Poštnina platen* ▼ gotovim Leto LXXI., št. 284 a LJubljana, ponedeljek Cena Din 1.— LOTENSKI .^naja vsaK dan popoldne izvzemal nedelje Is praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Um 2. do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRA VN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg it T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon ftt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: 8trossma>erjeva ulica 1, telefon ftt. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Obisk grofa Ciana v Budimpešti: Madžarska se bo še tesneje naslonila na Nemčijo in Italijo Značilen govor madžarskega zunanjega ministra ob obisku grofa Ciana — Po varšavskih informacijah bodo v Budimpešti razpravljali zlasti tudi o ukrajinskem problemu RIM, 19 dec. e. Grof Ciano je prispel daneo dopoldne v Budimpešto, kjer so ga sprejeli z vsemi s.ečanostmi V spremstvu madžarskih odličnikov je položil na grob Neznanega vojaka v Budimpešti venec nato pa je obiska] madžarskega zunanjega ministra Csakva in ministrskega predsednika Imredvja Ob 13. bo sprejet pri regentu Horthvju, ki je njemu na čast priredil kosilo. Drevi priredi predsednik vlade na čast italijanskemu gostu svečani ban ket. V torek odpotuje grof Ciano v spremstvu regenta v poletno rezidenco Horthv-ja Godolo, kjer se bo udeležil leva na mar-jasce. V torek popoldne se vrne v Budimpešto, kjer bo v italijanskem poslaništvu sprejel zastopnike italijanske kolonije v Budimpešti. V torek zvečer priredi grof Csaky banket na čast Cianu. V sredo bo lov na zajce in fazane v Mešehedžetu, v Četrtek pa se grof Ciano vrne v Rim. Budimpešta, 19. dec. e. Zel. ag. Zunanji minister grof Csaky je včeraj govoril pred volile! svojega volilnega okraja, kjer bo kandidiral za na: od ne ga poslanca. Nava- jal je posameznosti iz madžarske politične zgodovine od leta 1918 dalje, poudarjajoč, da so ostale smernice madžarske zunanje politike nespremenjene Krščanska narodna in soHalna pc-litika vlade ie postavila Madžarsko na stran osi Rim-Berlin Poudarjal je, da pa se ni treba bati velike privlačnosti te osi. kajti madžarski narod s svojo tisočletno tradicijo bi oil nedostojen svojega imena, če bi le aa trenutek izgubil svojo neodvisnost Os Kim-Berlin želi madžarsko neodvisnost že zaradi borbe proti boljševizmu z njene pomočjo se lahko ustvari gospodarska stabilna in močna Madžarska Grof C^sakv Je osebno izvedel od Hitlerja in Mussolinija. da je velika in močna Madžarska v interesu Berlina in Rima. Madžarska je po-gl:biia svoje tradicionalno prijateljstvo s Poljsko. Napravljeno je bilo tudi vse kar je bilo mogoče za razvo) normalnih odno-šajev s sosednimi državami Od tega trenutka se Madžarska spet čuti močno m se zaveda, da je v odn-gajih s sosedami ena- . kovreden partner in ni več na «tališču pro- | silca. Id sele prosi sa prijateljstvo. Madžarska je p'*9kiišaia ustvariti znosno stanje z vsemi. Na eni strani ji je to uspelo na drugi pa ne kar pa ni krivda Madžarske. Madžarska je tudi storila vse. da se narodnt manjšine dobro počutijo. To že odgovarja tradiciji madžarskega naroda. DokJei bodo manjšine spoštovale zakon; države m **e bodo zahtevale nikakib av nostj v škodo prebivalstva večine vedno računajo na zaščito Ln podp^ de Toda če bodo pričele voditi 1 tistične politiko bodo občutile moči ko Načelo na rodnosti je bilo triun. uveljav jeno v Monakovu in temu st Madžarska zahvaliti, da je dobila ' kraje nazaj. Varšava, 19. dec. AA. Pat: Rimsk pisnik >Gazette Polske« poroča, da .11* džarski krogi v Rimu izjavljajo, da se bo na sestankih med grefom Cianom in grofom Csakvjem največ govorilo o vprašanjih ki so se razpletla po sklepih razsodišča na Dunaju. Govorilo se bo posebno o ukrajinskem vprašanju in o možnostih za Dom likovne umetnosti kralja Petra je bil včeraj otvor jen v Zagrebu Obenem je bila v njem otvor jena reprezentativna razstava hrvatske likovne umetnosti Zagreb, 20. decembra. Včeraj je bila Slovesna otvoritev novega reprezentativnega doma likovne umetnosti kra'ja Petra I. Osvoboditelja na Kralja Petra tr- gu. Hkrati je bila otvorjena tudi reprezentativna razstava »Pol stoletja hrvatske umetnostic v proslavo 601etnice Hrvatskega umetniškega društva, palača je zgrajena iz domačega braškega marmorja, je krasna stavba z ogromno kupolo, okrašeno s stebri. Načrte je napravil kipar Ivan Meštrović. Palačo je otvoril dr. Vladko Maček, ki je prišel v družbi mnogih narodnih poslancev HSS. V imenu Hrvatskega umetniškega društva ga je pozdravil univerzitetni profesor dr. Krbek, ki je podčrtaval ozke stike med hrvatsko umetnostjo in hrvatskim narodom. Dr. Maček je v svojem otvoritvenem govoru naglašal pomen hrvatske nacije in potrebo, da ima domača umetnost predvsem hrvatski in slovanski značaj. Otvoritvi so prisostvovali tudi nadškof dr. Stepinac predsednik Jugoslovenske akademije dr. Bazala, rektor univerze dr. Živkovic in mnogi drugi. Na razstavi je zastopanih 100 slikarjev in grafikov s 344 slikami, 20 kipaijev pa s 144 deli ter 40 arhitektov s svojimi deli. Slovence je zastopaj pri otvoritvi ravnatelj Narodne ga'e rije Ivan Zorman. a v imenu slovenskih likovnih umetnikov je poslal predsednik prof. Ivan Vavpotič pozdravno brzojavko. Dom je bil zgrajen s prispevki savske banovine, mesta Zagreba in s prispevki zasebnikov. Plebiscitne volitve na V prvem avtonomnem slovaškem parlamentu Čehi ne bodo imeli nobenega zastopnika Bratislava, 19. decembra, br. Včeraj so bile na Slovaškem volitve v prvi slovaški