu do 4 km. Z okrajnim odlokom ne pripad . .::1 uslužbencem, ki vršijo t0:r·o1-:-.8ka dola do 4 km, nobona oclškodnina 1 oziroma dnevnica. Potrobno je povda:biti, cla jo guc~l0tsko dela na torenu drugo.čno 9 kot delo ostalih uslužbencov. Na teronu jo poti·elmo vsakemu stro- kovrijaku procej fizičnog,1, 9 J::akor turli intoloktualnega napora 9 da reši za- dane nalogo 9 a poleg toga je tudi vpraš[mjo od.škodnino za trcanjo obleko in obutv;., 9 kakor tudi vprašanjc prevoza in goriva. Nekateri okraji~ oziro- ma mosta so ta problom rc.1šili s tom.~ d.a so zato oct.:rodili primerno višino nagrad0 za terensko delo. Tudi ta px·oblem jo iznos ti prod morodajno forume in prik.azo,ti delo gooclotskoga strokovnjaka na t0renu ter zaprosi ti? da prin0sojo primGr~o predpise s tem, da so delo nagradi v obliki pavšala, ali kakor drugače. Razpravljal jo tudi o prohlomih šolstva v geodotski stroki. z· oziram ha razvoj komunalno dojavnosti jo predlagal, da bi se na tehnični visoki šoli odprl dvoletni točaj zn geometra, oziroma bodočo g0od.eto- 1..,:omunalc0. Tu naj bi se vršila p1·0da,vanja h; praktično komunalne dejavnosti in bi se lahko vpisal vsak geomotor po uspešno položenem drž. strokovnem izpitu. Na ta način bi so dala priložnost, da bi so mlajši geometri izpopol- n:i.l:i 9 kakor tudi specializirali v stroki ter jim bila dana možnost napredo- vanja v vi~jo znanja. V nadaljnji dobati socluJ.ujojo še tov. Lorber Mirko, Lovrenčič Vlad_o 9 Iia"bor Jože, Čupkovič Ru.doEJla•.r id1.~. 1:rov. Lorber jo pripomnil, d.a bi se od UJJravo za costo in Upravo za gradnjo 7,ahtovc.;,lo~ da redno sporočajo katastrskim uradom vsu zapažo::io spr,nwJ.11b0 v zvozi novih cest, kakor tudi prelošHvo, ali proširitvo istih, nadalje so dolžno poskrbeti~ da se vsi ti javni objokti tua_i praviln<:) in vid.no oboJ.ožijo nn. teranu. Tov. Haber Jože jo h;nnsol to½iročo ptujskega katastr·skogc, u:rad.a, katero so odražajo v po- manjkljivih delovnih p1°O0 tc:d,2 in j)o:0 '.,",i1jk~"nju stanovanj za uslužbence.-. Tov. Iluoon Alolrno,nclo:c- jo ornonil 9 a.a so tucli prostori katastr- skega urncla v ]'1urski Soboti protosn'i iu na s11Jošno pretemni? oclkar so se presQlili iz rrej~njih prostorov. · V rO:zP.ravo jo po so gel. tudi tov. Jupk.ovič Radoslav. Povedal je, d.a tamkajšnji katas'l:i~ski urad c..el;i. vodno v nosoglc:,::.; ju s tamkajšnjim obč. 1 jud.. odborom? katori gro kn.L uradu v· vsakem pogJ.odu na roko. Prostore imajo lepo~ za fito,novanja goomotrov so jo olJč. lj. od.l)or tudi pobrigal in - 10 - dodelil lopa stanovanja. Napravil je· komparacijo dejanskega stanja v na- ravi s stanjem v katastrr3kom operatu tor 00mljiško knjigo zemljišča last SLP in privatnikov in ugotovil, d.a jo oa 30 °/o nesoglasja v lastniškem 1 oziroma posestnem stanju i~mod katastra in zemljiško knjigo. Stanje pri- v0-tnih posestnikov pa je preko 90 °/o v redu. Smatra, da je potrebno pri reviziji l)regledati tudi samo lastniško stanje. Ker se ni nihče voč oglasil k novi debati, je predsednik delov- rtega predsedstva dal predlog ~a razrešnico dosodr.mjo1.:m upravnemu odboru. Razrešnica je 'bila sprejeta enoglasno. Po dani razrešnici dosedanjemu upravnemu odboru je volilna ko- misija razdelila mod prisotmi člane lističe za volitve novega upravnega odbora. V novi upravni odbor jo predlagano 11 članov, za nadzorni odbor pa 3. V upravni odbor so prod_lagani sledoči tovariši i Joc(.'lj Stanko, Lovron~• čič Vlado, Robinšak Riha~cd? Kozjak Maks, Plazovnik ing. Anton, Fridau Oton, :nratoš Zdravko, Samobor Bogdan, Pintar Albert, Fidler P0tor in Jarc iforrnan. V nadzorni odbor so predlagani .siodeči tovai':i,ši: Lorbor Mirko, Fric Ignacij in Rus Anton. V upravni odbor so voli 7 članov, v nadzorni odbor pa 3, pri čomor jo možno predlagano črtati in napisati namesto pročrtanoga svojega kandidata. Po izvršenih volitvah so je volilna komisija po prevzemu volil- nih listov povlekla k štetju volilnih listkov 9 oziroma kandidatov. Modtom pa jo prebral svoj referat tov. Lavrenčič in sicore Poročilo o delu in problematiki .geodetske dejavnosti pri Okrajni upravi za gozdarstvo 010 Maribor za leto 1958. Uvod.no je orisal samo organizacijsko službo Gozdnih uprav v LRS ter nadalje iznesel v svojem referatu o važno- sti? kakor tudi nalogah g0odetsko stroko, katero ima pri socialističnem gospodarstvu? oziroma pri nalogah za uspošon razvoj in napredek gozdno poli tike •. Poročilo k zapisniku je priloženo. Kot drugi j0 J)odo.l poročilo tov. Tavčar :Mi tja in sicor v evezi geodetskega dola, kakor tucli ~•riJblom g0odotsk0ga kadra pri Kmotijskom pro- jekti vnem zavodu ozo Kmoi;ijsb:m1 po::=,poševalnem zavodu v Mariboru zo. loto 1958. V tem referatu jo v glavnom nu,1':a!Z,al nalogo goodotsko stroko za uspešen · razvoj kmetijstva pr0dv8om pri r,ro~0ktiranju novih vinogradnih i,n sadonos- niških nasadih. Geome-i;rov na splošno v km,Ytijst\ru primanjkuje. Tudi to poroči1o je priložono k zapisniku. Kot trntji je probraJ. poročilo o dolu goodotskoga zavoda v Ma- ri boru v lotu 1958 direktor '.:'.;(:,.,iocl.a tov. ]1i 0 ic Ignacij. Ha splošno potoka a.olo zadovolji vo 1 predpisano ~yo~mo norrne se v pisarni dosegajo in celo presegajo, dočim jih na to1'0nu ni moči doseči kljub deseturnemu delavniku. Potrebni bi bilo te zvezne norme pr0ghJd_ati, preveri ti in jih prikroji ti na našo lokalne :aazmere z ozirom 1,a sam toron 5 pomanjkanje delovno silo, zastarelem instrumontariju ter tudi stanovanjskim problemom. Tudi ta za- pisnik jo priložon k zapisniku občnega zbora. Vsem trem so je za prebrano referate zahvalil član dolovnoga ::_)rodsodstva tov. Lorber. Ponovno je tu