avtonomni pokrajinski parlament. Po vesteh iz raznih delov pokrajine so Slovaki v ogromni večini glasovali za vladno stranko, oziroma za Hlinkovo ljudsko stranko, ki so se ji po sestanku v Zilini priključile tudi druge stranke. Udeležba volilcev je bila izredno velika. V slovaških polttič" nih krogih naglašajo, da so imele včerajšnje volitve pomen plebiscita. Slovaški narod je včeraj jasno odgovoril vsem tistim, ki so po monakovskem sestanku zahtevali plebiscit, ker so mislili, da se bo slovaški narod izrekel za priključitev k neki tuji državi. Volitve so jasno pokazale, da hoče slovaški narod ostati v okviru češkoslovaške države, potem ko si je zagotovil avtonomijo, ker ima sedaj vse možnosti, da uresniči program svoje narodne kultu" re in si zagotovi gospodarski razvoj. Avtonomni slovaški parlament bo štel 60 poslancev. Za volitve je bila vložena samo kandidatna lista vladne stranke, ker so vse druge stranke na Slovaškem prepovedane. Volilci so morali odgovorili na vprašanje: ali hočete sodelovati pri obnovi svobodne in neodvisne Slovaške Vo'itve so imele na ta način značai plebiscita, kakor ga imajo običajno volitve v Nemčiji. Značilno za razmere na Slovaškem je dejstvo, da bodo v avtonomnem slovaškem parlamentu zastopam poleg Slovakov tudi Nemci in Madžari, ne pa tudi Cehi. Cehi pa so morali glasovati, ker je glasovanje bilo obvezno. Oni, ki se volitev niso udeležili in tega ne morejo opravičiti, bodo kaznovani z globo do 2.000 kron, v gotovih primerih pa ce'o z izgonom iz Slovaške Dasi je bila vložena samo ena kandidatna lista, je bilo na volišču po pet volilnih skrinjic Po volilnem redu so morali namreč lo~ čeno glasovati Slovaki. Nemci, Madžari, Cehi in Zidje da bo mogla tako vlada točno kontrolirati, kako je kdo glasoval. Točni volilni rezultati bodo objavljeni šele danes. Spričo obveznega glasovanja je bila seveda udeežba ,pri volitvah zelo velika in ie znašala okrog 90 odstotkov. Po sestavi kandidatne liste bo v novo izvoljenem avtonomnem parlamentu 57 Slovakov, 2 Nemca in 1 Madžar. Bratislava, 19. decembra, e. Po do~ sedanjih poročilih so volitve v prvi slovaški par" amen t potekle mirno in brez vsakih incidentov. Udeležba je bila izredno velika Iz posameznih slovašk:h krajev poročajo, da je prebivalstvo v množicah prihajalo na volišče in glasovalo z »da«. Na podlagi dosedanjih rezultatov je glasovalo 80 do 85 odstotkov voli'cev, od teh 90 do 97 odstotkov »da«. Izjava predsednika slovaSke vlade Bratislava. 19. decembra AA. Predsednik vlade Tiso je podal *noči po'ebnemu dopisniku Havasa naslednjo izjavo: Volitve za Slovaški parlament so dokaza le. da je slovaški narod narod velikih mo-ralnih vrednot in da je discipliniran Izid volitev je dokaz, da ie zunanja politika režima pravična in da jo narod odobrava To ie naiboljše poroštvo za bodočnost Narod, ki bo združen, ne bu nikdar izpostavljen slučajnim kombinacijam in bo lahko plebiscit v Podkarpataki Rusiji. Sklepi dunajskega razsodišča bi se torej morali revidirati Govorilo se bo tudj o razmerju med Madžarsko in Nemčijo, posebno de zaradi tega, ker je bilo v zadnjem času opaziti da je prišlo do nasprotij v stališču obeh držav. Ciano in Csaky bosta ob-avnavala stališče Madžarske do Francije govorila bosta tudi o možnosti izstopa 2ar»ke iz Društva narodov, ženevska va namreč ni prav nič upoštevala Madžarske do^im je delo '-zven Dru-larodov Madžarski omogočilo, da je > v največjem obsegu uresničila svoje eve glede Češkoslovaške V borbi pro-ooljševizmu pa se je Madžarska že pri-lučila protikomunistienemu paktu. Budimpešta 19 dec. AA.. Notranji mi-lister je prepoveclaJ izhaianje socia listič nemu listu Nepsava« in sicer za 4 tedne ker je list neugodno pisal o Nemčiji in ftalijl- Prepoved pravi da bi takšno pisanje lahko škodovalo prijateljskim '>dn<1š3-jen med Madžarsko in tema dvema drža vama. hitro nadalieval s politiko, ki odgovarja njegovemu značaju in njegovi zgodovini To naj bo «>bjektwen opomin vsem našim /ave/nikom Vsi lahko zmeraj zaupajo. Po dosedai prejetih podatkih je °8°/o volilcev glasovalo *za« V Bratislavi je glasovalo »za« 60 000 »proti* pa VJ59 Slovaška avtonomna vlada je zasedala v predsedstvu vlade odkoder so člani vlade po radiu imeli govore Sidor je izjavil: Mi Slovaki smo doka/ah isto. kar Jtali-lani, namreč da sn:o mladi in kot narod eno telo Mi vemo, da ljudstvo sledi svoji vladi in izvaja njene uredbe. V nemških okrajib so Nemci glasovali ♦za« razen v pokrajini Spisa. Prvi slovaški parlament bo imel okoli 70 poslancev in 60 sestal najbrž 15. januarja. Amerika in Anglija proti Japonski Z večjimi posolili bosta podprli odpor Kitajcev proti Japonski London, 19. dec ^Sundav Times« poroča, da bo po zgledu Amerike, ki je odobrila Kitajski 5 mili ione v dolarjev posojila, sedaj tudi Anglija dala kitajski vladi večje posojilo da b; na ta način okrepila njen gospodarski položaj. S to akcijo hočeta Amerika in Anglija preprečiti japonske načrte, ki streme po ustanovitvi močnega gospodarskega bloka na Daljnem Vzhodu, Ki bi ga tv?rile Japonska, Mandžurija in Kitajska Razen tega bo-ta Amerika m Anvlija podprl: tudi kitajski dolar in z večj:m posojilom omogočili njegovo stabilizacijo, kar bo ^alo Kitajski znatno pre-m:č nad Japonsko, T°kio, 19. dec. 2e ves teden se vračajo v Tokio višje japonske vojaške in civilne osebnosti ki so bile na bojiščih na Kitajskem Med drugimi se je vrnil tudi general Tfrauci poveljnik japonske vojske na severnem Kitajskem s številnimi po-vel.-'rciki iz srednje Kitajske. Vrnil se je tudi vrhovni zaupnik japonske vojske na južnem Kitajskem podadmiral obenem s pribočnikom japenskega cesarja, ki je nadziral japonsko vojsko na raznih frontah. D:»bro poučeni krogi zatrjujejo, da bo prihodnje dni v Tokiju važen posvet o položaju na Kitajskem. It Mila ne ođneha ođ svojih zahtev Ofisiozni rimski Ust napoveduje, da bo Italija resila tuniško vprašanje v par mesecih Rim. 20. dec. e. »Relaziom internaciorali« objavlja članek ped naslovom: »Italijanske aspiracije in demokracija^. Članek poudarja, da bo italijan ki narod svoje naravne :i-p:racije na vsak način uveljavil, bodisi r>o peti sporazuma, hodiš* z drugimi sred- stvi, kako" bo pač potrebno. V članku poudarja pisec, da italijanske aspiracije napram Franciji izhajajo že iz stoletnih pravic in ravno tako so utemeljene s socialnimi in gospodarskimi argumenti. Za Italijo pa je poleg drugega posebne važnosti Mrzli val je zajci vso Evropo Z vseh strani poročajo o izrednem mrazu, ki je povzročil zastoj v prometu, ponekod pa zahteval tudi smrtne Beograd, 20. dec. e. Val mraza, ki je prišel od vzhoda, je zajel vso Jugoslavijo, po vseh krajih Jugoslavije je včeraj živo srebro zdrknilo znatno pod ničlo, ponekod so bile zabeležene temperature do _25 C Vlaki imajo zaradi snežnih žametov precejšnje zamude V Beogradu je hud mraz povzrcCil nevarno poledico, promet pa je precej oviran. V Subotici je bilo včeraj — 15 C. a še ob 11. dopoldne je živo srebro na soncu kazalo — 13. Val hudega mraza je zajel tudi Primorje «aj so celo v Dubrovniku včeraj imeli temperaturo — 4, poleg tega pa je bril mrzel veter. Snežilo je včeraj skoraj po vsej državi. V Tetovu je zapadlo nad 70 cm snega, v Skoplju je po več dneh lepega vre- mena zapadel prvi sneg. Iz vrbazke banovine poročajo o hudih snežnih zametih. Bukarešta. 19. dec. e. Po vsej Rumuniji je zavladal hud mraz, temperatura je padla na — 25 Reka Prut je zamrznila. var&ava, 19. dec. AA. Ha vas: Zaradi mraza sta umrli včeraj dvre esebi. Nad 100 oseb so morali prepeljati v bolnišnico, ker so jim zmrznili razni deli telesa. Davi je bilo v Varšavi — 25. London. 19. dec. Mrzli val je zajel v pre-.ekli noči vso Acglijo. Severni vetrovi so povzrečili tak mraz, kakršnega že več let ne pomnijo. V Londonu je bilo davi 15 stopinj pod ničlo. Več revežev, ki jih je mraz zalotil na prostem, so našli zjutraj mrtve. Zaradi mraza je zastal tudi promet. Na Temzi plavajo velike ledene plošče, tako da je promet z manjšimi ladjami onemogočen. Mraz spremlja hud veter, ki je ponekod dosegel moč orkana. Viharji divjajo zlasti v Škotski, kjer besne nepretrgoma že 56 ur. Po vsej Šk-t~ki divjajo tudi hudi snežni viharji, prav tako v Yorsbi-ru. Sneži tudi na jugu in po vsej državi. Pariz, 19. dec. Silen mraz je zajel sedaj tudi že južni del Francije, v pretekli noči so vse manjle reke zamrznile, v Parizu je bilo davi 14 stopinj pod ničlo V Parizu in okolici je mraz zahteval tudi več smrtnih žitev. Grof dano italijanski zunanji minister, je danes prišel na uradni obisk v Budimpešto, kjer bo ostal tri dni. Pri tej priliki bo imel važne razgovore z madžarskimi državniki tudi Sueški prekop. Dalje član kar poudarja, da se bodo morala vprašanja med Italijo in Francijo rediti v prihodnjih me ■ecih. Kakor je [talija abes:nski problem rešila v nekaj mesecih, tako bo tudi runiško vprašanje likvidirala v dogledni dobi. Protiitalijanske demonstracije v Džibutiju Džibuti. 19. dec. AA. Havas. Domaće prebivalstvo ter Arabci in Somalijci so včeraj priredili velike manifestacije proti italijan Jdm zahtevam za Džibuti. Voditelji muslimanov so protestirali pri guvernerju in izjavljali svojo vdanost Franciji, ki spoštuje njihove svoboščine Te svoboščine so bile v Abesiniji popolnoma ukinjene. Iz varnostnih ozirov je policija stražila italijanski konzulat in fašistični dom. Povsod je vladal red in mir. Volitve v poljskih mestih Varšava, 19. dec. A A. Pat. Včeraj so bile občinske volitve v 52 mestih, med drugimi rudi v Varšavi, Lodzu, Poznanju. Kra-kovu. Budgoscu. Torunju in Grudj&ku. Glasovalo je 2 milijona volilcev. Vse politična stranke so se udeležile volitev V glavnem mestu je 7 strank postavilo svoje listo, Varšava šteje 700.000 volilcev in bo izvoljenih 100 občin?ikih svetnikov. Volitve so potekle v redu in mi u in ni nikjer prišlo do neredov. Kljub sdlnemu mrazu, kajti včeraj je bilo v Varšavi 16 stopenj pod ničlo, je bila udeležba volilcev zelo velika. Volitve so trajale od 9. zjutraj do 9. zvečer. Novi protilidovski ukrepi na Madžarskem Budimpešta, 19. dec. Ministrski svet je na snočnji seji odobril nove ukrepe proti 2idom. Določbe novega zakona še niso objavljene, doznava pa se, da bo udeležba 2idov v javnem življenju omejena na 7 odstotkov v skladu s številčnim sorazmerjem Zidov. Rumuni čistijo svoje gospodarstvo Bukare^a, 20. dec. e. Otvarjajoč program nacionalizacije trgovine in industrije, je vlada zaprla 770 gostiln na sevc~u Molda-vije in 119 v mestu, V?e to je bilo v rokah Zidov. Finančni minister bo nadaljeval izvajanje tega programa v tem smislu po vsej državu Daladier in Gamelin gresta na inspekcijo v Tunis Pariz, 19. dec Kakor poročajo listi, bo ministrski p:edsednik Dal-adier že v začetku januarja obiskal Korziko in Tunis. Obenem bo šef francoskega generalnega štaba general Gamelin ponovno obi ikaJ severno Afriko, kjer bo pregledal zlasti utrdbe v Tunisu. Na tem potov^ju ga bo sp emljaJ šef štaba sredozemske mornarice vicead-miral Darlan, Tragičaa smrt rum unske n\:inlii rje Bukarešta, 19. dec. Znana rjnr.'"