  • edne višje geo- detske šole. Predlog }llenuma v Opatiji in kar je tov. Ko:'13i:i· poveda,l ni preveč umestno z ozir6m na l)Oli tično linijo. Gimnazija n1=1,j 'bi lJila osnova za visoko šolo. Naš kado:t' jo aolier, rned_tem ko je nn jugu sla..b :in hočejo tako dobiti boljši kader, S tem bi šli nazaj na staro geodetsko šolo. V tistih 2 letih m110 bili prenatrpani s učenostjo in ni prišlo do p;;.'aktičnega dela. Tud:L srednja šola se bo reformirala na 5 lot t.j. 2 leti pri- pravne doue, kjer bi se tzločili dijaki, ki nimajo smisla ~a nadaljevanje št~dija, a bi bili dobri risarji ali nižji strok. referenti. Po~ letih bi pa nadaljevali d:~obri dijaki s 3 letno strokovno šolo. NapraviJ.~ bi se 2 letna, višja šo1a, ki bi jo posečali geometri iz operative, s položenim strokovni.rn izpitom in 5 letno prakso. Dobili bi •naziv obratnega inženirja. - pri nas geodota. Ne bo pri%lnaha ceJs. fukul- -~otna. iz011·azba in ;)j bUo to krivično Dčt}'T,?,';' unLn~ }d j.1najo col faku.l tet- ni študij. Tov. 7.,q,_a.ni}::~ koncept o šolstvu je enak čopra.v imamo :r·azne predloge. Obstojala naj bi srednja, s·Lrokovna šola in višja, 0.rmofl 11a za dobre stare prakttk,~ tečaj 'za obra.tno inženir jo o Srečx,ja šc,-lo, jo ctmejša ko1i strokovna. Srerlnja šola mora, dati oporativo 9 ko,-f;Qri p.~. ,::idsJ.;:r1,čnjo v znanju naj bi šli naJ;Jwj o V ope11 ativi bo deJal ciw,ko dolo in½enir in geo- metor, pridejo pa le dela pri kato:rih bo moral na<~topi ti visoki strokov- njak (inženir)" V Ohridu so dologati premalo zagova:cjaU našo stališče. Društvo zastopa pravilno stališče. Tov. JekJ. ~ V Opatiji še nj bilo kon/'\r:dh zakl jvtikov. D:r·ubtva bodo o tt:m še :razpra;Ljala. Druge strokl:) inw„jo "vifijo šoJo-1' (rnod_J.cinska, pedagoška) in niso zapostavljeni kot s·(;a:ci geodetj .• Na jug'u p1°imtmjk:nje kad.rov za vodilna. mosta (v }1:L-I imE,jo samo 3 inženirjE:i v upravni službi). ~;ato so sG odločili, da bi iz do1)r~ h prak- tikov z višjo šolo dobili višje izobražene strokovnjake. Naknadno je bilo rečeno, naj bi se v te višje šole lahko vpisovali tncH abr.1-01v<3nti gimnazij, Pri nas pa imamo dosti vH,jega kadra in za inženirje žo sltoro nimamo pri- mernec;a dola. Osnovna del;;.i, 0mo končali ter p11 edloge za kn.pHalno h;;gradnjo. Geomotor p1·i nas ne moro skozi vsa dela v praksi, ker nimamo vseh toh del. ( Geokarta je samo ena). Pripravniki 1;aj bi šli vsaj skozi' d.vo do javnosti t.j. kataster in izmera.. Tudi v sklopu Geodetsko uprave bi l)iLo tožko iz- vedljivo drugače. Tov. ing„ Rudl_~ V Opatiji jo bilo govora v tom smislu, da. bi dosedanji teoretični način s·tr-okovmiga izpita BpromGnili. v pr.~1,ktičnega. Ker pa, kančlia.ata v praksi no· na~zoruje 1nnn komisi jo, morH. kandidat pri izpitu dokazati, da jo rl<'3lo v praksi d,:::J.al sam. ShiUG za novo izmero in ka- taster lahko pri nas nudimo prakso. Srodr;;tva so morajo najti. Tov. ii1.r0 __ hl»Jit Iz dosodanjo diskusijo je razvidno 1, dR jo v načrtih za bodoč0 šolstvo p1•ec.:o;jifojc" zmošnjavii.. Stari goocletski odsek je bil ustanovljen iz prakt_ičnih potreb. Po vojni smo imoli zmpet potrebo po viš- jem in visokem kadru, ter ustanavljali to šQlo, (rJ(bgoi§ka i:n mocliuinska imajo danes r0gu.lar1ii 2.-tatus). Danou so. pa pojc1:vlja v -proclukciji potreba - 18 - po "obratnih inžen;i.rjih" (n.pr. v tekstil.ni tehniki potrebujejo strojnika in kemika obenem). To bi bili praktiki. ~~der za višje šole bi izšel iz vrst srednjega strokovnega kadra, kar je vravilno. Ali je to v geodetski stroki pravilno? Splošna izobrazba stednjega strokovnega kadra je premajh- na, ta strokovnjak nima samo praktičnega dela, ampak rešuje tudi širl:Jo družbeno problematiko. Obstoj to višje šole je za nas še vprašanje. Strokovni izpit kot repetitorij pridobljenega šolskega znanja je zgrešen. Kandidat naj pokaže kako je šolsko znan~'2_prenesol v praks2..:. V danih gospodarskih in ekonomskih potrebah. Splošni del izpita naj ima večji povdarok. Univerza ne bo uvedla staža za praktikanta, saj je že itak znižala šolsko dobo. Tov. Zadniki To bi bili že sklepi za novi odbor, ki naj to raz- čisti z upravno linijo, Drugih nalog debata še ni dala. Problem terenskogn. dodatka in premiranja bo moral zanimati tu- di društvo. Storilnost je treba spraviti na materialno bazo - atimulacijo. · Obenem pa upoštevati pravilno organizacijo dela. 1-Iovi odbor naj se poveže s komisijami in tudi z onimi pri G0odetskom zavodu. lifaša stroka je še za- daj v tem delu. Tov. ing. Lipič~ Iz poročil naših in drugih je razvidno kako i pritegniti ljudi v družbeno dejavnost. Iskati jo treba oblike tega dela (dobatnivečori, krožki oz. klubi). Poleg osebnega zadovoljstva bi imeli od tega tudi korist. Tudi predavanja in ekskurzije moramo uvajati. Vstop v klub bi imeli vsi člani. Pri Geodotskom zavodu imamo žo taka predavanja o novih Pravilnikih, Potrebna je večja povezava z DIT-i. V okviru društva to ne občutimo in govorimo o "mrtvi sezoni". Člani na terenu bi se lahko povezo- vali z DIT-i katerekoli stroko. To je najprimernejša oblika dela na tere- nu. Tov •. BlG'• Stresg Potrebno je sodelovanje z drugimi strokovnimi društvi in DIT-i. Sodelovanje bi prišlo v poštev pri regulacijskih načrtih, ki niso izdelani strokovno (navezava). Društvo mora pri tem nekaj u.J.,-..reniti, ker se tudi trošijo sredstva. Tov. Koširi DIT-i so krajevne organizo,cije inženirjqv in tehni- kov vseh strok. Samo Ljubljana nima DIT-a. Do toga šo ni prišlo. Člani iz- , ven Ljubljane naj so pa vključijo v organizacijo inženirjev in tehnikov, kot imamo to odlično urojeno v Colju in Mariboru. Delo v DIT-u se tam pre- naša v podružnice. Delovni prodsodnik tov. Zadnik pozove nadzorni odb6r 1 da poda svojo poročilo. V imonu nadzornega odbora poda poročilo tov. Umek. Tov, Umeb Nadzorni odbor je vsaj z onim članom sodeloval na vseh sejah ter zasledoval delo odbora in podružnice. Pregledal je blagajno ter ugotovil pravilno poslovD,njo. Vsi izda tki imajo prilogo. V imenu nad- zornega odbora predlagu 1 da zbor poda li'azrešnico staremu odboru. Ker h predlogu ni imol nihče kaj pripomniti, so vsi prisotni soglnsno glasovali za razrešnico staremu odboru. - 19 - Vo~i i;vq_ novega odbo:ca~ Kandidao:i jska komisija projme od stare- ga odbora predlagano listo tor jo pregleda v 10 minutnem odmoru. Kandidacijska komisija so strinja s prodlago,no listo starega odbora. Voli se predsednik, tajnik in socLom odbornikov, ter dva čll:ana nadzornega odbora. Delovni predsodnik prosi za evontuulno dopolnitve, kandidate pa poziva, če sprejmejo kandidaturu in dalo,, Tov. Senčari Zabololo mG joy da bi bil prodooclnik z ozirom na "stare kosti 11 9 ki jih jo omenjal pl'ojšnji prodsocl.nik. Z oziram na slu~beno delo in delo v organizacijah no morom spJ'0 joti ko.ndtdaturo in so zahvaljujem za zaupanja. No odklanjam pa dola v odbnru. Po več kombinacijah in prodJ.ogih sp:l'.'o jmo kanrlidaturo ing. Makarovič Branko, tov. Senčar pa prido v listo odbornikov. (Prodlagan je \ bil tudi tov. Ravnik, ki pa tudi ni mogel s:projoti kandidaturo zaradi za- poslenosti v terenskih organizacijah). Volilna komisija razdoli volilno listko 9 prisotni izvršijo volitvo tor oddajo volilno listo, Verifikacij~ komisija javlja 9 da so jo od 188 članov podruž- -nico udeležilo volitev 56 članov ali. 37 °/o. (70 jo bilo prisotnih). Medtom ko volilna komisija štojo glasova za posamozno kandida- te, pripravlja delovno prodsodstvo kandidatno listo za clologato na občnem zboru. republiškega odbora društva~ ki bo prodvid'1"11i 3. aprila 1959. Kandi- dirajo lahko tudi člani sta.roga odbora. 9 koi· so žo raz11 ošoni. V kandidatni listi za dologate so slodoči olani podružnico Ljubljanat l. Predsednik podružnico 2, Tajnik 11 3. Košir Anton 4. Zadnik Ljuban 5. Rudl ing. Franjo 6. Črnivec ing. Miro ml. 7. Gostič ing. Emil 8. Grča Andrej 9. Lipič ing. Drago 10. Maretič Duša~ 11. Obraza ing. Janoz- 1?, Rcvnik Ljubo 13 • Ho zman I·van 14. Šimunac Djuro 15. Zoboc Franc 16. Žagar Janoz 17. Ur:ok Jo?3e 18. Svetik Potor 19. Armič Leopold 20. Bratkovič Franco ' Tov. Dvo:ršak je procllagal ing. Rudla namesto sobo kar se je upoštevalo. Čo kdo od delegatov ne bo prisoten na občnom zboru 1'ep. odborall mora preskrbeti namestnika iz dotične unto,novo. Tov. Ravnik pa predlaga, da bi manjkajoče izpopolnili iz novega odbora podružnice. Pri glasovanju so vsi prisotni soglasni za predlagano listo. Raznog Sklope naj bi formuliral novi odbor poclružnico in sicer po zapisniku toga odbora. Komisije bi moral21. imeti tu(~:i. podružnica, čoprav so lotos dG- lovale samo komisijo pri rop. ocl.boruo Iri.g. Rudl poziva, de:, jo trok1. voč dolati z0, zvezni strokovni list t. j. Goodotski list. Vzhodno-nemški (k,,.,k,i;;c;Li list irna za vsako ga ne- kaj zanimivega. Troba bo pri:;puVi.d;i kaj i7, :praksoo Tavčar kri tizirn slabo :povo:2;avo v d1•uš t;vu in majhno število - 20 - prisotnih. Tudi službo obveščanja bo treba pojačati. Zadnik k temu dodaJa? naj tudi posamezniki javljajo spremembo službenega mesta in telefonsko številko. Volilna komisija sporoča rezultate volitev. Število glasov za vse prodlagane kandidate je razvidno iz priloge. Izvoljeni odbor je slodočj: Predsednik~ Makarovič ing. Brartkp Tajnikt Smrekar ingQ Marjan Odborniki: Gostič ing. Emil Kof1 De,nioa Rozman IYan Rnvnik Ljubo Črnivec ing. Miro ml. Maretič Dušan Lipič ing. Drago Nad.,zorni odborg Bratkovič Franco Jekl Stane Ker jo novi predsednik podružnice moral predčasno oditi 1 se tajnik tov. ing. Smrolrn.r Marjan zahvali v imenu novega odbora za zaupanje. Naloge bo novi odbor skušal reševati kar najbolje ter pri tem sprejepia·ti pomoč starejših tovarišev. Overovatelja zapisnikag Senčar Jože (Umek Jožo? s.r.) Zapisnikar: ( Bruf ach Gvido, s.!'.,.) P O R O Č l L O predsednika Društva geodet.inženirjev in geometrov podružnica Ljubljana na rednem letnem občnem zboru, dne 13.3.1959 Prvič stopa odbor ljubljanske podružnice DGIG, ki je bila rstanovljona z ustanovnim občnim zborom 21. februarja 1958. pred zbor članstva. Ob ozvolitvi za predsednika so me navdajali zolo mešani občutki •. Čeprav že dovolj star in življensko izkušen, vendar še zelen in mlad v si- jaju funkcij, som prav s strahom sprejel izvolitev, čeprav som se oslanjal na svoj prirojeni optimizem. Posebnega programa dola podružnice Vam ob nastopu prodsodniške funkcije nisem podal. Govoril som pa o delu društva 1 ki bi so naj odvijalo v strokovnih predavanjih 1 debatnih večerih in poučnih ekskurzijah. Po nokaj tednih oddiha po občnem zboru, smo kar zaorali po že kolikortoliko uglajeni poti s predavanji. Po vrstnem redu našteto je 26.3. 1958 prodaval ing. Ervim Zwickart iz Kassela v Nemčiji o modernih geodet- skih instrumentih tvrdko Fennel, 2.4„ ing. Jenko Marjan o novih načinih · dela na prooizni poligonometriji, 8.4. ing. Branko Makarovič o aerofoto- grametrijskem snemanju in 15,4. ing. Aleksander Zorn o dimenzioniranju ni- volacijskih instrumentov in njihovi zmogljivosti. 1 1 ~ UdeložlJE1 t1.a toh proclavcmjih jo bila zelo sl:-i,,1)o., 15 - ;;.:O poslu- šalcov in šo to 11ovoči.:ni vodno eni in isti. Z ozirom na to in k:oi" so toren- ci polagoma odhajali na toren smo s nrodavanji 11l'onoho,l;l. Nastopil jo po- letni društveni zastoj v kator01n odoor. ni pokazal nikuko d.:i.'l1štvcmo dejav- nosti. Šolo 19„12.58, so jo odbor sostal k 2. rod.ni sojL Razpravlja- li smo o programu dolo. v času do občnogo, :;bora ter so i~oclinili zn clolx1tne vočor0. Prvi tak do1'Jatni vočor smo sklaicali za 30. 1. 59. Čopro.v jo uila snov za vso? zlasti pa š(, za mlado kadre izredno važnosti - bila jo v pro- gramu obravnava t0Y.. za pravilnik o strokovni hwbrazbi u.služboncov gooclot- sko stroko jo bila udol.ožba pičla tn jo dala vidoz popolli.G a11atijo članstva za njihova življonsko-vo.žna vprašanja na strokovnem področju. Spet je padel predlog, da bi začoli 8 predavanji in tudi voč prudavq,toljev so jo žo po- nudilo. Vendar nas jo p1·ohi tol čas in občni zbor. Mod tem so so 2 febru- arja začela proclavlinja za pripravniko - ka111:_idato za strr:i]rnvni izpit. Pre- davanja organizira in :finansira poclru¼nico, Ljubljana. Žal ::::rno tu mislili nekoliko proozkJ.štvono dolo oer0dotoči10 y reševanju problemov o strokovnem ifolstvu. Po novom lotu pa so nam bile dostavljeno -tudi tezo za nov "Pravilnik o strokovni izobrazbi uslužbencev f;;eodetske s :;J'oke 11 ~ Preobširno bi bilo govori ti_ o posameznih razpravah na raznih forumih o teh vprai:i:injih. NaYodel bom lo važne ,jše pripombo in priporočila na.