«!;a plcmkinja ga. Lahovari, nečaikiira pol'tU'a Lahovarija, jc v pretekli noči T«1;.) a j zgorela živa v nekem nočnem lokalu. Zaradi nepazljivosti se ji je pri prižiganju c'%.v.otc vnela večerna obl&ka. Kljub takojšnji pomoči je dobila tako hude epeklire, da ie kmalu nato podlegla. Obupan romdl ii^a nesrečnega slučaja je polkovnik Vui scu, nalelmik š.aba 2. armije, ki je bil v njenem so ems-tvu, izvrvil samomor. Iz revolverja si je pognai kroglG v glavo. Cur'h 19. decembra. B*o:r*.,d 10.— Pa-.iz 11.64, London 21.67, Ke\v Y=rk <±2 Bruselj 74.45, M lan 23.2E. Arr- m 240.25. Berlin 177.20, Frr.gP ^5.13 Varšava 83.25, Bukarešta 3.25. Cankarjev božičnik za vso Cankarjevo družino Dobro srce in radodarna roka ne smeta poznati razlike met* reveži Maribor. 18. decembra Z ustanovnim pismom k Cankarjevi socialni ustanovi se je soc pol.t. uradu mestnega poglavarstva izročil tudi poseben osnutek za Cankarjevega božičnika ki naj širši javnosti pokal«, kako Je dejansko zamišljena Cankarjev« ustanova."* Na v.dea ne bo Cankarjev božičnik nie novega. Hoće pa b.tl obnova one davnine. 1» katere Je tudi prvotno krščanstvo Črpalo svoj dejavni nauk: »In ni ga bilo vbogega med njimi.« Koliko božičnic se vsako leto pr.reja tuđi prt nas, v me s t. h. Imajo pa vse te božićnice poleg manjših tudi dve temeljni napaki. Predvsem, da se njih več-na vrši preuranjeno (pricno se že dober teden pred božičem. (Za*o pa pri še tako bogati uprizoritvi) te božićnice ali 4e nimajo, gotovo pa na zapuščajo pravega božičnega čara — kar aa lahko posebno opazi pri otrokih. Druga, se večja pogreška pa je v omejenosti vseh teh božičn.c le na gotovo število izbranih obdarovan cev kakor tudi obdaro-vateljev ozir. prirediteljev sam .h. Kar aa vae te božićnice prirejajo brez medsebojne sveze, se dogaja, da so nekateri obdarovani na več straneh, d očim večina res polrebnih ne pride nikjer na vrsto. Tako se resn.ćna revščina ravno za božič zagrenjuje se z občutkom zapostavljenosti In popolnega Izobčenja iz človeške družbe. To pa nalikuje veliki družini, kjer ae popolnoma prezro bas najbolj potrebni na račun manj potrebnih. Ali pa je taka družjia mogoča? Tam, kjer je mati v hiSi. gotovo ne, kajti mati misli najpreje na največje svoje nebogljene«, za njimi šele pridejo drugI na vrsto. Taka — za svoje člane napačno ali krivično skrbeča družna pa je Usta današnja družba, ki jo je Cankar tako zbičal v vseh avojih danes še bolj kot doslej živih delih. Ne vsako leto manj, nego nasprotno. Carkarvej;h junakov — on h iz sočutja družbe izobčenih — Je vsak božič več. Kako Je vsa obvezna oskrba revežev urejena v podežetsk h občinah, to vedo najbolj ▼a* občine naših mest. Tu ob severni meji pa je seveda Maribor navzl'c vsem poskusom zabrane podeželskega pritoka v mesto pravcati eldorado, zlasti d red prazniki. Pri najboljši volji mestni občini ni mogoče vse eete tak h revežev preskrbeti, ker mora ▼ prvi vrsti misliti na oskrbo svojih lastnih revežev. Toda — ali niso ravno ti vnanji. po me. sta raztrgani ln prezebli, lačni ln brez prave strehe ae potikajoči reveži se tem bolj potrebni ljubečega očesa skrbne ma- | m to posebno za božič? Dozo a j v naši — takorakoC Cankarjevi družbi — taks matere de nI balo. Zato naj Jo za letošnji božič prvič nadomestuje: Cankarjev božičnik! Za vso CankarJovo družino! V Maribor« In ob vsej mmM ase ji! Namesto le obličnih priprav za Cankarjevo ustanovo naj jo poskusa že uresničiti posebna bož-čna akcija pod naslovom »Con karjev božičnik«. Ta letošnji bož-č v Mariboru naj bo prvi, ki naj pod Cankarjevim imenom združi, ves Maribor ne glede na stranke, narodnost in veroizpoved, v eno samo Cankarjevo bož!čno rodbino, pod vrhovnim vodstvom predsed. meet. poglavar* stva. Ob največjem krščanskem prazniku, v spomm učlovečenja božjega sina naj se obnovi ono človečanstvo, ki posebno ob takih praznikih med seboj ni trpelo niti enega reveža. Naj Maribor pohiti, da bo na letošnji sv. večer tudi vnanjemu svetu lahko porekel: »In Beseda Je meso postala!. • •« Cankarjeva socialna ustanova Maribor. 19. decembra V soboto dopoldne je bilo na soc polit uradu mestnega poglavarstva izročene ustanovno pismo kot prva stvarna in prav na podstava za ustanovitev Cankarjeve so cialne ustanove. O tem je bil obveščen i posebnim plamom tudi predsednik mestnega poglavarstva g. J u van. Med tem se je našla tudi prva pojasni tev. kako je pršlo do namere postavftv* Cankarjevega spomenika Po tem pojasni lu nima spomin na 10-letmco Cankarjevega obi9ka v Mariboru nič opraviti Povod je bil Čisto drug ln s^cer se Je ta zamisel spro ž.la iz Narodnega gledališča ko Je tedani režiser g. Milan Skrhinsek predelal Can karjevega »Hlapca Jerneja« ln ga dne 11 jan. 1922 postavil na oder. V tej pravza prav soc alni tragedi 1i iz zeodovlne naSep* naroda je tedanji slovenski Maribor AeH prav spoznal veličino našega Cankaris Ir v tem navdušenju je bila spočets in z* tudi porojena misel na postavitev prvega slovenskega spomenika v Mariboru — in to naj bi bil Cankariev. Da se je na to prekmalu pozabilo sme že zadnjič pribili kot prispevek k zgodo vini slovenskih spomen;kov v Mariboru Da pa ravno ta poza h ličnost spada k zg-o dovini ob 20-letnlei spomm« Cankariev* smrti započete nove zamisli za Cankar jevc socialno ustanovo o tem ln kar Je s tem v zvezi bo treba posebej spregovo riti. Otvoritev muzeja v mariborskem eradu Včeraj dopoldne |e doživel Maribor lep kulturni praznik Maribor. 