še podružni- co II republ. ou.tora in plenuma. DGIG. 1) 07:8'!1,nir.0,,oij!L et:i:-okovnega _ šolstya. S tem vprašanjem se podruž- nica ni izrazi to 'ba··,ri'.L,,., Komisija za šolstvo ropubliš).cega odbora j0 bila mnenja, da 00tar..0 r::rednja gc-rnd0tcka šola s 4 letniki kot dosl,:-,j. Ustana"lt- 1 jem jo rodne i."~.N jo st:~nkovn.e geo.:lr-d;ske šole v Sloveni ji ni potrobno. Omo- goči pa se n-:•,,j g0owet:;:·c:rn po 5. letih s1u2.be višja s trakovna izobrazba s posobnimij ob0asr.ii1ni z:J.msk:l.mi točaji na fakulteti skozi 3 lota. Ta štu- dij naj bi bil tudi izroden~ da bi bil omogočen tudi izven Ljubljane služ- bujočim geometrom? 110 bi pa bil nikaka speuializacija temveč poglobitev in razširitev splo~ne geodotslw izobrazbe. Republj_ški odbor se jo s temi načeli sicer strinjal, no vidi pa potro be po ustanovitvi višje geodetslce šole v LRS. Plenum Savoza pa se jo postavil ravno na nasprotno stališče. Srednjih goodetsl.d.h šol imamo v državi toliko tipov kolikot jo republik. Splošno je dognano in poznano, da izc3ubJjajo na sred.nji šoli dijaki sko- raj 50 ° /o časa z učcmjom prodrrwtov splošne izob:razl,~ 1 ki pa šo vedno ni ista kot izobrazba pn:polno gimna,zije. Ker se danes zahteva od geodetskoga st;rokovnjaka vso šiJ•i;,Jn in popoln0 j:'fa splošna izobruzba in da pride iz šo- le v službo čim zrelejši? jo edino umos 'i;no, da se sred.nje šole postopoma ukinejo in da se preiclo samo na višjo ;:;t:::-okovno šolo~ ki bo trajala.po dokončani gimnaziji 2 lo·:,j_ :ir„ katGro uč:1:i. načrt bo izpolnjen izključno s strokovnj_mi prodmeti. Po t0j oz. šo pocl:;:otnojši obrazložitvi so se vsi člani plonuma s tem zaključkom drinjali. Višja geodetska šola bi bila samostojna 7 ~nalogna vičji ].)EJrlagutiki ali ostalim višjim šolam v državi. ~) Te7.c za Pr'lvilnik o strokcvni izol)raz-bi uslužbencev geo- --~ ...._, - ~~ -=w--=o=.• ,_:,_,._,_._ .• ..,.._. __ ._ -=------·---=--- ................ ..__~ .. - . dot~l5E_E.:tro1:;:9,.!. 11'0 tezo 1 ki omo jih v p,.,<1ri1?i1:.:i.oi pru jeli i po društveni i po up:ro,vni liniji, so vsaj mod ndrntc=ir::i.mi 0lani VViuudile precej zanima- nja- in v7,d.:L,:.;nilo oblaček prahu. z.~. razp:.cavo o t0,mh smo sklicali žo prej omenjoni debatni sei:rta.nok na osnovi J>.:1:-,t,-.,roga je pocll'U~nica na svoji seji dne 6.2.1959 s0sto.v:Lla v ght.vnom naslc-='dnjo pri:pombeg K.II. točki, fl_2lnka j_so·b:;~·o,r:,lJo.g lTazi ve goomoter, geod.eJti in georln-1,sld inženir mora dati good. stroJ.:ovnjel::u J.0 š,Jla (crodn;ja, višja, vh:oka), no pa izpolnitev ne- kih, sku:r·a.;.) nJdosoc.ljivih pogojov po točki VIII, teh tez 7 kjer dobi geo- motor naz;iv 11 goo(lot" potom, ko ima 10 let s1vA110 in če je 5 let zaporedo- ma. ocenjon z ocAnu "ncračito se ističo 11 in k:i. jo bil zaposlen na. geodet- skih c.olih za ks,Lora jo potrebna v:i.šja st~~ol'::.c,vna izobrazba. in če opravi p6so bni strokovni iz:;,:i.t. K11or to pogo jo res izpolni, mu lahko vsi kolegi čestitamo :i.n privoščimo nap::.·cdo\T;::mjo v vič;1o grupo, ni pa upravičen do naziva geodet ( toda _prosLn no j,z ~-cv:tsti tomvoč i!;,, principa), ki ga dobi z rodnim šolanjem. 0%b:no b:i. _pl'iponm::.l 9 da bi ta kamen spotike odpadel, čim s0 uvodo Gamo v:l.Zlja goo,J0-:;Bk'1 EJ,)l.n. K točki J:IL Ji,~:-,0:coY21:i. L~r i:l,i. Tu je podružnica nekoliko - 23 - spodrsnila, ko j0 kal' odklonila praktičon izpit, ki gc1. n.'.;)J.i1l'OČ predvideva. Zakon o javnih uslužl,oncih in je povsom jas:c.:o, da smo tuili vsi mi v tej druščini. ~ostra culpa. :Silo so pa postavljene še druge pripombo, ki so za naše pri- liko v Sloveniji DlOl'da ros um0stne 1 ri0 pridejo pa v poštov v južnih repub- likah. Izprašovanjo na iZl)i tu naj so v 12_odrobnostih rn:mnša le na snov, ki jo jo kandidat v svojom stažu obdolov2.l. Vprašanja naj b0(lo široka, živ- ljonska, praktična, ne· pa doto,jlna in teoretična in naj re .!te sprašuje detajlno snovi, ki je kandidat v svojom stažu ni mogel praktično obdelati. Ustni izpiti so predolgotrajni. Naj no trajajo pozno v noč. :Silo je še nekaj manj važnih pripomb. K točki IV. Strokovna izobrazba priprq,vni~ Skrb za pravil- no strokovno izobrazbo pripravnikov naj prevzame rop. Goodotska uprava; ki jih naj colo plačuje iz proračuna. Pod tomi pogoji bo pripravnikom da- na možnost izvežbati se praktično vsaj v glavnih panogah goodotsko dejav- nosti. K točki V. Izpitne komisij.9~_ naj praviloma sestavljajo stro- kovnjaki iz prakse no pa profesorji. V izpitni komisiji, ki jo sestavi direktor ropubl. Goodot. upravo v sporazumu z društvom 7 naj bo tudi ofi- cijolni zastopnik društva. To so bilo glavne pripombe podružnico? ki so jih nekateri čla­ ni republiškega odbora dobrohotno skritizirali in zavrnili češ, da so pre- več revolucionarno in nokater.o neumestno. 10. plenum v Opatiji pa je dolgotrajni debati dal v osnovah naslednja pojasnila k tozamz Praktični izpit lahko izvrši kandidat na svojom službenem mestu v obliki konkretne praktično operativno nalogo. Naloga se torej lahko predlaga od strani dolorlajalca ali ·jo pa na žoljo izda· komisija, s tem 1 pa seveda ne bo vedno dana možnost~ da, bi jo dolal doma. Pri praktič­ nem dolu ga komisija no n0dzorujo. Praktično nalogo naj dela kandidat v oni panogi geodozije, kjer jo najvoč delal v dobi staža. Izpitna naloga naj se časovno omeji maksimalno na 30 dni. Ni pa nujno? da mora biti te- renska? kar velja zlasti za 0110 9 ki niso izretziti t0renci (kartografi? kalkulatorji in slično). Ustni izpit iz posebnega clola naj bi obstojal v glavnem i~ zagovora praktičnega dola. Komisija~ ki je delo pregledala ga oceni in postavi kandidatu vprašanja, ki jih rno:ra kandidat v določenom času preštudirati od dovoljeni upoi•abi litoraturo, nakar n~ poziv komisi- jo nanjo odgovori. Vos izpit jo lahko zak:ljučon v 3 urah. Splošni dol iz- pita so polaga posoboj, vendar morajo komisijo gledati, d9 so kandidat ne zadržuje predolgo v kraju polaganja ustnega izpita. Vse stroške kandi- data v času polaganja izpita nosi dolotlajaloc. Pripravnik naj se no vodi do strokovnega izpita, kot polno- vredni oporativoc. Ne smo so vezati na normo, tornvoč GO ga naj smatra kot študenta1 ki se praktično izpopolnjuje. Plačujo pa ga delodajalce, Ni so pa na plenumu IJ}Oglo l:'azčisti ti Vl)rašanjo pravilnega staža, to je skozi ka- tero geodetske operacijo mora biti vsak pripravnik. NačelnO' bo moral delo- dajalec skrbeti za pravilen stai. Nerazčiščeno jo šv octalo tudi vprašo,njo izpitov za priprav- nika v raznih go.spodarskih organizacijah. Pripominjam, da so to, o čenor smo razpravljali šolo tezo ne - 24 ... pa predlog pravilnika. Predlog se bo sestavil na osnovi tez in pripomb k toza.m, nakar bo predložen teko društvu, kakor Geodetski upravi v ponovno obravnavo. Tovarišico in tovariši 1 apeliram na Va,s 9 da Bi za tekočo loto izboroto agilnejši odbor in da ga sostavito iz mlajših ljudi? ki bodo lažjo nosili funkcijsko tožo po strmih in vijucrastih pot(;Jh naša stroko. Vom? do. jih jo mnogo 1 ki znajo, stojoč ob strani, udv,rno kritizirati in prepričan som? da·bodo znali tudi krepko prijoti za delo v druotvu. Ljubljana 13.3.1959 Prodsodnib (Rado Dvoršak, s.r.) B L A G A J N I Š K O P O R O Č I L O za občni zbor Društva geodetskih inženirjev in goomotrov LRS podružnica Ljubljana., dne 13. marca 1959 v ba11.!ci • • o • c o "' o • .C, o Q o _, o o o • o Cl .i o v ročni blagajni. • • • • • • • • • oot1ootoo Skupaj& I. Dohodkit 1) Od republiškega odbora. za poslovanje • , •• 2) Članarina rednih članov •••••••••• , S k u p a· j e Il..Jzdatki: . . • o Pr0davanja.. • .. . . O O • 011' ,. ~ t O c, O ff o o ~ o Venci in osmrtnice Stroški poslovanja ••4)•01tpooeoooooo •••••oo••oo•o•oa ~capi tulo,oija1._ SKUPAJ DOHODKI ••••• SKUPAJ IZDATKI ••••• Skupo.ja o o I o o o o o· o o o o ll •ooeooo"oo S a 1 do 11.3.1959 • o 40.000.- din ~- 60.137.- din 30.000.- din ...]1.610 .- 11 101.610.- din 14.881.- din 24.500.- " _2 .992 .- " 41.473.- din 101.610,- din _4,_k.4 73 • - " 60.137 .- d:i.n ---~-------- V Ljubljani 1 dne 11. marca 1959 .Blagajnik: (Osole Tatj~n~~ s.r.) / POROČILO nadzornega odbora Ljubljanske podružnice~ DGIG: Nadzorni odbor je s:preml iR.l delo odbora podružnice s tem, da je eden njegovih članov prisostvoval rednim sejam upravnega odbora. Nadzorni odbor smatra 1 da je bilo delo upra.vnega odbora pra- vilno in uspešno? v kolikor je to dola v danih okoliščinah in z ozirom na specifičnost geodetske stroke in terenskega dela _splo):i bilo mogoče. Nadzorni odbor je pregledal poslovanje blagajno in ugotovil, da so vsi prejemki in izdatki doku.montirani. Blagajniško poslovanj~ je .bilo popolnoma pravilno in je zato tudi blagajniško poročilo v redu. Pripominjamo pa da približno 1/3 rednih članov ni še plačalo članarine za loto 1958. Naprošamo člane? ki še niso plačali članarino? da v najkrajšem času poravnajo svoje obveznosti do društva. Nadzorni odbor predlaga občnemu zboru podružnico, da sprejme razrešnico dosedanjemu odboru. Za nmlzorni odborg (Umok Jožo 9 s.r.) S E p T A N E K predsedstva Savoza geodetskih inženirjov in geometrov FLRJ 26.12.1958. v Beogradu Sestanka so se udeležili predsednik, oba podpredsednika in sekretarja Saveza, tor vsi prodsodniki republiških društev. l. Kratko poročilo o delovanju Savoza v glavnem od sestanka plenuma Savoza v juniju 1958. do dooembra 1958. je podal sekretar Blago- jevič Va13ilijo. Savezovo delo v tom razdobju so v glavnem usmerjala nav©di.la, ki jih je dal plenum v Čortanovcih 1406.1958. Savez jo rodno sodeloval s Savozom društva inženirjev in tehnikov FLRJ zlasti v poedinih komisijah; v zadnjem času predvsem s komisiji za šolstvo in kadre. Trenutno priprav- lja referat o produktivnosti dela, s katerim bo sodeloval koncem febx'Uarja 1959. na posvetovanju v okvirju Društva inžonirjov in tehnikov, tor teze za pravilnik o polaganju strokovnih izpitov v gooclotski stroki, ki bodo do konca januarja dostavljena republiškim društvom, da dajo svoje pripom- be in sugestija. Sprejel jo predlogo za referate in koreferate za posve- tovanje o kart~grafiji, ki bo sredi mesce~ marca. Savez jo sklenil z 2;vo1mim zavodom za socialno zavarovanje pogodbo za socialno zava:rovanjo civilnih geometrov, katere prepisi so bili dostavljeni republiškim društvom in Okrajnim zavodom za socialno zavaro- vanje. Geodetskim upravam so bili poslani dopisi, da skušajo po svoji možnosti merodajnim forumom prikazati pereče stanje glede stanovanj geo- detskih strokovnjakov. Glede mednarodnih stikov je omenjeno 9 cla so poljski geodeti dali Savezu predlog za zamenjavo 5 .strqkovnjakov s področja kartografije 9 - 26 - aerofotogrametrij0 1 izmere, šolstva in m~gnetske obsGrvaoijeo 2. Sledila so poročila predsednikov rep. društev in sicer podrobnejš'e o šolstvu, na podlagi poročil, ki bi jih morale izdelati ko- misije rep, društev. Obsežnejši poročili o šolstvu in kadrih sta pripra- vili rep. društvi Srbije in Bosne in Hercegovine. V nadaljnem so poročila predsednikov obsegala statistične po•• do. tke glede članstva in plačevanja društvene članarine. Pobiranje .te je v vsoh društvih otežkočeno radi specifičnosti naše stroko. Iste t0žave so ~ovsod s prodajo Geodetskega Godišnjaka, ki ga izdaja rep. društvo Srbi- je, in katerega cena je poedincem previsoka 7 a mnogim tudi vsebinsko ne odgovarja. Iznešene so pripombe glade neredne dostave Geodetskega lista, posebno še glede zakasnelega tiskanja številke 4-h, ki vsebuje material II. kongresa geod. inženirjev in geometrov FLRJ v Ohridu. 3. Na kraju je predsedstvo Saveza GIG sprejelo sled0če za- ključke~ a) Komisija za šolstvo naj pripravi utomeljeno poročilo o geod. strokovnem šolstvu, ki bo iznešeno savezu DIT·-a FLRJ. Poedina repub-. liška društva naj podajo svoje poročilo v katerem naj iznesejo svoja miš- ljenja. b) Poslati v pretres tezo o polaganju strokovnih izpitov v geodetski stroki rep. društvom, ki naj v danem roku podajo svojo pripom- be (15.2,1959)0 o) Za 19. 