18. decembra S *tai*os!avnegia mariborskega gradu so plapolale danes dr*avne zastave ter oznanjale Marrh jrčanorn važen kulturni dogodek, otvonrev muzeja v novih prostorih peeoo vi lenega ln preurejenega mariborskega gradu Pred meseci so pričeli s selitv.io mariborskega muzeja is dosedanjih prosto rov v preadaptirane grajske prt »store. Danes ob pol 12 Je bila ob navzočnosti predstavnikov oblaste v kulturnega in gospodarskega ter nacionalnega življenja svečama otvoritev meščanskega oddelka pokrajinskega muzeje v Mariboru, ki je nameščen v severnem delu grajskega poslopja. Uvodno pozdravno besedo je izrekel Predsednik Zgodovinskega in Muzej-skega društva prelat dr Franc Kovačič ki je po-sdravil ba novega zastopnika s reske ga načelnika za Manbor levi breg dr Šiško, ško le dr Tomažiča. umv prof dr. Steleta. zastopnika ptujskega muzejskega društva g Smodiča. navzoče predstavnike uradov, mestne svetnike in Številne predstavnike mariborske kulturne delavnosti Potem je ▼ Izčrpnih obrisih prikazal prizadevanje M ure takega ln Zgodovinskega društva od vvib početkov razvoja Omenjal je težave, al ao ovirale predvsem Zgodovinsko dru-Srvo. Te ovire so prihajale od zunaj in ao delovale na znotraj Stremljenja odbora Zgodovinskega društva so Sls za tem ds se ustvsrjajo potrebni pogoji na razvoj knjižnice, muzeja in srbiva Leta 1918—19 je musef sprejel pod svojo streho Zgodo vinsko društvo Z ustanovitvi© §tud:jske kniiinice le bila izvedena ena izmed glavnih programskih točk Zgodovinskega društva. Leta 1*>24 te je muzeju priključila zbuka lavanrinakegs škofijskega muzeja Dosedanji muzejski prostori v Cankarjevi ulici ao bili pretesni, da b* mogl; ustreči razmahu in razvoju Bih so le skladišče, t katererr niso prišle posamezne zgodovinske drago cenosti do potrebnega izra/a Končno le mariborski mestn* svet 9 sklepa ln fe bruarja 19V» prepustil staroslavn- manhot ski grad za namene muze »a S tem ie posta naš grad važno torišče zgodovinsko-^azisko valne ter splošno ku'turne aktivnmt' Oh zaključku se je prelat dr Kovačič zahval' županu dr. Juvanu dr Sfeleru nrof Raš* m vsem drugim ki so sodeloval' pr i^e^ni Čenju zamisli da doh> mariW«Wi ookra jinski muzej svojo streho Nato je povzel besedo mestni župan dr Juvan. ki je v daljšm «zvajanj;h pnka/fl narodno kulturni pomei pokraiin-kegs mu žeja v Ma-iboru. k? mu pnpada pomemhm poslanstvo kulturnega žnr <ča in torija pa nonskih Slovencev Oh zaključki: svotih is vaianj je proglasi' muzej za odnrt Končno je spregovorit se škof dr Pun« žič. ki je izrekei nrisrfne če**'tk- iv-elati dr Kovačicu dr Juvanu prof RnSr -r drugim činiteliem k' so om^il; dan«* nji kulturni praznik Omenil ie d« So d« bila cerkveno iavant.i.ska /Mrka svoi pr, seben prostor v preurr »enem gradu Gostje so si potem ng'edil; meš-an^ki oddelek maribor-.fcrca muzeifl Po«sehr'o po zornost je zbujala dvorana kjer 50 /hram Portreti oziroma kip' za razvoj in usod" Maribora zaslužnih mož Posebno veliča-1 na je slika, ki on*ka7uic *oreiem regenta Aleksandra na stopnišču Varo-d^e^a (j'e dališra v Zagrebu 2^ iunija 1^20 Urejevanje ostalih oddelko\ mariborske ga pokrajinskega muzeja *e bo nada!jeva lo in bo Svečane otvoritev celotnega muze ja v preurejenem gradu predvidoma 'etn 1941.. Slavnostni zbor matičnega Sokola Izročitev daril ter zaobljuba naraščajnic. t?araSra)nikov ln drugih, ki so prestali 6 mesečno preizkusno dobo Maribor, 18. decembra WtmWtBJ Sokol je imel danes svoj slavnostni »bor a slovesno zaobljubo v filaa-etvo prevedenega naraščaja. Dvorana So-kolskega doma je bila ob današnjem zbora dobro zasedena po članstvu, narašča j-Blfrlfi. naragčajnicah ter deci. Toplo zanosna je bila uvodna beseda matičnega staroste br. dr. Fomazarica, ki ja uvodoma Izrazil- veselje nad tem. da Je prihitela k današnjemu slavju sokolska ansaJane v tako lepem Številu. Naglasal je. da pristopajo danes k Sokolu zares le pravi Sokoli po duši in srcu. Kdor nI zrel ^aj žrtve, temu ni mesta v sokolskih vr-atah.Sokolstvo terja v nasi dobi, Čistih, neustrašnih značajev. Načelnik br Zla tko Zej je s primernim Mgovorom izr-čil dmfltvu darila in sicer ▼ im*nu naraščaja znak X. vsesokolskega Sleta, v imenu članstva kip telovadca, v •fojem imenu pa dvoje slik Iz Prage ki prikazujeta Vaclavski trg in praski so-kolala stadion. Matični starosta br. dr. Fornazarič se je br. Seju iskreno zahvalil za lepa darila, ■akar je br mz. Saz izročil čedno darilo kamniških Sokolov z oljnato sliko Kam-i Sledila Je razdelitev nagrad najprid-naradčajnikem in najpridnejsi de- ci po prosvetarju br. Remsu. ki je sporočil, da dobi deca brošure »Pot v sokolsko življenje« 22 pripadnikov dere prejme vezano knjigo :>Nasa radosti t> naj v zorne j-Sih naraščajnikov štedne knjižice z vlogo 100 din, od članstva pa br. podlesnik slavnostni kroj. S Lem je bilo obdarovanj? zaključeno in je sledila prevedba naraščaja v članstvo. Starosta br. dr. Fornazarič je izvršil zaobljube 9 naraš^ajnic 22 naraščajnikov in 12 ostalih. *ki so prestali 6 m«€Čno preizkusno dobo Vsi so bili prevedeni v članstvo matičnega Sokola. Starosta br dr. Fornazarič je po zaobljubi novih članov spregovoril tople spodbudne in bndril-ns besede pozivajo* nove *lsne k doslea-nemu neustrašnemu izpolnjevan ju sokolskih idealov. S sokolsko koračnico »Le naprej« se je zaključil krasno uspeli slsv-nofltni zbor matičnega Sokola, ki je ponovno izpričal, da narašča notranja *flq matičnega Sokola da se pa tudi množijr njegove vrate ro novih članih, ki se leto za letom v naraščajočem Stevihj prevajajo is naraščaja v članstvo. f*šii ^?s?te gledališč Ponedeliek, ld.: Zaprto. Torek, 20.: ob 20. Aida. Red A. "Sobota in nedelja v znamenju božičnic Bevao so mhđdmmriM prosvetni odsek NSZ, gasilci, ma- ica ^Napredka44 te tekstilna tvornica vf Maribor, 18. decembra Včerajtaja sobota In današnja nedelja sta bili v znamenju številnih božičnic, ki pričajo o toplem, dobrem srcu Maribora, ki misli tudi na tista, ki nimajo nikogar, da bi jih za božične praznike obdaroval Med najlepšimi boiicnicanii je nedvomno božićnica prosvetnega oddelka Narodno strokovne zvem v Mariboru, ki je bila danes popoldne ob 17- v precej dobro zasedeni-aeliki dvorani Narodnega doma. Na snoiodu so bile Številne deklamacije in godrene točke. Božični nagovor je imel agilni tajnik g. Vladimir Kravos. ki je Izrekal prisrčno zahvalo vsem prijateljem in podpornikom revne delavske mladine, ki so omogočili, *da je bilo danes obdaro-vanih 114 otrek siromašnih mariborskih delavskih rodbin. Snoči so imeli svojo božićnico mariborski gasilci. Tovariš ki odbor je zbral številna lepa darila, s katerimi so bili obdarovani vrli gasilci, ki jih je pozdravil predsednik gasilske čete ravnatelj B. Pogačnik. Spraševati! je tudi mestni župan | dr. Juvin, ki je obljubil, da bo mestna občina tudi v bodoče posvečala vso svojo pažnjo gasilstvu in da se. bodo v prihodnjih proračunskih letih vsjaSale v mestni proračun po možnosti za, gasilstvo, večje postavke. Mariborska podružnica >Napredka< pa je obdarovala sn>či V Narodnem domu de-co hrvatskih atariev, ki prebivajo v Mariboru. Polnostevilno ao bili zbrani člani tukajšnje podstataice »Napiedka«. Spored je (io^egel *,voj vižek co ootUjritvi dec*» in pa ob prepevanju starih hrvatskih božičnih pesmi Mnogo -«*rry'alfl za socialno prizadevnost in pomoč de'lavstvu je. pokazala letos tekstilna tvornica ^Thoma«. Lastnik Je kupn za o4roke svojega tekstilnega«* deiav&tva. do 300 parov čevljev, s katerimi so bili otroci obdarovani za božične praznike. Tako je Maribor anooi in danes razodel,, svoje toplo bratsko srce, ki utripa tudi za bedne in siromašne, zapuščene in pozabljene. Vedel Je že vnaprej, da bd obsojen ćudna zgodba o možu, ki je hotel v zapor, Se predno je bil obsojen Maribor. 19 decembra Vsakdo skuša zavlečJ nsstop kasni, kolikor )t le mogoča Svojevrsten primer, lu se v analih mariborskega os rožnega sodišča še ni pripetil so doživeli te. dni v tukajšnji JetniSnici Na težka vrata ie po zvonil okoli poldneva moškt ki je dejal da boče nastopiti kazen. Možakarju so ->dprli vrata in ga peljali v Jetnisn ško pisarno, kjer je dejal, da le 30-letni hlapec Friderik Polanec iz GrajenSčaka. ki je lani v oktobru ukradel svojemu gospo-iarju razne predmete v skupni vrednosti •koli 800 din. V pisarni so Iskali akt ki taj bi se nanašal na ta primer pa era nisc nogli najti. Naposled so Polancu sporo Mli, da ne more ostati v zaporu ker ni kazenskega odloka Možakar je spet odšeJ domov kjer mu je pismonoša par dni zatem prinesel povabilo za razpravo, ki je bila v soboto dopoldne pred malim Ka ženskim senatorr mariborskega okrožnega sodišča. Pri obravnavi je svoje greht-skesano priznal. Ker je bil že trikrat pred kaznovan, ga ^e senat ki mu le predse dovai s. o. s. dr rurato obsodil na 7 mesecev strogega zapora ter na 2-letno izgubo ča9tnlh pravic. Pridržali so ga kar na sodišču da bi nastopil kazen, Ko je predsednik dr. Turato vprašal Polanca, če spre ime kazen mu je odgovoril da je že tal« pred tednom hotel nastopiti kazen. Ker je vedel da bo ohrijen da ga pa tedaj niso marali sprejetL Izpred marlb^r$Jr««a okrožnega sodišča Žena in pastorka sta ga pretepli — Po malomarnosti zakrivila smrt otroka, ki ga je imela v reji Maribor. 19 decembra Pred mariborskim okrožnim sodiščem so obravnavali danes primer kakršnih Je pri nas mnogo ki pa jo le redko predmet Ka ženske razprave Pred tremi sodnik' sta sedela na zatožni klopi v razpravni dvorani št 53 44-letna pocestnica Marija Koc pekova in njena hčerka iz prveea zakona 24-letna Zofija Bauman iz Sv Martina pri Vurbergu. Zagovariati sta se morali radi obtožbe državn^^a tožMca ker sta preml-kastili Matijo Kocj»eka moža obtnŽen* Marite ter mu prizadejali težke telesna ooškodbe Iz obtožn ce je razvidno ia ti vita zakonca Kocnek srtalno v prepiru kei ie mož vdan alkoholu Tako sta 9p »pore kla tudi 15 septembra t. \ in sicer kar v K**an1čevi trgovini pri Sv Mar*inu ori Vurberg-u Žena dana^nia ohtožpnka. jf moža ki je bil vinjen, podila domov m ?a zmeriala kar ie moža tako razburilo da ie pctesm'1 ženni nož in zamahnil nroti svoji ženi Priskočila sta Krani*eva ^ino va ki sta nrepreč'la hn19e nosledire Brata fTranic sta nato prHeta Koon^ka nod pazduho rer ea 5nrpm,^1i na nie^ov -lom Ko odćla pa ip nrJ,fl domov Kocpeko-va ženn ki 1p dogodek v Kr^n^evl tr^o-v-dn1 PTinnvp^rivp^a sr'oii r-^^rki FCorp°kova ln h^e^ka Zofija sta se oborožili in «;ic<»r prva s konjsko natezo druga pa s hrastovim kolom Planili sta na Matijo Koc-peka m ga tako premikast'li da je obležal oošk"»dovan po vsem telesu in s strtim mezincem Zadeva je končno prišla do uSe? orožnikom ki so Kocpekovo bi Bauma-novp zaslišali Obe sta priznali da sta Kocpeka pretepli ker sta bili obe »silno razhurleni« Tudi pr4 dsnašnil obravnav! sta ''znovedaM kakor v preiskavi. V Hotr-iii vmjf na Dravskem pollu je ime'a '^4-!etna po*»pstn'ea Terezi ia Klanj, škova v reii 17 meseoev sta rer« Stan*.slava Fprka Pridne ie nazila na otroka ln tud' drugače leno *krb«»lft «an1 V petek dne 30 septembra ie bil 'ep n dan