1 20. in 21.3.1959 pripravite referate za posvetova- nje o kartografiji, ki bo ta čas v Beogradu v prostorih Geokarte. Za re- f0rento in koroferento bo nosil stroške Savez GIG-a. d) Repµbliška društva naj na podlagi poročil komisij za sploš- ne predpise in novo izmero dajo predlogo o tem kaj naj zajame. Zakon o držzwnem premeru in vzdrževanju premera in naj pomagajo rep. geod. upravam pri teh problomihj kakor tudi pri pripravah perspektivnega načrta za izmero. o) Aktivirati - članstvo glede predelave pravilnikov o premoru in o tem kongresnem materialu posebno glede predstoječih občnih zborov. f) Sav0z bo naprosil Izvršni svet za subvencijo Geod. Listu v višini 1 1000.000.- din. V bodoče naj se članki.v Geod. Listu ne tiskajo več v tujih jezikih. g) Se.vez bo organiziral izmeno jugoslovanskih in poljskih geod. strokovnjakov. h) Prihodnji plenum Saveza GIG-a se bo vršil dno 270 in 28. 2. 1959 na Reki. Jekl Stane :P O R o· č I -:L O z X. plenuma Saveza GIG-a v Opatiji Dno 27. in 28. fobruarja 1959 je zasedal plenum Saveza geodetskih inženir-• jov in geometrov s sledečim dnevnim redome - 27 - l. Kadri v geodestski strokiz referent ing. Živkovič I. 2. Strokovni izpiti v geodetski stroki& referent Trinki D. 3. Geodotaki listg referent dr. ing. Klak S. 4. Finančni položaj Saveza QIG in končni obraču,n saveza za loto 1958. - Kazija l. 5. Mednarodno zveze. 6. Razno. 1) Kadri :J_ geodetski stroki. Reforont ing. Živkovič L je v svojt3m referatv, dejal 9 da je težišče njegovega roferata na kadrih srodnje in višjo strokovne izobrazbe. Smatra, da je vprašanje visoko strok9vnih kadrov, bodisi, p.a je govora o režimu ali trajanju študija ali števiiu ur itd. rešeno v smislu priporo- J 1 čil Zvezne narodno skupščine. Z oziram na sklepe interfa],.::ul tetne konferenco, ki je bila v Beogradu 2.2.i959. bo ostala na fakulteti v Beogradu čisto geodetska srne~. V Ljubljani sta uvedeni že dve smeri; geodetska in geodetsko-komunalhaj dočim Zagreb še ni zavzel dokončnega f:ltališča za dve, smeri, analogni Ljub- ljani, odnosno za samo geodetsko smer, a z zadosti gradiva iz gradbeništva hidrotohnike in komunalno tehniko. M~:°j naj bi so predavali čisto geodet- ski predmeti posebno iz grupo višje geodezijo. Kar se tiče šolanja kadr6v s srodnjo!I odnosno z višjo strokov- no izobrazbo so dala posamezna republiška društva svoja mišljenja in pred- logo. Videti je, da je večina rep. društev težila za dvigom strokovnega nivoja srednjega strokovnega kadra. Osnovati bi bilo višjo strokovne geo- detske šole, v katere bi se lahko vpisal:i. goomotri, ki so končali srednjo strokovno šolo in abiturienti gimnazij. Abiturientom naj bi bil dovoljen vpis tudi iz razloga, da bi mogla višja šola nadaljevati z delom, če bi se eventualno ukinile srednje geodetske šole. Program višje šole naj bi bil takšen, da izšola dobre prakti- ke? ki imajo višje teoretsko znanje in ki bodo po nokaj letih prakse v službi prevzeli vodstvo večjih grup uslužbencev in organizirali večja geodetska dela. Zaključek plenuma je bil, da naj se po potrebi posameznih republik sčasoma ukinjajo srednje ·goodetske šole in so preide na šolanje kadrov s pomočjo višjih strokovnih šol} da bi analogno kot vso druge teh- nične stroko tudi geodetska stroka dobila strokovnjaka s širšo splošno izobrazbo, ki bi bil po letih starejši in zrelejši, a zadostno strokovno izobrazbo bi si pridobil v dveletni višji šoli, kjer bi sd predavali samo strokovni predmeti. Absolventi bi soveda imeli pravico vpisa na tohn. fakulteto analogno onim, ki so končali srednjo šolo. Morali bi polagati vso izpite in prisostvovati vsem vajam in pri praktičnih deJ.ih. Savoz jo mnenja, da ni potrobno, da se osnujojci te. šolo v vseh ropublilrnh, tomvoč samo po po- trebi in kjer jo dana možnost. Šolo bi moralo biti na fakultetah. Onim geod. strokovnjakom, ki so končali srednjo šolo prod ustanovitvijo jo omogočiti š0lanjo bodisi kot izrodnim učencem ali pa pod posebnimi pogoji ( staž probi t v praksi) ali na k:.,l::šen drug način. Prodno bo Savoz GIG-o, poslal svojo mišljenja merodajnim fpru- mom, bo istega posle,l na vpogled šo ro;;mbliškim druk.1tvom radi eventualnih pripomb. - 28 - 2) Strokov.ni izpiti v _goodetski stroki. Referent Trinki D" jo v svojem referatu naznačil 9 da je šola- nje geometrov po vojni z oziram na v0like potrebo geod. strokovnjakov v:n- nilo v srednjih geod. šolah, ki so trajale samo 3 lota. Poleg tega so ti učenci absolvirali samo 3 razrede gimnazije, na katerih se večinoma v ma- lih mestih predavali matematiko, fiziko in drugo predmete učitelji. Radi tega je bilo potrebno, da so s pripravniško dobo in s strokovnim izpitom nadomesti dol strokovr~oga znanja, ki iz opravičljivih razlogov ni bilo doseženo v dobi šolanja. Zato je bilo gradivo za strokovni izpit izbrano tako, da se je moral kandidat pripraviti tako kot za diplomski, odnosno završni izpit na koncu rednega šolanja. Kor so ti kadri do konca leta 1958. v glavnem žo položili strokovni izpit in kor jo resnica, da imajo kadri, ki sedaj končajo šolo širše in tomoljitojše znanje, se je pojavila potreba za spremembo obsto- ječih predpisov o polaganju strokoV11ih izpitov posebno za geodetske inže- nirje in goomotre. Zvezna geodostska uprava jo ob sodelovanju geodetskih uprav ljudskih republik odločila, da se iz.dela načrt novega pravilnika o pola.;. ganju geod. strokovnih izpitov. Teze tega načrta so bile poslano rep. društvom1 da o njih dajo svoje pripombe. V načrtu se je težilo, da so iz- piti v geod.stroki v mejnh možnosti prilagode strokovnim izpitom usluž- bencev drugih tehn.strok. Pazilo so je? da imajo bodoči strokovni izpiti značaj praktično-teorotskoga~i&J?ita za razliko od dosedanjega tooretsko- praktičneha„ Strokovni izp_i t bo obstojal i!Z praktično naloge in ustmenega zagovora njene rešitve. Praktična naloga lahko traja največ 30 dni. Kan- didat jo samostojno rešuje bilo v kraju svojega službovanjaj bilo v kraju, ki ga določj_ komisija. Praktična naloga za naziv geometra in geod. inženirja obsega gradivo s področja nižje geodezijo, izdelave načrtov in njih roprodukcija 1 xor vzdrževanje izmere. Ustmeni zagovor rešitve praktične naloge zajema proglod kan- didatovega širaoga znanja o gradivu. 