Postavila ie otmka nred h'šo 1a bi se malce solnčll in '^ral K1am*Vova fe otroka nekal minut piTstMa samem pred hišo Ko pa se le vrnila ^a nI moela takoi n«iti Tskaln ira ie !n *«ra končno nasla v 10 m oddaljenem potoku kier ie »ihosi otrok ležal na trebuhu mrtev Otrok «e ie namreč splazi1 io potoka ki *e poMrue^ meter širok in 25 cm e*l^bok ter v n"*em utonili EnHo«* traHčnp otrokove smrti ie bil danes lonotdne nred mariborskim okrožn'm s;ori«*^em IrfeT se fe m^Hii Tere^Hjl BHafn-^•ova ai>v»>*>«rjati rad' malomarnega nadziranja otroka. Mariborske m »fr«»f»«%e nnvice — Zdrnvnf^fv" ' "^e d«mnn-trtci-te maribnr*? • ati^ ,]~ —^- s*- n-;o^ ^v-, M<»d Ini- eimi ie bil rl^monst^ran nHmer plastične onriariie sef Dri^«1''^ dr Brezovn'ka kakor fendi zanimiv Drfe»er kožnem obo-lerV x> Šef nr>-Hiu dr. Milavcu. SUCPl vrnn(,tv«Tii sastsnkj z dem^-strar^arni za-nimivin prim«>-ov se bodo v mi^oilnlen letu nad«i'"v-^ »-itO§n*e*S se- stanka se ie udeležbo izcedno lepo šte vilo *mi"'v zd?a\'nikov — Iz banovinske sl»^bc. V 0 polotejjDO •kupino ie nan- -'ovala J^**^a Veyamč pi^o^niika uradnica banovinske bolnišnice v Mariboru. Frane Cestar Je premičen od banovinske bo'nice v Ptuju k splošni bolnici v Mariboru. — Zoret višji proračun. Leto*nr občinski pro*a*— «e za žiOO^ vgli od lanskega, tako da izkazuje 62.2lS.440 din. Za pribUžno isto vsoto Je bn laaaM pro" račun viš-i od predlanskega. — 501etnlco rojstva obhaja te dni g. Ivan Vakej. nameščenec v kurilnici cestne plinarne. Slavlienec je pred 20 leuL pod povel-stvom tedanie^a maiorja in sedaj upokoieneea polkovnika Edvarda vaupo-tiča zasedel z mao četico Maisti-ovih hor-cev eno namevarneiMh postojank V Cer-netih. Šlavl-encu naše prisrčne čestitke. — V Lindskl univerzi predava nocoj ob 20. prof. Janko Mlakar c štovanju na Ve-ztiv in Ktno. Skiontične slike. — Start mariborski red izumira. Na Ko roški cesti 74 je preminila v častitljivi starosti 82 let zasebniea Marija &Uk. V Dolnii Počehovi je umrla v 84. letu pre-užitkanca Marija Barkuš. V Stolni ulici 10 ns 671etna bivša grostin'čarka Terervia Pavli-"""^ Sshrkie^m n«^° ^skreno sožane _ Nainovei^n s!ove*^k^ onere*» »V«c ra ialo« ie pridno tevirno ^°lo sk^date-'-a J J!*vnka in Hbvttlsts D. Gorin^ka Začetek je ob morro ln v hotelu na Jadranu, ko^ec v planinskem letovišču, sa •-ivi zapleriatt se ob koncu zabavno raz-oletaio. Novost pr^nravlia r^^borska one -eta v Harastovičevi režiji za božične praznike. — _ Cankarteva proelav» v ffieoallAeti Ob oceni rSnkarVvera >Kralja na Bstaj-novi« v zve9!» s Onfcarlevo oroslavo v ^n^-r^o^i -"Tirodnem eiedati'cu Je pomotoma izostal pasus, kjer je govora o so- I de'ovarrfu g. Danila Gorin^ka kot krepko ■ začrtanega, piiančka^sko d^hrodušneera sodnikn ter fp Slavke GorinŠkove kot sod-nfleov« *°Tie. — Drobne novice 36'etna viničarka Marija Kosi se ie založila s tujo perutnino, ki jo je ukradla trem slovenieeroriškim r»osp^tn»k-or'i in ki k) ie hotela prodati na mariborskem trdi Imela pa 1e smolo Pri-ieli so jo in zaprli. - V zvezi s poročilom o krvavem 800n*»du ni Pttr»sk1 cesti, ki je zahteval vec. žrtev, dodaiamo naknadno, da se je moral zateči v bolnico tudi napadalec vrtnar Josip Madjar. ki je dobn med rabnko precej bunk - Kovaču Francu Berčaku. kl stanuie V Studencih, so od-nes'i iz spalnice rn-^ne predmete v skupni vrednosti okroi? 300 flm. prav tako tudi eostilnlčaHu Francu Blaževiču iz Mlinske ulice 15 Polici ia si prizadeva izslediti storilce. - Včerai dopoldne sa 1e pripetila na ovinku ceste iz Pesnice proti ftt. Tliu av-tnmnviicVn npc-r^q, ki H labkro zahtevala več človeških žhrlVnJ. Ni omen-enem ovin ku ie zdrse'o vozilo s poledenelih tal v obcestni iarek. kier se je avto prekucnil 1n pokopal nod seboi p-evozrrka Jereba. Franca čerče:a in dva druera spremljevalca. Jereb je obležal z zlomHenirm rebri. Franc Cerče Pi je zlomil desnico in si hudo po^odoval tudi d<=sno oko. Osta'a dva spremljevalca sta odneslR maniše poškodbe in praske. Zdravnik dr. Majcen j*e nudi' poškodovancem prvo pomoč in jih je s svoiim avtomobilom odpelial domov. Jerebov pvto je popolnoma razbit. — Zlata nedelja. Včeraj so bile na tradicionalno zlato nedelio vse mariborske trgovine odprte. V snlo-nem je bila letošnja konlimktura zl«Je nedelie precej s*a-ba. kar frre na račun deistva, da je le-to'n-"a zlata nedelja po koledarskem na-kl^učiu za poln te^»en odmaknjena od božičnih praznikov. Po nekaterih trgovinah pa 1e bilo vr^enle in povpraševanje ore-cei živahno. To velia zlasti za manufakturne in modne trgovine in pa za slaščičarsko stroko. Nekateri so nonoldne trgovine zanrU. Mariborski trgovci se tolažbo s tem. da ho pr;hodnie 'eto more^iH bolie _ parcč'H «<-a ae v m-^r^a'^nsk* cerk"«" Tnani maribovski lahkoatiet in blasrainr* ^K žele-Ti:čaria sr. Fran" Podp-čan z gdč Marijo Kos. za.«ehnico. P"iči sta b*la g?" Toštl. prometni Jcontroior in Stara**na Movoporo^en^rha. kj uživata v mirihor-sklh športnih krogih mnogo simpatij. «kreno čestitamo r . — literarni večer v Ljudski univerzi. Pisatelj Jufl Kozak je imel lepo uspel literarni večer v tukajšnji Ljudski univerzi Bral je izbrana, klena poglavja iz svojih »Mask* te >*piridioTmc ter »Septembrskih dni<. Njegova dela poživlja sočen realizem, klena dikcija in elementaren siog. Zbudil je toplo priznanje navzočnega kulturnega obcinsLva, med katerim je bilo zlasti mnogo dijaške mladine. Jus Kozak je ponovno dokumentiral visoko potenco ustvarjalnosti in umetniško atc.arne sile. — Obsojena. V sobotni številki smo poročali o dveh razpravah radi uboja pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. 261etni posestniški sin Franc Kelc iz Gradišnika je bil obsojen radi prekoračenja silobrana na 6 mesecev strogega zapora, Rudolf FiSer pa na 4 leta strogega zapora. Senaiu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, prisednika sta bila s. o. o. Lečnik in dr. Kejžar, obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Hojnik. — Požar, v lesni industriji »TJTOVa« je davi okrog io. nastal ogenj v sklauišču, kjer so se sušile deske. Na kraj požara so prihiteli mariborski gasilci, ki so ogenj pogasili in preprečili več j d nasrečo. v nasprotnem primeru bi bila lahko ikeda milijonska. Seja banovinskega turističnega sveta Maribor, 19. decembra Danes dopoldne ob 10. se je pričela v mestni posvetovalnici seja ban o vinskega turističnega sveta dravske banovine v navzočnosti predstavnikov oblastev, pa tudi tujskeprometnih ustanov. Je to prvič, da se vrsi seja v Mariboru, kar je treba iskreno pozdraviti. Poleg tek<>čih poslov je obravnaval odbor tudi načrt dela pri pospeševanju turizma s posebnim ozirom na stanje in potrebe turističnih krajev na področju bivSe maribo*v<=ke oblasti Obrav-nsvah pa so tudi pereče nalnge v zvezi s pospeševanjem Umskega sporta ter interesi turizma. Pomembna seja «e je zaklju-ttla z važnimi, konkretnimi sklepi, o katerih trpamo, da bodo rodili vi^ne sadove na toriSču naSe^a tujskega prometa in turistične propagande. Učiteljsko zborovanje SI. Bistrica, 18. decembra Dolg presledek, mraz. pozen datum ali kaj je bilo vzrok, da je bilo učiteljsko zborovanje v soboto dokaj slabo obiskano. Uvodoma je predsednik Tajnik Miloš pozdravil novo pristopivfia tovariša Gerbift-Ljudmilo Primec in Raka Evalda iz Tinja, nakar je posvetil nekaj besed 201etnici na-.-.t _a osvobojenja, ki nam je tudi v pog e-du šolstva prineslo velike možnosti svo-b^d;>ega razmaha Spomnil se je nagega Ivana Cuukarja. ki so mu navzočni zaklicali trikratni »Slava«. Po uvodnih besedah je sledilo tajniško poročilo, v katerem je tajnica Altova predvsem poudarjala potrebo večje stanovska air.cipline in moralne obveznosti, Predsedn-k je poročal o obeh skupščinah, nato pa je bil občni zbor. Iz poročil je Dilo razvidno plodno delo v preteklem letu. Vseh zborovanj je bilo 5. Tudi blagajniško poročilo 1e turodno članstvo zaveda svo jih dolžnosti napram organizaciji in po večini svoje obveznosti točno izpolniule. Skupno pofliljanje članarine po upraviteljih naj se uvede po vseh iolah proračun za bodoče pos'ovno leto se ne spremeni, številr naročnikov za »Nai Rod« tn »šolsko Matico« naj se poveča. Končno je bila sprejeta resolucija, ki zadeva boleča učiteljska vpraSania ln ki se glasi: 1. Obsojamo neparlamentarno postopanja manjšine, katera je s svojim nastopom povzročil razpust glavne skupSčlne JUTJ v Zagrebu. 2 Odpravi naj se celibat, ker je enostranski in krivičen. 3. tTČJleljstvu naj se prizna stalnost. 4 Sohka imrava naj se loči od poMttčne, 5 1'redi na 1 se že enkrat položaj šolskih upraviteljev. B. Pripravniki naj se po treh letih, ako so Izpolnili pogoje, takoj prevedelo v uradniško skupino, kadrskl rok učiteljev naj se šte*e v službo. 7. Materialni položaj učlteljstva kakor uradniStva sploh, je zelo težak. TJradnl-štvo je prezadolženo. svoje dece ne more *olati v mestih. Učitelistvo nosi v svojem javnem delu velike materialne žrtve. Možnost nicgovega sta?nee:a strokovnega izpopolnjevanja je ogrožena. Zato prosimo za nujno potrebno povišanje plač. vrnitev doklad za ženo ln otroke, in izvršitev napredovanja onih, ki so to pravico že do-sesrli. 8. Prejemki poročenih učiteljic se naj izenačijo s prejemki neporočenih. Prihodnje zborovanje bo v januarju na Pragerskem. Plenarna se]a nnrave Zveze industrifcev Te dni je bila plenarna seja uprave Zveze industrijcev za dravsko banovino pod p.edsedstrom g. Avgust^ Praprotnika. ki je v svojem uvodu med drug.m poročal o delovanju Centrale industrijskih korpora-cij. Omenil je skupščini Centrale industrijskih korporacij. ki *da se vršili avgusta na bledu in novembra v Novem Sadu. Zlasti novosadska skupščine je b''a lepa manifestacija industrijske solidarnosti in prizadevanj za napredek domače industrijske produkcije. Predsedniško poročilo je omenilo še skupno sejo meta'urgične Industrijo dravske m savske banovine ki se je vršila novembra v Zagrebu Sklepe te %kupne seje je izročila posebna deputact]a q ministru za trgovino in industnio. Ob zaključku svojih izvajanj je predsednik 4 Avgust Praprotnik ponovno naslovil na članstvo apcJ k čim temnejšemu sodelovanju pri raznih akciiah Zveze industritcev, ki so splošne važnosti. Sled;lo je poročno o poslovanju Zveza industrijcev. ki 5a je podal generalni tajnik g. dT. Adolf Golia. Poročevalec se je najprej dotaknil splošnega poinlaia industrije v. zadnjih mesecih in gtavnih teikoč^ s katerimi se. mora beti naša »ndustrija. M*tO je poročal o delovanju Zveze industrijcev glede ne trgovinska nocaisnja s rajnimi državama in o nekaterih socialnih v'pra^anj?h. Sledilo je posebno poročalo o davčnih vprašanjih, ki ga ie podal tajnik s Albert Koser To poročilo je obravnavalo v«*a aktualna davčna vprašanja knjcor tud' vpra-•*anje v zvezi s ftnansiranjem samouprav. Poročilo o gibanju članstva je podal taj-n»Uc g. Danilo CJorrup. O vseh po-očilih se je vrSila razprava, Dri kateri je sodelovala večina prisotnih članov uprave, zlasti pa «. di Vinko Vrhunec in g. fnž. Oskar Dr**.;a' Uprave je, vsa poročila soglasno odobrila.