9 ki ga zajema praktična naloga za po- samozno naziva. Na osnovi rezultatov doseženih pri reševanju praktične naloge komisija odloči ali bo kandidata poklicala na ustmeni zagovor rešitve nalogo, ali pa bo smatrala, da kandidat ni položil izpit. Isto bo smatra- la? če pri ustmenem zagovoru svoje nalogo kandidat ni dobil pozitivne ocene. Novos o predloženem načrtu je stalno šolanje pripravnika ,, pripravniški dobi. Dosedanja praksa kaže, da so pripravniki v glavnem ves čas na eni geodetski operaciji 9 večkrat celo samo na popsnem katastru. Novi načrt predvideva 1 da mora geometer pripravnik delati na triangulaci- ji nižjih redov z trig. nivelmanom, na tehn. nivelmanu, na izmeri detaj:a, na izdelavi načrtov z višinsko predstavo in njih reprodukcij_j ter na vzdr~, žovanju premera in katastra zemljišč~ Pripra\7nik-geod. inženir mora imeti poleg tega še staž na triangulaciji višjih redov in na precizni poligonone- triji. Na vsakem delu morajo pripravniki p~ebiti 4 mesoce 9 polovico toga časa na terenskih, polovico·na pisaFniških deliho Novo je še možnost polaganje posebnega izpita za pridobitev usposol:>ljenosti - višje vrstep ki se nanaša na geometre in kat. referente, - 29 - Plenutn :o}, d.osogel sog:1 cisja v vseh točkah rofer:.'J.ta. Mod drugim smo zastopniki društva GIG iz LHS smatrali j d.a, je z obfdrom na trenutne dane možnosti v naši republiki dovolJ 1 da kandid: 1 t dobi potrebno prakso v dveh glavnih dejavnostih geod. stroke pri nas, to je pri novi izmeri in pri katastru. Plenum jo sklenil, da bo posebna komisija pri Savo~m še pred- hodno obdelala ta nač-rt na osnovi ~--ia plenumu i:mešonih pripomb in nato načrt ponovno predJ.0t:t:i.J.:i, :1.'01,, dr11X.tvo,n v 1):rotres prodno Scw0z zavzame do- končno stališče v tej stva:rL 3) .Q2.9.9.,2j;sl~i .JJ.!'Ji., O t.om našem strolrnvnom gl:=i,silu je poročal njogov ure·dnik dr. ing. IQak S. Naznačil jo 1 da so Geodetski list tiska v 2003 primerih. Od tega je naročnikov posameznikov 1656, posamezno ustanove dobe 126 izvodov? a 221 izvodov katastrski uradi. Iz LRS so 203 nnrounik.i 1 ista„ Vsak posamezni. izvod stanc 900.- din. Primanjkljaj jo trobn. kriti z dotacijami. V letu 1958 je da1 Savez 580.000.- din dotacije G. listu. Potrebno je zaintoresir~ti čim večje število kat. uradov, ustanov in podjetij, da naroče po nekaj izvodov Geod. lista. 4) O finančnem položaju Savezu in končnc„im obračunu zo.. leto 1958 . --~-,-,.,,,,--h• • ,-.__•~-_..-._,_...,~,.-,--••·~L•. ~,•~,=.-.~~-:....~ je poročal blagajnik Kazija I. Nelai::Jrnna za rep o dr·nš tva je njegova ugoto- vitev, da do sedaj še nobeno društvo :ni pO§lalo 10 °/o članarine določene za Savez GIG-a. V bodoče morajo rep. društva skrbeti, da se članarina pobe- re in odvode pravočasno. 5) ]!Led.narod.ne 1,,ve VJO • Save z GIG-a je dobil od Save za DI'l1·-a dotacijo? da se organizi- ra zamenjava petih poljskih guod. strokovnjakov z našimi. V Krakovu na Poljskem bo od 9-13.9.1959 organi!-'iiran modno.rodni seminar za geodetska ra- čunanja. Stroške nosijo udeleženci sominai·ja sami. Poodinci tn uotanovc naj udeležence javijo Savozu, cla jim dostavi vabila. FIG-a pripravlja mednarodni geodestki slovar v francoskem, angleškem in nemškom jeziku. To pd.liko bi bilo umestno izkoristiti za izdajo našega jugosl. geod~ s1ova1·ja. Ta naj bi se najprej pripravil v srbohrvatskem jeziku 9 nato pa bi se ga dopolnilo še v slovenščini in malrn- donščini. Istotako se pripravlj3, tudi aerofotogram. slovar v petih'jezi- kih9 med katerimi je od slovanskih jezikov prevzet poljski. Na plenumu je doseženo soglasje 9 da se pristmpi k izdelavi geod. slovarja. Za to delo se pooblasti prof. Neidhardt in Mitič s tem, da pritegneta k temu delu poedine ustanove. a) Fotogrametrični kongres bo leta 1960 v Londonu. b) Komisija za kataster (mednarodne federacije geometrov) bo letos nadaljevala z delom. Naš član te komisije je tov. dr. Tomič Mirko. o) Leta 1961 bo na Dunaju kongres mednarodnl::l federacije ge- ometrov. Dr. -Tomič priporoča, da se ~e letos začne z de- lom na pripravčth za udeležbo čim večjega števila, ljudi. Velika udeležba bo možna zaradi toga 9 kor je Dunaj rela- tivno bli~m ter stroški potovanja no bodo veliki. - 30 - č) Obstoja možnost, da bo komisija za. kataster zasedala le- tos v FNRJ in je treba pristopiti k ustreznim pripravam. d) Leta 1962 bo verjetno zasedal stalni komitet mednarodne f.ederacije geometrov v Beogradu ali nekje na. našem P:dmorju. 6) Razno. 1) V dneh 19-21.3.1959. se bo vršilo v Beo~radu posvetovanje o kartografiji~ katerega naj se udeleži čimvečje število geod. strokovnja- kov. Za referente in za 5 delegatov društva nosi stroške Savez GIG-a. 2) Plenum je razpravljal tudi o risarjih v geodetski stroki, ki nimajo možnosti napredovanja. Kvalitetni risarji radi tega? ker nimajo možnosti napredovanja 9 zap1J}1ča.jo na škodo stroke službena mesta. Savez naj skuša najti možnosti za njih napredovanj0 ,;1,nalogno kot to velja za pom. katastrske referente? ali na način kot so razvrščeni daktilografi po raz- rediht I~ II? III razred. 3) V 0.kviru proslavo 40 letnice kom.partijo Jugoslavije naj rop„ društva formirajo odbor? ki bo imel zastopnika V' Savoznem odboru za proslavo 40 letnice. Ta naj zbore in pregleda ves material za objavo, De- finitivno obdelani material dostavljen za tisk je troba poslati savo·zno- mu odboru do J..6.1959. Pri dokončni odbiri materiala bi sodeloval zastop- · nik republiškega odbora. 4) Sklenjeno jo, da se bo vršil prihodnji plenum Save za: okto- bra 1959 v LR BiH. (Jekl Stane? a.r.) r~========' =:==·==,-,=~ .. =•=-= 1/ 1 . Prof. in~_Leo - Novak umrl. Odšel jo od nas za vedno. Čeprav je moral že pred loti? zadet od možganske kapi 9 odložiti poro in je utihnil njegov gromki glas v fakul- tetnih predavalnicah 9 vendar smo ga še čutili v svoji sredini. Njegovo življenje je bilo za nas dragoceno, zato je izguba, ki nam jo je prizade~ la njegova smrt~ pravzaprav nepričakovano, tem težja. Rodil se je 20.12.1894 v 1jubljani. Njegov 000 1 gimnazijski profesor, pozneje direktor, je pri nas poznan kot ustanovitelj slovenske stenografije. Svoje študije jo prof. ing. Leo Novak, počenši z ljudsko šo- lo in gimnazijo v Ljubljani ter Tehniško visoko šolo z diplomo.gradbenega inženirja v Grazu 1 dovršil vse z odliko. Svojo prvo službeno mesto jo nastopil v jeseni l. 1918 pri tvrdki Redlich & Berger na Dunaju in sicer na trasiranju železnice Postoj- na-Črni vrh, kar je dalo povod njegovi specializaciji v geodetski stroki. V jeseni l. 1919 ga že najdemo mod predavatelji visokošolskih točajev 1 ki so bili začetek slovenske univerze. Istočasno je bil imenovan za profe- sorja na takratni Obrtni, pozneje Tehniški srednji šoli, kjer je bil v l. 1938-1945 tudi direktor. Na Tehniški fakulteti pa je 9 kot honorarni preda- v,to,lj, pred.aval geodezijo za vse stroke~ ki so imele ta predmet v učnem 1F1,č:du. Tako je polnih 30 let (1919-1949) 1 kljub vedno šibkemu zdravju v:Lokol težo dola istočasno po dveh tirih. Leta 1949 jo bil imenovan za :codnega profesorja na Tehniški fakulteti in s tem se jo tudi poslovil od - 31 - Tehniške s1·ednjo tole oz, Gradbonega tohnilruma. To imenovan jo mu je dalo polno priznanje za njegove :?;aslugo na polju visokega strokovnega šolstva„ Po ustanovitvi Tehniške visoko šole je bil izvoljen za prvega dekana Fa- kultete za gradbeništvo in goodeziJo. NJ0govc1, prevelika vnema do dela in njemu prirojena natančnost sta mu oslabili srce tor ga večkrat položili na bolniško posteljo. dim jo nekoliko okreval, že jo bil zopet na šoli v polnem delovnem elanu. Prav ta požrtvovalnost in neumornost sta v letu 1953 pov:uočili možgansko kap? od katorn se je sicer proooj opomogel? ni pa mogel več nastopiti v šoli 9 ki jo je nad vse ljubil.· Pri popolni du- ševni svežosti? mu je telesna ohromelost nepopisno grenila življenje. Na vse to težave je pozabljal, ko je v poslednjih letih postaval in kori- giral svojo poslednje delo "Praktična geodezija"? ki je izšla v septembru lanskega lota. Delavnost p:i.0 0f. ing. Novaka je med slovenskimi podagogi in šolniki skoraj brez prim0r0. Polog dolovne obromonitvo na dvoh šolah? kjer jo bil priznan kot prvovrstni pedagog in odličen pr0davatolj - to dejstvo potrjuje slohorni njogov študent - jo ves prosti čas in skoraj dnevno pozno v noč, posvetil svojo moči študiju in pisanju strokovno li- terature. Njegovo, dela nam ga predstavljajo kot strokovnjaka in znanstve- nika širokega obzorja. Navedemo naj le glavna obsežnejša delai "Tehnična mehanika I in II. delu (Jugoslov. knjigarna 1921) in druga prodolana izdaja (DZS 1950), "Osnovo fotografske tehniko" v srbohrvaškom prevodu (Tehnička knjiga, Beograd 1949), "Praktična goodo~ija" (DZS 1958). Polog naštetih dul obstaja šo vrsta skri:,,t? brošur in član­ kov. V rokopisu pa je ostala znanstvena razprava "Fotografska senzito- metrija" in precoj (;Tadiva za obsožno knjigo "Nižja geodezija". To dejstvo nam priča 9 da jo zanj in za nas prišla njegova smrt mnogo prezgodaj in da smo z njim izg"ll.bili močan sto bor v zgradbi go )cletske strolrn. Zasluženo mu je Geodestko društvo LRS ob njegovi šestdeset- letnici podelilo častno članstvo. Njegovo priljubljenost in spoštovanje v strokovn(nn in družabnem svetu jo izpričal tudi njegov pogreb 17. febru- arja t .l. Prof. ing. Leo Novak nam bo ostal vsom kot najsvetlejši vzor marljivega in požrtvovalnega strokovnjaka - učitelja v neizbrisnem spominu. Josipu Vorbiču v slovo. Ni se še 'dobro zaprl grob za našim spoštovanim uči teljom g00- d0zijo prof. Novakom? že stojimo zopet ob svožom grovu, v katerega smo položili nestorja goodotov tov. Pepeta Verbiča. Dolga in plodna je bila njegova življenska pot, ki naj jo v pičlih bos0dah na tom mustu opišem. Rodil so jo 18. marca 1875 v Bistri pri Vrhniki. Realko je dokončal v Ljubljani, geodotski študij pa na Tehniški visoki šoli na Du- naju. Prvo službo jo nastopil v Ljubljani l. 1897, od tu je odšel za kratr:ik čas v Trebnje, nato v Črnomelj" Postojno in nato spet v Trebnje na Dolonjskem? kjor si jo l. 1902 izbral svojo življensko družico, ki mu jo stala zvesto ob strani do zadnjega diha. Leta 1913. ~e bil premeščen v Ljubljcmo, kjor je ži-vol in deloval do svojo smrti. - 32 - čo šo na hitro pobrskamo po knjigi njegovega delovanja in ustvarjanja, nam sleherna stran pokaže neumorno marljivost in vestnost v strokovnem delu, a paralelno s poklicnim delom r.am ga odkriva kot plodnega ustvarjalca na področju glasbo in petja. že po naravi vedno veder je bil stalno-pripravljen pomagati vst'..1,kmnur, ki jo bil pomoči potrobon. Predvsem si je pridobil srca propro- stega ljudstva, s katerim je bil v svoji službi najbolj povezan. Temu ljudstvu je služil še po upokojitvi torej oolih 62 lot; Zaradi svojo vest- nosti jo v mladih letih užival zaupanje svojih predpostavljenih, a pozneje kot inšpektor pa spoštovanja podrejonih. IG.jub napornemu poklicu pa jo našel še vedno dovolj časa za ustvarjanje v glasbi in petju. Sam je bil prvovrsten violončelist, usta- navljal in vodil jo salonske orkestra, obdeloval narodno in umetne pesmi ter ustvaril colo vrrd·fio lastnih-nekaterih danes že ponarodelih kompozicij • Znal jo torej prolopo združiti koristno s prijetnim tožko življonje jo prelil v po~ivljajočo glasbo in pi;,tje, kar jo le rodkim da- no v toliki mori'. Ker jo vso to lepo in plernoni to delo posvetil ljudstvu, pač lahko trdimo, da jo bil hvaležen in zvost sin Slovenskega naroda, ki ga bo ohranil v najlepšem spominu. Dragi Pepe~ ko se od Tebo za vodno poslavljamo, Ti v imenu Tvojih stanovskih tovarišev in goodetskoga društva kličemo~ Počivaj sladko v svoji Ljubljani in opevani Slovenski zemlji.